183. številka. Ljubljana, v petek 11. avgnsta. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan iveocr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatr o-ogerske dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu Št. 12. Upravu i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naš naraščaj. (Konec.) Gromadni pritisk v gimnazije vzbuditi bi uam utegnil mnogo bolj drugo bo)azeu, nego li jo goje omenjeni pesimisti, bojazen namreč, da nam bode skoro r a z u m u i A t v a na preostajanje, da se nam obeta inteligentni proletarijat. Toda niti ta bojazen ni upravičena. Število abiturijentov gimnazijskih — in o teh se suče vse naše vprašanje — je dele prav zadnja leta poskočilo; posledice tega se bodo pokazale šele v nekolikih letih A tudi potem, ko se pojavijo in ko bode prihajalo z velikih Sol Graških in Dunajskih več izprašaneev, nego jih prihaja sedaj, tudi potlej se nam ni bati preobilne produkcije de za dolgo vrsto let. Saj bo tudi naše potrebščine v teku zadnjih let se povečale v vteh slojih razumništva. Hipertrofija ali preobilica srednješolskih učiteljev, ki je vladala nekoliko časa in deloma Se vlada, je le navidezna in je pripisovati zvečine Batno brezvestnemu izkoriščevanju onih ne srečnikov, katere je uaS poalunec Šuklje po pravici imenoval „pari|att mej učitelji (suplentje). Vzrok je torej večinoma famozni naučui ustav; saj je znano, kaj se je odgovorilo z visokega mesta predlogu, nag se suplentje, katerih potreba je dokazana, imenujejo stalnimi učitelji; odgovorilo seje: „Potem bi kmalu pomanikalo suplentov." Prenapolnjene so prav za prav samo male gimnazije, a ogromno Število gimnazijcev hitro splahoe v vitjih razredih. Naravno; saj veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Že zgoraj *'in rekel, da so naši ljudje, zlasti naši kmetje praktični. Vedo, da absolvira-nemu gimnazijcu je največ potov ,do lajšega kruha* odprtih. Torej poskusimo; če bo šlo, prav; če pa ne pojde, par razredov gimnazijskih tudi nič ne škodi; saj se mora dandanes i njimi izkazati skoro VBaki „štacuuski fant". Pomisliti pa tudi treba, da tudi mi prinašamo svoje žrtve kakor vsi evropski narodi, molobu — militarizmu, in mnogo, mnogo mladeiiičev prestopi iz nižjih in srednjih gimnazijskih razredov v razne vojaške zavode, mnogi prisiljeni, ker jim ni naklonjena Minerva, mnogi pa tudi očarani po — uniformah. Poznal sem dijaka, ki je vedno tožil o krmežljivosti ter se z njo opravičeval pri slabih uspehih, a v četrti šoli mu oče — odličen slovenski prvak — ni mogel zabraniti, da se ne bi bil dal uvrstiti mej konjike. Kako Bem se čudil, ko vidim, da se je brljavi študent prelevil v marcijalnega dragonea. Toda akoravno smo si v le-teb vrsticah postavili namen, da branimo našo „nadepolno mladino", vender s tem nočemo nikakor prikrivati žalostne istine, da se izpridi ali pogubi mnogo miših Ijudij, in sicer uprav najboljših talentov. Tu ne na merjamo preiskovati vzroke tej prikazat — trebalo bi za to posebne študije — niti se mi ne vidi dognano, ali gre pri nas več odstotkov učenega materijala po zlu, nego pri drugih narodih. — Dveh momentov pa naj se dotaknem, ki se meni vidita zlaBti pogubna naši velikošolBki mladini. Prvič izbirajo, in Bicer najboljši naši laleotje in prvi od-ličnjaki bodočo stroko, zlasti na filozofski fakulteti, po svojem ukusu, izberejo si one predmete, katerih so se že na gimnaziji oklenili z vso gorečnostjo, brez ozira na to, ali se je po dovršenih študijah dotične titroke kmalu nadejati staluega kruha. Lepa in hvale vredna taka idejalnost, ali nekoliko praktičnosti in brižnosti za prihodnjost j« tudi potreba. Človek no Živi sicer samo ob kruhu — po besedah sv. pismu — *li o sami modrosti pa tudi ne. Žalibog je pa tudi re-i, da abiturijentje poleg najboljšo volje pri izbiranju bodočega zvanja ne najdejo nikjer zanesljivih napotkov, niti ondi ne, kjer bi ga najpreje smeli iu morali pričakovati, pri svojih profesorjih, ki so jih ravnokar poslali v svet, Češ, da so zreli. Res, da je hudo, silo delati svojemu nagonu in ukusu in „invita Minerva" samo zaradi ljubega kruhka okleniti se nepriljubljene stroke, ali kaj češ? Živ ne moreš pod rušo, torej s trebuhom za kruhom. O tem bi vedel kaj več povedati slovenski učenjak, matematik in astronom, tod* po 8vo|i firmi: filolog. Poleg subjektivnega ukusa pa odločuje abitu rijentu izvolje bodočega zvauja kuko gasio (Sehlag-wort). Kako upravičeno gaslo zaide ali se vrže mej dijaštvo, ki se ga potem ,per vim inertiae" drži tudi še tedaj, ko ie že izgubilo dejansko veljavo. Tako gas'o je n. pr. sedaj, da s filozofijo »ni nič" in da tudi „za juriste bo kmalu zajirto" — in tako vse rine v medicino; in ta s početka upravičena struja ne bo prenehala dotlei, dokler ne bodo izšolani inediciDci strahotna opazili, da je ložje dobiti diplomo nego službo. A filozofske dvorane so sedaj prazne, ne samo Slovenci, tudi Nemci te jih ogib-l|ejo; in vender, kdor sedaj vstopi v filozofijo, ne bode mu treba toliko časa čakati, kakor dosedanjim pn r i a - u; i li'ii f <»i n. Kajti skorai bo pomankauje ne samo slovenskih, ampak tudi nemških učnih sil za srednje Šole. Tedaj pozor, mladeniči, ki sedaj otepljete raz sebe prah gimnazijskih klopij in katerim se skoro odpro veličastne dvorane „alraae matris". Uvažujte sicer tudi svoje duševne sile in posebnosti svojih duševnih darov, ali niti ue zavračajte izkušenih svetnikov, celo iščite jih. Jako umesten se mi je videl zategadelj poziv nekega bIov. velikošolskega društva, ki jo v svojem vabilu za pristop novo došlitn rojakom obetalo tudi , da jim postreže s podatki o „Sansah" te ali one stroke. Tako je prav, to bodi zlasti naloga dijaških društev; tu si lahko izkušeno „stare hiše" istinite zaBluge stečejo z dobrimi sveti. Diugi moment — ptava rak-rana našemu učenemu naraščaju — pa je nervu s r eru ni aii jirav za prav pomankanje tega neizogibnega faktorja. Rob, da „plenus venter non Rtudet libenter", ali prazen in^nda tudi ne rad, i u pregovor „der Muth kommt voin Magen** no velja samo za vojake, amjiak tudi za dijake. Toda kaj bi o tem žalostnem predmetu trosil besede; kake posledke ima stradanje v mla-deniški, dijaški dobi, o tem so nam pretožne priče uaši Jenki, Jurčiči in Levstiki in Bog \e koliko drugih. Stara pesem, ki jej lahko damo podobo uganjke: „Ko bi bil mogel, ni imel, a ko je imel, ni mogel." Odtod izvira tudi tisto divje „krokar-ntvou, katerega ganlo je: „jedenkrat b pesom, a drugikrat z ba'om"; ono uničuje mladini telesno in dušne Hile, in le-ta stopi v življenje ue s čilimi LISTEK. Potopisne črtice iz Italije. Spisal K. IV. Baja. i Konec.) Dober kilometer dalje od Lukrinskega jezera se začenja Baja, sedaj neznatna vas z raztresenimi hišami ob morski obali. Nekdaj pa je bilo tukaj torišče rimske bliščobe, mehkužnosti in razkošja. Tu so se vrstile zaporedoma elegantne vile, kopa-liSča, gledališča in svetišča. Tu so Živeli Rimljani razuzdano ter ne samo očitno grešili, nego se tudi z grehom ponašati. Poltna razuzdanost je bila tu tako velika, da ni hotela nobena poštena, reBna oseba v Baji prenočiti in Seneka sam je imenoval ta kraj „diversorium vitium". Ne le najbogatejši Rimljani in najveljavnejši državniki imeli so v Baji svoja letovišča, nego cesarji sami (zlasti Nero) bo se tu prav pogostoma mudili in za delj časa sem-le odtegnili svetu, kateremu niso mnogo zaupali. Marine,, Julij Caeaar, Pompejus, Hortensius, Nero, Do-mitian, Uadrian itd , vsi so imeli tu svoje vile, od katerih pa sedaj opaziš komaj nekaj revnih ostankov. Evo, kar se še vidi! V Baji sami, t. j. tam blizu postaje, kjer je največ hiS skupaj, kažejo tri rotuude, ki so bila baje tri svetišča posvečena Dijani, Merkurju in Veneri. Ali starino8lovci so spoznali v teh rotundah ravno toliko kopališč, ker imajo ob straneh vse polno pouar (Nischen) in manjših sobic za kopanje. Nekatere teh sobic bo okraaeue z atukoornamenti, ki so se še dobro ohranili. V „ Merkurje vem svetišči", ki ima še popolnoma dobro ohranjeuo rotundo s kupolo, posluša se lahko čuden jek, kakeršen je pri vseh rotundah navaden: ako namreč kdo prav po tihem govori k steni, sliši ga in razume prav dobro druga oseb«, ki pristavi svoje uho k steni ravno na nasprotui strani. Zato pripovedujejo, da je tukaj Seneka poslušal, kako se je tu Piso razgovarjal z drugimi urotn.ki proti Neronu in je potem vso zaroto cesarju razodel. V tej rotuudi plešejo navadno Bajatike „tarantello" jired tujci. ZapustivŠi Bajo obrnemo se okoli španskega grada navzdol proti morju (ua južno stran) ter opazimo najpoprej burne ostanke nekega jioslopja, v katerem sta baje Marij in Sulla nekdai v prijateljstvu živela, a pozneje sta se ua smrt sovražila. Malo dalje kažejo v morji štiri temelje iz opeke sestavljene, ki so spadali baje* k HortenBijevi vili, kjer je gojil ukusne morske mrene s človeško krvjo. Morje tukaj obalo mino razjeda in zato je pogoltnilo že skoro vse stare zgradbe. Kuj zatem opazimo nekaj podzemeljskih jam, v katerih hrani bližnji poBestuik svoje vinske sode. Učenjaki sodijo, da so to pod-lldja nekega gledulišča, a ljudstvo trdi, da je bil v jedni teh lukenj Agrippiuin grob, matere Neronove. Se malo dalje proti vasi IS a col i kažejo nekaj od-loraljenih stebrov Heiku'ovegu svetišča, ki se jedva vzdigajo iznad morske gladine. Od sedaj naprej jioBtano obala prestrma, treba je kreniti v vas gori, in potem bo pride mimo cerkve po Btrauski poti (proti vzhodu) do „Neronovih ječ", ali (Le cento camerelleu. Ta poslednji izraz se večkrat rabi o podzemeljskih hodnikih in prostorih, ki so služili le za podzidja višje stoječim zgradbam (n. pr. v Iladrijauovi vili, na otoku Oapri itd ) In zares trdo učenjaki tudi o teh ječah, da niso bile nič druzega, nego jiodzidja letovišča Julija Caeaarja, ki je Htalo izvestno na tej obali. Domačini pa razkazujejo čisto natanko vae jetnišniške prostore, kažejo kje so jetnike sodili, kje so morali ti spati, kje so jih umih in obglavljali in kje so jih potem v spodaj čakajočo ladje metali, da so jih na teh prevažali do mesta večnega počitka. Kaj podobnega pripovedujejo na različnih krajih o krutosti rimskih vladarjev in čeravno ne more nihče dokazati, da so ti res tako brezčtuveško delali, vender je že to zadosti značilno, da jih je ljudstvo ohranilo v takem spominu! brž je opozoril finske rodoljube na nevarnost, v katero bi spravili svojo domovino, Cq bi v drugič v zvezi z Nemčijo zaceli akcijo zoper svojo domovino, mogočno Rusijo Soči jal istični shod v Curihu. Kongres takoimenovamb zmernih socijalistov začel je svoja posvetovanja. Glede usemurnega delavnika se je sklenilo, da se je zanj v vseh deželah boriti ter v to svrho organizovati ves proletarijat, da bo po vsem Bvetu jednako postopal in izposloval uvedenje oserournega delavnika zakonitim potem. — Glede stališča socijalistov v slučaji vojne nasveto-vali ho ekstremni socijalisti, da je o vojni ustaviti delo in odreči vojaško službovanje, a ta predlog ni obveljal. — Nadalje je kongres sklenil, da morajo socijalisti g edati, da dobe postavodajaletvo v svojo oblast, ker le ako dobe političuo moč, morejo doseči kar žele. Socijalisti bo sicer pripravljeni, porabljati vsa sredstva, katera so jim na razpolaganje v boju zoper kapitalizem, ali izvršiti morejo svoj program samo zakonodajnim potem in zato naj se tudi v bodoče udeležujejo parlamentarnega boja. Dopisi. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, 7. avgusta. [I/.v. dop.] Sedma glavna skupščina učiteljskega društva za Postojinski okraj vršila bo je prav Bijajno v prijaznem Trnovem pri Ilirski Bistrici dne 2. t. m. Navzočih je bilo 17 pravih članov, ter vj*eljani gostje: gg. Ivan Urbančič, župan, dr. Perušič, zdravnik, K. Česnik, J. Mikuš, in Anton Simončič, učitelji. Gosp. predsednik pozdravi navzoče, obžalujoč, da je samo jedna g. učiteljica prišla in opominja vse društvenike k Hkupnemu, složnemu delovanju v blagor slovenske mladine, šole in domovin-- po geslu „Naprej". Ta pozdrav bil je Bprejet z navdušenimi „dobro klici'. Referat g. Jelenca o „Lavtarjevem računskem stroju" je bil obširno in temeljito izdelan, ;n po daljšej debati sprejeta resolucija, da je ta računski stroj zelo uporaben in da si ga naj vse šole kupijo. Obširno tajnikovo poročilo, katero je končal z željo, da nam vsem učiteljem društveno delovanje donese mnogo koristi in krepila, da tudi v prihod-njoBti ne opešamo, marveč vedno naprej hitimo po trnjevi poti do častne zmage, bilo je brez debate navdušeno in z dobro klici sprejeto. Gosp. blagajnik naznanja, da ima društvo premoženja 215 gld. 18 kr , nasvetuje, da se odboru prepušča izvršitev §. 12. društvenih pravil in da se štirim delegatom „Zaveže" plača za pot vsakemu pet gold. Po daljši debati spreimo se nasveti in poročila g. blagajnika, ter se mu izrazi zahvala /a. Vestno delovanje. Na to so bili voljeni tri pregledovale! računa, kateri so vse v redu našli in račun potrdili. lzmej sprejetih raznih nasvetov sta omeniti posebno naslednja: Gosp. Anton Nedved, upokojeni učitelj godbe na c. kr. učiteljišči v Ljubljani imenuje bo častnim društvenim članom. Prihodnji občni zbor prve dni meseca avgusta 1894. ima se vrSiti v trgu Vipavi. Zborovanja mej letom določuje društveni odbor. — V presojevalni knjižnični odsek so izvoljeni : gg. Zamik JudniČ, Trošt, Jelenec in Požar. V društveno vodstvo: gg. Zarnik, Judnič, Trošt, Jelenec, Zaman, Rustija Jožef, Rudolf Janez. Na to zaključi g. predsednik zborovanje s trikratnim „Slava" na presvitlega cesarja. Iz šole napotili Bino se k skupnemu obedu v Ilirsko Bibtrico. V senci košatega drevja prehitro nam je minul čas v prijetni družbi. Da raznih napitnic ni manjkalo, je samo ob sebi umevno. Naše veselje je bilo tem večje, ker so nas gospe" in gospodje iz Trnova in Bistrice s svojim prihodom počastili in v govorih pokazali, da spoštujejo in ljubijo one učitelje, ki se ne ustrašijo dela in znoja za svoj ljubljeni sloven-Bki rod. Radost in vsestransko navdušenje prikipelo je do vrhunca, ko je g. notar povzdignil čašo in napil slovenskemu učiteljstvu. Omenim naj še gg. pevcev, ki so vso slavnost Se bolj prijetno storili. Da je bil v nagi Bredi tudi jeden dnhovnik, dokazuje, da je z možmi skupno delovanje tudi na šolskem polji mogoče. Vsaj nas vseh, ki nam v slovenskih prsih bije pošteno srce, je iskrena želja in hrepenenje, koristiti milemu slovenskemu narodu in ga dovesti do prave sreče in za-dovoljnosti, do jednakopravnosti in svobode v premih avstrijski domovini. V to pomozi Bog in sreča junaška! Naprednjak. Domače stvari. — („Radogoju") poslal ie goBpod Anton Gregorič, posestnik in posojilniški tajnik v Ptuji, 100 kron s prošnjo, da se upiše mej ustanovnike društvu ker .priznava, da si lepšega smotra ne bi bilo moglo postaviti v Slovencih nobeno novo društvo". — Vrlemu rodoljubu prisrčna zahvala z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev mej štajerskimi našimi brati. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda) V včerajšnji notici izostalo je, po pomoti na konci: Skupaj vzprejeli smo 17 kron. V štev. 173 pa naj se čita gospodičina M arija ni en Prosenc, na mest u gospa M. P. — (Povodom tridesetletnice Kranjske čitalnice) okrasile bodo tamošnje čitalni-čarke društveno zastavo po pozdravu župana gosp. K. S i v n i k a s krasnim srebrnim lovorovim vencem. Venec sestavljen je iz 35 listov z imeui dam darovnik in pozlačeno prevezo z napisom: ,6/„ 1863. ČitalniČarke „Narodni čitalnici v Kranji" ob priliki tridesetletnice. ls/b 1893. Istotako izročile bodo ČitalniČarke L j ub Ijanskemu „Sokolu" trak v narodnih barvah, kojega je izdelala poznata tvrdka M. Drenik v Ljubljani. Poroča se nam nadalje, da je „Narodna čitalnica v Šiški" prijavila svojo udeležbo z zastavo. — (S I o v e n. f e r i j. d r u S t v o „Sava") bode obhajalo v nedeljo 13. t. m dvojno slavlje. V Kranji se bo vršil v prostorih mestne dvorane II. redni občni zbor ob xl%9. uri dopoludne; po zborovanji odidejo „Savani", ki morajo [»riti v kolikor mnžuo največjem številu in v polnem couleurji na gomilo dičnega tdavca sloveti. Parnaaa, dr. Fr. Prešerna, kjer polože lovorjev venec s trobojnim trakom. Zatem se udeleži „Sava" korporativno Biav-Dosti Kranjske čitalnice. — Isti dan prirede* pre-oddaljeni dolenjski „Savani" svoj okrožni shod z veselico in plesom v Kostanjevic . Vzpored smo priobčili včeraj. — Nadejati se je, da se obilo odzovejo obema vabiloma pristojni „Savani", bodisi redni člani ali starešine ter s tem javno pokažejo ljubezeu in navdušenje do svojega društva. — (Osobne vesti.) Z* nekoliko dni mudi se v Ljubljani g. J. Liznar (rodom Čeh), privatni docent in pristav c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in zemaki magnet'zem. G. Liznar prevzel je nalogo izvrševati v mnogih krajih lo-sf umske državne polovice zemsko magnetična merjenji*. Prva taka merjenja izvršil je jired kakimi 50 leti (v letih 1840 in 1850) dr. Kroil. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Z največjo radostjo javljamo sledeče : „Št. 170 P. Časti-temu predsedništvu družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — V smislu odloka visokega namestni-škega predsedništva z dne 6. avgusta t. I , št. 143C počastim se naznaniti, da je Njegovo Veličanstvo, valed odloka njega ekscelence gospoda ministra za notranje zadeve z dne 2 avgusta t. 1.; št. 2694/M. J. blagovolilo naročiti, da se predstojništvu družbe sv. Cirila in Metoda za izjavo udanosti in lojalnosti — poklonjeno o priliki občnega zbora v Sežioi dne 26. julija t. I. Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu — naznani Najvišja zihvala. Sežana, 8. avgusta 1893. C. kr. okrajni glavar Simzig". Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Prispevki ognjegasnim društvo m.) Deželni odbor kraujski razdelil je daues ognjegasnim društvom oziroma občinam prispevke, dobljene iz 2°/0 nak'ide, katero plačujejo posamične zavarovalnice, in sicer se je določilo Zavezi kranjskih ognjegasnih društev 500 gld., potem pa za Kranjsko goro 150 gld.; za Št. Vid pri Zati-čini 80 gld.; za Kočevje 130 gld.; za Bizovik 100 gld.; za Ig 150 gld.; za Dovje 100 gld.; za Št. Vid pri Vipavi 80 gld.; za Kočevsko Reko 60 gld.; za Planino 100 gld.; za Vič-Glince 100 gld.; za Radeče pri Zidanem inoBtu 52 gld.; za Polhov gradeč 50 gld.; za Pob toj i no 220 gld.; za Horjul 30 gld.; za Bled 100 gld.; za Vipavo 100 gld.; za Tržič 80 goldinarjev; za Dolenjo vas pri Cerkuiei 100 gld.; za Št. Jernej 60 gld.; za Toplice ua Dolenjskem 50 gld.; za Litijo 100 gld.; za Št. Vid nad Ljubljano 100 gld.; za Škofje Loko 100 gld.; za Bel o peč 100 gld.; za Domžale 80 gld.; za Vrhniko 50 gld.; za Dolenjo Šiško 150 gld.; za Moro vic 50 gld«; za Kamnik 150 gld.; za Jesenice 200 gld.; za Dob 60 gld.; za Do- lenjo vas pri Ribnici 100 gld.; za Dolenji Logatec 100 gld.; za Gradac 60 gld.; za Vrd 30 gld.; za Ljubljano 300 gld.; za Šmartno pri Litiji 150 gld.; za Žužemberk 200 gld.; za Mokronog 100 gld.; za Veliki Otok 100 gld.; za Krško 120 gld.; za Begunje gorenje lOOgld.; za Borovnico 60 nld.; za K r a n j 150 goldinarjev; za Novo Mesto 150 gld; za Zagorje na Pivki 150 gld.; za Trebnje 100 gld.; za Mengeš 150 gld.; za Dol pri Ljubljani 150 gld.; za Bohinjsko Bi« stri r o 100 gld.; za Radovljico 150 gld.; za Trzin pa 50 gld. Razen tukaj specifikovanih izdatnih svot razdelil bo dež. odbor Se neke prispevke, ako se izkaže potrebnost dotičnih ognjegasnih društev oziroma občin. Vsega vkupe so zavarovalnice plačale lani 6368 gld. 97l/i kr. naklade. Mej 16 zavarovalnicami, zastopanimi na Kranjskem, participira pri tem znesku ,Sla vi j a" s 1275 gld. 781/« kr. Razen zgoraj imenovane svote ima dež. odbor na razpolaganje še obresti iz I. 1892 v znesku 214 gld. 17 kr. in prej ostalih obrestij 171 gld. 23 kr. — (Ustanovni občni zbor za novo okraj u o posojilnico v Kostanjevici) v ne-deljo 13 avgusta t I. ima sledeči dnevni red: 1. Sestava pravil. 2. Volitev odbora (načelatva in nadzorstva). „Zavezo slovenskih posojilnic" bode za-Btopal g. Ivan Lapajne, taimk okrajne posojilnice v Krškem. Zboruje se v gostilni gospe Bučarjeve. Ztčetek ob 3. uri popoludne. „Zveza slovenskih poBOjilnic" — Mihael Vošnjak. — (Vabilo k veselici.) katero priredi Vipavska čitalnica dne 15 avgusta 1893 v proslavo plemenitega rodoljuba gospoda Josipa Gor U pa, ustanovitelja dijaškega podpornega društva „Radogoj", Vzpored. 1.) Pozdrav gostom. 2.) E. Gangel: „Naši biseri", udarja tamburaški zbor. 3.) Foerster: „Po jezeru", igra na glasovir goBpodičoa A. P e r k o. 4) Borovškakov: „Lump", poje g. Borovškakov. 5.) Ruska narodna: „Krasni sarafan", udarja tamburaški zbor. 6.) A. Perko: „Luna sije", poje gospodičina A. Perko. 7.) Rossini: Ouvertura iz opere „Tancred". igra na gosli goBji. A. Dekle v a, 8) Liubard: „Županova Micika", šaljiva igra. 9) Ples Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 20 kr., sedež 30 kr., ples 1 gld. Čieti dohodek pripade društvu „Radogoju". — (Iz domačih toplic) V Kamniškem kopališči (po K n ei p p o v e m načinu) je letos izredno veliko število tujih gostov. V drugi polovici minulega meseca jih je došlo 109. Od početka sezone dollo je vgega skupaj 374 oseb. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Celje 11. avgusta. Z vlakom iz Budimpešte vozeči se delavec zbolel mej potjo za šumno boleznijo, vsled česar so ga prenesli v tukajšnjo bolnico, kjer je umrl. Zdravniki sodijo, da je tujec žrtva kolere. Vlada poslala iz Gradca zdravnika, da izvrši bakterijologično preiskavo. Dunaj 11. avgusta. Dunajsko slovansko politično društvo „Na ti o na 1 i t ;L t en k 1 u ba je sklenilo, podati namestništvu ulogo, v kateri se prosi, naj vlada zaukaže obč. svetu Dunajskemu, da mora v gotovo določenem roku po vsem I) u n a j i napraviti dvojezične, n eni š k o-češ ke javne napise. V utemeljevanju se navajajo motivi, s katerimi je češko namestništvo podprlo svoj ukaz glede siuno-čeških napisov v Pragi, vrh tega pa se poudarja, daje Dunaj glavno mesto cele države, ter da živi na Diiuaji MO.OOO Čehov, ki imajo tiste pravice, kakor 26.000 Praških Nemcev. Dunaj 11. avgusta. Glasilo najvišjega sanitetskega sveta javlja z ozirom na razšir-jajočo se kolero, da je sanitarna situvacija naše države letos dosti slabša nego lani o tem času. Lvov 11. avgusta. V Mikolisu primerila se dva slučaja azijatske kolere, takisto v Na-dvorni. Bolniki so vsi umrli. V Kolomejskem okraju oboleli dve iz Ogerske došli osobi za kolero ; jedna umrla. Pariz 11. avgusta. „Figaro" javlja, da je ininisterski svet sklenil, da ni začeti nikake preiskave radi afere Dupas. Kajira 11. avgusta. Ministerstvo hoče odstopiti. močmi, ampak z zlomljenimi krili, medla ali vsaj blazirana. V tem oziru treba vsekakor kaj ukreniti. In zategadelj pozdravljamo z iskrenim veseljem društvo „Radogoj", ki ima poleg družbe sv. C rila in Metoda najbolj vzvišeni smoter pred očmi. Gmotne podpore, podeljene modro in previdno, proti primernim kavtelam in obvezam, bodo vsekakor bolje ovirale in omejevale divje in Čestokrat nemoralno krokarstvo in bolje poživljale narodno in krščansko zavest, nego razdorna in svetohlinska društva, ki se ustanavljajo in vzdržujejo po dispozicijskem fondu — Mahmčevt-m Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina dnć 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. (Oficijelno poroftilo drn&l»inega odbora.) V Podružnični zastopniki za VIII Bkupščiuo po § 14. v redu, kakor ho bili zgiašeni: 1. Št. Kaneijan na Koroškem: Pooblaščenec: Ž logu r za Mateja Šervicelj, komendatorja na Reberci in Janezu Ž uma h. posnatnika. 2. Apače na Koroškem: Za Andreja Butej in Jerneja Jagovec: pooblaščenca Fflip Kaudut in Štefan Bayer, kapelan. 3. Ženska j>odružniea Cerkni^ko-Planinske okolice na Rakeku: gospe: Matilda Sebenikar, Marica Mil a veo, Marija Kovšca. 4. Škof,a Vas: Fr. Vratarič, K. Vrečar. 5. Ženska podružnica v Logatcu: goBpa Marija Gruntar, notarjeva soproga. 6. Ženska podružnica ua Vrhniki: za gosjio Ano Lenarčiče v ot soprogo veleposestnika in deželnega poslanca: gospa dr. Marovtova. 7. Ženska podružnica za Ajdovščino z okolico: ?a gospo Terezo Gabrijelčičevo, roj. pl. Pre-merstein: pooblaščenec Ivan Dug u I in, župnik. 8. Zagorje ob S*vi in okolico: starosta Zagorskega Sokola Matiia Medved z gospo soprogo. 9. Šempas: Župnik Blaž Grča. 10. Novo Mesto: Gimn. profesorja Novak in V r h o v e c. 11. Stari Trg pri Ložu ženska podružnica: Gospa Olga Pečetova. 12. Stari Trg pri Ložu moška podi užnica: Fran Peče, trgovec. 13. Ormož ženska podružnica: j>rof. Jos. Zelen ik, po< blaščenec. 14. Beljak in okolica: JožtfSvaton, pooblaščenec za Matijo W u 11 i, Peter MarkoviČ, slikar v Rožaku; Janez Vilic, veleposestnik; Jožef Svat on, kaj)!an v Št. Lenartu; Jan. Vi leni k, pooblaščenec za Iv. Lajiuša iu Ga j le rja. 15. Idrija: moška podružnica: Valentin Lapa j ne, trgovec; Alojzij Novak, c. kr. učitelj, pooblaščenec. IG. Boiec: Miha Štrukelj, vikarij v Čezsoči. 17. Greta pri Trstu: Ivan Gor dol, Anton Škabar, Fran Dolenec, deželni poslanec, Matej Strzinar, I. Guštiu. Na južni strani jioprej omenjene VHsi kažejo ,čudovite ribnjake" (PisciUS mirabilis), ki pa niso nič druzega, nego velikansko podzemeljsko skladišče za vodo, katero so bili rimski mogotci tu postaviti, da so iz njega preskrbovali tuli bojuo biodovie v luki Mirnim, koli bližnja letovišča in njih žejne napade. Nedaleč od teh ribnjakov nahajamo „Bd-veravi : K u m e*(Cymae), naJBtareiše grške naselbine v južni Italiji. Sedaj ue najdeš o tem slavnem mestu -1 r u -z - gh. nege zelo redke razvaline, iz katerih si ne moreš ustvariti nikakoršne podobe o nekdanji ime-nitnosti tega mesta. Z akropole uživumo res lep rssgled tjegori do Gaete, ali to je tudi ves naš užitek. Blizu tam spodaj kažejo tamo kumanske Sibile, pri kateri se je bil baje Eaeas zglasil na svojem potovanji v Italijo. Ta jama služi sedaj kot staja oslom in mezgom ter vodi bajš v podzemeljski svet. Ko smo prašali dečka, ki nam je jamo pokazal, zakaj pač obiskujejo tujci to grdo jamo, odgovoril nam je v svoji otroški priprostoBti in bistroumnosti: „Gospod, kedd bi mogel to uganiti Vu Ker smo bili ravno v nedeljo dopoludoe v Baji, imeli Brno priliko opazovati procesijo na deželi. Po prašni cesti so prihajale cele tolpe dečkov, ali brev para in reda, za njimi godba in potem moški z zastavami potem deklice (prav majhne) izmej katerih so bile nekatere celo belo oblečene; za njimi dva duhovnika in potem so vlekli možje velikansk voz, ki je bil ven preprežen b prti in pozlačenimi trakovi. Na njem je stal velik kip vaškega patrona, menda sv. Miklavža. Za vozom se je valilo vse polno žensk, navadno z dojenčki v naročji, še precej lepo oblečenih. Praga je in ostane češka in tega ne bo premenil noben ukaz. Čehi imajo moč, to dokazati, in bodo to pravdo dobili. Ker velja za Dunaj ista pravica, kakor za Prago, naj Dunajski Čehi zahtevajo, da se v stolnem mestu napravijo nemško češki javni napisi in da se s češkimi strankami pri vseh uradih razpravlja češki. — „Narodni Li s tj" priobčujejo članek „Sofort!" ter pravijo, da je še dvomljivo, ali je namestnik imel pravico aistirati sklep glede samočeških napisov. Najboljši odgovor na trditve, da je Praga nemško mesto, bil bi ta, da se vse ulice prekrste in da se jim dajo imena po čeških junakih, mučemkih in zmagovalcih. To bi bil najboljši dokaz Češkega karakterja Prage. — Opozarjamo Ljubljanske narodne kroge na ta nasvet. Tako bi se dal — za Blučaj, da propade pritožba obč. sveta na upravno sodišče — pokazati značaj mesta tudi v Ljubljani in takega sklepa ne more prtmeniti noben deželni predsednik, noben minister in sploh nihče na avetu. Za sedaj pa pravimo: Živela češka odločnost 1 Volilsfca reforma* Poslanec P e r n e r s t o r f e r , jeden naj inteligentnejših članov našega parlamenta, priobčil je v Berolinskem listu „So c i a I p o I i t i s c h e h Centra 1-blatt* jako poučen članek o politični situvaciji v naši državni polovici glede" na splošno volilsko pravo. Navajajoč posamične predloge in nasvete, pravi pisatelj: „Ne kaže se, da bi bila vlada Plenerjeveinu predlogu o delavskih zbornicah s politično volilsko pravico sedaj bolj naklonjena, nego pred nekaterimi leti. Tudi javno mnenje je zoper to. Odpraviti se hoče zastopstvo interesov, ne pa še razširiti. Sodeč po sedanjih razmerah se more reči, da imajo vsi projekti več upanja na uveljavljenje nego projekt o delavskih zbornicah. Kakor se čuje, bo boji grof Taall' najbolj pomnožitve števila poslancev. Ako bo že moral odnehati, odločil se bo za projekt, kateri bi ne pomnožil števila poslancev." — Per-nerstorfer misli, da bo to predlog, kateri pripravlja neki levičar, in s katerim se priznava volilsko pravo vsem 24 let starim moškim članom kake bolniške blagaine. Morda — piše Pernerstorfer — se odloči grof Taaffe za to, da pusti v veljavi sedanji sistem narodnega zaatopBtva, samo da uvrsti mej volilce člane bolniških blagajnic. Posoda bi v tem slučaju ostala ista, samo vnebina bi zadobila večjo ekspanzivno silo. V pravih obrtniških okrajih bi bili delavci v večini in bi svoje može pošiljali v parlament. V n a nje države. Rusko-netnšfca carinska borba. V gospodarski borbi mej Rusijo iu Nemčijo je nastalo premirje, katero bode trajalo do dne 1. oktobra. Nemška vlada obvestila je rusko, da je pripravljena, začeti pogajanja radi trgovinske pogodbe, katero je bila prej že odklonila, ter se izrekla, naj se pogajanja začno 1. oktobra. Ruska vlada je odgovorila, da se strinja s tem predlogom, da imenuje kot svoje zastopnike V. I Timirja-ze.va, N. P. Zabugina in V. S. Raf*loviČa, ter da bi rada Še pred nasvetovanim rokom začela pogajanja, toda samo Če sena obeh straneh kaj odneha; ako bi nemška vlada ostala na dosedanjem svojem stališču, da ima samo Rusija odnehati od svojih tirjatev, Nemčija pa ne, potem bi bila vsa pogajanja brezuspešna. — Sedaj skuša nemška vlada s Številkami dokazati, da je RuBija uvažala na Nemško dosti več deželnih produktov nego Nemčija Bvojih obrtnih izdelkov na Rusko, in s tem hoče demon-strovati, da bi imela Rusija velikansko izgubo, ako bi se ne uklonila nemškim diktatom. Nemčija pa pri tem modrovauju ne pomisli, da je Človeku vsakdanji kruh boij potreben nego vse drugo in da se bo ruski narod dosti laglje odrekel nemškim obrtnim izdelkom, nego nemški narod ruskemu Žitu. Nemška vlada ne ujiošteva, da bodo ruski kmeto-valci s pridelki letošnje letine mogli jilačati dolgove, narejene lani in predlanskim radi Rlabe letine in da je to zanje večje koristi, kakor če se jim odjire nemški trg. Ako ne bodo nemški obrtni izdelki več hodili na RuBko, imela bo ta še drug dobiček, povzdignila in razvila se ho namreč domača industrija in Rusija ho z«mogla z lastnimi izdelki zadoščati domačim potrebam. V kolikor je neobhodno potrebno tujih izdelkov, dobivala jih bo Rusija lahko iz Francije, kar bo le v korist politični zvezi rusko-fran-coski. Nemčija si je izbrala za svojo žrtev Finsko ter za to rusko provncijo določila izjemo glede* carin na rusko blago. Finska ima neke posebne pravice, ima svoj zastop, svojo vojsko, svojo valuto iu sme tudi ua ruske uvoznine določiti kakeršnokoli carino, narobe pa Rusija ne sme s Finsko poBtopati kakor s tujo državo, da ne pospešuje finskega neparatizma. Nemška vlada računa, da bode mogla Nemčija dobivati rusko žito čez Finsko in tudi svoje obrtne izdelke pošiljati tem potem. Nemčija je Finsko an-gažovala za svoje interese še za časa Bismarcka v boju zoper ruske papirje. Takrat so ruski rublji v ceni neprimerno padali, finsko marke pa neprimerno rasle. Konec teh nenormalnih razmer bi bil ta, da bi se Rusija odločila za energičen korak ter odpravila nenaravne meje, narejene mej njo in Finsko. — Ruski poslanik v Berolinu, grof P. A. Šuvalov odpotoval je te dnf zaradi trgovinskih pogajanj z Nemčijo v Peterburg in sicer je krenil čez Finsko. Prav to, da je izbral daljši pot v Peterburg, sve-doči, da je imel na Finskem posebne opravke. Naj- Listnioa uredništva G. Lina Škrjinec, poitna upraviteljica v Spodnji S i < k i. Poslani goldinar itročili smo g. blagajniku piititteljikega druitva v Ljubljani. Umrli so v LJubljani: 8. avgusta: Franca Marlnčič, kajžarjava hci, 2 leti, Ilovca St. 36, botjmt. — Reia Rat potnik, zasobnica, 68 ler, Turjaški trg št. 6, otrpnenje srca. — Anton Baje, gostilničarjev sin, 3 dni, sv. Jakoba trg It. 2, oslshljenje. 9. avgusta: Marija Jordan, krojačeva hci, 1 */4 leta, Turjaški trg fit, 8, meningitis bacilaris. — Pavel Princ, ključavničarjev sin, 13 mesecev, Florjanske ulice it. 13, katar v črovih. — Andrej Mnzlovic, posestnik, 60 let, Ilradeckega vas Ar 13, catarrh. in test. acutus. 10. avgusta: Franc Pečar, delavčev sin, 4'/> meseca, Kolizej St. —, bronehitis. — Janez Inglič, krojač, 19 let, Poljanski nasip št 50, jetika. V deželni bolnici: 9, avgusta: Jera ZavirSok, gostija, 75 let, tumor abdom. Meteorologično poročilo. Dan Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrio« V mm. s* > O yl 7. zjutraj *2. popol. 9. zvečer 737-2... 73H-0... 738 ti u. 134eC 23-6" C 16 4° C si. zah. m. vzh. m. s/.li megla obl. obl. VB mm dežja. 1 Srednja temperatura 17-8°, za 20° pod normalom. ID-ian-SLjslrsL "borzsa, ■ Ine 11 avgusta t. I. včeraj — danes Srebrna renta .... Zlata renta ..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije Lordon ...... Napol....... C. kr. c.-k m i .... NemSke marke . . . ItHlijaiibke lire .... Papirnati rabelj . . . Dne 10. avgusta t 1. 4°/0 državne srećke iz L 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. . Ogersk.i zlata renta 4°/o...... Dunava reg. srečke 6°/0 P° 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41 zlati zast. listi. Kreditne srečke po 100 gld..... Rudo 1 love srečke po 10 gld..... Akcije an^lo-avst. banke po 200 gld. . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . gld. 96-55 — gld. 9640 9610 — n 9605 11M-75 — $ 118*85 ' 96 45 — 9605 n 978 — — 977 — n 335 — — 33375 12570 — n 12595 f) 9 92 — 0 993 6 91 — it 6-91 n 61'27>/t — it 61-50 45-20 — n —•— n 1-31 — n —•— 147 gld. 191 „ 127 ; 122 „ 197 . 2* , 149 „ '251 , 50 kr. 25 . 25 50 80 25 19\ 9 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati Ivana Keber zasobnica danes ob '/i8\ uri popoludne po kratki, a jako mučni bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage rajnke se bode v soboto dne 12. avgusta ob 4. uri popoludne preneslo iz hiše žalosti v strebSkih ulicah fit. 8 k večnemu počitku na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v žopni cerkvi pri sv. Petru. (828) V Ljubljani, dne 10. avgusta 1893. Anton Itlrttk, ces. kr. računski revident, zet, — Iviiiut Hriik, hči. — Antoni I m in Zorku iir»*u, vnukinji Najboljše, voščilo sveta? Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. kralj dež. priv. tovarna utem. I. 1835 ua Diuiaji. To voščilo brez galice (vitrijola) 86 lepo črno sveti ter vzdržuje umije trpežno* = Povsod v zalogi. = (801-2) Zaradi ponurejali) naj se pazi natanko na moje Ime sW Fernolendt. ~*m C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ■ve)11sw-m.egr«t od 3.. 3vLM.IJa. 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalo! časi označeni so v srednjeevropskem «&su. Odhod is I«jubijane (jaž. kol.). Ob 13. url 05 minut po nofil osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograii, Lend-Ganteiu, Zeli am See, Inomost, Bregenz, Ztlriob, Qenf, Pariz, Steyr, Line, Budejevice, Plstenj, Marijine vare, Eger, Franca e vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmnnrien, Solnograd, Lend-Gantein, Zeli aiu See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne oBebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 90 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Lino, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždano, Dunaj via Amstetten. Prihod v Iilubljano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih. vhi-iiv, Egr.i, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Linca, Stevra, Ischla, Ginuudena, Iselila, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregenra, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob U. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaju. via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubuega, beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Tibiza. Ob 9. url 27 minut sveder osebni vlak z Dunaja, Ljub-neg«. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. h 2. 06 ,| popoludne v Kamnik, ii 6. „ 50 n sveder v Kamnik. „ 10. n lO j) zvečer v Kamnik (oh nedeljah in praznikih). Prihod v Izubijano (drž. kol.). Ob 6. url 51 minut zjutraj is Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne II Kamnika. „ 6. „ 20 „ sveder iz Kamnika. „ 0. || 55 || zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajiiomu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. 12—173} j retuzniui srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresi)ivo vest, da jo Vsemogočnemu dopadlo k Sobi poklicati nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda Janeza JSeirec^a vinotrzca, posestnika v Ljubljani, v Šiški in v Žapužah po kratki, mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, dsnei v četrtek, dne 10. av^uata, ob poln dveh popoludne, v t»7. letu njegovo starosti. Pogreb bude v soboto, dne 12. t. m., oh 9. uri dopoludne iz bila iftlottl V Žapužah fit. B. Sveto uiafic za dilio blagega pokojnika brale so bodo v župui cerkvi Sv. Vida nad Ljubljano in v raziiiu drugih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočam v prijazen spomin In pobožno molitev. Žapuže pri Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10. avgusta 1893. Katarina Šareč roj. Dolinšek, soproga. (882) Restavracija „Pri Lloyclu" na Sv. Petra cesti. Danes v petek dne 11. avgusta 1893 velik koncert ogrske narodne godbe iz Velike Kaniže. V* t O pili lili |»l'OMll. /aeeleh ob H. liri. (831) Razprodaja. Prašne plašče m pelerine iz čipk ra/proiSajai si zaradi predstojeće preselitve po nenavadno snižani ceni. (8-._i) Gričar & Mejač Slonove ulice št. 11. Ljubljana. Slonove ulice št. 11. Na cesarja Jožefa trgu, Otvorjenje v nedeljo 13. avgusta. Karla Gabriela Trelllzi svetovnozriani panoptikum in analomiški muzej. 9mW Velikanska razstava ~vi umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. lic U»t HMMl Nlrvilk. Razstava je v nalafiČ /a to zgrajeni, več kot 800 kvadratnih motrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih 2O0 plluovlli lučlf. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum ima več sto skupin, int'lmnif'iiili figur, prlroilo- »r* Iiinnlli prrpuralov, prirodnih r«>