I 1 LETO II-Št. 6 JD DOMŽALE, 28. september 1977 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV T7ZH ACU DELO DELEGATSKE SKUPŠČINE PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBER 1977 Z iztekom prvega polletja tega leta se je iztekel tudi delovni program zborov občinske skupščine za obdobje januar—junij 1977. Omenjeni program je vseboval 42 zadev, od tega je bilo na zborih obravnavanih 16 zadev ali 38 % planiranih zadev. Zbori so v tem obdobju zasedali: — na skupnih zasedanjih 3 krat, — na ločenih zasedanjih pa 4 krat oz. 5 krat. Na teh sejah so obravnavali 56 zadev, od tega je bilo 20 zadev novih, torej takih, ki niso bile predvidene s programom, 20 pa jih je bilo tekočih, to je predvsem zadev s področja volitve in imenovanja, premoženjskopravne zadeve, potrjevanje statutov itd. V novi delovni program so uvrščene skoraj vse zadeve, ki niso bile izvršene v I. polletju. I. URESNIČEVANJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA IN DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA 1. Analiza izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976-1980 v letih 1976-1977 ter poročilo izvršnega sveta SOb Domžale o izvajanju družbenega plana občine v preteklem letu Na osnovi 13. čl. zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ št. 6/76) so vsi nosilci družbenega planiranja v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, dolžni nenehno, najmanj pa enkrat letno analizirati njegovo uresničevanje, da bi v skladu s cilji in nalogami, ki jih plan postavlja, določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor. 2. Smernice in predlogi ukrepov za izvajanje srednjeročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976-1980 v letu 1978 (resolucija o izvajanju družbenega plana) Na osnovi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ št. 6/76) občinska skupščina vsako leto sprejema smernice za ustrezne ukrepe, s katerimi je treba nastopiti v prihodnjem letnem obdobju za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine. Smernice se pripravijo na osnovi poročila izvršnega sveta skupščine občine Domžale o izvajanju družbenega plana občine v preteklem letu. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 3. Predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976-1980 V skladu z zakonom o osnovah družbenega plana je potrebno sprejeti aneks k dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Postopek za sprejem aneksa je enak kot za sprejem družbenega dogovora o temeljih družbenega plana občine. Predlagatelj: Izvršni svet — po zaključku javne razprave v združenem delu in krajevnih skupnostih. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter družbenopolitični zbor. 4. Analiza programov in financiranja družbenih dejavnosti v obdobju 1972-1977 Na osnovi programa izvajanja srednjeročnega družbenega plana uveljavlja nja svobodne menjave dela in priprave letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občina Domžale v obdobju 1976-1980 je potrebno, da zbori občinske skupščine ter zbori skupščin SIS obravnavajo analizo. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine, IO SIS. Rok: November 1977. Zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor ter zbori skupščin SIS. 5. Analiza gospodarskih gibanj, poslovnih uspehov OZD v občini Domžale po podatkih periodičnih obračunov ter gibanj vseh oblik porabe v odvisnosti do družbenega proizvoda za obdobje januar—junij 1977 in januar—september 1977 (Bilten št. 17 in 18) V okviru svojih pristojnosti zbori občinske skupščine redno spremljajo gospodarska gibanja ter poslovne uspehe OZD v občini Domžale vsake tri mesece. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: September 1977 (Bilten št. 17), november 1977 (Bilten št. 18). Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor. 6. Poročilo o izvajanju akcije za izpeljavo sistemskih osnov za f inantira-nje skupne porabe v letu 1978 Zbori občinske skupščine v okviru svojih pristojnosti redno spremljajo potek dogovarjanja ter financiranja skupne porabe na območju občine. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: December 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 7. Izvajanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter zborih občinske skupščine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih Zbori občinske skupščine so v tem mandatu redno spremljali in analizirali uresničevanje delegatskega in skupščinskega sistema. Sedaj ob iztekanju tega mandata pa naj bi zbori obravnavali celovito poročilo, ki naj bi zajelo obdobje od začetka mandata do danes. Predlagatelj: Predsedstvo skupščine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti družbenopolitični zbor. 8. Osnutek statuta občine Domžale Statut občine Domžale je bil sprejet v začetku leta 1974. V dosedanjem času smo spremenili vrsto zakonov in določili ter poglobili samoupravno delovanje na posameznih področjih. Nenehno usklajevanje in prizadevanje za realizacijo delegatskih odnosov na vseh ravneh in izvajanje posameznih dokumentov narekujejo, da je treba pristopiti k spremembi določil statuta občine, ki naj tako ostane resnično skupen dogovor vseh delovnih ljudi in občanov v občini. Predlagatelj: Statutarna komisija. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 9. Urbanistični program občine Domžale Biro 71 Domžale - TOZD PPP korigira in usklajuje urbanistični program s pripombami, ki so jih podali na programu republiški organi, pristojni za izdajo mnenj in soglasij. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in!družbenopolitični zbor. 10. Kmetijski prostorski plan občine Domžale in urbanistični red naselij občine Domžale Izvršni svet je izdelavo kmetijskega prostorskega plana občine Domžale oddal Biroju 71 Domžale - Tozd PPP s pogodbo z dne 20.4.1977. Biro 71 je pogodbo prevzel dne 28.4.1977, rok izdelave je 120 koledar- ^9851479 3679 skih dni, izdelovalec pa je dolžan sodelovati in usklajevati delo na planu s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Domžale. Rok za izdelavo je že potekel, izdelovalec pa tudi ni sodeloval in usklajeval del s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 11. Ocena varnosti in družbene samozaščite v občini Domžale ter sprejem ukrepov za uresničevanje družbene samozaščite Z oceno bo podana kompleksna opredelitev tega področja, ob tem pa bo tudi nakazana smer nadaljnjega delovanja v organizacijskem in vsebinskem smislu. Predlagatelj: Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršni svet skupščine občine. Rok: IV. tromesečje. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 12. Izvajanje izobraževanja v občini ter organizacija izobraževanja V okviru svojih pristojnosti zbori občinske skupščine skupaj z zbori občinske izobraževalne skupnosti redno spremljajo izvajanje izobraževanja, učni uspeh v šolah, uvajanje celodnevne šole ter usmerjenega izobraževanja. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine in izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti. Rok: IV. tromesečje. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor in zbori občinske izobraževalne skupnosti. 13. Poročilo o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale To poročilo je preneseno kot neizvršena naloga iz prejšnjega programa. Predlagatelj: Zdravstveni dom Domžale, izvršni svet skupščine občine, izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti. Rok: September 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor, zbori občinske zdravstvene skupnosti. 14. Zakon o združenem delu in njegovo uveljavljanje Zbori občinske skupščine so na svojih sejah v mesecu maju letošnjega leta izvolili komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Naloge, ki bodo v zvezi z uveljavljanjem zakona o združenem delu izvršene v skupščini občine, je komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu že opredelila v posebnem programu. Delo skupščine pa bo predvsem v obravnavi periodičnih poročil ter razprav o vprašanjih novih rešitev in usklajevanju občinskih predpisov, občinska skupščina bo morala posebno pozornost posvetiti predvsem obravnavanju oblikovanja in organiziranja temeljnih organizacij združenega dela kot temeljnih samoupravnih enot v celotnem samoupravnem sistemu ter svojim novim pristojnostim, ki ji jih daje zakon o združenem delu. Predlagatelj: Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Izvršni svet skupščine občine Rok: Oktober-december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor. 15. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji Republiška skupna komisija podpisnikov družbenega dogovora o štipendiranju učencev in študentov je dala v javno razpravo osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sbveniji, ki traja od julija do oktobra 1977. Predlagatelj: Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale — izvršni odbor in izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977 Pristojen: Zbor združenega dela. 16. Informacija o organizaciji skupnih strokovnih služb SIS Ta točka je vzeta iz programa izvršnega sveta skupščine občine po sklepu predsedstva skupščine. Predsedstvo meni, da bi morali organizaciji skupnih strokovnih služb SIS razpravljati v širšem krogu. Predlagatelj: Izvršni odbor skupščin SIS. Rok: IV. tromesečje 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, družbenopolitični zbor. 17. Informacija o razvoju kmečkega turizma v občini Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti. 18. Poročilo o kvaliteti preskrbe v občini Domžale ter poročilo o ustanavljanju potrošniških svetov Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor. 19. Izpeljava sistemskih rešitev financiranja splošne porabe in obravnavanje osnutka ter predloga proračuna občine Domžale za leto 1978 Na podlagi zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, v družbenopolitičnih skupnostih in v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki v SR Sloveniji je treba sestaviti in sprejeti proračun občine za leto 1978. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek november 1977, predlog december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor. 20. Uresničevanje akcijskega programa boja proti alkoholizmu in analiza stanja na področju narkomanije v SRS in občini Domžale Ta točka je kot neizvršena zadeva iz prejšnjega programa vnesena v ta program. Predlagatelj: Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri OK SZDL, izvršni odbor Občinske zdravstvene skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in skupnosti socialnega varstva. Rok: December 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor, zbori skupščine skupnosti socialnega varstva, občinske zdravstvene skupnosti. 21. Analiza stanja na področju črnih gradenj in gradenj vikendov v občini Domžale Ta točka je prenesena kot neizvršena zadeva iz prejšnjega programa. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. II. NORMATIVNA DEJAVNOST 1. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona Osnutek so zbori občinske skupščine sprejeli na zasedanjih 19. 7. 1977. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 2. Predlog odloka o poslovnem času obrtnih delavnic Osnutek so zbori občinske skupščine sprejeli na zasedanjih 19. 7. 1977. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 3. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 4. Predlog o spremembi odloka o družbeni kontroli cen v občini Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 5. Rebalans proračuna občine Domžale za leto 1978 Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: December 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 6. Osnutek in, predlog odloka o zaščitenih kmetijah v občini Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: November, december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 7. Sprejem odloka o zatemnjevanju Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Rok: IV. tromesečje. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 8. Sprememba dopolnitvi odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine, občinski štab za civilno zaščito-Rok: I V. tromesečje. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 9. Osnutek in predlog odloka o zunanjem izgledu občine Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 10. Osnutek in predlog odloka o pokopališkem redu Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 11. Osnutek in predlog odloka o ravnanju s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 12. Osnutek in predlog odlokov v zvezi s prenosom pooblastila dejavnosti dejavnosti stavbnih zemljišč na komunalno interesno skupnost Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek november 1977, predlog december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 13. Osnutek in predlog odloka o naseljih, ki se štejejo za mesta in naselja mestnega značaja občine Domžale Odlok je potrebno pripraviti v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zamljiščih, namenjenih za kompleksno rešitev (Ur. I. SRS 19/76). Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: I V. tromesečje. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 14. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena v občini Domžale Osnutek odloka so zbori občinske skupščine že obravnavali na ločenih sejah 17. 5. 1977. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 15. Osnutek in predlog odloka o davkih občanov občine Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek november 1977, predlog december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 16. Osnutek in predlog odloka o spremembi odloka o občinskih priznavalninah, udeležencem NOB Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 17. Osnutek in predlog odloka o spremembi odloka o dimnovodnih kurilnih napravah Stališče delovne organizacije Dimnik Ljubljana glede spremembe odloka je, da le-ta ni potrebna. Če bo enako stališče zavzela tudi Skupnost za varstvo pred požarom, se bo predlog za spremembo odloka umaknil s programa. Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek oktober 1977, predlog november 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 18. Osnutek in predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi prometa v občini Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: osnutek november 1977, predlog december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti. 19. Osnutek in predlog odloka o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Domžale Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine. Rok: Osnutek november 1977, predlog december 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. III. OBRAVNAVANJE POROČIL 1. Poročilo o delu Zgodovinskega arhiva. Zavoda za spomeniško varstvo in Muzeja Kamnik v letu 1976 Predlagatelj: Izvršni svet skupščine in izvršni odbor kulturne skupnosti Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, skupščina kulturne skupnosti. 2. Poročilo o delu in problematiki delavske univerze v Domžalah Predlagatelj: Izvršni svet skupščine, izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti. Rok: Oktober 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti. 3. Poročilo o delu in problematiki Doma počitka Domžale in Mengeš Predlagatelj: Izvršni svet skupščine občine, izvršni odbor skupnosti skupščine socialnega skrbstva, izvršni odbor skupnosti skupščine skupnosti socialnega varstva. Rok: November 1977. Pristojni: Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, skupščina skupnosti socialnega varstva. IV. OBRAVNAVA GRADIV Z DNEVNIH REDOV REPUBLIŠKE IN ZVEZNE SKUPŠČINE Posamezne točke tega programa so že vsklajene s programi obeh skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti. Zbori občinske skupščine se bodo kot konference delegacij vključevali v razpravo k posameznim točkam, ki jih bodo obravnavali zbori skupščine SRS in skupščine SFRJ na pobudo skupin delegatov, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in delovnih teles skupščine in izvršnega sveta. V. TEKOČE NALOGE Zbori občinske skupščine bodo na svojih sejah v okviru svojih pristojnosti po potrebi obravnavali: — volitve in imenovanja, — odgovore na delegatska vprašanja, — potrjevali statute ter samoupravne splošne akte OZD in SIS. Domžale, septembra 1977 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r. POROČILO O IZVAJANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI DOMŽALE Objavljamo povzetek poročila o izvajanju zdravstvenega varstva na območju občine Domžale. Obširnejše poročilo je bilo posredovano delegatom oziroma delegacijam z namenom, da bi razprava na skupnem zasedanju delegatske skupščine s skupščino občinske zdravstvene skupnosti in ostali s tega področja v celoti zajela to pomembno problematiko v naši občini in da bi sprejete smernice omogočile nadaljnje delo na tem področju. Osnovno zdravstveno varstvo občanov občine Domžale izvajata TOZD „SLUŽBE OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DOMŽALE" in TOZD ..ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO DOMŽALE" v okviru združenega ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE. Leta 1972 se je v združenem zavodu začel proces organiziranja temeljnih organizacij združenega dela. Po uskladitvi nekaj časa spornih konceptov organizacije sta s 1. 1. 1974 začeli poslovati TOZD „SLUŽBE OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DOMŽALE" in TOZD „SLUŽBA ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA DOMŽALE," obe s sedežem v Domžalah. Vsaka od obeh TOZD je obsegala območje občin Domžale, Kamnik in Litija. TOZD sta se združili v delovno organizacijo ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE in organizirali Delovno skupnost skupnih služb. Ta organizacija po TOZD je bila zaključena, vse OZD konstituirane in vpisane v register zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. S 1. 1. 1976 je prišlo do spremembe samoupravne organiziranosti. Namesto prejšnjega koncepta organizacije TOZD po strokovni pripadnosti je bil sedaj uporabljen koncept teritorialne pripadnosti. Delavci so sklenili organizirati 4 TOZD in sicer v Domžalah: TOZD „SLUŽBE OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DOMŽALE" in TOZD ..ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO DOMŽALE", v Kamniku: TOZD „ZDRAVSTVENO VARSTVO KAMNIK" in v Litiji: TOZD „ZDRAVSTVENO VARSTVO LITIJA". Vse TOZD so že sprejele samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE s sedežem v Domžalah. Predznambe o organiziranju TOZD so bile v registru zavodov vpisane. Konstituiranje pa še ni zaključeno. Ker niso vse skupščine občin dale svojih soglasij na sporazum o združitvi je bilo treba, zaradi novega Zakona o združenem delu, ves postopek konstituiranja opraviti ponovno. Sprejemanje ustreznih samoupravnih splošnih aktov je v teku. Glavna dejavnost zavoda je urejena z ustanovitvenim aktom, v katerem je rečeno, daje Zdravstveni dom Domžale ustanovljen zato, da: - „daje ambulantno in dispanzersko zdravstveno pomoč v zavodu in na bolnikovem domu, izvaja zdravstveno varstvo žena, dojenčkov, predšolskih otrok, šolske in druge mladine, daje predloge za izboljšanje higiene na javnih krajih ter v prostorih, v katerih se zbirajo ljudje, preprečuje in zatira nalezljive in druge bolezni, izvaja določene ukrepe (Cede kliconoscev, organizira patronažno službo, izvaja zobozdravstveno varstvo, izvaja zdravstveno-prosvetno in zdravstveno - vzgojno delo ter opravlja druge dejavnosti v okviru osnovnega zdravstvenega ■rarstva". Glede dejavnosti je zavod dolžan upoštevati tudi zadevne določbe Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. L SRS, št. 38/74), ki v 109. členu določa, da zdravstveni dom mora imeti tele službe: - „službo splošne medicine, službo zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, službo zdravstvenega varstva borcev NOV, službo medicine dela, prometa in športa, pnevmoftiziološko službo, zobozdravstveno službo, psihiatrično službo, pcfonažno službo in osnovno higiensko-etndemiološko službo." Na območju občine Domžale, ki ga s storitvami osnovnega zdravstvenega varstva Domžale pokrivata obe TOZD, je na dan 31. 12. 1976 živelo: 35.334 prebivalcev, od tega 16.792 moških in 18.542 žensk. Od skupnega števila prebivalcev jih odpade na starostne in druge zna- čilne skupine: - otroci od 0-6 let starosti 4.947 - mladina od 7-18 let starosti 5.159 - odrasli (19 in več let) 25.228 - aktivni zavarovanci 11.980 - ženske stare 15 in več let 13.829 I. ORGANIZACIJA TOZD „SLUŽBE OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA" V času poročanja delujejo v TOZD „službe osnovnega zdravstvenega varstva Domžale" naslednje medicinske strokovne službe: — služba splošne medicine, — služba za zdravstveno varstvo žensk, — služba za zdravstveno varstvo otrok in mladine, - služba za medicino de)a, prometa in športa, - pnevmoftiziološka služba in - služba aktivnega zdravstvenega varstva bolnika na domu. Nadrobnejši opis organizacije posamezne službe je razviden iz nadaljevanja tega poročila. A. SLUŽBA SPLOŠNE MEDICINE SPLOŠNA AMBULANTNA SLUŽBA. Ta služba opravlja zdravstveno varstvo prebivalstva, starejšega od 18 let. Ta del prebivalstva predstavlja okoli 71 % vsega prebivalstva v občini oz. nekaj nad 25.000 prebivalcev. V praksi zajema tudi tisti del mladine po končani osemletki, ki se ne šola v kateri od srednjih ali strokovnih šol. V splošni ambulantni službi dela 9 zdravnikov, med njimi 3 specialisti splošne medicine (po eden v Domžalah, Moravčah in Lukovici) in dva s podiplomsko usposobitvijo za delo v enotah za starejše prebivalstvo. Po najnovejšem kadrovskem normativu naj bi prišel v tej službi po 1 zdravnik na 1.800 do 3.000 prebivalcev. Po tem normativu naj bi imeli na območju celotne občine Domžale torej od 8,4 do 14 zdravnikov. Ker jih je samo 9 (skoraj spodnja meja normativa) odpade na enega 2.803 prebivalcev, kar je blizu zgornje še dopustne meje po normativu. V letu 1976 je služba sprejela vsega skupaj 103.123 pacientov. Primerjava s številom prebivalstva nam pokaže, da odpade na vsakega občana starejšega od 18 let 4,38 pregledov. Ta podatek je samo relativno zadovoljiv, saj je poprečje v regiji že leta 1974 znašalo 4,86 obiskov na prebivalca. Prostori te službe v Domžalah so zadovoljivi, v Moravčah in Lukovici že veliko manj, v Mengšu pa sploh neustrezni. Oprema vseh enot te službe je zelo skromna in še ta popolnoma zastarela. DISPANZER ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO BORCEV NOV Enota je začela z delom koncem leta 1975. Obseg dela se postopno povečuje in bo v drugem polletju letošnjega leta dosegel polno kapaciteto, namreč 6 ordinacij tedensko. Dispanzer naj bi skrbel za zdravstveno varstvo nekaj nad 2.000 borcev NOV. Leta 1976 je bilo opravljenih že 3.784 pregledov v ambulanti in 519 obiskov na domu. Letos je v delo tirna te enote vključen tudi socialni delavec. Dispanzer vse bolj prehaja iz tipično ambulantne na dispanzersko metodo dela. Dispanzer vodi zdravnik s podiplomsko usposobitvijo za delo v geron-tologiji. DISPANZER ZA MENTALNO HIGIENO Enota je povsem nova. Formirana je bila s 1. 1. 1977. Dela samo enkrat tedensko dokler ne bo končal specializacije iz psihiatrije zdravnik, kije bil sprejet za delo v tej enoti. Dispanzer je že prevzel skrb za delo z zdravljenimi alkoholiki. DIAGNOSTIČNI LABORATORIJ Po dosedanjem normativu pride en laborant na 4.000 prebivalcev, na vsakih 10 laborantov s srednjo šolsko izobrazbo pa še 1 z višjo ali visoko šolsko izobrazbo. Izven tega normativa se priznajo še mesta laborantov za specialistične ambulante. Po tem normativu naj bi v našem zavodu imeli 8,8 srednjih laborantov in 1 z visoko šolo. Imamo pa 9 srednjih laborantov in 1 z visoko šolo (diplomirani farmacevt). Zasedba je torej po normativu, če ne upoštevamo specialistov medicine dela. Po dosedanjih normativih naj bi srednji laborant opravil letno 20.670 laboratorijskih storitev. V naših laboratorijih je bilo v letu 1976 sprejetih 29.283 pacientov in opravljenih skupno 265.617 laboratorijskih storitev. Na vsakega laboranta je odpadlo torej več kot 28.000 storitev, kar je daleč čez normativ. Laboratorij v Domžalah postopno prehaja na opravljanje zahtevnejših laboratorijskih storitev. Vendar je prehod zelo počasen, ker je pogojen s predhodno nabavo zelo dragih aparatur. Prostori, v katerih dela ta služba, so premajhni in funkcionalr povsem neustrezni. Tudi oprema je v glavnem skromna, pomanjkljiva ji zastarela. ODDELEK ZA FIZIKALNO TERAPIJO Oddelek je lociran v Domžalah. V njem delajo trije fizioterapevti. Po normativu naj bi prišel 1 fizioterapevt na 6.000 do 10.000 prebivalcev. Upoštevajoč število prebivalstva naj bi imeli torej 3,5 do 5,9 fiziotera-pevta. V našem primeru odpade na enega delavca v tem oddelku 11.778 prebivalcev, kar je slabih 12 % več od zgornje meje normativa. V preteklem letuje oddelek sprejel 1.808 pacientov, katerim je opravil 37.129 storitev. Tega leta je bil odprt poseben oddelek za fizikalno terapijo otrok s spastičnimi obolenji. Prostori za to službo so premajhni. Oprema je pretežno zastarela in po asortimentu ni kompletna. REŠEVALNA POSTAJA Reševalna postaja ima sedež v Domžalah. Razpolaga s 5 sanitetnimi vozili. V tej službi dela 8 delavcev, voznikov — spremljevalcev. V preteklem letu je bilo prepeljano z vozili naše reševalne postaje 3.889 bolnikov. Prevoženih je bilo 201.736 km. Po reorganizaciji opravljeni v letu 1975, služba praktično pokriva potrebe območja občine Domžale. Služba ima stalne težave glede nadomeščanja iztrošenih vozil, ker sredstva amortizacije ne zadoščajo za obnavljanje voznega parka. Iz istega vzroka tudi ne more nabaviti terenskega vozila in prikolice z opremo, kar vse bi morali imeti za primer nujnih intervencij v težko dostopnih pre delih občine in v primerih morebitne elementarne nesreče. B. SLUŽBA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK IN MLADINE Služba opravlja zdravstveno varstvo dojenčkov, predšolskih otrok, šolske mladine do 15. leta starosti in srednješolske mladine. ZDRAVSTVENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK V občini Domžale je bilo v letu 1976 4.947 otrok, starih od 0 do vključno 6 let (leta 1974 4.722 otrok). Služba ima svoje enote v Domžalah (3 ordinacije dnevno) in Mengšu (1 /2 ordinacije dnevno). Občasne posvetovalnice v Lukovici, Moravčah in Blagovici so praktično odmrle, ker se občani raje poslužujejo službe v Domžalah (višji strokovni nivo kadra in možnost, da na enem kraju opravijo tako pregled, kot vse potrebne laboratorijske in druge storitve). Po novih normativih naj bi v tem varstvu delal po 1 zdravnik—specialist na vsakih 1.400 do 2.000 otrok. Za občino Domžale bi ta normativ opravičeval 2,47 do 3,53 zdravnika. Dejanska zasedba pa je 3,5 zdravnika. Na enega zdravnika pride torej 1413 otrok kot je predvideno z normativi. Vendar se ta slika spremeni, če upoštevamo tudi normativ dela. Po normativu naj bi zdravnik opravil 4,5 pregleda na eno delovno uro. Pri nas pa je prišlo na eno delovno uro zdravnika 5,4 pregleda. Enote te službe so v preteklem letu opravile 34.734 pregledov. Ta količina opravljenega dela pa celo, če ne upoštevamo dejavnosti izven pregledov (cepljenja) in razne storitve) opravičuje več kot 4 zdravnike. Podatek o številu opravljenih pregledov nam pove tudi to, da je bilo v preteklem letu opravljenih poprečno 7 pregledov na enega otroka. Prostori, kar zadeva površino, po zadnji adaptaciji odgovarjajo. Ker pa so že polno zasedeni je kakršnakoli širitev nemogoča. Funkcionalnost prostorov ni ustrezna. Posamezne dejavnosti so med seboj močno ločene. Službo pa bo treba preseliti v novi trakt „C", ker so bili sedanji prostori ob pregledu strokovne komisije zdravstvenega centra ocenjeni za neustrezne. Oprema je skromna in zastarela. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠOLSKE MLADINE V občini Domžale je bilo leta 1976 5.154 učencev raznih šol, katerih zdravstveno varstvo sodi v delokrog te službe. Služba ima svoje enote v Domžalah (2 ordinaciji dnevno) in v Mengšu (1/2 ordinacije dnevno). Po novih normativih naj bi v tem varstvu delal 1 zdravnik na vsakih 1.400 do 2.000 šolskih otrok. Ta normativ bi opravičeval za območje občine Domžale 2,57 do 3,68 zdravnika specialista. Sedanja zasedba v tej službi pa je 3,5 zdravnika. Isti normativ določa, da naj bi zdravnik v tej službi opravil 4,5 pregleda na delovno uro. Enoti te službe sta v letu 1976 opravili 21.316 pregledov, od tega 17.893 v kurativni in 3.423 v preventivni dejavnosti (leta 1974 vsega skupaj 19.081 pregledov.) Medtem, ko je posamezni zdravnik opravil leta 1974 5,2 pregleda na delovno uro, jih je v letu 1976 opravil 5,8. Na posameznega učenca je v letu 1974 odpadlo povprečno 3,4 pregleda, leta 1976 pa 4,13 pregleda. Podatki kažejo, da se dvigata tako število pregledov po učencu, kot število pregledov na eno delovno uro zdravnika. Upoštevajoč populacijski normativ bi bila zasedba v mejah normativa. Če pa upoštevamo tudi delovni normativ je zasedba prenizka. Kar zadeva prostore in opremo, velja za ta del dejavnosti dispanzerja za otroke in mladino isti kot je že povedano pri zdravstvenem varstvu predšolske mladine. C. SLU2BA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK Koncem preteklega leta je bilo v občini Domžale 13.829 žensk, starejših od 15 let. Od tega jih je bilo v rodnem (fertilnem) obdobju 9.389 oz. približno 68 %. Za zdravstveno varstvo tega dela prebivalstva občine skrbi Dispanzer za žene v Domžalah, ki opravlja posebno zdravstveno varstvo žena v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom, ginekološkimi obolenji in kontracepcijo. Novi kadrovski normativ predvideva 1 zdravnika specialista na 7.000 do 8.000 žensk starejših od 15 let. V občini Domžale naj bi v službi za zdravstveno varstvo žensk delala nekaj manj kot dva zdravnika specialista ginekologa (1,7 do 1,9). Sedanja zasedba je 1,16 zdravnika specialista. V tej zasedbi je služba v letu 1976 opravila 7.694 pregledov v ambulanti in 4.388 v posvetovalnici. Ker je bilo leta 1976 v občini Domžale 714 porodov, pomeni, da je bila vsaka nosečnica pregledana pred porodom 6,14 krat. Ta podatek, čeprav je zelo ugoden, le še ne dosega poprečja ljubljanske regije, ki je bilo že leta 1974 6,59 pregleda na nosečnico. Glede na trajanje nosečnosti ob prvem pregledu je dispanzer 66,9 % nosečnic zajel v času do 3. meseca nosečnosti, 23,2 % nosečnic med 4. in 6. mesecem nosečnosti in samo 9,9 % v 7. mesecu nosečnosti ali kasneje. Pri pregledih v ambulanti dobimo poprečje 1,8 pregleda na eno žensko, kar sicer ni veliko, vendar v primerjavi z poprečjem v regiji še kar ugodno. Prostori službe so glede površine zadostni, ni pa zagotovljena potrebna funkcionalnost. Oprema je standardna in vendar zastarela. D. SLUŽBA ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN SPORTA Delovno področje te službe je zdravstveno varstvo delavca na delovnem mestu in v zvezi z delom, zdravstveno varstvo aktivnih športnikov in posebne zdravstvene storitve voznikom motornih vozil v javnem prometu. V okviru te službe delujejo: - dispanzer za medicino dela, prometa in športa v Domžalah - Obratna ambulanta „Induplati" Jarše - Obratna ambulanta „Papirnica" Količevo - Obratna ambulanta „Hclios'* Domžale - Obratna ambulanta „Toko" Domžale - Obratna ambulanta „Univerzale" Domžale. V ustanavljanju pa je Obratna ambulanta Mengeš in Avtoservis. Novi normativ predvideva 1 zdravnika — specialista medicine dela na okoli 3.000 zaposlenih občanov. Ker je bilo koncem preteklega leta v občini Domžale zaposlenih 11.980 občanov, bi naj po normativu delali v tej službi 4 zdravniki-specialisti medicine dela. Dejansko pa delajo 3 specialisti, 1 zdravnik s podiplomsko usposobitvijo za delo v medicini dela in 3 zdravniki splošne prakse. Ker se v obratnih ambulantah opravlja tudi del dejavnosti, ki po vsebini sodi v okvir splošne ambulantne službe, zasedba odgovarja normativom. Obseg dela v tej službi je v stalnem porastu. Leta 1974 je bilo opravljenih 36.865 kurativnih in 4.750 preventivnih pregledov, leta 1976 pa že 42.856 kurativnih in 5.145 preventivnih pregledov. Obratne ambulante opravljajo, kot je že povedano, del splošne ambulantne službe, ko sprejemajo v zdravljenje delavce podjetij za katere delajo, tudi v primerih, ko ne gre za obolenje v zvezi z delom. Ta del dejavnosti nekoliko presega sicer običajno razmerje delitve delovnega časa na del za kurativno in del za preventivno zdravstveno varstvo. Zato se preventivna dejavnost lahko usmerja le bolj na preventivne preglede kot pa na druge oblike preventivnega delovanja. Kar zadeva zdravstveno varstvo delavcev velja opozoriti na to, daje osnovna pomanjkljivost sedanje organizacije predvsem v tem, da služba zajema samo delavce tistih delovnih organizacij, za katere so bile ustanovljene obratne ambulante. Delavci ostalih delovnih organizacij se zdravijo v splošnih ambulantah. Dispanzer ima pooblastilo za opravljanje zdravniških pregledov kandidatov za voznike motornih vozil v javnem prometu in drugih pregledov voznikov motornih vozil. V letu 1976 je bilo opravljenih 1.396 takih pregledov. Služba nima ustreznih prostorov. Oprema ni kompletna. E PNEVMOFTIZIOLOŠKA SLUŽBA Pnevmoftiziološko službo opravlja pnevmoftiziološki dispanzer v Domžalah. Služba je v procesu bistvene^ spreminjanja vsebine dela. Postopno prehaja od klasične vsebine dela protituberkuloznih dispanzerjev na dispanzersko delo v zvezi z vsemi obolenji dihal. Po normativu pride 1 zdravnik specialist na 35.000-45.000 prebivalcev. Ta normativ opravičuje za domžalsko občino zasedbo 0,8-1,0 zdravnika. Dejanska zasedba je 0,66 zdravnika, torej pod normativom. V letu 1976 je bilo v dispanzerju opravljenih 4.878 pegledov in 4.136 rtg diaskopij. Dispanzer opravlja tudi preventivna cepljenja, sodeluje pri fluorografskih akcijah in vodi nadzor nad tuberkuloznimi bolniki. Prostori, v katerih dela ta služba so popolnoma neprimerni, že leta 1966, ob vselitvi v novi zdravstveni dom, ta služba ni dobila ustreznih prostorov. Ti so predvideni v še nezgrajenem traktu „C". Tudi oprema je absolutno zastarela, saj ima na razpolago samo iz več aparatov sestavljeni rentgenski aparat, ki omogoča opravljanje samo nekaj osnovnih pregledov, pa še ta je povsem iztrošen. F. SLUŽBA AKTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA BOLNIKA NADOMU V okviru te službe delujejo: patronažna služba, babiška služba in služba za nego bolnika na domu. Po novem normativu pride v tej službi po 1 zdravstveni delavec (višja medicinska sestra ali babica) na 2.000 do 3.000 prebivalcev. Po tem normativu naj bi v tej službi delalo od 12 do 18 delavcev, dela pa jih 13, kar je tik na spodnji meji normativa. Patronažna služba je v preteklem letu opravila 4.523 obiskov pri 1.810 družinah. Služba je dislocirana tako, da ima svoje delavce v Domžalah, Mengšu, Lukovici in Moravčah. V okviru dejavnosti službe medicinske nege bolnika na domu je bilo v preteklem letu opravljenih 1269 obiskov s 2448 storitvami. To dejavnost opravljajo obenem s patronažno službo medicinske sestre patronažne službe. Babiška služba je opravila v preteklem letu 10.269 obiskov pri 735 porodnicah. Tudi ta služba je dislocirana tako, da so delavke razporejene tako v Domžalah, kot tudi v Mengšu, Lukovici in Moravčah. Služba kot celota je preslabo zasedena, če upoštevamo, da so potrebe po njenih storitvah precej večje od opravljenih. Če pa upoštevamo splošne težave pri zasedanju teh delovnih mest, bi lahko rekli, da je zasedba sorazmerno ugodna. II. PROBLEMATIKA ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA Kljub temu, da sta zobozdravstvena služba in z njo tudi raven in obseg zobozdravstvenega varstva občanov dosegla določen napredek moramo ugotoviti, da prebivalstvo ter tudi zobozdravstveni delavci z doseženim stanjem niso zadovoljni. Razprave na zborih občanov, v skupščinah družbenopolitičnih ter samoupravnih interesnih skupnosti ter kritike posameznikov nakazujejo, da javna zobozdravstvena služba s sedanjimi kapacitetami, organizacijo dela in pogoji delovanja ne more zadovoljiti vse upravičene zahteve pacientov. Ugotavljamo, da je razkorak med potrebami, ki jih narekuje izredno visoka obolevnost vseh slojev prebivalstva in možnostmi zadovoljevanja potreb po zobozdravstvenih uslugah iz leta v leto večja. Poudariti je treba še prav posebno, da imajo ustne in zobne bolezni daljnosežne in hude posledice za celotni organizem in so izvor mnogih drugih bolezni. To pa zahteva, da bo treba spremeniti naše gledanje na patologijo in spoznati, da so zobne in ustne bolezni po svoji množičnosti in razširjenosti na prvem mestu in da so zaradi možnosti negativnega bolezenskega vpliva na druge življenjsko pomembne organe resen zdravstveni in tudi socialno-medicinski problem. Žal je treba ugotoviti, da kljub zahtevam prebivalstva po boljšem in učinkovitejšem zobozdravstvenem varstvu ter kljub socialno-medicinski problematiki zobno-ustnih bolezni v preteklih letih zobozdravstvena služba ni šla v korak z razvojem zdravstva pri nas, temveč je za njim celo zaostala. Ugotovimo nadalje lahko tudi to, da situacija tudi danes ni nič boljša in tudi njena perspektiva nič lepša. Organiziranost javne zobozdravstvene službe in v okviru nje kadrovska zasedba (število zobozdravnikov kot nosilcev delovnega tirna) kaže na izredno slab start zobozdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu Domžale nasproti ostalim zdravstvenim domovom v regiji. Že vrsto let je zobozdravstvena služba opozarjala na ta problem in šele s sprejetjem srednjeročnega republiškega in regijskega ter s tem tudi zobozdravstvenega varstva se naj bi situacija v srednjeročnem obdobju izboljšala in v letu 1980 izenačila. S kadrovsko zasedbo so pogojena sredstva, ki jih odobri za izvajanje zdravstvenega varstva Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana sporazumno z občinsko zdravstveno skupnostjo. Število kadrov, ki so se lahko namestili v Zdravstvenem domu Domžale v letu 1976 in se bodo tudi vnaprej, določita za posamezni zdravstveni dom Regionalni zavod za zdravstveno varstvo skupno z Regionalno zdravstveno skupnostjo Ljubljana. Število zobozdravnikov v posameznem zdravstvenem domu oz. število zobozdravnikov na število prebivalcev pa direktno vpliva in določa obseg zobozdravstvenega varstva, ki ga lahko zavarovanci dobe. Večje število prebivalcev na zobozdravnika ima za posledico slabšo preskrbrjenost teh občanov z zobozdravstvenimi storitvami in zato tudi njihov povečan pritisk po zobozdravstvenem varstvu. Zobozdravniki skušajo to stanje vsaj deloma omiliti s povečano storilnostjo, žal pa imajo tudi tu vezane roke z ozirom na to, da so sredstva namenjena za zobozdravstveno varstvo omejena. Iz analiz je razvidno, kako je zavarovanec trosil svojih 100 din „za zdravje" in če ga spomnimo samo na potrošnjo v letu 1975 in 1976, da je imel za splošnega zdravnika, ko je prišel v ambulanto zdravstvenega doma v letu 1975 od svojih 100 din samo še 12,1 din in v letu 1976 pa 12,5 din ter da mu je ostalo, ko se je napotil še k zobozdravniku v letu 1975 le 4,8 din in v letu 1976 le 5,1 din in da je dobil le za ta denar, ki ga je namenil za zobozdravstveno varstvo tudi le toliko uslug! Kajti predhodno je že potrošil od svojih „100 din" že v bolnici 36 din, 11 din za specialista in enak znesek za zdravila, ter 16 za nadomestila OD in prevoz. To je le nekaj najbistvenejših številk, o katerih mora razmisliti predvsem in samo zavarovanec sam, če ne bi bilo potrebno, da bi trosil več sredstev na tistih področjih, kjer potrebuje več zdravstvenih uslug. Pogoji dela in možnost nuđenja uslug zobozdravstvenega varstva, opremljenost zobnih ambulant v ZD Domžale so sledili odnosu razporeditve namembnosti sredstev za zdravstveno varstvo. Šele z novo obliko organiziranosti TOZD v ZD Domžale v letih 1974 in 1975 po vertikalnem principu je TOZD „ZV DOMŽALE" z organizacijskimi spremembami in samoupravnim dogovarjanjem z OZD uspela pridobiti delovne kolektive, da so združevali sredstva za opremo zobnih ambulant. Tako so podani boljši pogoji za nuđenje tehnično sodobnejšega (manj bolečega) zobozdravstvenega varstva. Navedeni sistem dogovarjanja z OZD je tudi s prehodom na novo organizacijo TOZD v ZD Domžale po teritorialnem ipu imel pozitivne rezultate zlasti na področju naše občine. Izboljšali srno opremljenost naših zobnih ambulant s sodobnimi aparaturami Urnih od 1 v letu 1974 na 10 aparatur v letu 1976. Pri tem naj bo or povprečna vrednost apai :a okoli 125.000 din (po cenah v letu 1975). Z nadgradnjo paviljona B v Domžalah zobozdravstvena služba ni pridobila na površini, je pa pridobila s primerno razporeditvijo prostorov na številu ordinacij. Analiza stanja zobozdravstvenega varstva v ZD Domžale vsekakor ne bi bila potolna, če ne bi prikazala tudi osebnega dohodka delavcev te službe. Način plačevanja opravljenega dela v zobozdravstveni dejavnosti je še dalsč od tega, da bi stimuliral izvajalce k širjenju te dejavnosti in tudi ri in ne omogoča izpeljavo načela delitve dohodka in nagrajevanja po delu. Ugotavljamo lahko, da družbeno-ekonomski položaj zobozdrav-streneflB delavca, (ki nima možnosti dodatnega zaslužka - dopolnilno delo. hišni obiski, dežurstva) ne sledi družbeno-ekonomskim odnosom :nih dejavnosti, kaj šele nasproti gospodarstvu, za katerim zaostaja že v izhodiščih. Iz tabele je prikazan najvišji in najnižji osebni dohodek tipičnih delovnih mest posameznih profilov zobozdravstvene službe - zobozdravnik, zobotehnik, zobna asistentka v TOZD „ZV DOMŽALE". Poprečni izplačani osebni dohodek za redni delovni čas: ZOBOZDRAVNIK VIŠJI ZOBOTEHNIK sred,-v . •-: ZOBNA ASISTENTKA od 6.372 do 5.811 din od 4.678 do 4318 din od 4.107 do 3.787 din od 3.877 do 3.396 din. Ob upoštevanju, da delavci zobozdravstvene službe nimajo možnosti dodatnih zaslužkov, kljub pripravljenosti delati v dopolnilnem delu ali pa po sistemu učinka - nagrajevanja po delu z ozirom na potrebo prebivalstva lahko smatramo, da so osebni dohodki nizki in pod osebnimi dohodki v drugih sferah negospodarstva in tudi gospodarstva v naši občini. Z ozirom na gornje podatke zobozdravstveni delavci upamo in si tudi želimo, da se v javnosti pogovarja o „visokih dohodkih" zobozdravstvenih delavcev v ZD Domžale in njihovih „izplačilih". Na podlagi te kratke analize bi bilo potrebno, če hočemo narediti neke zaključke razmisliti predvsem: - o prerazporeditvi namembnosti sredstev iz naslova zdravstvenega varstva in zavarovanja; - kadrovsko ojačati zobozdravstveno službo in ustvariti možnosti enakopravnejšega koriščenja uslug s strani zavarovancev; - uskladitev kadrovskih normativov na število prebivalcev; - enotni delovni normativi; - opremljenost javne zobozdravstvene službe s sodobnimi sredstvi za izvrševanje zobozdravstvenega varstva, pri tem je treba misliti predvsem na dogovarjanje in združevanje sredstev zd in ozd; - popolnoma so še neizkoriščene oblike neposredne menjave dela med zobozdravstveno službo in ozd, da bi tako tudi na ta način hitreje zadovoljevali potrebe delovnih ljudi; - občinske zdravstvene skupnosti bi morale razmisliti tudi o obliki svo bodne menjave dela na relaciji občan in javna zobozdravstvena služba. Pri reševanju situacije v zobozdravstvenem varstvu je iskati rešitev v samoupravnih zdravstvenih skupnostih, kjer bodo izvajalci, zobozdravstveni delavci, skupno z uporabniki njihovih uslug morali pregledati dosedanje delo javnega zobozdravstva ter ugotoviti vse njegove dosežke in pomanjkljivosti v vsaki posamezni občini. Ob tej neposredni konfrontaciji se bosta oba partnerja morala dogovoriti o poteh in načinih izboljšanja te oblike zdravstvenega varstva. Postaviti se bo potrebno na realne osnove in upoštevati gospodarske razmere in možnosti naše družbe in se sprijazniti z ugotovitvijo svetovne zdravstvene organizacije, da nobena država na svetu in tudi naša ne, čeprav je samoupravna socialistična družba, ni tako bogata, da bi lahko celotno materialno pokrivala vse potrebe in zahteve prebivalstva po raznih oblikah zdravstvenega varstva. Program oz. borje obseg zobozdravstvenega varstva mora postati dejanski izraz volje delavcev in njihovih možnosti za zadovoljevanje lastnih potreb. 21. ostala problematika stalež Čeprav je vprašanje bolniških izostankov delavcev predmet zelo številnih razprav je treba opozoriti, da primerjalni podatki kažejo za našo občino dokaj ugodno sliko. Če primerjamo skupni procent izgubljenih delovnih dni v ljubljanski regiji dobimo podatek, da je občina Domžale glede tega na 4. mestu s podatkom 4,8 %. Boljše je le poprečje za ljubljanske občine in za občini Grosuplje in Ribnica. Regijsko povprečje pa je 4,9 %. Če pimerjamo podatke za tisti del, ko gre nadomestilo v breme delovnih organizacij, pa je ravno v naši občini prikazan najnižji odstotek - namreč 2,7 %. Regijsko poprečje je 3,0 %, najvišje pa je v Zasavju, namreč 4,5—4,7 %. Ta podatek je za razpravljanje o bolniškem staležu še posebno pomemben, kajti ves ta del staleža že gre skozi kontrolo posebnih zdravniških komisij Regionalne zdravstvene skupnosti in ga dovoljuje le-ta, ne pa lečeči zdravnik. Vse podatke smo povzeli po poročilu Regionalne zdravstvene skupnosti za obdobje januar—september 1976. Zanimivi so še podatki o obolenjih, zaradi katerih je bil odobren bolniški dopust. Največ primerov je bilo zaradi akutnih infekcij respi-ratornega sistema (2.131 bolnikov 18.414 dni), tem sledijo poškodbe izven dela (1.300 bolnikov, 34.190 dni), gripa (1.200 bolnikov, 9.589 dni), bolezni kosti in sklepov (1.062 bolnikov, 25.664 dni), poškodbe pri delu (728 bolnikov, 17.129 dni) in bolezni urinarnega sistema (583 bolnikov, 9.629 dni), medtem ko na strežbo (nega bolnika) in na druge vzroke staleža odpade 4.385 primerov in 19.486 bolniških dni. Vsega skupaj je bilo v bolniškem staležu leta 1976 16.686 delavcev v skupnem trajanju 298.674 dni. OSEBNI DOHODKI - OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Poprečni osebni dohodek v ZD Domžale v letu 1976 je znašal 4.594,85 dinarjev (neto). Poprečni osebni dohodek v ZD Domžale v letu 1976, obračunan na 1 PND je znašal 2.848,00 dinarjev (bruto). V TOZD „Službe osnovnega zdravstvenega varstva Domžale" je bil poprečni izplačani osebni dohodek za redni delovni čas takle: - zdravnik splošne prakse od 6.088 do 6.901 din - višja med. sestra v patronaži od 4.718 do 5.039 din - srednja medicinska sestra od 3.819 do 4.344 din - knjigovodja od 3.747 do 4.259 din - snažilka (PKD) od 1.947 do 2.225 din (Nižji znesek velja, če ima delavec vsaj 2 leti delovnih izkušenj, višjega pa doseže delavec ob 40 oz. 35 letih delovne dobe v primeru, če je vso delovno dobo prebil v ZD Domžale, ali njegovih pravnih prednikih). IV. INVESTICIJE S srednjeročnim planom občine Domžale in občinske zdravstvene skupnosti Domžale je predvidena gradnja nove Zdravstvene postaje v Mengšu in trakta „C" v Domžalah. Upravičenost teh investicij je potrdila tudi že posebna komisija pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana. O tej problematiki bo pripravljeno posebno poročilo. ANALIZA PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V I. POLLETJU I. Skupni program Izvajanje skupnega programa poteka skupnosti za zdravstveno varstvo ter je obsegalo: Za zavarovanca v občini: - podaljšan porodniški dopust je bil uveljavljen v 166 primerih z 22930 dnevi. Koristile pa so ga izključno ženske; - osebni dohodek je prejemalo 2752 opravičencev s 5452 otroki; - skrajšani delovni čas do 1 leta starosti otroka je koristilo 9 družin 23834 dnevi. V analizo niso zajeti delovni ljudje, ki so zavarovani izven občine Domžale. II. Temeljni in dopolnilni program a) V 11 enotah VVZ Domžale, ki skupaj obsegajo 37 oddelkov je bilo v prvem polletju vključeno poprečno 752 otrok mesečno. Vsi vrtci so bili polno zasedeni. V realni skupini je bilo vpisano toliko otrok, da je bilo število otrok določeno z normativi vedno prisotno kljub osipu. Vrednost izvršenega programa 1.1.1977 - 30.6. znaša 6.728.969,75 din. V varstvo na domu je bilo v 4 družine vključenih poprečno mesečno 19 otrok do starosti 3 let in sicer v Krajevni skupnosti Domžale in Krajevni skupnosti Jarše. V drugih krajevnih skupnostih nam še ni uspelo dobiti primernih varstvenih družin. Vrednost izvršenega programa 1.1. - 30.6. znaša 133.666,00 din. b) V zvezi z rezerviranimi sredstvi je v tem obdobju potekala sklepna priprava lokacije z zemljiščem. Odločba je bila izdana 20.6.1977. Zaradi nasilne vselitve občanov pa je bil voden postopek, skupaj z Remontnim podjetjem, likvidacije za prisilno izselitev dveh občanov. Priprave potekajo po sprejetem rokovniku in v prvem polletju v tem smislu ni zastojev. c) Oddelka za razvojno motene predšolske otroke nam še ni uspelo odpreti. Predvidoma bo odprt v septembru 1977. d) Cicibanovo šolo, kot zametek 88-urnega vzgojnega programa predšolskih otrok (pred malo šolo), izvajamo že tretje leto. Letos žal lev 4 oddelkih v treh krajevnih skupnostih, in sicer Dob - 2 oddelka, Dragomelj 1 oddelek in Prevoje 1 oddelek s skupaj 105 otroki. Vrednost izvršenega programa 1.1. - 30.6. znaša 18.479,60 din. e) Popoldanske oblike vzgoje smo izvajali enkrat tedensko pri vrtcih Mengeš, Radomlje, Rodica, Količevo, Savska, Kidričeva in Ihan. V to obliko, ki naj bi sčasoma prišla v 80-urni program vzgoje, smo imeli vključenih 176 otrok. Vrednost opravljenih programov od 1.1. - 30.6. znaša 23.612,70 din. f) Odvzem brisov poteka po predloženem programu zdravstvenega doma, prav tako je glede sistematskih pregledov otrok. Zobozdravstveni pregledi preventivnega tipa bodo izvršeni jeseni. Poračun bo po pogodbi izvršen po zaključku del. g) V polletju 1977 so potekale temeljite priprave na izvedbo letovanja otrok v Izoli in Črni. Letovanje otrok v Izoli prireja kot že vrsto let DPM v Osnovni šoli Izola. Z ozirom na omejene kapacitete je bilo vpisanih 305 otrok v dve izmeni, od tega 51 predšolskih otrok. Predloge so zbirale šole, krajevne skupnosti. Vzgojno varstveni zavod ter priporočila so bila dana s strani ZD ter socialne službe. Nakazilo 25.000,00 din. Letovanje v Črni na Koroškem pa ima drugačen karakter, saj je posvečen predvsem skupinskemu delu in preprečevanju negativnih pristopov staršev ter ostalih do telesno in duševno prizadetih otrok. Za letovanje je društvo za pomoč duševno in telesno prizadetim vpisalo 12 otrok v starosti od 3 — 15 let s spremstvom. Priprave na letovanje obsegajo predvsem strnjen urnik predavanj in vzgojnih del med starši in otroci ter ortopedagogi, ki spremljajo in vodijo delo. Nakazilo 30.000,00 din. h) Osebni dohodek za kmečke otroke dobiva 302 otrok v višini 160 din. Posebni dodatek dobiva 6 otrok v višini 60 din. Dodatek za prizadete otroke pa dobivata 2 otroka v višini 105 din. Z ozirom na kriterije za dodeljevanje osebnega dohodka je v 176 primerih upoštevan nastali socialni moment, v ostalih pa katastrski dodatek in število članov družinske skupnosti. Realizirano 250.000,00 din. i) Intervencije ob slabih plačilih zmogljivostih staršev pri plačevanju oskrbnine v VVZ je potekab po sprejetih kriterijih skupnosti za 9 primerov, ki ne presegajo 900 din na člana ali 1200 din ob upoštevanju socialne situacije, ki jo prosilec dokaže s potrdili. Realizirano 20.940,00 din. j) Priprave na izvedbo dogovora o skupni ureditvi igrišč v mestnih predelih Domžal je prineslo široko podporo na zborih delovnih ljudi, zato pričakujemo v jeseni že realizacijo nekaterih igrišč v Krajevni skupnosti Domžale. Predvideno 40.000,00 din. Skupnost otroškega varstva Domžale PREGLED DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V I. POLLETJU Uvod Skupščina in njeni organi delujejo na podlagi sprejetih programov, ki so uskldjeni in finančno vrednoteni v samoupravnem sporazumu o pokrivanju stroškov za delo skupnosti socialnega varstva Domžale. Izvršni odbor in skupščina sta v obdobju od 1.1.1977 do 28.2.1977 delovali na nerealiziranem programu za obdobje junij — december 1976. V obdobju 28.2.1977 - danes pa velja program dela sprejet na skupščini 28.2.1977. Program sprejet na skupščini v oktobru 1976 je bil usklajen s programorr skupščine občine Domžale in njenih zborov za obdobje september -december 1976. Izvršni odbor je s svojimi odbori le predhodno obravna val teme, ki pa so se kasneje obravnavale na skupščini skupnosti socialne ga varstva. 1. Skupščina - samoupravni sporazum o ustanovitvi Republiške skupnosti socialnega varstva; - program dela skupnosti socialnega varstva SRS; - program dela Občinske skupnosti socialnega varstva Domžale; - analiza stanja pri razvoju krajevne skupnosti v smislu ustanavljanja celic samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih; - analiza ukrepov v zvezi z izvajanjem zakona o zaposlovanju invalidov v občini; - sprejemala je samoupravni sporazum o pokrivanju stroškov za delo Skupnosti socialnega varstva Domžale; - samoupravni sporazum o merilih za pridobitev pravic invalidnih oseb. 2. Izvršni odbor in njegovi organi Izvršni odbor je pregledoval in usklajeval predloženo gradivo na seji 19.1.1977. Poleg predloženega gradiva je obravnaval še: - analizo dohodkovnih odnosov in delegatskega sistema v smislu zakona o združenem delu. Pred obravnavanjem gradiva je izvršni odbor za zaposlovanje invalidnih oseb imel dve seji s temami: - samoupravni sporazum o merilih za ureditev odnosov pri zaposlovanju in usposabljanju invalidne mladine; - predlagal je ukrepe za ureditev stanja v zvezi z zakonom o invalidnih osebah in zaposlovanju in usposabljanju le-teh. V obdobju od januarja do februarja se je sestal aktiv komunistov skupnosti socialnega varstva, ki je pripravil analizo dohodkovnih odnosov in jo preko izvršnih odborov in sekretarjev samoupravnih interesnih skupnosti (aktivov) ustanoviteljev skupnosti socialnega varstva posredoval vsem samoupravnim interesnim skupnostim, poleg tega pa še Občinski konferenci ZKS. 3. V tem obdobju je bilo vodenih več sestankov glede politične ocene dela pri Občinski konferenci SZDL, pri Občinski konferenci ZKS in pri izvajalcih — obisk Vzgojno varstvenega zavoda, Osnovne šole Slandrove brigade, Doma počitka. Obisk v krajevni skupnosti — Lukovica, Zlato polje, Peče. Med usklajevanjem planov 1976—80 samoupravnih interesnih skupnosti je bila prisotnost predstavnikov izvršnega odbora in skupščine ter po pooblastilu tudi tajnika: - v predsedstvu izvršnega odbora stanovanjske skupnosti, skupnosti pokojninskega invalidskega zavarovanja, izvršnega odbora skup -nosti otroškega varstva, izvršni odbor skrbstva. Posebno pa je bil izveden sestanek glede nadaljnje akcije v smislu zakona o združenem delu s predsednico Občinske konference SZDL Domžale. Skupnost socialnega varstva Domžale POROČI LO O DELU KONFERENCE DELEGATOV SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI DOMŽALE V PRVEM POLLETJU 1977 V tem času je imela konferenca dve seji. Prva je bila 9. seja 3.3.1977, udeležba 17 delegatov od 37 vabljenih. Na seji so bila obravnavana poročila z 8. in 9. seje skupščine SPIZ v SR Sloveniji in 7. in 8. seje konference delegatov SPIZ v občini Domžale. V razpravi so bila oblikovana stališča za 10. sejo skupščine SPIZ v SRS o naslednjih gradivih: a) poročilo o poslovanju skupnosti v letu 1976, b) uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev, c) ustanovitev sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, d) poročilo o izgradnji centra za AOP s poslovnimi prostori, e) samoupravni sporazumi. K poročilu o poslovanju skupnosti v letu 1976 se delegati niso strinjali s predlogom o priznanju benif iciranega staža za gasilce v podjetjih, ker je njihova glavna dolžnost predvsem prisotnost na delovnem mestu, kar še ne pomeni niti zdravju škodljivo, niti posebno naporno ali nevarno delo. Glede vprašanja nadaljnje gradnje domov za upokojence v občini Domžale so delegati osvojili stališče, da bo za trenutno potrebo zadostoval novi dom s 120 posteljami, ker je v obeh domovih le dobra tretjina občanov naše občine, ki vzdržuje oba domova. Če bo kasneje potreba, bi kazalo pri Domu v Domžalah dozidati še nadaljnji bivalni trakt s 100 posteljami. Za sanacijo doma v Mengšu pa delegati smatrajo, da bi morale prispevati občine, ki imajo v njem svoje oskrbovance, kajti v občini Domžale ni mogoče dobiti investitorja, četudi bi SPIZ prispevala eno tretjino finančnih sredstev. K uskladitvi pokojnin je imela konferenca pripombe na odstotno poviševanje, kar vsako leto znatno poveča razlike med nizkimi in visokimi pokojninami. V naši občini bo nujno formirati skupnost za področje kmetov, ki je danes še dokaj zapostavljeno. Delegati so grajali stanovanjsko politiko v občini Domžale, kajti gradi se velike bloke in naselja v glavnem za trg, posebno v Domžale se letno priseli po več sto mladih družin, ki kupijo oz. dobijo stanovanja. Problem vrtcev in šol pa je ostal občanom, ki že dolga leta z aktivnim delom, davki in samoprispevki sodelujejo pri reševanju te pereče problematike. Pripombe in stališča so bila posredovana skupnosti SPIZ v SR Sloveniji, delegati pa so ta stališča posredovali v svojih sredinah. Naslednja 10. seja konference pa je bila 9.6.77, navzočih je bilo le 14 delegatov. Konferenca je razpravljala o poročilu delegata z 10. seje skupščine SPIZ v SRS in o zapisniku 9. seje konference v občini. Delegati so imeli pripombe k poročilu o izgradnji centra za Avtomatsko obdelavo podatkov AOP češ, da je to predrago za naše zmogljivosti in da v Ljubljani že več delovnih organizacij razpolaga z računalniki, ki niti niso polno zasedeni. Na pripombe je bilo dano pojasnilo, da se je strokovna služba SPIZ do sedaj posluževala računalnikov pri ŽTP in ISKRI, kar je v zvezi z visokimi stroški in tudi s težkočami, ker je bil ta ali oni računalnik večkrat v kvaru. Zato je skupnost že pred leti sklenila zgraditi lastni center, v katerem bodo tudi vsi potrebni poslovni prostori. Center je zgrajen in bo v kretkem pričela skupnost z vsemi strokovnimi službami poslovati v njem. Kritike in mnenja pa so prisotna vedno šele, ko so takšna velika javna dela v končni fazi. Isto je ob zaključnih delih pri novem Domu uco';oiencsv v Domžalah, pri vsaki novi šoli ali otroškem vrtcu. Delegati so obširno razpravljali in se končno strinjali s predlogom I kupic ine SPIZ o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976-1980 in o planu razvoja skupnosti SPIZ za iste obdobje. Dalje je bil potrjen predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva vSR Sloveniji. V zvezi s predvidenimi spremembami v samoupravni organiziranosti skupnosti so delegati evidentirali 7 kandidatov za izvršni odbor konference d^sgatov SPIZ v občini Domžale. Po enega kandidata pa naj predlagata !,~ ls'A«cr, Prešernova 35, Mengeš 3. DtEja Stavka, 'Crsjno brdo lO.Krašnja 4. Hemetek Marga, Pelechova 58,Radomlie 5. Urankar Marta, Hribi 2, Trojane Prev. št. točk 69 63 59 59 65 64 63 62 61 Za KS Moravče I. Borci in upokojenci 1. Stepišnik Antonija, Marokova 5, Moravče 2. Kovačič Tomo, Marokova 6, Moravče 3. Majce Stane, Heroja Vasje 1, Moravče II. Mlade družine 1. Igrec Marinka, Marokova 1, Moravče III. Socialni primeri 1. Razboršck Drago, Ples 5, Moravče 2. Lavrič Pavla, Stegne 2, Moravče 62 51 (dodeljeno po IV. natečaju) (dodefleno po IV. natečaju) 65 53 IV. Kadrovska in nerazporejena stanovanja 1. WZ Domžale, za vrtec v Moravčah 2. se nerazporejeno stanovanje Za KS Mengeš I. Borci in upokojenci 1. Vončina Rajko, Zadružniška 11, Mengeš 2. Pintarič Gizela, Grajska 2, Loka-Mengeš 3. Krajnik Jože, Na ulicah 56, Mengeš II. Mlade družine 1. Tomazin Marjan, Zajčeva 16, Mengeš 2. Malinič Ana, Za hribom 11, Trzin 3. Juršič Zvone, Kamniška 18, Mengeš III. Socialni primeri 1. Borošak Darinka, Trdinov trg 11. Mengeš 2. Petek Slavka, Trdinov trg 6, Mengeš 3. Bogojevič Stana, Prešernova 37, Mengeš 4. Ošep Ljiljana, Blejčeva 17, Mengeš IV. Kadrovska in nerazporejena stanovanja - dve stanovanji Za KS Domžale I. Borci in upokojenci 1. Basak Terezija, Trdinova 13, Domžale 2. Zaje Angela, Kajuhova 3, Domžale 3. Hemingman Julija na, Sr. Jarše 31, Domžale II. Mlade družine 1. Lavrinc Jernej, Ihan 33, Domžale 2. Lončar Marija, Kokošnje 12, Dob 3. Osolin Irena, Brejčeva 25, Domžale 4. Dolinšek Vida, Kettejeva 1, Domžale 5. Vrbančič Olga, Parmova 14, Vir 6. Močnik Milan, Levstikova 20, Domžale 7. Jerman Rafko, Železniška 2, Domžale III. Socialni primeri 1. Korant Dragica, Preserje VI/15, Radomlje 2. Horvat Milka, Ljubljanska 83, Domžale 3. Kopitar Vida, Pelechova 58, Radomlje 4. Husič Katarina, Miševa 24, Domžale 5. Hrvač Ivanka, Papirniška 11, Domžale 6. Dolinar Matija, Prevoje 79, Lukovica 7. Bokan Franc, Ljubljanska 77, Domžale 8. 1' lis Julija na, Ljubljanska 64, Domžale 9. Klemene Dragica, Krakovska 3, Domžale 10. Lisjak Viktorija, Saranovičeva 24, Domžale IV. Kadrovska in nerazporejena stanovanja - štiri stanovanja 53 53 51 57 52 51 59 55 52 51 Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Kopčar Ljudmila, Jelovškova 4, Mengeš 2. Ahbegič Nazif, Glavni trg 6, Mengeš Prosilci iz KS Domžale I. Borci in upokojenci 1. Frece Ivanka, Savska 1, Domžale 2. Brvar Alojzija, Savska 5, Domžale 3. Jančigar Leopold ina, Kidričeva 28, Domžale 4. Durjava Milena, Kolodvorska 5, Domžale II. Mlade družine 1. Centa Frenk, Stritarjeva 5, Domžale 2. Pipunič Darinka, Ljubljanska 81, Domžale 3. Sušnik Janez, M ur nova 5, Domžale 4. Pevc Antonija, Šlandrova 7, Radomje 5. Cerai Olga, Mačkovci 4, Domžale 6. Rokavec Bernarda, Nikole Tesla 2, Domžale 7. Pecelj Marjan, Kersnikova 5, Domžale 8. Pavlin Matjaž, Ljubljanska 85, Domžale 9. Bele Nataša, Toneta Tomšiča 10, Domžale 10. Klopčič Marjan, Župančičeva 6, Domžale 11. Zorman Nevenka, Pelechova 35, Radomje 12. Didovič Majda, Pelechova 35, Radomlje 57 57 53 59 53 53 52 52 52 51 61 60 58 57 57 57 56 56 56 55 Prosilci, ki so prejeli negativne odločbe za najemna stanovanja od Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale. Prosilci iz KS Dob I. Socialni primeri 1. Kušljič Cedomir, Turnše 16, Dob 2. Eftimov Lazar, Turnše 16, Dob Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 1. Toman Jožefa, Dob 8 2. Stajčič Francka, Gorjuša 16, Dob 3. Topolovec Jože, Crnek) 16, Dob 4. Beganovič Rasema, Turnše 16, Dob Prosilci iz KS Lukovica I. Borci in upokojenci I. Vesel Jožefa, Šentvid 5, Lukovica II. Socialni primeri 1. Blaževič Željko, Brdo pri Lukovici Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev 1. Kveder Poldka, Šentvid 30, Lukovica Prosilci iz KS Mengeš I. Borci in upokojenci I. Kraševec Ivana, Jelovškova 3, Mengeš II. Mlade družine 1. Žagar Mira, Zadružniška 23, MengeJ 2. Podbregar Sonja, Zadružniška 29, Mengeš 3. Janža Štefka, Mlakarjeva 29, Trzin 4. Lesjak Lidija, Topole 27, Mengeš HI. Socialni primeri 1. Ros Alojz, Pot Rašiške čete 1, Mengeš 2. Malus Ruža, Tomšičeva 36, Mengeš 3. Slapar Anica, Blejčeva 9, Mengeš 4. Koienc Marjeta, Ropretova 16, Mengeš 5. Vračan Milka, Mušičeva 48, Mengeš 6. Blejc Ani, Kidričeva 38, Mengeš 44 44 OD nad 2030 din na družinskega člana OD nad 2030 din na družinskega člana OD nad 2030 din na družinskega člana stalno bivanje od 13.9. 1974 OD nad 2030 din na družinskega člana OD nad 2030 din na družinskega člana 51 50 47 42 50 50 49 49 47 46 44 42 40 36 35 odstopila od vloge Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Jagušič Martin, kamniška n. h., Preserje - prjjav. od 2. 4. 75 2. Kneževič Jure, Prešernova 33, Domžale - roj. 31.1.1941 (nad 35 let) 3. Horvat Anton, Depala vas 47, Domžale - prjjav. od 8. 12. 76 4. Fras Jožica, Cufarjeva 4, Vir, Domžale - ne varčuje po pravilniku 5. Slajpah Dušan, Prešernova 34, Domžale - 18. čl. pravilnika 6. Šuštar Lado, Zaboršt 22, Domžale - 18. čl. pravilnika III. Socialni primeri 1. Krizman Anton, Zg. Jarše 43, Radomlje 55 2. Časar Vera, Kolodvorska 3, Domžale 53" 3. Paliska Tončka, Dvoržakova 3, Domžale 53 4. Kranjc Angela, Ihan 15, Domžale 52 5. Hafner Tatjana, Toneta Tomšiča 2, Domžale 51 6. Hribar Milena, Pelechova 35, Radomlje 51 7. Vidjaković Despot, Bistriška 2, Domžale 50 8. Borin Milica, Železniška 2, Domžale 50 9. Stojkovič Gorica, Mengeška 31, Trzin 47 10. Armeni Anica, Savska 2, Domžale 47 11. Judež Dragica, Železniška 4, Domžale 47 12. Stošič Marna, Rojska 1, Domžale 46 13. Bevc Francka, Ljubljanska 113. Domžale 46 14. Dimic Katarina, Stranska 7, Domžale 45 15. Semeja Nevenka, Antona Skoka 8, Domžale 43 Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev: 1. Majnik David, Tabor 7, Domžale - prjav. od 4.10. 1974 2. Zdovc Lidja, Rojska 5, Domžale - prijav, od 21.11.1975 3. Radovič Radisav, Partizanska 1, Domžale - OD nad 2030 din na družinskega člana 4. Pest Cecilija, Kolodvorska 7, Domžale - OD nad 2030 din na družinskega člana 5. Flis Pavla, Ljubljanska 103, Domžale- lastnica garsonjere 6. Zaje Olga, Pelechova 36, Radomlje - prjjav. od 1 3. 8. 1975 Z dodelitvno 48 pozitivnih obvestil prosilcem za najemna stanovanja Samoupravne enote za družbeno pomoč za leto 1978 je tudi razdejeno število predvidoma zgrajenih stanovanj za potrebe in finančne zmožnosti enote. Ta predlog o razdeljeni stanovanjski pravici na najemnih stanovanjih od enote je komisija za dodeljevanje stanovanj posredovala Izvršilnemu odboru Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je na svoji 36. redni seji dne 29. 6.1977 tudi sprejel in potrdil. Komisija za dodeljevanje stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih 47 35 OD nad 2030 din na družinskega člana 48 48 47 40 38 49 49 48 46 44 44 Razpis Upravni odbor sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih v občini Domžale razpisuje TEČAJE IZ VARSTVA PRI DELU ZA DELODAJALCE IN TEČAJE IZ VARSTVA PRI DELU ZA DELAVCE ZAPOSLENE V ZASEBNEM SEKTORJU Tečaji so razpisani na osnovi določil ZAKONA O VARSTVU PRI DELU, ki določa, da morajo vsi delodajalci in delavci imeti opravljene tečaje iz varstva pri delu. Organizator tečajev bo Delavska univerza Domžale, kjer se lahko prijavite do 15. oktobra 1977, vsak dan od 7. do 14. ure. Informacije in prijave na telefon številka 72-082. Upravni odbor sklada ŠE JE ČAS, NE ZAMUDITE! Še je čas, da v šolskem letu 1977/78 končate 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE v oddelku za odrasle pri Delavski univerzi Domžale. Vpišete se še lahko do 1. oktobra na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, telefon številka 72-082. Delavska univerza Domžale