82. številka. Ljubljana, v torek 9. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivečer, iziroši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v st ro-o ge r sk e dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje do žele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravnifttvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji 6. aprila 1889. V današnji seji stoprav dokončala se je podrobna razprava finančnega budgeta. Poslanec dr. Knotz interpeloval je ministra Dunajevskega glede kolekovanja srečk po novi postavi. Kolekujo namreč kolkovni uradi, v mestih, kjer teh ni, pa davkarije. Ti uradi morajo dati strankam sezname onih vrednostnih papirjev, ki se morajo kolekovati in za polo teh seznamov plača se 1 kr. Čas odločen v kole-kovanje je le do 28. aprila 1.1., torej jako kratek. Navzlic kratkemu času, neso še dobile davkarije niti povelja, da kolekujo srečke, niti omenjenih tiskovin. Da je to strankam v veliko nepriliko, se pač umeje. Poslanec zaradi tega vpraša ministra, bode li nepriliko to odstranil. Ministerski predsednik odgovarja interpelaciji zaradi sedanjega živinskega sajevca in iker v prašičih. Kuge te vladajo v 571 krajih. Koroška, Kranjska, Istra in Dalmacija so čiste, tu se te bolezni ne nahajajo. Kuga uve la se je po tujih prašičih in zaradi razširjenja zakrivili so največ ga-liški kupčevalci s svinjami, ne spolnujoč voznih določb. Vlada storila je vse potrebne korake, da se stvar odpravi. Predsednik Smolka pravi, da bodo drugi teden dopoludne in zvečer Beje, ker je še 48 budgetnib členov nesprejetih in še 586 govornikov upisanih. Poslanca dr. Fuss in dr. Heilsberg govorita potem o „dvorni in državni tiskurni" in menita, da je pač že potreba, da se sezida novo poslopje. Na vrsti je oddelek „denaratvo". Poslanec Tausche vpraša vladnega zastopnika, kako in kaj se godi vender glede prenaredbe „denarstva" in če se je tu že kaj ukrenilo, ali vsaj resno delovanje pričelo? Sekcijski šef vitez Niebauer pravi, da je de-narstvena reforma del „urejenja valute*. Enketa v to loločena, zbrala se je po dovršenji carinska in trgovinske zveze. Razmere politične bile so takrat jasne. A to se je preraenilo. Ćasi so sedaj kritični. ČJe bi se sedaj posvetovale« o denarstveni reformi, bilo bi to publo, akaderaičuo, a brez praktične vrednosti, ker je urejenje denarstveno v oblačnih časih nemogoče. Vender je pa finančni minister, pravi vladni zastopnik, jeseni lausko leto, vsaj so časi vender nekaj varnejši, ko prej, govoril o tej zadevi z ogerskim ministerskim predsednikom, ki oskrbuje sedaj ogersko finančno ministerstvo in želel, da bi ogersko finančno ministerstvo skupno z nami zadevo obravnavalo. S tem končala se je razprava finančnega budgeta in finančnemu ministru ugladila se je zopet pot, da deluje lahko dalje v prid državi, ako hoče in more. Da bi mogočni gospod le vsaj v denarnih zadevah tikajočih se nas Slovencev, tako na pr. zaradi dolenjske železnice, ne rekel: „nemam denarjev", besede, ki jih tako rad izgovarja. Prične se razprava „ trgovinskega ministra" in sicer „centrala". Poslanec dr. Herold kritikuje organizacijo uprave državnih železnic. Statut od 23. junija 1880 leta uredil se je v zmislu centralizma in zaradi tega je škodljiv in to glede cenilnega vprašanja, kakor tudi glede administrativnih zadev. Tako zvana c. kr. obratna vodstva so popolnoma zavisna od glavnega vodstva^ To naj se prenaredi in izroči obratnim vodstvom v istini oblast, kakor na pr. na Pruskem. Poslanec navaja potem razne neprilike glede poštnih zadev na Češkem in zahteva, da se več pošt ondotnih vsprejme v državno vodstvo. Sploh se stori v tem oziru premalo za Češko. V Pragi je prermlo poštnih filijal Potem očita prav dobro ministru trgovinskemu, da bo mu določbe glede ravnopravnosti jezikov terra ineognita. V uradih trgovinskega mioisterstva uvela se je brez postave državnim jezikom nemščina. Pri pošti in pri železnicah je upravnim jezikom izključno nemščina. Da je to krivica drugim narodom, da je protipostavno in po vsem neopravičeno, ae pač umeje, a še več, to je tudi nepraktično. Saj se i najmanjše določbe ubesedijo le nemški in teh vender mnogi drugi ljudje ne razumo. A § 7. organizovalnega statuta pa določuje, da poslujo dotični uradi v Galiciji z avto nomnimi in deželnimi oblastmi tudi po poljski. A to imajo le Poljaki. Poslanec potem razlaga in dokazuje, da je uradom tega ministerstva ponemčevalni namen. Zlasti je avstrijska severno zapadna železnica po vsem zavod v ponemčevalne namene, urejujoč celo šole nemške in zasmehujoč prav razža-ljivo narod češki o vsaki priliki. Uradniki železnični so v tem junaki. (Da je to istinu po vsem, ve vsakdo, ki ho je vozil večkrat po teh železnicah. Da ae gode hude krivice v tem oziru i nam Slovencem, ne treba naglašati. Upamo, da osvete to naši gospodje poslanci prilično prav pošteno. Poročevalec.) Dr. Herold potem navaja nerede v poštnih uradih. Tu ni nič bolje ; jezik Češki izpodriva se povsodi in kraljuje le blažena nemščina. Vsi pri-lepki in nalepki so le nemški (posl. Vašatv : Kakor na Pruskem!) V Terezinu kaznovali so vojaka, za-htevajočega na pošti v češ čin i, da se mu izroči prejemna kujiga, zaradi tega z zaporom poBamnim desetih dnij in sicer je nosil 7 dnij spone in se 4 dni postil. (Čujte, čujte na desni 1) Tu je dovolj posla ministru trgovinskemu. Naj študuje te zadeve in jih uredi pravično, kakor mogozahtevati posamni narodi, v zmislu temeljnih postav državnih, da se bode varovala pravica narodova, ter izvrševala v istini ravnopravnost. (Prav dobro, na desni J) Poslanec pl. Burgstaller toži, da se v Avstriji premalo stori v dosego občnega blagostanja. Trst naj se uvrsti občemu carinskemu okrogu, tako se je ukrenilo. Ta postava je jako kritična za Trst. On zgubi pač veljavo kot trgovinsk emporij in kot pomorska pokrajina. Naj se saj dozida železnica Rudolfova in čez Ture, kar bode velike koristi Trstu. Poslanec potem želi, da Be poviša subvencija Llovdu. Vlada naj tudi več stori za pomorsko ribarstvo. Poslanec Ursin stavi več resolucij mej temi tudi za popolno odpravo krošnjarstva in urejenje, ter znižanje cenilnika vseh avstrijskih prevožnjih družb. Trgovinski minister, marquis Bacquehem ima potem besedo. (0 tem važnem in zanimivem govoru natančneje prihodnjič.) V današnji seji stavil je g. posl. Pfeifer važno resolucijo: „Vladi se naroča, da predloži kar naj preje državnemu zboru načrt postave o državnem prispevku v sozidanje dolenjske železnice in da predlaga v ta prispevek toliko svoto, da bode zgradba železnice z ozirom na 500.000 gld., kutere je obljubila dežela in na obljubljene prispevke interesentov osigurana." Resolucijo podpira se zadostno, ter izroči budgetnemu odseku. Govor državnega poslanca Hrena v državnem zborn dne 15. marca 1889. Visoka zbornica! Stavil sem lani, ko se je obravnaval državni proračun pri poglavji »Grajenje cest", ki je tudi danes na dnevnem redu, dva predloga, ki se tičeta državne ceste, ki pelje iz Ljubljane po Dolenjskem skozi Novomesto do hrvatske meje. Jeden predlog je meril na to, da se hitreje dovrše poprave, katere je sama vlada spoznala za nujno potrebne in je že potrdila, na onih delih omenjene ceste, ki p e 1 j o j o izNovega mesta proti Zagrebu, in sera Že lani predlagal, da Be dotacija 900O in 6300 gld., vkupe 15.000 gld., ki jo je privolila vlada, poviša na 35.O0O gld., in tega predloga visoka zbornica ni vsprejela, in sicer, kakor sem posnel iz besed gospoda poročevalca, največ iz tehničuobudgetarnih uzrokov ne, da se s premaknenjem številk pri kakem naslovu ne omaje vsa zgradba Številčnih kolon. Vender morem biti precej zadovoljen, da se je vlada toliko ozirala na moja tedanja predloga in tako ustregla srčnim željam in prometnim potrebam prebivalstva dolenjskega. Postavila je v letošnji proračun za te poprave 43.000 gl., ne pa le 15.000 gld., kakor lani. Ker je budgetni odsek spoznal, da so te poprave nujno potrebne in je zahteva utemeljena, nadejam se, da bode visoka zbornica blago-voljuo dovoljila to postavko, da se bodo mogle hi treje dovršiti te poprave, kakor je bilo dosedaj pričakovati. Sedaj le še dostavim željo, da bi vlada za naprej še bolj se ozfrala na dotična dela in bodoče leto že ves ostanek za nujue poprave cesto postavila v proračun, kar je mogoče, ker znesek ni baš ogromen; to je jedina pot, da se odpo-more neugodnostim na tej cesti, o katerih se je tukaj že govorilo Će bi pa iz budgetarnih ozirov ne bilo visoki vladi mogoče vsega ostanka dovoljiti najedenkrat, usojani se opozarjati na ono misel, katero je v generalni debati sprožil moj rojak, zastopnik notranjskih in gorenjskih mest in jo priporočam vladi, da jo jemlje v poštev, da bi se s sedanjim podjetnikom, če se mu izroči vse delo, sporazumela, da d (do da konca zvrši ter se mu potem plača v obrokih. Jaz res ne vem, čemu bi vlada ne bila za to, ker tu gre za eminentue in vitalne koristi prebivalstva in pri tem vlada tudi nič ne žrtvuje, ker že osoba dotičnega podjetnika daje dovolj jamstva, da bode delo tako zvršil, kakor se ima zvršiti po že potrjenih načrtih. V generalnej debati se je pa še nekaj druzega omenilo, kar še hočem omeniti, da bi vlada namreč ta dela, kakor sploh — stvar je povsod jednaka — vsa cestna dela oddajala opra-vem času ; ponudbene obravnave bi se morale razpisati o pravem času, da bi se dela oddala že po zimi, ne pa še le po letu, ko bi se že moralo delati, da more podjetnik dobiti dobrih, že izurjenih močij in ob pravem času preskrbeti si gradiva in drugih potrebnih stvarij, ter da sploh more vse potrebno ukreniti, da se delo hitreje, bolje in ložje zvrši; če se delo še le pozno odda, pride podjetnik v tem oziru v zadrego. Moj drugi predlog, katerega sem stavil lani, tikal se je ravno te dolenjske ceste, in sicer vnega dela, ki pelje iz Novega mesta v Ljubljano, na katerej progi so razmere ravno take, kakor na poprej omenjenih delih ceste, samo, da ae še bolj čutijo, ker je promet večji, kakor je pa na odo stran proti hrvatski deželi. V ta namen predlagal sem že lani resolucijo, da se vlada pozivlje, da da hitro izdelati načrte in proračune stroškov za najnujnejše poprave ceste, da se odpravijo silni klanci, ovirajoči promet na državni cesti, ki pelje iz Ljubljane v Novo mesto ter da se začno ta dela brez vsacega odlašanja, naj se v državni proračun za bodoče leto postavi primerni znesek kot potrebščina. Obžalujem močno, da moram konstatovati, da se vlada ni ozirala na to resolucijo, katero je, kakor priznavam dobrovoljno podpirala zbornica, kajti v letošnjem državnem proračunu ne najdem uikake dotacije, ki bi bila odločena v ta namen. Budgetni odsek se je seveda postavil na stališče visoke vlade, kar je čisto naravno, da vladi ne bode dajal na razpolago dotacije, katere ne zahteva. Tako se je zgodilo, da se tudi letos še ni nič storilo za popravo te ceste in da se letos ne misli niti preložiti ce.sta vKapiteljskej gori prav pri Novem mestu, ki ima 14 °/Q strmeča. Za preložitev ceste tukaj so že izdelani načrti od stavbenega urada v Novem mestu in predloženi ministerstvu. Kar se tiče ceste iz Novega mesta v Ljubljano, sem že lani največje pomanjkljivosti navel in dokazal, da so dotične poprave nujno potrebne, če se hoče vsaj deloma odpomoči gospodarskim stiskam, ki se na Dolenjskem še bolj čutijo, nego v katerej si bodi drugej deželi. Rad bi govoril o stiskah na Dolenjskem, kakor je moj predgovornik glede svoje domoviue Pa opustiti hočem z ozirom na mnoga dela, ki jih Še ima zbornica rešiti; hočem le iz pisma, katero sem dobil od posestnika na Dolenjskem, ki je o tacih stvareh dobro poučen, prečitati nekaj vrst, ki bolje označijo hitri gospodarski propad na Dolenjskem zlasti kmetijskega prebivalstva, nego bi to mogel najboljši s frazami olepšani govor. Predsedstvo mi bode dovolilo, da prečitam sledeči odstavek: Mož piše (čita): „Ker na Dunaji še vedno mislijo, da so navedene tožbe pretirane, naj bi naročili kakemu dvornemu svetniku, da preišče razmere na Dolenjskem in sestavi poročilo, in sicer o razmerah od Ljubljane do Novega mesta. Našel bi: 1. Posestvo Prapreče zapuščeno. 2. Posestvo Kravjek — zapuščeno — razdeljeno. 3. Posestvo Grundelhof z jako lepimi iz solidnega materijala zidanimi poslopji za stanovanja, gospodarstvo — poslednja sedaj popolnoma opuščena, brez vsake vrednosti. 4. Posestvo na Cirknem, pred 18 leti vredno 54.000 gld., sedaj puščava — vsa poslopja prazna in zapuščena. 5. Sosednje p os estvo od Cirknega je ustavilo vse poljska dela, vso gospodarsko živino in gospodarsko orodje prodalo pred Božičem. 6. Posestvo K o m polje ima nek Hodandež, ki ga pa še za polovico cene prodati ne more. 7. Posestvo Mirna prehaja z rok v roke. Sove in netopirji prebivajo v gradu. Vsi kupci mej njimi štirje Dunajčanje prišli so in odšli brez sledu. 8. Posestvo Zaprle, ki je prav podobno Mirni, je tudi popolnoma zapuščeno. 9. Posestvo Vinja Gorica razdeljeno v majhne dele. 10. Posestvo Po ga n e c prodano je za tretjino cenilne vrednosti. Tudi Novomesto, drugo mesto na Kranjskem in glavno mesto Dolenjske je tudi govoreča priča, kako se je cela stoletja dežela zanemarjala. Sicer si pa gospod dvorni svetnik lahko to celo potovanje prikrajša. Pogleda naj leVišnjegorski inBogen-šperski klanec z dvema podloženima coklama in neznana količina je najdena z večno resničnim dokazom: „Kakoršen je promet, tako je blagostanje dežele". (Čujte!) (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. aprila. Če so poljski listi dobro poučeni, bode minister Gauč kmalo po veliki noči predložil državnemu /Imumi nov šolski zakon. Da so vsi par-lamentni krogi radovedni, kaka bode ta vladna predloga si lahko mislimo. Iz izjav ministrovih pri budgetni debati se nič gotovega sklepati ne da. Volilni odbor nemških veleposestnikov na tcikem se jo posvetoval o ponujanem kompromisu s češkimi veleposestniki glede bodočih deželno- /1 m irskih volitev. Odbor je sklenil, da hoče posto pati v popolnem sporazumljenji z drugimi zaupniki nemške stranke. Sklical bode volilni shod vseh veleposestnikov nemških, katerim bode priporočal, naj složno postopajo z vso nemško stranko. Upati torej ni, da bi se sklenil kompromis. Vojni zakon bode kmalu rešen, ker mu oger-Nkn gospodska zbornica ne bode nasprotovala, ko se je zanj i/rekel grof Andrassv. Izjave Andrassv-jeve glede nemškega jezika nikakor ne ugajajo Madjarom in gotovo bi ga hudo napaditli, da je kak drug se tako izrekel. Več utiša so napravile besede Andrassvjeve, ki so se tikale slučaja vojne. Take stvari pa poštevajo Madjari, ker vedno mislijo na vojno z Rusi. Vuaii.jr države. Krinka vlada je odpravila davčne ekseku-torje in naročila občinam, da raoiajo izterjevati davke in da jamčijo za dotične svote. Ta nova na prava bode za občine hudo breme. Župani bodo imeli mnogo neprijetnosti j. Da bodo pa tako izterjanje davkov cenejše, se pa oj)orekati ne more. Knez bolgarski, ki je dlje rasa bival v Plovdivu, hoče pohoditi še več druzih mest. V vsakem mestu bode bival nekaj tednov. Na ta način si hoče poskusiti pridobiti prebivalstvo na svojo stran. Ker knez ne živi skopo, dal bode trgovcem vsacega mesta precej skupiti. S tem se bode kolikor toliko jim prikupil, ker Bolgari so veliki se-bičneži in skopuhi. V lliisiji ne odobravajo postopanja fran coske vlade proti Boulangerju. Glasilo ruske vlade „Nord" odločno obsoja postopanje vlade francoske, ki državo kompromituje s postopanjem svojim. Catargiu, kateremu je naročil kralj riuiiuu-ski, da naj sestavi novo vlado, hoče sestaviti ministerstvo iz raznih strank To delo bode pa težavno, ker prijatelji sedanje vlade ne bodo morali ustopiti v novo ministerstvo. Če pa ne bode mogel sestaviti koalicijske vlade, bode pa poklical same konservativce v ministerstvo. To da konservativci dobe vlado v roke, je velike važnosti, če se pomisli, da večina konservativcev nasprotuje temu, da bi kak Hobezollerec še podedoval krono rumunsko. Marsikdo se je čudil, da se je general Bou langer kar zbal in zbežal iz Prancije. Stvar je pa bila drugačna. General je slutil, da je njegovo življenje v nevarnosti. K ministerskemu sovetu, ua katerem se je ukrepalo, kaj je storiti proti Boulangerju, bili so tudi povabljeni trije generali, sami nasprotniki njegovi. Generali so svetovali, da se kaznuje general po vojnem zakonu in tudi nekateri ministri bo bili za to. Le vojni miniater- Frevcinet je odgovoril, da se to ni sklenilo. Ce bi pa general še čakal na Francoskem, bi ga bili nazadnje Se utegnili izročiti vojnemu sodišču, ki bi ga najbrž obsodilo na smrt. Boulanger je to vse zvedel, in je pobegnil iz dežele. Dopisi. Z Dunaja 7. aprila. (Levstikova slav-nost.) Na dobrem glasu je „Slovenija" glede slavnosti, vedno radi se odzovejo Dunajski Slovani njenemu povabilu. — Dostojna nepozabnega nam Frana Levstika bila je slavnost, katero je priredilo to društvo 1. aprila t. I. — Lepo število odličnih gostov je polnilo krasno veliko dvorano „pri zlatem križu". Zastopniki vseh slovanskih narodov so se zbrali, da časte spomin Levstikov. Ob osmih otvori predsednik „Slovenije" gospod RadoBlav P i p u š slavnost. Gorko pozdravi navzoče, zahvaljuje se jim, da so prišli s „Slovenijo" vred častit Levstika. Imenoma pozdravi dvornega svetnika profesorja g. dr. Vatroslava J a g iča, sek-cijskega svetnika Vojteha Le vični ka, prof. Stritarja, Navratila. Izmej slovenskih državnih poslancev prišli so samo trije: dr. FerjanČič, Pfeifer in prof. Šuklje. Razven teh slovenskih poslancev bili so navzoči: dr. Katbrein, dr. Rapp, Jahn, Sawczinski, Schindler, Sze-panowski, dr. Vite zid Navdušeni živio- in slavaklici zaorili so po dvorani, ko je pozdravil predsednik dr. Fti jančiča in prof. Šukljeja- Poslanca Klun in dr. vitez Tonkli opravičila sta svojo odsotnost. Zastopana so bila skoro vsa slovanska društva, osobito mnogobrojno hrvatsko akaderaično društvo „Zvonimir", srbsko akad. društvo „Zora" „Akademieky s pole k". Bili so zastopniki »Slovanske Besede", ^Slovanskega pevskega društva", hrvatskega delavskega društva „Sloga" poljskega društva „Zgoda". Prva točka VBporeda bila je nova skladba p. Hugolina Sattnerja koračnica „Za dom mej bojni grom". Ta zbor zahteva krepka grla in navdušena srca, in ta svojstva imeli so vrli pevci. Slavnostni govor, katerega je govoril r. dr. Karol S t rekel j, bode gotovo cel objavljen in slovensko občinstvo bode lahko sodilo o njega krasoti. Podajati v tem kratkem dopisu celega govora ne moremo, na kvar bi bilo vrednosti njegovi, da bi priobčili le posamezne dele. Burno odobravanje j>o končanem govoru pričalo je dovolj, kako so sodili poslušalci o njem. Prisrčna hvala gospodu dr. Streklju, ki nam je podelil tako redek užitek. Gospod Vlahu Budraani je že velikokrat sodeloval pri slavnostih „Slovenije" in vedno je našla njegova mojsterska igra na klavirji pozornih in hvaležnih slušaieev. Ko je zvršil Raff ovo „Koračnico4* prisililo ga je naudušeno ploskanje, da je dodal še jedno točko. Hvaležni smo, vrlemu umetniku, da je povišal s svojim sodelovanjem slav nost Levstikovo. Kot mal znak hvaležnosti poklonil mu je slavnostni odbor lavor-venec s trobojnimi trakovi. Veliko zaslugo so si pridobili pevci, da bo izvolili Foersterjev moški zbor „Samo". Ako-prav je ta pesen zelo težka in treba temeljitega učenja, preciznega predavanja, zraven pa dobre materijalne moči, so pevci ta zbor peli tako krepko in natančno nijansirano, kakor morejo peti le oni pevci, ki Čutijo, kaj pojo. Mej najsijajnejše točke vsega večera moramo šteti Vilharjevi skladbi. „Mornar" in „Kam? za bas-solo, kateri je pel naš rojak c. kr. dvorno opere član gospod Ljudovit "VVeiglein. Še nam je v hvaležnem spominu od Stritarjeve slavnosti, še nam je bil znan njegov orjaški glas! Smelo lahko trdimo, da se te dve pesni nikoli še nista peli tako veličastno, kot na Levstikovi slavnosti. Ne veš, ali bi se bolj čudil mogočnemu, obsežnemu, masivnemu glasu, ali duhovitemu predavanju, ali natančnemu razumljivemu deklamovanju. Frenetično je bilo ploskanje očaranih slušalcev, velikansk in opravičen entuzijazem. Slovenija ne more dostojno ceniti požrtvovalnega sodelavanja slavnega umetnika. Hranila mu bode vedno zahvalna srca. Lavor-venec s trobojnimi trakovi bil je malo plačilo! M alat ove „ Včnkovske obrazkv" igral je član „Zvonimira" gospod D. Maše k vitez Bosnadolski (cello) in trije Slovenijani gg. J. Abram, D. Pogačar (gosli) in O. De v (klavir). Kompozicija je dobra; razveseljujoča razmenjava, strog slok, raznolično spreminjanje vodilne arije v instrumentih in krasne narodno melodije spojene so umetniško mojsterski. Sviranje je bilo točno in pravilno. Ponosna je lahko „Slovenija", da ima v sebi takih močij, hvaležna pa gospodu D. Mašeku, da se je združil z njenimi člani in pomogel, da se je ta točka tako dobro izvela. Gospića Josipina Jamnićka je dobro poznima v „Sloveniji". Lani bila je toli ljubeznjiva, da je sodelovala ua Vodnikovej slavnosti in tudi letos ni odklonila „Sloveniji" svoje pomoči. Prva pesen: „Djevojka junaku", zložena od Vlaha Bud-manija je bila zanimiva iz dveh uzrokov. Pokazal se je krasni, čisti glas gospice Jamnicke v vsej svojej milini, krasoti in kreposti, spoznali smo pa tudi izredni skladateljski talent g. Vlaha Budmanija. Ni čudo torej, da naudušenemu ploskanju in odobravanju ni bilo konca, ko je končala umetnica pesen. Lepo se je vezala s prvo tudi druga pesen, mehka, tožna skladba Kuhačeva „Srdcu". Tu se je pokazalo prav umetniško dovršeno lirično predavanje, osobito uprav divni piano, da se je res čul kot tajen vzdih bolnega srca. Potem pa zopet krepko naraščanje glasu, odločen forte, kot da se človek otrese mehkužnega jadikovanja in se vznese prosto nail \se jade in bolečine. Dvorana tresla se je gromovite pohvale, umetnici pa je poklonil odbor prekrasen bouquet s trobojnimi trakovi. Ni je bilo v zadnjih letih v „Sloveniji" slavnosti, da ne bi bili v bratskej zvezi z nami delovali Hrvatje, osobito tamburaški zbor hrvatskega akad. društva „Zvonimira". Velike zasluge pri tem ima vodja taruburašev gosp. drd. Djbroslav Brlić. Prave umetnike na tamburicah si je vzgojil, umetnike, ki brez strahu povsodi lahko nastopijo. „Slovenija" mora jim biti srčno hvaležna, da si je pridobila njihovo kolegijalno sodelovanje, v takem postopanji se dejanstveno pokaže, kako bratske krvne vezi nas vežejo s Hrvati. Svirali so D. Jenka skladbo „ Strunam", katero je priredila za tamburice gospica H. Adametz in Farkašev „Ve-nac hrvatskih narodnih pesni". Obe dve točki sta bili izvedeni tako izborno, s takim občutkom, tako emiuentno sigurnostjo, kakor so ji mogli izvesti le umetniki. Zato je bila tudi pohvala tako srčna in naudušeua. Zadnja točka vsporeda bil je Ned vodov zbor „Vojaci na poti". Ko so nastopili pevci, po- zdravilo jih je živo ploskanje, katero je vzrastlo uprav do frenetičnega naudušenja, ko se je podaril njihov runi vodji gospodu Janu Jifiku lovorvenec s trakovi. Saj se ima pa „Slovenca" tudi zahvaliti najprvo svojemu Častnemu pevovodji, da so njeni pevci peli tako gladko in točno, da so njeni pevci povsodi, kjer nastopijo pohvaljeni in občudovani. Odkar obstoji akademično društvo „Slovenija" — in tega je dvajset let — vedno je g. Jan Jifik na-uduševal, vadil pevce. Koliko Časa je žrtvoval »Sloveniji", rad žrtvoval, ker je videl, da ima trud njegov mnogo uspeha, ker sam gori za Blovansko pesen. Naj nam ostane vedno tako zvest prijatelj, kot je b'l v preteklih dveh desetletjih I „Slovenijina zahvala mu je zagotovljena. Kakor prejšnje pesni, tako so odpeli pevci tudi zadnjo sijajno. Dobrega šolanja, natančnega karakterizovanja, gorkega čuta treba ta zbor in vsem tem zahtevam so zadostili vrli pevci. Pokazali so, da jim ni nobena pesen pretežka, na čast so svojemu pevovodji, v največjo čast in vesel ponos „Sloveniji". Sedaj je bil končan oficijelni vspored iu pričela se je prosta zabava. (Konec prih.) Iz Leskovca pri Krškem 7. aprila. [Izv. dop ] Pred kratkim so se vršile volitve v ceBtni odbor za Krški okraj. Nikakor nesmo mislili, da bodejo prouzročile toliko prahu in hrupa, tem manj, ker se za to do zdaj nihče ni brigal poBebno. Les-kovški g. Jean Prjatu je bil zadnjo dobo načelnik cestnega odbora — in ta posel se mu je tako dopal, da je delal z vsemi silami na to, da bi bil zopet načelnikom izvoljen Toda g. Prjatu, kakor smo se prepričali, nema pri ljudstvu pravega zaupanja, kajti še odbornikom ga neso marali voliti. Vender g. Prjatlu ne zmanjka upa ne poguma, da ne bi bil zopet načelnik cestnemu odboru, ker po prizadevanji njegovega strijca, ki imajo v Ljubljani več veljave, kakor pa na Krškem, imenoval ga je deželni odbor odbornikom napominanemu odboru. Zdaj g. Prjatu prične viharno agitacijo mej odborniki ter se dan ua dan vozil k njim, jih prosi, roti itd., da naj vender njega volijo načelnikom, ker drugače se bodo vse ceste podrle, kolikor jih je netrudljivi in za blagor okraja vneti dozdajni načelnik naredil?! Gosp. Jeanu Prjatlu pa sreča ni bila posebno mila, kajti propal je že pri prvi volitvi, katero se mu je posrečilo vreči, ker je volil necega odbornika namestnik. Mesec dni je na ta način še užival čast načelništva cestuega odbora — in upal je še noter do druge volitve, da se odborniki vender le usmilijo ter ga volijo načelnikom. Toda g. Prjatu je obračal, odborniki pa obrnili. Propal je in pogorel popolnoma tako, da zdaj bridko zdihuje in toži s prorokom Jeremijo na razvalinah svojega sijajnega propada „Sic transit gloria mundi" — tako je tedaj minula čast načelništva v cestnem odboru; — in g. Prjatu se je prepričal, koliko zaupanja ima mej ljudstvom. Marsido si bode mislil, kako je neki to, da ga vzlic tolikim prošnjam in pritisku neso hoteli načelnikom voliti? Odgovor: „Nihče mu ni naklonjen!" — Posebno vesel gosp. Prjatlovega poraza in propada je neki kovač na Krškem; zakaj? najbolje vejo g. Prjatu sami, kako so naredili ž njim pri nekem računu .... Cestarjem ta volitev godi gotovo, ker jim ne bode treba blaga (moke, kave, sladkorja, soli itd.) kupovati v Leskovci, kakor so baje do zdaj morali, — Te vrstice smo napisali zbog tega, da nekateri gospodje — sosebuo pa gosp. protektor g. P rj a ti a izprevidijo, da neso vsegamogočni, kakor so domnevali do sedaj. — I* Krškega okraja 8 aprila. [Izv. dop.] Dne 3. aprila je zborovala „Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Krškem" pod predsedništvom čast. g. dr. Šterbenca, Leskovškega dekana itd., v dvorani „Krškega bralnega društva". rTega zborovanja se je udeležilo nekaj Krških in nekoliko zunanjih udov. Sklenilo Be je jednega odbornika poslati k občnemu zborovanju „Kmetijske družbe" v Ljubljano. Voljen je bil g. predsednik dr. Šterbenec. Dalje od-poslati prošnjo glavnemu odboru „Kmetijske družbe" v Ljubljani, da tisti stori potrebne korake, da se odpro somnji, ker drugače bode mej prebivalstvom našega okraja nastala velika beda. Res je, da je letošnjo zimo zaradi osepnic nehala vsa kupčija; kmetje ne morejo nič v denar spraviti, ravno tako tudi rokodelci in trgovci ne. Ako se oblastva tako boje razširjevanja osepnic, zakaj ne prepovejo cerkvenih shodov, ker tam je še bolj nevarno, kajti v cerkvi se ljudje tišče jeden druzega itd. Od kodi hočemo vzeti denarjev za davke, ako nam kaj kmalu ne odpro somnjev? Tako je tožil neki ud pri zborovanji in imel je prnv Razgovarjali smo se tudi o „trtni uši" in „a m er iča ns ki h trtah". Poudarjalo se je, da se s tem načinom, da kmetom vlada prepušča po primeroma visoki ceni tenke američanke, ne bode prav nič pomagano. Koliko trt se bode kmetu prijelo ako nema za cepljenje boljšega orodja od navadnega pipca, si lahko mislimo? Nasvetuje se dakle, da se američanke že v državni trtnici poce-pijo in kot take razpošljejo po nizki ceni mej kmet«. Le s tem bode kmetu pomagano. Dalje nekdo omenja „komisijo za trtno uša. „Čemu — pravi dotičnik — je ta komisija? Zato, da konštatuje po vinogradih trtno uš. Tega pač treba ni, ker to se samo ob sebi konštatuje in vidi razločno, kje da gospodari uš. Ta komisija je odveč. Tisti denar, kar stane komisija, naj bi rajše uporabili za razširjevanje ameriških trt mej ubogimi prebivalci, kar bi vsaj nekaj koristilo. — Na to se je zborovanje sklenilo in želimo, da bi naša podružnica imela obilo uspeha, ter da bi imela pred očmi jedino le to, kako pomagati revnemu dolenjskemu kmetu. — Domače stvari. — (Shodi volilcev) za bodoče dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski bodo: Za III. razred v nedeljo dne 14. t. m. ob 11. uri dopoludne; za II. razred v ponedeljek dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer; za 1. razred v torek dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer. Vsi ti shodi vršili se bodo v mestni dvorani. — (V Ce lovci) umrl je včeraj zjutraj gospod Alfonz baron Cojz, deželni poslanec kranjski in posestnik graščine Brdo nad Kranjem. — („Glasnik biskupije bosanske i sriemske") z dne 31. marca objavlja pismo papeževega državnega tajnika kardinala Ranspolle vladiki Strossmaverju, v katerem se po naročilu papeža Leva XIII. zahvaljuje vladiki Djakovskemu na velikonočni okrožnici in mu želi dolgo življenje in popolno zdravje. — (Vesela družba Slovencev v Beljaku) poslala je družbi sv. Cirila in Metoda 2 gld. 8 kr. — („Brusove") 7. številke izšla je danes druga izdaja z mnogovrstnim zabavnim gradivom. — (Umrl) je včeraj zvečer v Medijatovi hiši c. kr. umirovljeni hrambovski major g. Čel esni k, 68 let star. Sedel je pri pisalni mizi in pisal pismo svojemu sinu, kar ga zadene kap, da se zgrudi na tla in bil je takoj mrtev. Pokojnik bil je obče znana osoba na Kranjskem in na Primorskem, kakor tudi v Dalmaciji. Služil je kot častnik v domačem peš-polku, potem dolgo let pri žandarmeriji iu naposled pri deželnih brambovcih v Dalmaciji in v Trstu. Odlikovan je bil z vojaškim križcem za zasluge in mnogo drugimi odlikovanji. — (Občni zbor »Prvega Ljubljanskega kosumnega društva") bode jutri 10. aprila zvečer ob 7. uri v Schreinerjevi pivarni na St. Peterskem predmestji. Člane in prijatelje temu velevažnemu društvu vabi odbor k obilni udeležbi. — (Muzejsko društvo) ima v soboto dne 13. t. m. svoj mesečni shod. Na dnevnem redu je mej drugim gosp. prof. S. R u t a r j a predavanje „0 predzgodovinskih in rimskih starinah v Dalmaciji. — (Na Viči) ulomili so tatje v občinski urad v g. Ločnikarja hiši. Poskušali so se nad železno blagajnice, toda zaman. Pobrali so nekaj perila. Nekega potepuha, ki je sumen te tatvine so prijeli in izročili sodišču. — (Nova brzojavna postaja) dovoljena je v Starem trgu pri Rakeku. Kdaj začne poslovati, se bode še le določilo. — (K dopisu s Krškega) z dne 8. aprila štev. 81. nam je še dodati sledeče: „Zborovanje „Pedagogiškega društva" je okrajnim posojilnicam na Vrhniki (za poslanih 6 gl. podpore), v Šoštanju, Štajersko (5 gold.) in na Krškem (5 gld.) izreklo najtoplejšo zahvalo. Tudi tem potom izrekamo vrlim posojilnicam prisrčno zahvalo! Dalje se je pri zadnjem zborovanji mej prisotne učitelje raz delila knjiga: „Nauk o telovadbi", katero je „Slovenska Matica" prepustila „Narodni šoli", katere predsednik g. Feliks Stegnar jo je poslal našemu društvu v razdelitev. Lepa hvala za njo! — (Mošenjska županija,) pod katero spadajo Mošenjska, Lešauska, Ljubenuka fara in Dvorska vas iz Begunjske fare, imela je v nedeljo občinske volitve. Županom bil je jednoglasno že četrtokrat izvoljen : Andr. Jurgele, posestnik in oskrbnik princ Polinjakove graščine Podvinj. Svetovalci pa: Jože Finčger z Brezja, Janez Cvenkelj z Ljubnega, Ignacij Rozman iz Leš. — (Službovnik nemško-slovenski za cesarsko kraljevo vojsko). Drugi del. Drugi natis službovnika iz leta 1873. (Bojna služba.) Poslovenil Andrej Comel plemeniti Sočebran, c. kr. major v pokoju. Ljubljana 1889. Samozaložba. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani." To je naslov baš dotiskani knjigi, ki bode slovenskim vojakom baš dobro došla in je že šestnajsta voj. knjižica, ki jo je neumorni gospod major Comel plemeniti Sočebran izdal. Službovnik obseza v nemškem iu slovenskem tekstu nad 260 strani, a stoji samo 80 kt*., kar je gotovo jako nizka cena. Dobiva se, kakor druge knjige: Službovnik za c. kr. voJBko. I in III. del, „Garnizonska in stražna služba-', „Pouk o zemljišču", „Osnova vojske", „Slovnica vojaška" pri gospodu pisatelji v Gradci Grazbachgasse 40, naroči se pa lahko tudi v raznih knjigotržnicah. — (V če r a j š nj i živinski semenj) bil je jako živahen. Nagnalo se je na sejmišče 999 glav goveje živine in konj. Kupcev s Koroškega, Italijanskega s Tirolskega in a Primorja bilo je mnogo iu cene bile so dobre. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: PeterIburg" 8. aprila. (Pol. Correspon-denz.) Car je dovolil, da se bode najstareji sin hana boharskega vzgojeval na državne troške v ruskem vojaškem zavodu. Princ pride junija meseca semkaj. Pariz 8. aprila. V senatski seji prečital Lerover dekret ob ustanovitvi državnega sodišča. Prva seja bode v petek. Buffet odobrava ustanovitev državnega sodišča in zahteva, da se pravdni red zakonito uravna. Predlog Buf-fetov odkloni se s 177 proti 72 glasom. Herolin 8. aprila. Kot novi vojni minister imenuje se poleg generala Verdvja tudi generalni adjutant Vittich. Razne vesti. * (Orkan.) Iz Budimpešte se 5. t. m. javlja: Strašen vihar, ki je razsajal brez prenehljaja 45 ur po celi Ogerski, je danes vender potihnil. Iz vseh krajev dohajajo žalostne vesti o groznem pustošenji, katero je napravil orkan. Zlasti ob spodnjem Dunavu, kjer se je spremenilo obilo krajev v jezera in so bili stanovniki prisiljeni pobegniti iz svojih bivališč, prouzročil je strašansk vihar z dežjem vred veliko škode in ustavil deloma tudi plovbo po Dunavu. V It »tzersdorfu, v vasi od Požuna jedno uro oddaljeni, porušil je vihar kar sedem hiš, jim podrl zid in s saboj odnesel sedmero streh. Ljudje zbežali so k sreči še pravočasno na prosto in si tako rešili vsaj golo svoje življenje. A hujše godilo seje kovaču Antonu Skuteli v Budimpešti. Nesrečnega 69letnega vdovca vrgel je orkan 5. t. m. zjutraj, idočega v delavnico ogerskih državnih železnic, na železnični tir ravno pred tovorni vlak štev. 5079, da je razmesaril moža na drobne kosce. * (Gledališče pogorelo.) Iz Pariza se javlja 6. t. m.: Danes opoludne uničil je v Mont-pelieru ogenj gledališče, katero so zgradili še le v preteklem letu * (Samoumor.) Na železnični postaji v Ba-denu ustrelil se je 5. t. m. ob 9. uri zvečer Jurij Lowy, pomožni uradnik pri brzojavnem dopisoval« nem urada na Dunaji. Povod samoumoru dalo je neznosno zakonsku življenje. Nesrečni uradnik živel je nekaj let prav srečne s svojo zakonsko polovico, a hudomušni Amor seznanil je preveč preteklo zimo brdko soprogo z gospodom, kateri je stanoval kot osobenjak pri Lowyjevih. Zakon ostal je brez otrok in ljubeznjiva gospa ostavila je sedaj soproga, se preselila z ljubimcem v drugo stanovišče ter vzela soboj ves svoj imetek. Osamljeni, sicer pa izborni uradnik in prijeten družabnik preselil se je potem k svoji postarni materi. Nezvestoba soproge pa mu je ogrenila toli življenje, da se je samoumoril. * (Ponarejalea bankovcev zaprli.) V vasi Feregvhazi pri Temešvaru deli so pod ključ Konstantina Por d a na, ponarejalca državnih bankovcev. Dobili so pri njem ponarejenih desetakov za 10.000 gld. Poslano. Slavnemu uredništvu „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Na podlagi §. 19. tisk. zak. poživljam Vas, da sprejmete v Vaš list sledeči popravek : 1 ) Ni res, kar piše deželni poslanec gospod Hinko Kavčič iz Razdrtega v „Poslanem" dne 2. aprila 1889. o svojem ravnanji zoper ustanovo za uboge vojaške sirote. Vse one osebe, katere so bile navzoče doc 5. septembra 1888. v Hrenovicah pri razdelitvi Marije Kali8trove ustanovnih obrestij lehko spričujejo nasprotno, da je namreč gosp. Hinko Kavčič agi-tatorično govoril zoper omenjeno ustanovo in da je svaril dati kaj za taisto se zlobno trditvijo, da je vže tdavni deželni zbor kranjski sklenil takih ustanov, In da bo samo za škodo Postojinskemu okraju, ako bo taisti sklenil enakih, ker v tem slučaju ne bo postal udeležen deželnih ustanov Zlobna je trditev zlasti radi tega, ker je gospod Hinko Kavčič kot deželni poslanec vedel ali je vsaj mogel lehko zvedeti, da cleželni zbor nij nikoli ustanovil tacih ustanov, od katerih je on govoril. Slavnega deželnega zbora kranjskega ustanove so namreč namenjene hiraleem, med tem ko je Postojinski okraj sklenil ustanovo za vojaške sirote, kar je velik razloček. 2. ) Ni res, da nij gosp. Hinko Kavčič neposredno po meni poprijel besede, za prigovarjati navzočim, naj za ustanovo ničesar ne dado, tem več je gola resnica, da je le on neposredno po meni poprijel za besedo in agitoval zoper ustanovo tako, kakor sem prej fpod 1.) navedel. 3. ) Ni laž niti obrekovanje, ako sem naznačd omenjeno postopanje kot nelepo, nedomljubno in nelojalno, temveč je taisto zaslužilo popolnem tako zaznamovanje in ne preklicem niti besedice. 4. ) Ni res, da je preiskovalni sodnik ukazal, da je ustaviti moja tožba proti gosp Hinkotu Kavčiču. Takih ukazov preiskovalni sodnik splob ne more nikoli izdati. Temveč je neovrgljiva resnica ono, kar sem jaz navedel, da je državno pravdni-štvo odstopilo od zatožbe. To je razviditi iz dopisa c. kr. državnega nadpravdništva v Gradci z dne 8. Februvarja t. 1 št. 507. Tudi ni res, da se je odstopilo od zatožbe iz od gosp. Hinkota Kavčiča navedenih nagibov, nego povsem iz drugih uzrokov. Postoj ina 6. Aprila 1889 Frederik vitez pl. Schwarz, <•. kr. okrajni glavar. .si« uro u zdravilen uspeli. Vsem, kateri trpe valed zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slaboatij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-pra-šek". Skatljica 1 ghl. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (55 - 4) „LJUBLJANSKI ZTON Mtoji za vse lato gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 3SUEE T it j o i : 8. aprila. Pri Malici: Schwarz, Glas, Fleischnor, Lemberger, Wedl, Knips, Merschitz z Dunaja. — Sonderberg z Razva nja. — Kosche iz Kranja. — Hofer iz Gradca. — Eluner iz Gradca. — Jakovčič iz Reko. — Novak iz Železnikov. — Arnold iz Grosscuheitna. Pri Slonu: Mamil, Herlich, Schwenda, Kmna in Ulrich z Dunaja. — Ndrdlinger iz Ruttgarta. — Erfurt iz Gorlice. — llamerlo s Tirolskega. — Masaratti in Man-liart iz Trata. Pri južnem kolodvoru : Sustowich iz Reke. — Cilenti ii Reke. Cukiuti z St. Gotarda. — Žitnik z Bcrov-Tiice. Umrli s.- v IJ ubijani: 6. aprila : Ana Wiezni<-ky, inženerjeva žena, 63 let, Rimska cesta št 19, za jetiko. — Helena Peterlin, uradnega sluge vdova, 75 let, Rožne ulice št. 27 za jetiko. 7. aprila: Ferdinand Diotz, komij, 27 let, Rimska cesta št. 19, za jetiko. 8. aprila: Anton Lampe, kamnosekov Bin, 15 mea., Poljanska cesta št. 18, za božjastjo. — Marja Burger, šivilja, B2 let, Rimska cesta št. 2, za jetiko. V d e ž e I ti e j bolnici: 5. marca: Ivan Nič, mizar, 52 let, za vnetjem ćrev. — Marija Kremžar, tiskarjeva žena, 48 let, za mrtvoudom. Meteorologično poročilo. Čaa opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 723 8 mm. 723 0 mm. 722-1 mm. 6-4° C 10 8° C 84° C si. zah. si. zali. si. zah. obl. o bi. obl. I 00 mm. dežja. Srednja temperatura 82°, za 07° pod normalom. J3-o.naosls:a. borza dne" 9 aprila (Izvirno telegrafifino t. L poročilo.) včeraj - Papirna renta.....gld. 84*75 — gld Srebrna renta.....„ 85 50 — „ Zlata renta...... » 110 90 — n i"jg marčna renta .... , 10040 — , Akcije narodne banke... „ 892-— — „ Kreditne akcije..... , 299*75 — „ London........ „ 12036 — „ Srebro........ „ —•— — Napol......... „ 953'/, — " ti kr. cekini ...... „ 5*t>f> — „ Memske marke ..... . 59*85 — _ 4°/0 državne sreike it 1. 1864 260 gld. 139 gld. Državne Brečke iz 1. 1864 10o , 182 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 102 „ Vgerska papirna renta 5°/0 . , 9ft „ nl'/u Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 126 „ Zemlj. obč. avBtr. d'/,0/,, zlati zast. listi . 121 „ Kreditne srečke.....100 gld. 190 ,, Rudolfove srečke..... 10 ,, 22 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 131 ,, rrammway-društ. velj. 170 gld. a v. 233 ,, danes 85*35 85*85 110*30 100K5 906 — 30075 119-90 9*49 563 58 60 50 Kr. 70 05 75 25 75 50 25 25 CIRKUS RICHTER. "Vsak cLstii velika gala-predstava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Kasa se odpre ob '/g7. uri. (258—3) VABILO k Savinjske posojilnice v Žavci v nedeljo dne 14. aprila 1889. ob I. uri popoludne v občinski pisarni Žavski. DNE VNI RED: 1. Predlaganje računov za lettn 1888. in volitev dveh revizorjev za pregledovanje istih. 2. Kazni itUNveti. O p o m h a : Ako bi k prverau občnemu zboru ne prišlo zadostno število društvetvkov, skliče se na isti dan in v istih prostorih ob 3. uri popoludne drugi oheui zbor, pri katerem je sklepčno vsako število udov Savinjske posojilnico. Odbor Savinjske posojilnice v Žavci. (269) Janez Hansenbichler. C. kr. t$3 I« železniška tovarna SartP" na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—6) komerene{ra litega blaga9 peei v velikej izberi, ognJiNO in og-ujiAenin delov, kotlov v vsakorSnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga za titavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšani!), palic za okrižja, celih držali&č, polževih stopnic, strešnih oken itd., eevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd, nuluisltili priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fuzln-Nkili naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nikc, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, strojnih de|ov surovo litih in zlikanih, parnih strojev do 60 konjskih sil, rastlinjakov in pavllijouov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirnivnih priprav« ovnov za vodne tavbe, rettervarov v vseh velikostih iz ploščevino in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 5 do 200 konjskih sil, tranHinitiljHkili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi iu železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., atrojev vodotttolpnie* udi ajajoeili vododržnih Birojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, znguik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku*aruih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palieah in otnij iz kovanega pretopljenega železa. ^ Vprašanja glede cen >e hitro odgovore. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Boman. Ruski spisal .1. S. Turgenev. Preložil Ivan Ciornik. Mala 8°, 357 stranij. Ceua ."»o kr., po pošti .">."» kr. l>r. I i*i d <-r i K Leiigicl-ov Brezov bal zrnat. Že sum rastlinski sok, ka-'• turi tc("r i/, breze, ako se navrtii njeno deblo, je od paintiveka znan kot najizvrstnejsu lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelju pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega Cisto bela iu iiežu«. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gmbe in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudećino, zajedce in druge nesnažnoBti na polti. — Cona vrču z navodom vred gld. I.50. Zaloga v ■ Jubljani pri I . pl. Trn- koesv-Ji, lekarji. (179—3) UJe zameni t i z Rad&oiisko. 41 Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot zdravilna voda. Kot Radenska kisla vodu ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, tor je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci iu črevesu, pri vredu, katarlh in živčnih boleznih. nam'nna unrlQ Valeđ obilne oglene kisline in ogienokislega natrona, prijetnega okusa in lldilllZlIcL VUUd. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poziv Ijajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno Sumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. Kopeli se prirej njej o iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. SkuSnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih,-ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—46) flrilianri l#icli liti i I/nt -7flrawiln Liter radenske kislo vode ima v sebi 0 06 gr. dva-UlJIJClIU-lilOlI lilij IVUl £UI aVlld. k ratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužuik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSke prevlake so postajale vedno manjSe ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastuina in titjk „Narodne Tiskarne". -O 16