Pionirji ob 35-letnici svoje organizacije
Težko je popolnoma natančno cxi-govoriti na vprašanje, kdaj so začeli pionirji formalno organizirano delo-vati.
Že v prvem obdobju NOB so sko-jevci, mladinci in starši začeli v ra-zlične ku.irske. obvešeevalne in druge posle vključevati mlajše bratce in sestrice oziroma svoje otroke, ker so bili kot »tnanj sumljivi« za marsi-kaj kako primerni. Tudi v družinah, ki so delale za OF, so začeli vplivati na otroke — posebno hitro tam. kjer so člani družin odhajali v partizane, bili zaprti ali postali celo žrtev oku-patorja.
Brezskrbna otroška leta so se za te otroke ustavila. Z razplamtevanjem NOB so nastajale pionirske organi-zacije. Sovje uradno ime je organiza-cija dobila na 1. kongresu USAOJ v Bihaču od 27. do 29.~decembra 1942 in Pionirska organizacija je dokon-čala proces nastajanja po vsej naši domovini.
Kot v drugih republikah, se je ra-zvijala tudi v Sloveniji, tako na osvo-bojenem ozemlju kot v okupiranih mestih. Že leta 1942 so nastajale pionirske skupine v Kranju. na Ble-du. v Novem mestu, Celju. Radov-Ijici v Beli krajini, Ljubljani... Naj-bolj so se izkazali Ijubljanski pionirji v Šiški,Zeleni jami^ia Viču in v Mo-stah.
V Mostah je leta 1943 delovala znana skupina pionirjev Draga Strni-še. Imeli sosvojo tiskarnoza tiskanje letakov, zakamuflirano kot Iutkovno gledališče. Posebno so se izkazali pri »organiziranju« orožja: medtem ko so npr. nekateri z Italijani igrali no-gomet, so jim drugi jemali orožje. Draga Strniša so Italijani zaprli in ga zelo mučili, vendar ni nič izdal.
Pionirji Most so opravili marsika-tero napisno akcijo, napisali npr. pa-rolo na fašistični bunker in ponoči kljub straži plenili fašističnim oficir-jem pištole, torbice in celo hlače...
To je samo nekaj dejanj moščan-skih pionirjev. ki naj pokažejo, kako so se bojevali v najhujših dneh oku-pacije Ljubljane. O teh naših naj-mlajših, pionirjih, je Valentin Cun-drič takole zapel:
Bilo mu je sedem lei, ko je spozntil, da se je treba boriti za lasten svel.
Bilo mu je devet let,
ko je izgubil očeta in muter
in spomine otroških let.
A z desetimi leri
poslal je kurir
in je že znal junuško umeti.
Zdaj bi jih nad dvajset imel in koliko je lakih olrok! Kdo bi jih štel...?
Zgodovinska dejstva so sedanje naše pionirske odrede spodbujala. da
so vse akcije v jubilejnem letu še in-tenzivnejše izvajali in jih zaključili s svečanimi proslavami 27. decembra 1977.
Proslava je dobila še poseben pou-darek s podpisom svečane listine ob 35. obletnici ZVEZE PIONIRJEV JUGOSLAVIJE.
Vsak pionirski odred je podpisal takole listino:
Pionirski odred osnovne šole sklene z občinsko skupščino Novo mesto in gradbenim odborom pri zvezi prijateljev mladine Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o sodelovanju v akciji za gradnjo doma pionirjev Slovenije.
Podpisniki samoupravnega spora-zuma sklepamo sporazum z name-nom. da določimo programske osno-ve, namen delovanja doma in način zbiranja finančnih sredstev za grad-njo doma slovcnskih pionirjev. Dom pionirjev Slovenije bo prispeval k uresničevanju idejnih in vzgojnih nalog pionirske organizacije, k traj-nemu razvijanju in ohranjanju revo-lucionarnih tradicij NOB, patrioti-
zmu ter bratstvu in cnotnosti med na-rodi in narodnostmi Jugoslavije.
Podpisniki tega sporazuma se ob-vezujemo, da bomo skupno dogovor-jeni program financirali v naslednjih deležih:
pionirji Slovenije — 40 %
občinska skupščina Novo mesto — 30%
organizacije in društva — 30 %
Združena sredstva za dogovorjeni program se nakazujejo odboru za gradnjo doma slovenskih pionirjev pri zvezi prijatcljev mladine Sloveni-je, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16-II.
Ta sporazum velja, ko ga podpi-šejo vsi podpisniki — ravnatelj šole, predsednik sveta PO. delegat pred-sednik PO, predsednik občinske skupščine Novo mesto in predsednik gradbenega odbora pri /FM Slove-nije.
S to lislino se je vsak slovenski pionir obvezal, da bo prispeval po 40 din, in sicer tako. da bo zbiral papir, prodajal značke oziroma se odpove-dal slaščicam.
Pionirji so izpolnili obvezo 100-
odstotno z željo, da bodo lahko svoj dom tudi čimprej uporabljali.
Na svečanih proslavah so vsi PO prejeli priznanja JPI za izpolnjene programe Jugoslovanskih pionirskih iger v zadnjih dveh letih.
Na proslavah so omenjali tudi pomoč otrokom Vietnama, za katere so moščanski pionirji zbrali 116 tor-bic.
S svečanostmi seveda delo DO ni končano. Pionirji pridnovadijo igra-nje šaha ter se pripravljajo na tek-movanje za Moškričevo značko in na druge akcije, ki jih čakajo do konca šolskega leta.
Ob 35. obletnici je tudi odbor za Moškričevo značko pri ZPM sprejel sklep, da se vsi pionirski odredi in šole, ki nosijo imena krajev, preime-nujejo po horcih ali bitkah iz NOB. VERA BAJIČ