Pomnite se !lovENSKIH Juncev 'kakim AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING. MAY 31, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIH 25 let slovenskega podjetja v Cleveland jPremOgarji gfedo ZOprf na (Wo Raymond A. Svetek Saranac Rd. Leta 1927 ga je pa preselil v sedanje moderne prostore na 478 E. 152. St. Leta 1923 se je August poročil z Mary Zdešar, ki je tudi li-cenzirana pogrebniška direktorica. Oba imata tudi že več let licenco za javna notarja ter sta člana številnih slovenskih in drugih društev. Mrs. Svetek je pokazala tudi izborno pisateljsko zmožnost. Več njenih del je Mary A. Svetek bilo že priobčenih v raznih revijah. Na 2. januarja letos se je pa tudi njun pridni sinko Raymond odločil, da postane nekoč pogreb-niški direktor in je zdaj poslušni učenec pri svojem izvežba-nem očetu. Svetkovi imajo tudi hčerko Esther, ki bo drugi mesec gra-duirala iz Notre Dame kolegija. Unija ladijskih delavcev grozi s stavko na 15, junija. Guvernerji hočejo postave, ki bi preprečile stavke pri utilitetah Oklahoma City. — Ameriški guvernerji, ki so se zbrali v tem mestu k svoji letni konferenci, so sprejeli resolucijo, v kateri apelirajo na kongres, naj napravi postavo, ki bi zahtevala, da ne pride do zastoja postrežbe pri utilitetah, ki so potrebne za živ-jenje in zdravje naroda. Potem so guvernerji sprejeli tudi resolucijo na kongres, naj se obvezna vojaška služba podaljša. Zdaj je določena, da neha s 1. julijem. Nadaljna resolucija na kongres zahteva, naj ostanejo zadeve, ki se tičejo držav, okrajev, mest in vasi v rokah oblasti dotičnih vlad. Washington. — Mornarica je popolnoma pripravljena, da prevzame obratovanje tovornih ladij, če bo šla unija pomorščakov na stavko 15. junija. To je zagotovil senator Radcliffe, ko se je vračal od posvetovanja s predsednikom Trumanom. Dasi mornariški oddelek ničesar ne reče, pa se doznava iz j zanesljivih virov, da ima vse pripravljeno, da prevzame s svojim moštvom tovorne ladje v slučaju stavke. Za 15. junija je pripravljenih za stavko 7 unij pomorščakov in pristaniških delavcev, ki štejejo 214,000 članov. Unije spadajo k CIO in so že obvestile unijo A. F. of L., da pričakujejo od nje r pošte van je piketnih straž. Unija A. F. of L. je že izjavila, da bo upoštevala pogodbo z lastniki ladij, kar si nekateri razlagajo, da bodo šli pristaniški delavci, ki so člani A. F. of L., skozi piketne linije junij CIO. Obe ti dve uniji sta si sovražni in obe imata člane na ladjah in v pristaniščih. Ako bi bila ta stavka uspešna, bi obstala vsa paroplovba v Ameriki, na obrežju in jezerih. Zato je vlada pripravljena za vsak slučaj. —-o- TRUMANOV PREDLOG JE POGOREL Senat je jiorazil predlog, da se mobilizira stavkarje. Washington. — Z 70 proti 13 glasovom je senatna zbornica porazila predlog, ki ga je zahteval za sprejem od kongresa predsednik Truman, namreč, da sme predsednik mobilizirati v armado vse stavka rje v industrijah, l ko se je pokazal i °itskih ulicah prvi voz !„ pa do danes, je De-^Javil več kot 90,000,000 Izvozil. Ob istem času bo moviiuv, pridobimo nekaj tudi za tisbe. ki že danes sprašujejo: "How about the job in 1964?" Chas. Benevol, član gl. nadzornega odbora SMZ. -o- Važna seja Cleveland, O. — Članstvu društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se tem potom sporoča, da se bo vršila v ponde-; ljtik 3. junija ob 8 uri zvečer v šoli sv. Vida soba št. 2 redna seja. Ta seja je jako velike pomena in velike važnosti, eatio pa so vse članice Vabljeno, da se udeleže v velikem številu. Na dnevnem redu bo več važnih zadev in med temi pa bo gotovo najvažnejše — volitev delegatus in njih namestnic za 21. redno konvencijo naše Jednote, Tci/se bo vršila meseca avgusta v Pueblo, Colo. Sestre, vaifh 'dolžnost je, da pridete na to sej o in pomagate izbrati zastopnice ali predstavnice našega društva za konvencijo. Po seji bo tudi malo prigrizka in razvedrila. Asesment se bo pobiral od šestie ure naprej. Že na zadnji letni seji je bilo sklenjeno, da se ne bo več zalagalo za članstvo. Torej mora vsaka poravnati asesment redno, ako se hoče izogniti suspendaciji. Prosim vas torej, da pogledate v svoje plačilne knjižice in boste videle, če mogoče ne dolgu-jete na asesmentu in če ste za' ostale, potem prav gotovo poravnajte v pondeljek 3. {jim j a pred ali na seji. Torej, da se gotovo vidimo na društveni seji. S sestrskim pozdravom, Maria Hochevar, tajnica. --o--— je bilo kar veselje gledati in prav tako so bili od sile posttrež. ljivi natakarji, ki so nam stregli z vsakovrstno pijačo. Nad vse pa je bil postrežljiv in prijazen sin Resnikovih, da smo se mu povabljenci kar čudili, kje se je on naučil tako prijazne postrežbe. Prav lepa hvala kuharicam, strežnicam in natakarjem za toka fino in prijazno postrežbo. Ta prijetni večer nam bo ostal v spominu še dolgo časa. Sedaj hočem pa še omeniti imena, kolikor sem si jih zapomnila, vseh, ki so bili navzoči in s katerim smo se seznanili tako slučajno: Mr. in Mr. Jos. Blaž, Mr. in Mrs. Res. nik, ml., Mr. in Mrs. Frank Stavec, Mr. in Mrs. Anton Far-listti, Mr. in Mrs. Joseph Kenik, Mr. in Mrs. Louis Gliha, Mr. in Mrs. Anton Stieržaj, Mrs. Jerry Novički, Mrs. Terezija Rangus, Mr. in Mrs. Anton Meljač, Mrs. August Kristan-čie, Mrs. Terezija Jerič, Mrs. Cecilia Škrbec in moja malenkost Tončka Jevnik. Sedaj mi pa oprositite, če kako ime iili priimek nisem pravilno zapisala, bom pa cb zlati poroki bolj natančno sporočila, ko se bomo zopet sestali, vsaj tako upam, če ne bo "dež," saj do zlate poroke ni dolgo, še 25 let, kaj ne? Povedati pa moram da smo' tudi jako lepo zapeli, seveda to pa zato kar smo bili sami izurjeni pevci skupaj. Tudi tisto smo rekli "Venček na glavi Tako sem vsaj malo sporočila o naši izvrstni in neprisiljeni zabavi. Končno sc pa v imenu vseh navzočih prav ilskreno zahvaljujem Mr. in Mrs. Resliik za vse, kar sta žrtvovala za nas. Upamo in želimo, da nam bo še prilika dana, da vama bomo lahko tudi še povrnili. Kličemo vama: Bog in Marija naj vaju ohrani zdrava in zadovoljila ter v lepi složnosti kakor sedaj zivit^,;gp mnogo let. Blagor vama in vajini družini. Še enkrat prav lepa hvala za vso ■i C« verjamete iT pa b« "Si dobro prodal žagance?" je vprašal Mihec Betača, samo da bi nekaj rekel. "'Če sem jih dobro prodal, postrežbo in vas pozdravljata Cecilia Škrbec in Tončka Jevnik. -o- Ob obletnici končane vojne Newburgh. — Spomin nam uhajajo nazaj v zadnje leto' vojne, ko smo še s strahom pri- j Čakovali pismoneša in zopet, ka. j ko smo z veseljem prejeli pisma od svojih sinov, ki so nam j pisali nekako tako-le: Ata, mama, še sem živ, ali strašno | je bilo v vojnem peklu. Kma-1 in pridem domov. Vojna „z, Nemci je končana, še Japonca namlatimo, pa se zopet vidimo, . . . itd. itd. Taka in podobna pisma so prihajala z raznih bojišč. Res tudi zahrbtnega rumenega sovražnika so namlatili in se zmagoviti z vencem slave vrnili domov. Slava vrlim junakom. Žal, da so nekateri po božji previdnosti morali darovat'i tudi sevoje mlado živil j en je za t,o zmago. Saj do sedaj še nobena vojna ni bila brez žrtev. Sam Sin bojži se je žrtvoval in dal svoje življenje za nas, ko je umrl na križu, da je odrešil ves človeški red. Zato pa starši, kateri ste izgubili svoje sinove v vojni, nikar ne žalujete preveč, kajti vaš sin se je boril za sveto in pravično stvar. Tudi mi ohranimo vaše v vojni padle sinove v hvaležnem spominu. Da se pa spomin in hvaležnost padlim vojakom ohrani v fari sv. Lovrenca zato bo ed- (Dal te na 3 strani) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Tista) • i i VODITELJ dr. Besednjak je bi- le Te namreč nimajo P™ al med vojno v Belgradu. Hotel je sedaj domov na Primorsko. 0b 25 tetnici srečnega zakona Cleveland, O. t— V nedeljo smo bili povabljeni na slavnost 25 letnice srečnega zsakonskega življenja k Mr. in Mrs. Resnik na 81. cesto v Newburgh. Mr. Resnjk nas je sam prišel iskat z avtom in nas je potem tudi domov pripeljal. Pred petimi leti so jima bili prejatelji pripravili "surprise party" za 20 letnico v NSD na 80. cesti, a za 25 letnico pa so napravili malo zabave doma in seveda zato ni bilo mogoče povabiti vseh številnih prijateljev, ker ni toliko prostora kot v veliki dvorani. Kljub temu pa nas je bilo tam lepo število, da so bile vse sobe polne in tudi kuhinja. Postrežbo smo pa tudi imeli izvrstno, kajti na mizah je bilo različnih dobrot, da je človek lahko uzel, kar si je požetel. Saj pa tudi ni čudno, :ko pa je bilo vse kot na svatbi. V kuhinji in krog miz so se vrtile mlade kuharice in po-4*trežkinje, ki so se pa že tako f!etno in urno obračale, da iili politične izobrazbe" kot se zahteva v "ljudski" Titovi republiki. Na njih mesto prihajajo drugi, ki imajo tako izobrazbo. Če imajo tudi izobrazbo za poučevanje, po tem se ne vpraša veliko. Beremo, da na ribniški šoli zavzema mesto šolske upravite-ljice neka Kornič Karolina, ki ni nikoli nikjer poučevala. Ima pa komunistično "izobrazbo." USMILJENE SESTRE, o katerih smo poročali, da so vržene iz zavodov, imajo tudi to težavo, d« preganjajo njih domače, če se te sestre zatečejo k njim za pomoč. Ali naj se uderejo v zemljo, zato ker niso všeč partizanom? V LJUBLJANI SO ZAPRLI že pred par meseci kanonika dr. Pogačnika, ravnatelja "Marija-nišča." Zakaj, najbrž natančno nobeden ne' ve. Dovolj je, ker je duhovnik. Nekateri trdijo, da je pridigoval o komunizmu tako »kot mora pridigov^ti katoliški duhovnik. Pogačnika so smatrali poprej celo za prijatelja OF. Nekaj ljudi je pač mislilo, da se da zaupati partizanom. Ti so sedaj najbolj razočarani. Zanimivo pa je, da so zaprli obenem tudi politkomisarja, ki je imel nadzorovati "Marijamšče." Očitajo mu, da je slabo vršil svojo dolžnost in dovolil šolskim sestram, ki so poučevale na tej šoli, preveč prostosti. NEKDANJI PRIMORSKI V Belgradu je dobil dovoljenje, da se vrne. Ko pa je prišel v Ljubljano, so mu tamkajšnji partizani prepovedali, da bi šel na Goriško. Tam hočejo biti sami popolni gospodarji. Tudi dr. Bitežniku niso dovolili, da bi se vrnil na Goriško. Vse v imenu svobode, kakopak. IZSELJEVANJE V BOSNO. — Poročali smo že, da so izselili precej slovenskih družin v Vojvodino. Sedaj nam poročajo, da so izselili nekaj družin iz Štajerske tudi v Bosno. Tako hočejo komunisti iz Slovenije spraviti vse, kar ni z njimi. Na to mesto pa bodo navlekli svoje ljudi. Kaj je komunistom za Slovence! Samo da je dežela komunistična, pa magari, če žive tamkaj potem Kitajci namesto Slovencev. Taka je narodna zavest partizanov. Ti narodni odpadniki so si upali zmerjati droge z izdajalci! Komunist je bil in je protinaro-den. Naj bo to Stalin ali Tito! UMRL JE v Ljubljani znani stavbenik Ivan Ogrin. Bil je pred mnogimi leti nekaj časa tudi v Ameriki. Poprej so ga seveda partizani razlastili. V ŠT. JURJU OB JUŽNI ŽELEZNICI je umrl biseromašnik in mnogoletni župnik Valentin Mikuš. V PODBREZJU NA GORENJSKEM je umrl veletrgo-vec z vinom Alojzij Pavlin. AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 "East 152nd St. Tel. TVanhoe 2016 BOLNIŠKI AVTO NA RAZPOLAGO 2_ vpraša. Kaj se niso sk« ^ li zanje tam na Rakea,esa! ves svet ve, da takeg ^ kot v Beračevih sffl«*^ to se pa vse puli za >,j me ali za moje MP* kričal Betač in trdo P^ pest na mizo, da bi in# * več veljave pri Menjf „K, so bili mirne sorte ljudJe- g bo vaš les," je vpil nap tač, ki je vedno govorj y kot bi bil doma v h«0^ morajo vedno vpiti s . hrib, če se hoče sosed P^. ti s sosedom. "Kaj ° n ( ki je grčav in s^ titikn> bi skoro ne mogli oWes lu ene poštene rdC,C€.n,a pff bih raste pravi les, k> tor na vse stirani. je smo pa tudi ljudje 11 t ] vse drugače s'Mesan| !)0glej i kaj na ravnem. Kal ^ I mene, ki sicer «iseme^j I močnejših, koliko m«_J i ča. Pa tole pest » ^ I oglejte, ki vam zdr*> jn ! podkev kot mehko teldg#. j Vina prinesi, Šuštar, ^ 1 bomo za moje, ki rem-" m** Meniševski -u in zali razsoranemu Be ^ p niso iz njegovih bese jj zadeli, saj so ga ,fbe ber človek je bil, nJzl od sile obrajtal, kar P^ nje ni človeku šteti v ^ trden kmet je res b». V in pameten go spodaj I Pa si ni mogel W>V bi Mihec, ki je irn Lajil: ro za rokavom, P°" , pi je res, Betač, da i' ^ postavljen v takem ^ se ti je nekoč koza jo je zaneslo t je? ^„0 "O, ti hudoba ti, yl vorjenjc je pa spet ^ jem zelniku, da bi s I la, ki je tako na j* zr* tale miza 111 kaj le-Betač, ki ga je že "e U1- .^virni^ "Saj tega ne mo slišal sem od j W ljudi obirajo," se br* <1 "Tudi jaz sem podobnega," POP^L i«c jey oče in pomeziK" kom- p) 5| "No, rad bi ve°eii, jf) .ti slišal o nas?" se ^ " tač. v da1 ■"Slišal sem, jaz tiega ne verjame"' ^ „,( hruške tresete j«senl'(jC| V* te postaviti spodaj P ^Ij orajo, da se vam Iie v dolino." .. tjst# "Sem ga pripelji take govori. Mu bon ^ hruške, da bo P0®'. ^ svoje življenje. 0, f svet, kakšen je," Vidatioli in začne že grdo S sebe. 1,0$' "Beži, beži, kaj ^lH1 na take čenče. Saj jc^ ki, ali ne?" stavi P^, predlog Kranjč £o3iP ^j*1' dozdaj molčal in P% f ki se mu je vidno d ^ da se je bahavi Be*» . e "Veš, Betač," P°J > * do Brezec, ki je podražil, "pri nas » rekovanje ne dam0 l>i bi pa človek prišel, mu verjel. Saj s^i11 slišal, da so pri vaSv pfl|t,J ci, da morate iz p' k maši k sv. Vid'«- ( vemo, .da to ni res- vje "Vidite možaki, to ■ v' ma fovšija, ker ^ Kj Jj kih lepih krajih, P* ^ premoremo, da se p° liter ga prinesi, S« ko je vstlopil. iSem." "Ali naj te zdaj jaz obve-2em?" "Saj ni nič!" je tiščal roko v rdeč robec. "Samo odrgnil se!" "Laže," ji je udarilo v misel. Ali te ni ugriznil?. Meni se -'e .zdelo, da ie je ugriznil!" "Pa meni!" je tajil Matijec, Ves rdeč v obraz. "Ce sem pa videla sama, da ® je popadel!" je jezno bruh-n'la Franca. "Cemu tajiš, če sama videla? In ali ima ^kšen pomen, da tajiš?" Franca ga je ošinila z zanič-^vim pogledom. "Kaj bi," se je otresel Matije. "ni vredno besede. In je zaripel v obraz šel v izbo. "Laže, pri taki malenkosti Kakor otroku se mi laže/' SONNER GAS CONVERTORS KWERTSKA nOttXJVTNA. MAY 31, 1946 SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA j\ C| VELIKOSTI ^ ZA VSAKO GRELNO t " ZAHTEVO. f spremenja 'C WFf^s^l furneze za premog L in boilerje y J|j|pyj v avtomatično gretje ^ Kompletno z vsemi Minneapolis-Honeywell As^iffiRGjHp^Hfl^^l Kontrolami " " POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN Naša 25. obletnica * Meseca junija bo 25 let, odkar je bil ustanovljen naš pogrebniški dom . . . torej četrt stoletja naše postrežbe ljudem v tem naselju. V teh letih smo si nanizali veliko mero osebnega zadoščenja, da smo služili in postregli po svojih najboljših močeh našim prijateljem in sosedom v njih največji potrebi. Še bolj pa cenimo njih prijateljstvo. Ob tej naši 25-letnici pozdravljamo vse tiste, ki smo jim služili, zahvaljujoč se jim za njih zaupanje, ki so ga stavili v nas v preteklosti. Obvezujemo se jim, dat bomo tudi v bodoče obdržali in še nadkrilili visoki standard, ki smo ga zastavili ter postavili našo postrežbo na simpatično doumevanje in poštenost v vseh ozirih. Hladna, udobna obleka, ki jo boste nosili od minute, ko zjutraj vštanete, dokler ne pride mož zvečer domov! Lepo ukrojena, z gumbi spredaj v modri ali rdeči barvi, z pasom iz enakega blaga. Mere 38 do 44. Telefonska in poštna naročila sprejeta —Pokličite CHerry 3000 4 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN kaj, kolikor sem mogla, in jih zalivala." "Kako naj te zahvalim, lepa Nidi j a?" je dejal Grk. "Glavk ni niti sanjal, da so imele njegove cvetlice tako skrbno oskrbnico." Roka se je otroku tresla ^ srce mu je trepetalo. V » gi se je odmaknila za yr ' "Danes je solnce prevroče z uboge cvetlice in že devet ^ jih nisem zalivala, ker mi bilo dobro." "Šele šest dni sem zopet v Pompejih. "In ali se imaš dobro? Ah, kaj to vprašam! Kako naj se pač ne bi počutil dobro, kdor more gledati zemljo, ki je, kakor mi pripovedujejo, tako neizrekljivo leipa. " Počutim se dobro — pa ti, Nidija? — Kako si vzrastila! — Prihodnje leto boš že morala misliti na to, kakšne odgovore boš dajala svojemu ljubč-ku." Zopet je Nidija zardela. ''Prinesla sem ti nekaj cvetlic," je dejala, ne da bi kaj odgovorila na njegove pripombe, ki jej menda niso ugajale, in tipala je okoli fto sobi, dokler ni začutila mize, za katero je stal Glavk. Poldživša košek na njo, je dejala: "Cvetlice niso lepe, toda sveže." "Da mi jih je dala Flora sama, dni ne bi bile ljubše," je odgovoril prijazno; "zato zopet ponavljam gracijam svojo zaobljubo, da ne bom nosil drugih vencev, dokler mi jih pleto tvoje roke." "In kako uspevajo cvetlice v tvojem vridariju?" "Izvrstno! Lari sami so jih morali gojiti." "O, kako me bo veseli. Ko si bil odsoten, sem prihajala sem- mlada deklica, skoro še otrok, je prekinila njegovo samoto. Oblečena je bila v preprosto belo tuniko, ki je segala od tilnika do peta. Pod pazduho je nesla košek cvetlic, v drugi roki pa je držala bronasta vrč za vodo. — Poteze njenega obraza so bile že jako razvite za njeno starost, toda nežne in dekliške, in dasi morda niso bile že same na sebi lepe, so bile mične vsled lepote njihove izrazitosti. V vsej njeni prikazni je bilo nekaj milega, da, nekaj krotkega, — dih trpeče žalosti, mirne vdanosti je odgnal z njenih ustnic smehljaj, ne pa miline. Nekaka plašljivost in previdnost v hoji je izdajala njeno nesrečo, ki jo je preganjala od rojstva, — kajti bila je slepa: Na njenih očeh pa ni bilo mogoče opaziti tega kajti njen turobni in plahi pogled je bil čist in jasen. "Rekli so mi, da je Glavk tukaj," 'se je oglasila, "ali smem vstopiti?" "Aj, aj, moja Nidija," je odgovoril Grk, "ti si? Vedel sem, da prideš." "Glavk se je le sam sebi izkazal pravičnega," je odgovorila Nidija in zardela; "saj je bil vedno 'dober ubogi slepi deklici." "Kdo bi tudi ne mogel biti?" je dejal Glavk nežno in z glasom ljubečega brata. Nidija je vzdihnila in vprašala, ne da bi kaj odgovorila na njegovo pripomnjo; "Ti si se vrnil šele pred kratkim?" to majhnih okenc od zgoraj, vrata pa so držala na vrtič, ki je bil prebivalcem južnih mest to, kar je nam dandanes rastlinjak. Za sprehajanje je bil vrtiič premajhen, toda raznovrstne rastline in cvetlice so bile iprilj ubij eni brezbrižnosti južnih dežel v razvedrilo in zabavo. Prijazen vetrič je pihljal z malo oddaljene morske gladine in razširjal dobrodejno vonjavo po oni sobi, katere stene so tekmovale z najživejši-mi barvami najlepših cvetlic. Poleg glavne slike, ki je predo-čevala Ledo in Tindareja, je moglo oko občudovati še nekaj izredno lepih Slik. Na eni je bil naslikan Kupidon, ko se pritiska k Veneri, na drugi je Ari-padna spala na bregu, ko še ni vedela nič o nezvestobi Teze j evi. Solnčni žarki so se veslo igrali po mozaičnem tlaku in ob bleščečih stenah, — in obenem so prešinjali žarki veselja srce mladega Glavka. "Videl sem jo torej," je govoril sprehajaje se po sobi, "slišal sem jo, sam sem zopet govoril ž njo, — naslajal sem se ob divnih glasovih njenega petja o slavi in o Grški. Končno sem našel ideal svojih sanj, ki sem ga is k a 1 tako dolgo, in bilo mi je dopuščeno, da sem mogel kakor cipriški umetnik stvoru lastne domišljije nadahjniti življenje." Ta samogovor lj ube č e g a Glavka bi bil morda trajal še dalje, toda v tem hipu je neka senca potemnila prag sobe in Pokličite KE 5200 f DA VAM SČISTIM0 FURNEZ šE DANES! | Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum S čistilcem. Računamo po $4 in več. Adams Heating Service f 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiMiir Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke—Trgovina odprla dnevno od 10. zj. do 5.30 pop. THE MAY CO.'S BASEMENT DVOJE SVEŽIH, HLADNIH OBLEK Po budžeini ceni! C.90 Stil A. Qbleka z gumbi spredaj in iz spun rayon blaga, z modrimi sivimi ali or-hidnimi pikami. Mere 38 do 44. Stil B. Obleka iz tenkega pisanega rayon blaga, z rahlo nabranim ovratnikom in širokim krilom. ' Modre, zelene ali rjave barve, v merah 38 do 44. Mere 38 do 44 Zgledajte sveži, bodite hladni v obleki iz PISANEGA SEERSUCKER V stilu z A gumbi spredaj! "■j" ★ goetek 'funeial Home 478 E. 152. Street IV. 2016 AUGUST F. SVETEK, embalmer in pogrebniški direktor, MARY A. SVETEK, pogrebniška direktorica in asistentinja RAYMOND A. SVETEK, vajenec. "Ali se pa ne bojiš svojih tekmecev? Častilci ženskega spola v Italiji so spretni v umetnosti pridobivanja ženskih src." "Tega se ne bojim! — njena grška nrav prezira barbarske Rimljane in zaničevala bi samo sebe, ako bi začutila v Sebi le izkro ljubezni do kakega potomca tega plmena." "Toda ti si Egipčan in ne Grk!" Egipet," je odvrnil Arbac, "je mati Aten. Boginja zašcit-nica tega mesta,Minerva, je naše božanstvo, in ustanovitelj istega. Cekrop, je bil begunec iz egiptskega mesta Sais. O < vsem tem sem jej že govoril, a ' v moji krvi časti najstarejšo dinastijo na svetu. Vendar moram priznati, da se mi zadnji čas vzbuja nekaka nezaup-nost. Postala je bolj molčeča nego je bila navadno; ljubi me-lanholiško in turobno godbo in vzdihuje brez vnanjega povo- "Ali potomko Sapfe?" "Toda Sapfo brez ljubezni! Izpodbujam jo, naj kar vztraja na tej drzni poti življenja, naj se klanja zabavi in niče-murnosti. Rad jo vidim v vrtincu pompejskega razveseljevali j a in razkošja. V bodoče nameravam oslabiti njeno nrav — toda doslej je še preveč čista, da bi mogla sprejemati take vtise, ki se ne odbijajo kakor ob kristalnem zrcalu, marveč puste za seboj globoke sledove. Želim si, da se pode krog nje praiznoglavi gizdalini in sploh taki častilci, ki jih-mora prebirati in zaničevati in toliko bolj zahrepeneti po pravi ljubezni. Potem-pa, v takem položaju onemoglosti, ki mora slediti razvnetju, bi mogel nastaviti svoje mreže — vzbuditi njeno sočutje — zbuditi in voditi njene strasti — in polastita se končno njenega srca. Jono namreč ne mika in privlači edino le mladost, lepota in živahnost; njeno domišljijo treba obvladati, a življeneje Arbaca je bilo doslej le neprestan tri-jumf nad domišljijo sodobnikov." "Nameravam jo povabiti na ; veselico v svojo hišo; omamiti : hočem njene čute, razburiti jih < in razvneti. Treba bo uporabi- : ti vse naše umetnosti — one umetnosti, ki so, v Egiptu ust- varjale novice; in hočem jej ' pod plaščem verske skrivnosti j razkriti tajnosti ljubezni." < "Aj, že razumem — ena tis- • tih bohotnih zabav, kakršnih 1 ' i smo se — vkljub zaobljubi zdržljivost — udeležili v tvoji i hiši tudi mi, Izidini svečeniki." 1 i "Nikakor ne! Meniš li, da so njene deviške oči že sposobne za take prizore? — Ne — ■ u 1 najipreje moramo njenega brata zopet ujeti v svoje mreže — ta naloga je veliko lažja. . Naj ti torej razložim ves svoj j načrt." PETO POGLAVJE Še nekaj (o slepi cvetličarici. i — Ljubezen napreduje. i Solnce je prijazno sijalo v i ono lepo sobo v Glavkovi hiši, j ki se zdaj imenuje, kakor sem j že prej omenil, "sobica Lede". \ Svetloba je prodirala skozi vrs- ■ da. To lahko pomen j a pogrešanje ljubezni, — pa tudi njeno vzbujen je. V obeh slučajih je skrajni čas, da izvršim svoje načrte na njen duh in njeno srce; v tem slučaju, da vir njene ljubelzni obrnem proti sebi, v drugem, da jo vzbudim zase. V ta namen sem prišel k tebi." "In kako naj ti jaz pomo-rem?" •'^.'Mi Raizum in domišljija nikakor nista pri njej v neprestani borbi med seboj, pač pa delujeta skupno, kakor vetrovi in valovi, ki so ugodni teku kake ladje. Tako ju združuje v samostojno neodvisnost mišljenja. Ona lahko živi na svojih nogah na svetu; biti more tako srčna, kakor je nežna. To so svojstva, ki sem jih od nekdaj iskal v ženski in našel šele zdaj. Jone mora biti moja! K njej me vleče dvojna strast: hrepenim •po uživanju njene duševne kakor telsne lepote." "Torej doslej še ni tvoja?" je vprašal svečenik. "Ne, ljubi me sicer — toda le kot prijatelja; ljubi me le s svojim duhom. Ona domneva v meni malenkostne kreposti, ki jih le zaničuje moja višja krepost. Toda povedati ti mo-rom nekoliko več o njej: Brat in sestra sta mlada in bogata«; Jone je ponosna in častiljubna — ponosna na svoje duševne sposobnosti, na svojo pesniško nadarjenost, na čarobnost svoje zgovornosti. Ko me je njen brat zapustil in vstopil v vaše svetišč, je prišla tudi ona v Pompeje, da ostane v njegovi bližini. Njena nadarjenost je tu že splošno 0nai>a. Prlirej a sijajne svečanosti. Vsled svoje lepote, svojega petja in svoje pesniške žile se je zbrala okoli nje že četa častilcev. Laska se njenemu častiljubju, ako i o imenu i ei o potomko Erine." AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 31, 1946 The American Home ujED TO THE YOUNG flE*lCAN SLOVENES DEADLINE FOR ALL COPY IS WEDNESDAY NOON wan i for TOMORROW NITE AT EIGHT! SUNDAY—J UNE 16TH: It's an "ALL-OUT" Day for the VETERANS of ST. LAWRENCE PARISH when the United Lodges of the Parish pay tribute to our honored dead and welcome home our returned servicemen. The program of the day will commence with the DEDICATION of the MEMORIAL PLAQUE (a final salute to our Gold Stars) at 1:30 P. M. and will be concluded with a "WELCOME HOME BANQUET" at the Slovenian National Home in the evening at 7:30 P. M. Individual Notices have been sent to each veteran; kindly make your RESERVATIONS before JUNE 5th, so final preparations can be completed. It's YOUR DAY, BOYS—so l