298. Številka. Ljubljana, v torek 29. decembra 1896 XXIX. lete. Uhaja vsak dan mre***« Jaimti nadalje in praenike, ter vetja po polti prejeman aa avstro-ogsrske daftale ca vea leto 15 gld., aa pol leta 8 gld. aa četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brsa pošiljanja na dom aa vie leto 18 gld., aa četrt leta S gld. 80 kr., aa iedcii meaoc 1 gld, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 ta na mesce, po 80 kr. aa četrt let*. — Za tnje detelo toliko kolikor po£tnii:a s^uia. Za oenanila plačuje »s od itirurtopn* petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., de as dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj as ioKola fcankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dradniltvo in oprevniitvo je na Kongruer«:-m trga It. 12. se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, o*naniia, t, j. *te adui.iri*;ra!:i\ ue stvari. D pravnlltvn naj Nedeljski shod. Na ime „Obrtne sveze aa Kranjsko" sklicani ehod se je vršil v nedeljo in bil jako številno obiskan. Zbralo se je do 150 ljudi j, kateri pa niso vatrajali do konca. Shod je otvoril obe. svetnik g. Tur k, na kar so sborovalci izvolili predsednikom obč. svetnika g. Kleina, zapisnikarjem pa g. Pa ur a. Prvi je govoril g. Tur k, kateri je povdarjal potrebo, da se obrtniki organizujejo in da spravijo v post a voda jalne za* tope može, kateri bodo zastopali obrtniške interese. PosL dr. Ferjančič je priznal, da je obrtno vprašanje postalo tako pereče, kakor agrarno, in potrebno rešitve. Obrtnikom se mora na vsak način pomoči, v tem so vsi razsodni ljudje jedini, le> kako naj 8e to sgodi, še ni dognano. Poskušalo se je že to in ono. Pred vsem bi bilo potrebno, da obrtniki sami točno in določno naznanijo svoje zahteve. Obrtniki imajo mnogo sovražnikov, a najnevarnejši mej njimi je velika industrija in sicer zato, ker mala obrt ž njo ne more konkurirati. Pri določitvi sredstev za podporo obrtnikov se ns sme pozabiti, da se velika industrija sploh ne more odpraviti. Tudi ko bi kdo to poskusil, se mu ne posreči. Kako naj se torej malemu obrtništva pomore ? Pri obrtni enketi, katera se je vršila te dni, se je reklo: Velika industrija hoče malo obrt pogoltniti. Socijalni demokratje trde celo, da mala obrt sploh nima prihodnjoeti, da je obsojena na smrt. To ni res nično. Mala obrt je potrebna in se da obraniti. Velika industrija izdeluje mnogo reči, katerih mala obrt ne producira. Tu je določeno, v katerem pravcu naj se razvija pomožna akcija malemu obrtu. Omejiti je treba veliko industrijo na izdelovanje predmetov, katerih ne izdeluje mala obrt ali ▼saj konkurenco velike industrije kolikor moč utee niti, na drugI strani pa narediti malega obrtnika sposobnega, da bode aamogel konkurirati a veliko indnetrijo. Obrtnikom se morajo dati sredstva, da ee popolni njih občna in strokovna omika in delati se mora na to, da se dobro organizujejo. Prve zadruge, kakor so se ustanovile, niso obrtnikom prav nič koristile, a verjetno je, da se je z novim za konom o zadrogah ustvarila podlaga, na kateri bode obrtništvo razcvetelo. Nove zadruge bodo dru žile obrtnike na skupno delovanje, jim pomagale, dobiti kredita ter posredovale pri kupovanju surovin in razpečavanju izdelkov. Tako solidarno delovanje zamore obrtnikom mnogo koristiti. Gledati je tudi, da se konkurenca malim obrtnikom ntesni tam, kjer je ni treba. Delo v kaznilnicah in v prisilnicah je nepotrebna konkurenca obrtnikom in se mora odpraviti, ker kaznjenci lahko drugod delajo. Veselo znamenje je, da se obrtniki zanimajo za svoj položaj in tudi sploh za politično življenje, kar priča dnevni red današnjega shoda, na kateri se je poleg obrtniškega vprašanja postavilo todi vprašanje o zjedinjenju slovenskih strank in vprašanje o držev-no2borskih volitvah. Ta program je znak, da se obrtniki Živo zanimajo za važna javna vprašanja in to v zmisfu, ki je zmisel vsrga slovenstvo. (Dobro klici) Socijalist g. Železni kar je na dolgo in na široko razkladal svoje mnenje, da obrtnemu stanu sploh ni pomoči, da je izgubljen. Trdil je, da tega ni kriv samo v* ^kapitalizem, nego tudi poslanci ter se v dokaz tega skliceval na Planerjev predlog, naj se najmanjšim obrtnikom zniža dohodarina. Dasi je šlo samo za l1/« milijona gld., so poslanci vender glasovali zoper ta predlog. Is tega je govornik izvajal, da poslanci nimajo srca za obrtnike in te roti, naj se pridružijo socijalistom, kateri bodo svet reformirali tako, da se bo vsem dobro godilo, kdor pa ne bo delal, da sploh ne bo emel živeti. (Veselost.) Gosp. Š t u r m je zavračal Želesnikarjeva izvajanja, da obrtnikom ni pomoči. Le dobre volje je treba in obrtnikom se labko pomaga. Pri stavbah nsj se ne oddajajo vsa dela stavbenikom, kateri druge obrtnike stiskajo, nego raznim mojstrom direktno. Vojaška dela naj se oddajajo direktno obrtnikom posredovanjem zadrug. Ko je bil Badeni v Ljubljani, je to obljubil, a storil ni še nič (Klici: Tudi nič ne bo!) Če poleg vojaških dol dobe obrtniki tudi dela za železničarje, bo nekim obrtnim strokam pomagano. Zavarovanje zoper nezgode naj se za ne- Ivifilteke Pri fotografu. (Čelki spisal V. Koemak.) „Izborno, katera Vam bo bolj všeč, pri tej ostaneva. Prorim, izvolite odložiti vrhnjo euknjo in sesti — takoj bom pripravljen.1 Odhitel je v temno sobo, in mladi gospodič se je oz ml name čez ramo, slekel si suknjo in si uravnal pred zrcalom zelenordečo ovratnico, svilnat paeast telovnik in maniete v rokavu. Zmagoslavno se je nasmehljal I sam sebi je bil všeč. Slekel je rokavice a rdeče premrte roke. .Aha," sem si mislil, „trgovsk pomočniki Oblekel se je zopet jedenkrat v parado; zato je tako visok." Fotograf je prihitel in ga posadil: Prosim, le prosto držati glavo in ta „ bi n oke I" mora doli — na sliki bi se ne videle oči." »Jaz ga pa hočem imeti!* »Pomagava ei tedaj. Proeim, izvolite ei natakniti tega tuka]-le: brez stekla je, na podobi ee pa to ne vidi. Tako — in proeim, da gledate sem v ta kot. Smem-h prositi? Glavo malo vise. Izborno! Torej prosim — iti* Odkril je steklo, in trgovski pomočnik je gledal v pokazani kot brezebzirno, kakor sova, ko gleda v solnčno luč. Aparat se je zaprl. Fotograf Be je priklonil: .Hvala srčna — dovršeno je! Takoj pogledam, kaka je podoba." Pomočnik se je oddahnil globoko, vstal in hodil nemirno po sobi sem ter tja. „Izborno!" klical je fotogrtf iz temne sobe. .Izbcrnol manifik I" Nato ga je fotografoval še jedenkrat — celo postavo. Tudi to se je zgodilo dobro. Pomočnik si je zadovoljno zapalil Bmcdko in naročeval veliteljski, da bi bile podobe dovršene do novega leta. Cisto gotovo!" obljuboval je fetegraf, „in čestitam Vam na tako dobro uspelih podobah. Gotovo zmagajo ob novem letu pri gospici Minki", pristavil je avito se smehljaje. Gospod Kumšt^r je vedel vse tajnosti, klevetanje in rodbinske razmere, dasi še ni bil dolgo v . . . Pomočnik se je naemijal in priporočivši se, odprl „moderno" naglo duri. Mej vrati je saovilil žensk glas. Pomočnik je prestrašen odskočil in M naklonil nekolikokrat glo- katere stroke odpravi, omeji naj se prepluvljanje naših krajev 8 tujim, goljofivim blagom, prepove1! naj se merojomanje vsem tist se vanj rok za povrnitev4 podaljša. če poslanci še tega ne morejo, izposlovati, potem je čas, da volimo drage zastopnike. (Pritrjevanje in ugovor.) Kršč.-socijalist g. K r e g a r je polemizoval z g. Zadnikom. Post. dr. Ferjančič je konstatoval, da' debata ni bila poučna. Slišalo se je pač mnogo fraz ali malo jedra. Govornik je rtflsktoval na razne napade na poslance in rekel, da ima dobro zavest, da je vedno postopal tako, kakor zahteva korist slovenskega naroda in vseh njegovih slojev. Žalez-nikar je omenil Plenerjev predlog, naj se nekaterim obrtnikom zniža dohodarina. Ta predlog je bil le past, največja zvijala, katero si je Pl ner izmis-il. Planer je hotel s tem predlcgom na tisoče obrtnikom vzeti volilno pravico, jim davek zuižiti za nekaj krajcarjev, da bi plačali manj kakor 5 glM izgubili pa najvažnejšo svojo pravico Ko je Piener postal minister ni tistega preil gi več ponovil. Tako, ka kor mtHli Ž-leznikar, se človeška družba ne bo redila. (Živahno pritrjevanje.) Turk in Šturm sta vsaj nekaj pozitivnog* povedala, kar pa se je drugače povedalo, so bile same fraze. Ako stori shod kak sklep v zmislu dr Krisperjevega predloga, bo to le v podporo poslancam, ki se bedo za stvar zavzeli. Župan g il r i b a r je obžaloval, da se o vstm več govori, nego o obrtn ških rečeh. l& vseh govorov je posneti le dvoje: da so vsi govorniki govorili v lepi slovenščini, kar je zmaga narodnostna ideje, in da so vsij neke pozitivne momente omenjali. Govorilo sa je tudi o stroj h. Tehaologični muzej je lani priredil dve razstavi. V malem Mitu so Češki obrtniki kupili strojev za 22 500 gld., v večjem Woi.su pa nemški samo v a 2000 gld Ravnajmo tako kakor Čehi. Proti Plenerjevemu, prej omenjenemu preilogu so češki obrtniki protestovali. Dr. Krhpsr bi bil bolje it.ril, da je svoj predlog sprožil v obč. svetu. Trdil je sicer, da je tam s svojimi predlogi vselej propal, a tema ni tako. Njegovi preilogi so sploh vsi nu ni, a če je kak predlog bil dober in umesten, je bil tudi vzprejet. Govoruik je poten polemizoval s piram dhlnim govorom dr. Gregoriča in ga trdo prijel, da si lasti idejo, katero je drug sprožil Idejo, naj se grade delavske hiše ni sprožil ne župan, ne obč. svet, ne dr. Gregorič kateri vedno ž njo reno-mira, nego mestni H :ik Prvi pogoj usp^nemu mej-sebojnemu delovanju je mejsebojno spoštovanje. G. dr. Gregorič ja v daljšem govoru dokazoval, da nikakor ae gre, na jeJni strani prositi, naj država obrtnikom odpusti posojila, ko je na drugi sirani obč.aa tem istim obrtnikom znatno zvš.di doklade. Župan g. Hribar je odgovoril dru. Grego-riču, da vedoma in hotoma zavija. Doklada se je ma'im obrtu kom tako malenkoatuo zvišala, da ni zvišanje v nikaki primeri s tem, kar sa je storilo za vse mesto in h tem tudi za vse obrtnike. Obč. zastop se je postavil na soc jalncpoUt čno stališče, da naj tisti več t lajajo, ki imajo več. Doslej so plaevali voliki davkoplačevalci naklade v jedoakem razmerju kakor vh drugi, odslej pa bode to razmerje razi čno. Valed povišanja doklad plačeva'o bode osem davkoplačevalcev z i 50 000 gld. več nego doslej, vsi drugi ur tduiki in obrta.ki pa samo za 5000 g!d. vč, vsi mali obrtniki skupaj pa samo za 100 gli. več. Tu je vt-nder jako pravično in pošteno, a če se tako gospodarstvo nelojalno izkorišča zoper obč. svet in naredno stranko, je to vredno najstrtžj« obsodbe. (Živahno odobravanje.) CoNorda sta še g. Železni kar in g. Kes-man, na kar so zborovalci vzprejeli nas'ednji resolucij: I. Javni sbid izreka željo, naj ae obrtniki zdr.riijo v jedno organičoo celoto v obrambo La-rjdnih, stanovukh iu socijalnih pravio in naj se k;../, ta organizacija latoUko v obrlniških kukor v političnih vprašanjih. II. Na shodu zbrani ohrtniki sklenejo, da naj m-sini zastop in posebno drž. poslanci še v sedanjem zaeedanju drž. zbora izp isluje pri vladi, da ee j/otresna pidpura, dana oškodovanim obrtnikom iu trgovcem ue iztirja, temveč popolnem odpiše. Po preda.daika g Klein a mi v tu se je razprava o ostalih d,ob, na dnevnem redu stoječih točk združila. Golo. PrbaerfC je p6 tvoje pojasnjeval uzroke raspora mej narodno in katoliško stranko i u dokazoval, da je nastal raspor le, ker je narodnu stranka btttf pr.^ir^OO ttufi fsk^čeVatf duhovnike iz v** nastopov. Predraga! jO reioltrorft: Shod izreka željo, naj ae n^nMEl Slo^snlftt združijo s rjokrajlnekimi &oVeoci vre* t jed nO o£ litično stranko, fe bo zasipala narotfnf in sx>e*janBf razvoj celokupnega4 narOuSf na podTagr kn*čatt*re pravičnosti in navedka. Sprava OM stratfit na? bif bila trajna pa razgovoru zaupnih mof in risi ot" imela pred vsem ozir na koristi ljudstva, u ur, sloge in pravega stalnega miru, ne pa samo Bpremirja*. Razgovor in način sloge naj se predloži obama pol. društvoma. Socijalist g. Zadnik je gororil o prevladi cerkve v državi in dokazoval, da sjedinjenje slovenskih strank ne more pomagati obrtnikom. Krščanski socijalist g. Goetinčar je trdil, da so osebne koristi posamičniko v razdvojile nekdanjo narodno stranko in da zategadelj ni misliti, da bi se kdaj sjedinili. Zjedinjenje sa le doieže, če se spoje stranke na podlagi programa krščansko-fcooijalne stranke. Socijalist g. Želesnikar je govoril zoper zjedinjenje in trdil, da najboljši podporniki kapitalistov in denarnega žaklja so klerikalci. Obč. svetnik dr. Gregorič je priznaval pomen narodnega vprašanja in se bavil potem ■ vprašanjem o sjedinjenja slov. strank. Resolucije kat. shoda in resolucije sboda zaupnih mož so dokaz, da mej narodno in katoliško s ranko ni velikega razločka. Slovenska državnozborska delegacija bi imela več upliva, ko bi bila jedina. Pogajanja je pozdraviti z veseljem, a dogovarjajoči se zastopniki naj pridejo pred narod in naj povedo, kaj so sklenili, volilci pa naj potem sodijo. Kdor je proti sjedinjenju, naj sa odstrani. Po pl tvih izvajanjih g. dr. Gregorič« eo zbo rovalci jeli trumoma bažati iz dvorane. Končno je po govora socijalista g. Z a d n i k a povzel besedo poal. dr Ferjančič ter kot jedini navzočni drž. poslanec, kateri je tudi podpisal znano izjavo državnih poslancev in zdaj pri pogajanjih zastopa v družbi z dvema dragima gospodoma narodno stranko, rekel, da dosedanjih uspehov pogajanj sicer še ne more razglasiti, da pa obetajo pogajanja uspeh in zjedinjenje. (Živahno odobravanje.) Predlagana resolucija ae je na ti vzprejela, na kar je predsednik zaključil zborovanje. V EJubaJamni^ 29. decembra. Zapan v Pragi. Ce prevzame dr. Srb županstvo, še ni popolnoma gotovo. Težavno stališče bode vsekako imel. V mestnem zboru je sedaj 45 Staro- in 44 Mladočehov, ker je te dni jedrn Sta-ročehov izstopil. Večina je torej odvisna le od jed-nega glasu. Ker mislijo Mladočehi delati županu najhujšo opozicijo, je gotovo, da bo prišel večkrat v najhujša zadrego. Staročehi pa po svojih glasilih prete, da se nikakor ne dajo od Miadocehov prisi-1 ti, d i bi jim prepustili županstvo. Kako se stvar reši, ae še ne ve. Mladočehi tudi na mislijo odja-njati, ker je ž njimi večini praškega prebivalstva. Staročthi imajo v mestnem zboru le večino, ker je volilni red zanje ugoden in jih podpira uradništvo. Avstroogerska banka. Mtujari so dosegli, da bodo v bodoče generalni svet avatroogsrsks banke imel sveje seje tudi v Budimpešti, ne pa samo na Dunaja, kakor jih je doaedaj. Tako postaja Budimpešta vedno jeJnakopravnejša s Dunajem. Občni zber banke bode pa v tisti državni polovici, ki ima več delnic. Sedaj torej na Dunaju Madjari so ce zadovoljili v tem oziru a teoretičnim priznanjem, da morajo v BuilmpeSti biti občni zbori, ko bi Ogri kedaj imeli večino deln c. Poslednje bo pa se tako bi ro ne zgodi. Tudi v nekaterih drugih ozirih so si Madjari že zagotovili večji upliv pri banki, nego so ga imeli doslej. Ogerska bode imela popolno ta a jednak upliv na njeno upravo, kakor avstrijska državna polovica, ali pa morda še večega, ker bolo Madjari znali svoj upliv bolje porabiti. Socijalni demokratje sami nimajo upanja, da bi pri volitvih dosegli dosti mandatov. II tčunajo k večjemu na kacih 12. Sprva so upali, da dobe kak mundat v Galiciji, a sedaj s? pa to upanje menda že popolnoma opustili. O ganizovanih delavcev je v Avstriji le kacih 100 000, kar pač jako unio izda, če ho pomisli, da je vseh volilcev nad 4 milijone. Od 519 izobraževalnih delavskih društev, na katere sa se poslale vpralevalne pole lastran volitev, jo dalo odgovore jih samo 238, droga po dejsHJfa no obstoja, ali pa ničeea slišati no hote* o osrednjem socijaliatičnem vodstvu. Socijalisti sami že no svojih ti**! narfasaft dat nO računa)? to«® *a avoje u.pffy toV«* j.* jO orno vsemftteft da ljudstvo ptoj^e * ^i^lttične^pm^. (it^di. jim SUmVoJfOrei morilci prosi oodffooni Zašli-ean* jo bila tdui eofroga umovjeaega ministarske ga predsednika. Izpoedatr al OMesa hoWo; ker na za tožOi klopi niso praVi morilci. Zatoseoci so bili Is orodje vlade*. Kdo so pravi provzročtte^i tega umora, vesta dobro državni piavdnik in predsednik sodišču, a sa jih ne upata prijeli. Dr. Vankov je pa izpovedal, da je Stambulov rekel, prodno je umrl, kakor on sodi, se pri polni zavesti, da ga jo umoril knez. Take izpovedne prič niso posebno laskava sa kneza in ministre. V kaki dragi državi bi ljudje, ki so jim take stvari podtikajo, bili nemogoči v minister-etva, a Bolgarija so pa se ni otresla vsega turškega barbarizma. Sicer se je pa proti Stambulovu ravno tako postopalo, kakor jo on postopal proti drugim. Nov/i društveni sakon eo pripravlja v Pru-eiji. Kakor se govori, ee bode ž njim jako omejila evoboda združevanja in zborovanja. Posebno bode imel mnogo določeb, naperjenih proti socijalistom. Dovolilo se bode baje političnim društvom, da smejo stopati mej eabo v svezo, a sa to se bodo u peljale druge omejitve, da bodo potem razmere ee slabše, nego so sedaj. Da ne bode sakon svobodomiseln, kaže Že to, da se npelje le za Prosijo. Ko bi vlada mislila razširiti društveno svobodo, predložila bi sakon v državnem sboru, da bi bil veljaven za vso Nemčijo. Ker bi pO državni sbor no dovolil V kako omejitev svobode, se pa novi društveni sakon Ovede le za Pravijo. Pruski deželni zbor, ki je voljen na podlagi jako omejene volilne pravice, bode rad dovolil v vse vladne želje. Slovansko Sokolstvo. Dolenjski „Sokol". Piše se nam: Odkar sem poslal zadnje poročilo o naAem društvu, ee je stanje naš ga Sokola mnogo izboljšalo. V društvu se je začelo veselo gibati in za društvo rase zanimanje od dne do dne. Dne 5. t. m. smo pr redili Miklavžev večer, ki je sabaval velike, s osebno pa mala otroke. Dne 16. t. m. je bil običajen redni občni zbor. D j voljeno mi bodi, da o tem nekoliko obširneje poročim, s tj ravno ta dan se mi vidi kakor početek novega življenja, nove dobe sa nala društvo. Brat starosta je p usdravil navzoče brate Sokole ter z veseljem konstatoval, da njih število sklepčnost trikrat io nadkriljuje Zitem nam je podal brat starosta pregled o dalovanju našeg« Sokola v pretočenem leta. Pod žalofctuimi avspicijami je začel Sokol leto poprej svojo novo upravno dobo. Občni zbor, komaj da je bil sklepčen, telovadbe nič — poslopje v katerem je bila telovadnica, ee je prezida valo; zanimanja aa društvo nobenega. Stoprav v zadnjem časa je prišlo novo življenje v društvo. Telovadnica in orodje je zopet v d brera stanju, člani so počeli marljivo gojiti telovadbo in to p?d vestnim in veščim nadzorstvom naših dveh pred-telovadoev, ustanovili smo društveni tamburaški zbor — Sokol je razstrl svoje peruti ter ee dviguje v zrak proti višini, kjer je njegovo kraljestvo! Načelnik telovadbe, br. Jeglič poroča, da je povprečno obiskovalo telovadbo po 11 telovadcev. Telovadilo se je pa trikrat na teden, in sicer tako, da eo bile v po nedeij-< k in v soboto redna, v ere do pa proste vaje. Največ se je gojila telovadba na drogu in na bradlja, skok čres vrvico ras drog in raz kroge; pa tudi telovadba na konju in kozlu, kakor tudi na lestvi se ni zanemsrjala. Pred telo rodila sta brat načelnik in prvi predtelovadec br. Sirnik. — S e-vilo telovadcev — povprek 11 po številu — je a cer veliko z ozirom na to, da je to stoprav sa-četek in z ozirom na rasmere, ki so vladale doslej. Upati pa moramo, da se to število podvoji in potroji, kar z ozirom na m e Bto Rudolfovo nikakor ni nemrgoče. Potem bi bilo mogoče, prirediti dve vrst t ter bi bila telovadba tem uspešneje. Vodja tamburašev br. Ravnihar omenja v svojem poročilu, da šteje zbor 8 članov, pa da bi gotovo imaii mnoguštevilnejši sbor, da imamo več instrumentov na razpolago. Zbor je nastopil skupno z damskim tamburaškim zborom pri Preširnovi slavnosti, ter se bo istotako udeležil veselica na Silvestrov večer. — Zbor si je tudi sestavil svoj pravilnik, tako da ima sedaj ono pravno podlago, ki je glavni pogoj vsakemu društvu. Pri volitvi novega odbora so bili z vzklikom voljeni bratje: Dr. Vladimir Ž i tek starosto, Lavoslav Ropaš podstarosto, Vekoalav Pegam tajnikom, Josip Poula blagajnikom, Kadi voj Jeglič načelnikom, Vladimir Ravnihar vedjo tanab. zbora in Edvard Kosi na odbornikom. Po končam volitvi br. dr. Defranceschi izreka zahvalo dosedanjemu starosti br. Ropasu, ki je s unemo in vatrajnoatjo vzdržal društvo na površja in to v Časih, ko ni bilo nobenega zanimanja sa društvo, ko jo vsak čas pretil pogin „Sokola". Olseno jo odmeval „Na »dar' po dvorani v hvalo jbr. rtopaeu! Pri slučajnostih je bil soglasno vzprejet predlog, da pridobi društvo v svojo laet tambure, na katerih eedVj igrajo društveni tamburaši i a katere so sedaj last aaeebnikov. Omenjati moram tu br. Grosemana in br. Luzerja, ki sta v ta namen takoj darovala znatno avoto. Čudna je zadnja točka vzporedova. „Sokol1 prodaja telovadno orodje I Lep ,Sokol" 1 Vender so razmere mej „ Dolenjskim So-lolom" in mestno občino v Rudolf o vem take, da ne kaze drugače,. kakor mestni občini prodati orodje in isto potem vzeti v najem. Preobširno bi bilo popisovati vso zgodovino te prodaje. Na predlog br. Ravniharja se je sklenilo, odboru dati polno-močje, da sklene z mestno občino v Radolfovem kupno pogodbo in zajedno najemno pogodbo glede orodja in telovadnice. Po končanem cfbijelnem delu jo ostala družba skupaj še pozno v noč. Govor sledil je govora, vmes so udarjali naši tamburaši, pevci pa so uas naslajali z lepimi našimi pesmimi. Drugi dan je Sla deputacija treh članov k novoizvoljenemu starosti dru. Žiteku, ki je v veliko radost vseh Članov vzprejel volitev. Poročilu svo jemu dodsm, da je odbor v zadnji seji sklenil, da „Sokol" priredi 5 prosinca svoj prvi jour fixa, v sredi svečana v „Nar. domu" družbinski večer in na pustni torek maskarado. Konečno še povem, da obhaja dne 2. julija 1897 naš „Sjkol* desetletnico svojega obstanka, ter da je odbor sklenil ta dan primerno posla viti. S tem sklepam svoje poročilo. Upam, da v teh predalih ne bo nikdar več čitati, da naš „Sokol" spi. Obratno, ako bo vztrajno nadaljeval pot, katero hodi sedaj, b > zavzemal častno mesto mej slovenskimi Sokoli. Nazaj pa nikdar več I Na zdar! Dnevne vesti, V Ljubljani, 29 decembra.. — (ObčinBki svet) imel bo v četrtek dne 81. decembra ob petih zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvi na naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Obljuba novoimenovanih meščanov. IV. Mest nega magistrata poročilo o dopisu treh n^d bitnih terjatev. V. Finančnega odseka poročil > o dopisu mestnega magistrata gltde* kredita za zgradbo vojaškega avgm?ntr4cijskega skladišča. VI Stuvbin-akega odseka poročilo o oddaji mestne vožaje za leto 1897. VII. Policijskega odseka poročila: a) o pročnji ljubljanskih prebivalcev do ravnateljstva južne železnice glede ovir, katere pronzroča prevažanje Železniških voz čez Dunajsko cesto; b) glede zavarovanja redarjev proti nezgodam ; c) o imenovanju nekaterih cest in ulic; č) o prizivu g. Avgusta \YVb rja proti odločbi mestnega magistrata*, da mora njegov pes nositi nagobčnik; d) o obliki, katero naj imajo v bodoče ulične table in hišne tablice. VIII. Šolskega odseka poročilo o računn vodstva II. mestne deške ljudske š de o porabi dotacije letnih 80 gld. za vzdrževanje šolsk>h dflarnic v letu 1895/96. IX. Občinskega svetnika dr. Danila llajarona samostanlni predlog, da se do c. kr že-lezničnega ministerstva in do generalnnga ravnateljstva južne železnico posije spomenica o nujni potrebi naprave centralnega kolodvora v Ljubljani. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes se bode pela in ejoej i ajbrž zadnj krat v te koči sotoai op*ra „R i golet to". V četrtek bi marala biti slovenska predstava, a opmti ss iz ozirov na običajne Sdvestrove veselice in bo prihodnja slovenska predstava v soboto due 2. janu/arja, kateri dan se uprizori nova igra s petjem „T o je de k le I" Glavni nlot;i v brj igri bod-ta igrala gdč. Polako va in g. Inemann. — (Božićnica) v rreatnem otroškem vrtu (rokodelski dom v Komenskega ulicah) bo jutri popoludne. Začetek ob 4. uri. K tej božičnici so vabljeni vsi prijatelji nežue naše mladine. — (Darilo mestnim policijskim stražnikom ) Kakor vsako leto je tudi letos kranjska hraniln ca naklonila meatuirn policijskim s'ražuikom za novo leto svoto 100 gld — (Mojsterski tečaji za stavbene mizarje ) Po naročitu c. kr. trgovinskega miuisterstva piir<.d« c. kr. teLnologiški obrtni muz»j na Dinaji moj-a te rs k o tečaje za stavbene mizarje. V teh tečajih se bodn poučevalo o strokovnem risanju, o delu v delavnicah, o tehnologiji pomočnib sredstev, o orodji in strojih za obdelovanje lesa in o obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Tečaji Irajijo pa 8 tednov in bodo štirikrat v letu. Za sprejem v tečaj imajo pravico prcs ti stavbeni niiarski mojstri in pomočniki, če jih priporoči županstvo, zadruga ali strokovno društvo. Prednost imajo oni, ki za-morejo dokazati strokovno izurjenost, dalje mojstri pred pomočniki in mej poslednjimi zopet taki, ki nameravajo v kratkem samostojno svoj obrt izvrševati. Slednjič se more ozirati le na tako prositelje, 'ki so dosegli že starost 24 let in niso prekoračili 45. leta in so vojaščine prosti. Ker se pouk vrši v nemškem jeziku je potrebno, da so obiskovalci tečajev eaj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti predavanjem. Prošnje za sprejem v tečaj je vložiti na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja (Dunaj, IX 2, Wahriogeratrasse 59). Vsaka prošnja ima obsezati: starost prcsteljevo, ko'iko let je že mojster, oziroma pomočnik, v katero trgovsko in obrtniško zbornico je pristojen in naznaniti je tudi najbližnjo železniško postijo, če v stanovališČi piositeljevem ni železniške postaje, Na vesti mora tudi prositelj, v koliko je že izarjen v strokovnem risanji in kje si je te znanje pridobil. Učnina znaša 40 gld. in vpisnina 2 gld. Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo od učnine in s podelitvijo ustanov. Prošnje za oprostitev od učnine je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je nasloviti na c. kr. trgovinsko ministarstvo, a je iste vložiti pri omenjenem ravnateljstvu in se jim mora poleg jednega zgoraj omenjenega priporočila priložiti še ubožno spričevalo. Ustanove znašajo za obiskovalce stanujoče na Dunaji po 80 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomočnike; za vnanje obiskovalce po 120 gld. za mojstre in po 95 g!d. za pomcčaike; razna tsga se vnanjim stipendistom povrne vožnjo v III. razredu oeobnega vlaka na Dunaj in nazaj. Vpisnino mora vsak obiskovalec plačati. Komar se ^ovoli ustanova, ta je ob jednem oproščen tudi učnine. Prošnje na ravnateljstvo c. kr. tehnologiškega muzeja so kolka proste. Tudi prošnje na c. kr. trgovinsko ministerstvo so kolka proste, če jim je pniožei-o ubožno spričevalo. Leta 1897 bodo, kakcr omenjeno, zopet štirje tečaji, in sicer prvi od srede janavarja do srede marca, drugi od konca marca do konca maja, tretji od srede avgusta do srede oktobra in Četrti od konca oktobra do srede decembra. Prošnje za sprejem v iednega teh tečajev se vlože lahko vsak čas. žjlja glede uvrstitve v določeni tečaj se bode po možnosti upoš'evala. V j* dni tečaj se pa more sprejeti le dvanajst obiskovalcev. Razglasilo o teh mizarskih tečajih je vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljaui. — (Izkaznice za trgovske p tnike.) Vdled ukaza c kr. železniškega ministerstva bodo se v bodoče na progah c kr. državne železnice, c. kr. pri v. cesar Ferdinandove severne železnice; c. kr. priv. avstr. severnozahodne železnice in južjoseverne cemške želesaice, dalje na progah priv. a°Rtr oger-ske državno železniško družbe, Gradec KoH tške železnice, c. kr priv. železnice Daoaj Aspang, c. kr. priv. čeAke severne železnice, c. kr. priv. železnice Auss;g Toplice, priv. buMehrade^e železnica, c. kr. priv. čeških komercijalnih železnic in o in kr. vo jaško železmce Banjaluka Dobarlin, dalje na progah c kr. priv. južne železnice, c kr. priv. železnice Dunaj Pottt n !<;rf. Dunajsko Novo mesto, lokalne železnice Leamg Kaltenleutgeben in Spielfeld Radgona vzorčni kovčegi trgovsko, potnikov prevažali po znižani prtljažni taksi. V ta namen se bodo s 1. ja-nuvarjem 1897 1. počenŠi izdajale rn ioVe izkaznice. Te bodo iz lajal.' trgovske iu obttmške zbornice, v katerih okolišu se nahaja dotični tvrd na Pravico do teh ir.kaznic imajo: 1. Imetuiki protokolovanih trgovin in njibni lastni uahižbljenci. 2 1 netniki ne-protokol« vauih trgovin in njibni lastni usiužbljeoci. 3 Trg vski agentje, ki svoj posel tsibno vrše. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja udeležence, d t izkaznice izdane za leto 1896. z 31. decembrom 189G zgube svojo veljavo in da se morajo z novimi za leto 1897. v m leči barvi nadomestiti. — (Prijetni pasažirji) Fijakarski blapec Avgust Brt*č vabil je p* e u včerajšnji m na stojišči na M slih'in trgultiri kmetske fante, na| se peljejo malo na sprehod. Fantje so bili koj pri volji, se usedli v voz iu 7aukazali fijakarju naj jih pelje na Selo „k Lipi". Tukaj jih je moral fijakar čakati, da so popili par litrov vina. Od tukaj peljali so se fmtjo v Saeberje in spat zaukuzal fijakarju, da jih čaka. K r pa se fantje niso zmenili za plačilo in ker fijakar sam ci nič dobrega slutil, pognal je konja in botel cditi. Fantje pa so bili hitreji kakor fi;akarski konj in so ustavili voz rekoč: „S*daj boš ti našo pesem pel, ne bodemo mi tvoje". Jeden fantov skočil je na kozla k fijakarju, mu vzel bič in udaril najpo^red ii akarja trikrat p glavi, potem pa konja in je odpehal voz nazaj pred krčmo. Fijakar je moral sedaj tukaj čakati, dokler se ni fantom spoljubilo, da s> se odpeljali nazaj na Salo. Fantje šli so tukaj Bpet v gostilno, fijakar pa je misleč, da so je sedaj fmto/ odkrižal, vozil pDČasi proti mestu. Kar najedenkrat prileteli so fantje spet z« njim ga potegnili s kozla, ga vrgli v blato, uiu izzuli čevlje m vzclt suknjo in k'obuk. Zdaj je zbežal fijakar nazai na Salo in so skril v nakem blevu, konj pa je šal z vozom sam naprej do Šentpeterske mitnice, kjer so ga užituiuski pazniki ustavili, dokler n prišel bosonogi fijakar za njim. M slimo, da sedaj ta fijakar ne bode več vabil kmetskih fantov, naj se peljejo ž njim na eprehod. — (Ogenj v dimniku) Danes zjutraj vžgal sa je dimnik v hiši Antona Ravniharja v Rožnih ulicah. Ko so gasilci prišli na lice mesta, bil je ogenj v tem d*mmku že pogašen, naznanil pa se je drug ogenj v dimniku sosedne Pockove hiše. — (Iz norišnice ušel) je dne 24 t. m. umobolni Matija Štricelj a Brezja pri Radolfovem. Po- n, cj m . noči rglasil se js sam v mestni stražnici in prosil prenočišča. Pripovedoval je stražnikom, da je bil pri polnočnicah in se je v začetku vedel mirno. Kar najedenkrat je vstal in povišanim glasom začel razkladati evangelij in kazati iz žepa čndodelne kamenčke, žablje in drugo ropotijo. Štricelj obdržal ee je veled tega v varstvu in se je drug dan izročil v norišnico nazaj. — (Tatvina.) Hlapcu Matiji Kodeli v Ko njušnih ulicah št. 9, bila je v noči od 26 na 27. t. m. is hleva ukradena sreberna žepna ura s ni-kelnasto verižico. Sumniv te tatvine je neki v hlevu prenočujoči delavec, okoli 30 do 36 let star, slabo oblečen, z rujavimi brkami in z rujavo brado. — (Licitacija) V četrtek dne 31. t. m. vžila se bode pri tukajšnjem magistrata ob l/i 12 uri v dragic lic tacija sa prevažanje odgoncev pri od gonski postaji obč ne ljubljanske za leto 1897., na kar opozarjamo izvoščeke in voznike. — (Posojilnica v Ribnici) je sklenila, od JL. jaouvarja 1897. 1. počenši obresti od vlog zvišati 4% na 41/,0/«- — (Zimske cvetke) V Divači je v nedeljo neka dama nabrala na avojem vrtu šopek lepo razcvet en i h trobentic. T roben tiče v Božiča, to je vsaj nekaj. česar niti obligatni najstarejši ljudje ne pomnijo. — (štajerski deželni odbor in Slovenci.) „Tagespost" je jako raziražena, da so Slovenci v topili v deželni zbor. Pričakoje pa od grofa VVurmbranda, novega deželnega glavarja, da bode ee vedno oziral na nemški in napredni značaj de» žele in zavrnil vsak kompromis s klerikalci ali Slovenci. Sodelovanje slovenskih poslancev v deželnem zboru h? ljubo, ako bode stvarno, a kakih narodnih koncesij pa cd večine Slovenci ne smejo zahtevati, ker za to ni nobenega povoda. Štajerski d.ž.lai zbor bode na slovenski narod vedno toliko pozornost obračal, kolikor jo sme zahtevati; a slo* venski narodni „šport" podpirati, pa ni njegovo naloga. Popolnoma brez uspeha bi bilo, ko bi Slovenci od večine h .teli zahtevat i, da jim prepusti kako mesto deželnega odbornika. Čj hočejo biti Slovenci v dež odboiu zastopani, naj se obrnejo do klerikalcev, s katerimi imajo večino v skupini kmetskih ob'in. če jim klerikalci nočejo prepustiti mesta deželnega odbornika, naj se Slovenci le ž njimi zmenijo pa z nobenim drug m. Da bi jim večina odstopila kako mesto deželnega odbornika, ker ga kler kalci nočejo, na to še misliti ni. Tudi druge jednake zahteve Siovencav s) b ;do od obeh nemških skupin zavrnile. — Mi no vemo, če je pisala „Tdgespost14 v imenu narodnih in liberalnih Nemcev ali ne. Čj je to, potom moramo reči, da so se Sloveče' preaaglili s svojim vstopom v deželni zbor. Pri takih razmerah ni skupno delovanje mogoče. Naše slovenske zahteve so praveč opravičene, da bi se smelo tako govoriti o njih. Štajeiski deželni zbor voli šest deželnh odbornikov, iz skupin kmetsVih občin , imst in trgov in iz skujiine veleposestnikov po jediega ter 3 iz celega zbora. Na Štajerskem je tretjina prebivalstva slovenska in je upravičena zahteva, da se Slovencem prepasti jedno mesta deželnega cdbornika iz vsega zbora, brez ozira na t >, kdo je odbornik iz skupine kmetskih ob in, Naše narodne težnje so te gospodi le „Šport". Taka pisava je naravnost razžaljiva za naš narod. Kaj bi rekli Namci, ko bi mi njih n »rodne težnje označili samo za „šport". Sicer sa pa kaj malo spidobi taka prevzetnost „Tagaspo^ti", ko v.-i.d r njeni stranki poje že mrtvaški zvon — (Čitalnica v Ptuji) priredi na Sdvestrovo običajni zabavni večer z jako zanimivim vsporedom. Začetok ob 7. uri zvečer. * (Veliko električno napravo) mia'ijo napraviti na p s^stvu grofa H Donave v Lebringa pri Muri. Tu je Mura jako močna in bode dap I . i .hko uiuogo sile. Postavilo si bode pet turbin po .'.00 konjakih sil, ki bi gonile električno napravo. Klektriko bi fi » od tod napeljali 27 kilometrov daleč v Gradec in 36 kiloanatrov daleč v Maribor, v katerih mnstih bi se :>< r ib In za razsvetljavo cest, gledališč, javnih prostorov in zasebnih hiš. Ravuo tako bi se s električno lučjo preskrbelo več vasij in gradov. V Gradcu boda električna sila ^ mila železnico, več tovarn in mlinov, v katerib se bode po 500 mster-skih centov žita zmlelo na dan. Cjoapegn e „E'ectri-0,ug de Ganeva" prevzame baje zgradb) te velike električne naprave. Ta tvrdka je na dobrem g'asa, kajti zgradila je veliko električno napravo v Genovi v Italiji. * (To so tičil) V Sofiji sa vrši sedaj sodna obravnava zoper morilce Stambuiova. Početkom včerajšnje obravuave j • predsednik konstatoval, da je bil iz eodne dvorane ukradan revolver Stambu-lovljev.__ lim i Uredništvu našega liata ao poslali: Za dražbo ot. Cirila in Metoda: Gosp. dr. M a t e r i č v Črnomlju 1 1 kron, nabrane v veseli družb« pri mamici Lackner-jsvi. — Za oprostitev cd novoletnih daril je poslala rodbina Fraoa Jurca, lean. trgovca v Postojini 10 kron. — Kalina in Milan G u š t i n v Metliki namesto novo'crnih vošil 6 k r o n. — Dolenjevaški „trifo-lin m" gg. J s. M rh> r, Ant. Panser, Iv. Lovšin za odkop novoletnih voščil 6 kron. — Gosp. Jarko Krsnikova rodbina na B. du v oproAčenje od novoletnih daril 4 k r o n o. — Matija in Marija Kocovan v Ribnici 2 kroni, novoletni odkup namesto voščila. — Skupu j 3 9 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! Gradec 29. decembra. Srnec in K o bič sta odklonila volitev v ustavni odsek. Dež. zbor je na to volil v ta odsek Orniga. Karlonov predlog glede volilne reforme se je odkazal odseku. Dunaj 29. decembra. V deželnem zboru se je primeril velik škandal. Liberalci so kan-didovali v upravni odbor poslanca Benedikta. Schneider je kričal; Židov ne maramo. Na to je rekel Btnedikt: Oe se še kdaj drznete, go voriti v tem tonu, vam dam par zaušnic. Nastal je velikanski hrup. Vsi poslanci so tekli skupaj. Protisemitje so predlagali, naj se iz reče Benediktu graja. Ker dež. maršal predloga ni hotel koj pripustiti, so protisemitje štrajkali. Zbornica je sklenila, naj se začne razprava o predlogu in je Benediktu izrekla grajo. Beligrad 29. decembra. Simič je došel sem in začel pogajanja. Liberalna stranka je sklenila vstopiti v predlagano koalicijo vseh strank, na prednjak i pa so to odklonili. Carigrad 29. decembra. Sultan je ru-■kemu poslaniku Nelidovu sporočil, da se ne protivi nasvetovanim reformam, da pa odklanja z vso odločnostjo nasvet, naj bi velesile kontrolirale turške finance. Berolin 29. decembra. Sodna obravnava proti komisfrju Tauscbu se začne dne 7. j an livarja. Umrli so v lijubljanl: Dne 24. decembra: Vincencija Trrezija Lončar, usmiljena sestra, 27 I p t, Riulpokpcn resta St. 11, bramorica. — Anton JnkSp, delavec, 41 let. Sv. Pel m nasip Št. 65, vodenica. Dne i?f». decembra: Hermioa Schaffer, zusebuica, 38 let, Florijanske nlice St. 18, Itrjanje krvi. Dne 26. decembru: Terezija k'eder, tovarniška delavka, 24 let, Poljanska cesta St. 67. jetika. — Franc Mei-setz, zlatarjev sin, 3 leta, Kolodvorske ulice st. 11, fikrlatica. Meteorolog? ono poročilo. j December Ćaa opazovanja Stanjo barometra v rum. fenipe-rslurs v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm v 9A nrab 27. 28 9. »večer 7. zjutraj 2. popol. 741 1 741 8 7404 21 -09 2-2 si. jzah. sr. svzh. si. svzh. jasno megla jasno 00 • 29. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7.j«* 7 7T7-4 7367 —C-4 —3 2 02 bI. svzh. er. svzb. si. svzh. jasno skoro obi. jasno 00 Srednja temperatura nedelje in ponedeljka 3'2° in 0-3°, aa 5 7« in 29" nad normalom. dno 29. decembra 1896 jknpui državni dolg v aotah .... ikupni drlavni dolg v arebru . . . tvatrijaka zlata renta...... avstrijska kronska renta 4°/, .... Jgerska zla a renta 4 ,...... *)gerska k.nuka renta 4'/0 • • » • kvstro-ogerske bančne delnice . . Ireditne delnice........ Ondni; ■ l-ltft.......... Vc-miki dri. bankovni aa 100 mark , tO mark ........ Ki frankev ... ...... italijaruki bankovci....... C. kr. cekini......... . 101 gld 35 t. 101 „ 45 . 122 , 90 ,. ICO , 80 . 122 , 40 99 , 25 , 935 , 375 , 85 119 , 90 58 3 82'/, . IJ 4 74 62»/, 45 67 Proti liripia-vosti ačinkajoče, kaJelj omehčajo^e, »li« raakrajajoče aredstvo je prsni sirup lokarja Piocollja v IJ ubijani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav nipclno. Cena steklenici 35 kr 12 steklenic S gld. 60 kr. 3 (3202—8) Izvod iz voznega reda rroljev-v-iieer«, odL 3-. olctoTora. 1899. Nutopno omenjeni prlhajalnl ta odhajalnl 4a*l oanačanl ao « irpiii-KeilllnK t Stajr. IjIiio, na DuuaJ t!» Amatattan. — Ob 7. nt! 10 min. »jtitruj otoJ.nl vlak t Trbli, rontabal, Baljafc, OalovM, Franaena* feite, Ljubno, Dunaj ; 00 — naprej..........25% 3 ) od hiAnonajemninskega davka i ■'»%• 4) od zemljiškega dtvka tudi 15°/9 To se z oziroin na d■!■•<"■ I ■ §. 43. ol>č. reda za deželno stolno mesto Ljnbljano 07nanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da sa mu s tem sklepom godi krivica, uložiti svo)« ngovoro v *l Irl iim)«I I li dneh, to je do II. I a ii u \ m-J u I S1»T. Ivta pri podpisanem magistratu, Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 2G. dan decembra 189G. fit- 41 039 a¥m___■__ (3431-1) Kazglas. Pri pedpisanem msgiatratu podehti je službo provizoričnega bla^ajničnega asistenta s prtiemki \1. činovn^ga razreda, sventnvalno službo ItlufCatJulriirKU pnikt Ikiiiili« z adjutom letnih 480 gld. Prohilci za jedno ali druuo t* h služfb, morajo dokasati, da so dovrAili viAjo gimnazijo, ali pa kako drugo jima jrdnako Aolo, ter da ao prebili ispit is državnrga računovodstva in blagajniAki izpit. 'I'h-i. ki Ae nimajo predpisanih izpitov, zavezani so narediti ju v teka dveh U« po nastopu tln.'h. ProAnje vložiti je do lO. dno Januvorjn nieoeoa 1897. 1. pri mairintratnem vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 25. decembra 1HH0. Naznanilo. <)V'n>-kt s*et je v nvrji iavni eeji dno 10 decembra t. L rdobril sle« deft cenik asa male |iopravc« katenb ie pri KtoBcbiillt vo* tlooodllt |»o liieMtnllt org,mnllt iKvrwcvt»tl t 1 ) poprovO jedne p pe, če je zamenjati samo notranje osojs 35 kr. 2 ) poprava jedae pipe, če se z« menja notranje usnje in je treba vijak" navrtati.................... 45 , 3.) poprava j« dne pipe, spojenje novega std ža, novo nanje, če ima p pa V," svellobe................. HO , V*"............ 90 » 4 ) peprava pipe z dodajo novega ventila, spojenje novega sedf-ža in novim usnjem, če ima pipa svetlebe ... 1 gld. 20 „ *U" • ... 1 „ 40 . 5.) Nove pipe stanejo z delom vred: a) težki franktbrodski mede! V," svetlobe........ 2 . 75 , b) isti s/4" svet'obe................... 4 a — », G ) poprava počenih cevij sploh, ali cedenje odpadnih cevi vfii se kot delo v režiji. Z materijalom in orodjem vred stane za taka dela: a) monter za V, dne.................... 2 m — », b) j * ves dan ................... 3 „ 50 » c) pomagač za 1/a dne................... 50 9 d) „ „ ves dan .................. 1 ■ — R Vsa druga, In sem epadnjoča dela i«i dodaja materijala vrse se po dogovoru in se čestito p. n. obč nstvo opozarja, da se v takih slučajih obrne do mestnega magistrata. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 19 grudna 1896. BflF* Kemične barvarije ni treba! Sleherni si lahko doma v 10 minutah obleko in perilo pobarva v vteh barvah. Epohalna iznajdba! 500•/• prištedenjaT MAYPOLE SOAP angleško barvllrio milo barva vsako barvo in otenjavo. V 10 minutah lahko vsakdo a malo vrele vode In s tem angleškim barvllnlm istlloua barva iu snaii obleke« atlas«, prenroite, robee, avllst« In mvlrnate rokovle«, M,a|n>, nonovlfp, ovratulke, attllno blstco, trakovr, eipke, •ilata, biaršuu. HtriiMoan pvrrsa, l|ubu»4e Mlatiunlke itd. — Niti na roKah, niti na posodah na preostaja bled tega barvilu*-«« milit. — Je trpeaao v perilu lat ne ■ it«1*1 barve u« Nolu.it. — N«redl atiaru oblelt» novo lat modno, — Je »trapa pru«4o Iu ue r«a|e«lw m»terlj«lta. — V«IJ« O0 br. koiund (erno OO br,), s katerim ae lahko barva cela toaleta. — Vaak komad barvllurica mil« im« navod sa porabo. !!!Patentirano po vsem svetu!!! Ltd., The American and Foreign Maypole Soap Sjndicate I joikIoii. ]flitypolt3 Nosp agentura isa ■»■■■■a|ii. Mariahilforstrasao 105. Prodaja na debelo mt lltiiiM|n pri bratih Eioenatadter, Schvrarzen- bergatraaso 8. (84S8—1> tJliiviin laluKa v Ljubljani pri Antonu Krlaper-Ja. ladajatelj in odgovorni nrodnik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".