T S.---- "p mk :icni ki je bil uprizorjen ™ju in je rezultiral v strmo-iv|jt'n'u °Rrske vlade, katero ''vonli reprezentanti stranke ^posestnikov. iunija jo Ameiika pre-kredit SI5.0(K),000 Ogrski , 1 sPr"membe v politični ■a-iji r department je zadal *l"futo Rumuniji, ki je v J^vkega vpliva. Nasloni protest rumunski aretacije voditeljev Protest je bil odgo-,unskl vladi, ker je iz-relacije voditeljev ameriška briga in onimi, ki so bili ui:u Maniu, vodja , ( ke stranke. « jo naslovila apel "'Ktavrira pomoč, ¡jubljena Poljska 1 i rtana iz sezna-"trebujejo ameri-* podlagi poročila ' ki je obiskala K*1,0 Jft r.aglašnlo, • dovolj živil, da * obratujejo sko-> »n da ne potre- P°WKH'i. Gotovo 1*1 ne bo dobil vera popolnoma svobodna in neodvisna." Dr> Edmund Duval, zdravnik iz New Vorka, je dejal: "Dobil sem vtis, da so vse vere svobodne v Jugoslaviji in da ni nobenega pritiska na vernike glede izpolnjevanja verskih dolžnosti. Vsak jih lahko opravlja kot njegova vera zahteva. Obiskal sem cerkve različnih ver v Zagrebu in videl, da jih verniki lahko obiskujejo. Reprezentanti cerkva so mi povedali, da jih nihče ne nadleguje." Dr. Samuel Trexler, komisar luteranskih cerkva v Rusiji, je izjavil: "Povsod sem opazil navdušenje za rekonstrukcijo Jugoslavije. Ljudje delajo. Cerkvene aktivnosti se razvijajo brez vsakega nadlegovanja s strani države." Dr. Guy Emery Shipler, urednik revije The Churchman, glasila episkopalne cerkve v New Yorku, je komentiral obravnavo proti Alojziju Stepincu v Zagrebu, ki je bil obsojen na 16 let zapora zaradi sodelovanja z Nemci in Italijani v vojnem času in izdajstva. "Dokazi, predloženi sodišču na obravnavi proti nadškofu, so znani," je dejal. "Name so naredili močan vtis. Slučaj Stepinca je bil eden izmed razlogov našega obiska Jugoslavije. Prepričani smo, da Stepi-nac spada v ječo. Po povratku v Ameriko bomo študirali vse dokumente, ki so nam bili izročeni, in skrbeli bomo, da bo ameriška javnost informirana o vseh detajlih." Dr. Howard Melish, pomožni rektor cerkve sv. Trojice v New Yorku, je rekel: "Glede nadškofa Stepinca lahko rečem, da so se njegove aktivnosti v teku vojne in po vojni nanašale na odnose med duhovščino na eni strani in ljudskimi avtoritetami na drugi. On ni bil obsojen v ječo brez vzroka. Strpnost do cerkve v Jugoslaviji je velika. Udeleževal sem se cerkvenih obredov in videl ljudi, ko so prihajali in odhajali iz cerkve ter vršili svoje dolžnosti brez nadlegovanja s strani državnih avtoritet." Dr. Shipler je po prihodu v Ljubljano izjavil: "Dospeli smo v Jugoslavijo v atmosferi velikega zanimanja in pričakovanj, da bo naš obisk Domače vesti Is Olevelanda Cleveland.—V bolnišnici Cleveland Clinic je John Terlep ml., sin družine John Terlep iz Col-linwooda, ki je bil operiran na nogi.—Vinko Starman iz Collin-wooda se nahaja v bolnišnici St. Alexis. Zadnji teden je dobil hud srčni napad in obiski še niso dovoljeni.—Iz bolnišnice se je vrnil Frank Tegel iz Euclida in je zdaj doma pod zdravniško o-skrbo.—Pri družini Henry Gor-sha so se oglasile rojenice in pustile dvojčka—fantka in deklico. —Iz bolnišnice se je vrnil tudi Ivan Jontez, ki je bil operiran na želodcu.—Poročili so se: Olga in Joseph Barbish, John L. Tomšič in Josephine Lipovec, vsi iz Collinwooda. Konferenca uradnikov jeklarske unije Diskuzije o politični akciji Plttsburgh. Pa., 7. avg.—Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naznanila konferenco uradnikov in reprezentantov 38 dis-triktov v Pittsburghu. Pričela se bo 11. avgusta in predmet razprav bo politična akcija. Konferenca bo prvo organizirano gibanje in poteza mogočne jeklarske unije v svrho registracije vseh članov unij CIO v zve4 s pripravami za volilno kampanjo prihodnje leto. "Obris ciljev in namenov CIO in odbora za politično akcijo bo podan na konferenci," je dejal David J. McDonald, tajnik-bla-gajnik jeklarske unije in odbora za politično akcijo. "Vodili bomo kampanjo za poraz vseh senatorjev in kongresnikov, ki so glasovali za Taft-Hartleyev protidelavski zakon." prispeval k zboljšanju odnoša-jev med Jugoslavijo in Ameriko. Na našem potovanju smo se seznanili z odločno voljo ljudstva za delo in napredek. Opazili smo povsod ogromne napore za odstranitev povojnih potežkoč. Povsod smo bili prijazno in prisrčno sprejeti in veseli smo, ker smo zvedeli resnico o Jugoslaviji." kr. M» Holandske čete so še v akcijah Premestite^ sedeža indoneske vlade BatavlJa. Java. 7. avg.—Amir Sjarifoeddin, predsednik vlade indoneške republike, je dejal, da so holandske čete še vedno v akcijah in da se vale v smeri Jogjakarte, kjer je sedež indoneške vlade. Naznanil je, da bo sedež vlade premeščen na Sumatro. Holandske ¿ete so ignorirale ukaz, da morajo ustaviti sovražnosti v Indoneziji. Poveljstvo indonelkc armade je informiralo premierja, da holandske čete prodirajo vzhodno od Gombonga v smeri Karanga-njara in Jogjakarte. "Naše sile so pripravljene na vse eventu-elnosti," je rekel Sjarifoeddin. Dr. Mohamed Hatta, podpredsednik indoneške vlade, ki vodi obrambo Sumatre, je dejal, da bo sedež premeščen v mesto Bu-kittingi na Sumatri. On je v stplni telefonski zvezi s premi-erjem. Sfarioeddin je razkril, da je njegova vlada sprejela ameriško ponudbo glede posredovanja, ki naj bi končalo sovražnosti v Indoneziji. Izrazil je upanje, da bo organizacija Združenih narodov ustanovila mednarodno komisijo, ki naj bi izravnala konflikt med indoneško republiko in Holandijo. DELAVSKE UNUE RAZTEGNILE SKUPNO POLITIČNO AKCUO Denver. Cola — (FP) — Proti-: podpirale le one kandidate, ki delavski Taft-Hartleyev zakon so znani kot zagovorniki .civil-je uveril voditelje tukajšnjih nih svobodščin in zaščite pravit unij Kongresa industrijskih or-! delavcev. Unije se bodo borile ganizacij in Ameriške delavske za sprejetje odredbe v mestnerr federacije, da sporadične skupne svetu glede kontrole stanarine akcije ne zadostujejo v obrambi slične oni, ki je bila uveljavlje-interesov delavstva na v New Yorku in nekaterih Dasi so unije dosegle uspehe drugih mestih. Voditelji unij ii s skupno akcijo v novembru pre- izvajajo močan pritisk na mest teklega leta in je bil izvoljen 11- ne odbornike, da izsilijo spreje beralec John A Carroll za kon- tje odredbe, ki naj bi zasitila grešnika na listi demokratske najemnike pred lastniki hii, k-stranke, se je združeni odbor zvišavajo stanarino unij CIO in ADF odločil za raz- Pritisk je že dobil odmev Cla tegnitev skupnih akcij na vse ni mestnega sveta so sprejeli od sfere političnega življenja. redbo, ki prepoveduje evikcij« Člani odbora po na svoji seji najemnikov, če se slednji upira-zaključili, da bodo podpirali le jo zvišanju stanarine, progresivce kot kandidate za Priprave /a skupne politične meltne uradnike pri volitvah v akcije v prihodnjem letu. k/» se novembru Volllci bodo pri vo- bodo vršile kongresne in preti-litvah glasovali tudi o novem sedntfke volitve, so v teku Spre-mestnem čarterju. protidelavskaga zakotja v Jack Luker. tajnik-blagajnik' kongresu je rerultiralo v zdnr-strokovnih unij ADF. in Gene ženju unij. ki zdaj predstavlja-Rmati. tajnik sveta unij CIO. Jo enotno in mofučno pdittfno sta naznanila, da bodo unije silo. Grki razkazujejo glave ubitih gerilcev , Svarilna gesta prebivalcem v sever* nih pokrajinah Atene, Grčija. 7. avg—Grški vojaki in orožniki, ki sekajo glave gerilcem, katere ujamejo, razkazujejo odsekane glave v vaseh in naselbinah v severni Grčiji kot svarilo prebivalcem, da jih prestrašijo. Besednik grške monarhistične vlade je dejal, da so gerilcem odsekane glave, ka dar padejo v bitkah z vladnimi četami. Sramotni običaj razkazovanja glav ubitih sovražnikov je bil o-življen ]X) zdrobitvi revolte levičarjev leta 1945. Monarhistlč-no vlada je prišla na krmilo s pomočjo bajonetov britskih oboroženih sil. \ Glava Aresa Veloukhiotlsa, voditelja grških gerilcev, ki je bU ubit v bitki z vladnimi četami pri Agrafi, je bila pritrjena na drog v glavnem delu mesta Kardisa. Potem je postala sra motna metoda splošna. Zdaj razkazujejo glave ubitih gerilcev v vseh krajih, kjer so prebivalci naklonjeni gerilskim si lam. KORAKI BRITSKE Gr&i poslanik VLADE ZA UBLA-ŽITEV KRIZE Govor premierja Att-leeja v parlamentu razočaral poslance ZNIZANJE OBORO-ZENE SILE London. 7. avg.—Premier Cle-ment Attlee je v svojem govoru v parlamentu oiisal korake delavske vlade za ublažitev resne ekonomske krize v Veliki Britaniji. Velika Britanija trpi zaradi "dolarske bolezni" in ta je odgovorna za kritični položaj, katerega je Attlee sam primerjal uaodnemu položaju leta 1940, ko se je dežela borila za svoj obstanek. . Attleejev govor je razočaral člane parlamenta. Celo njegovi pristaši med laboriti so izrazili nezadovoljstvo. Ko se bo pisala zgodovina o resni britski ekonomski krizi, bo Attleejev govor označen kot malenkostna epizoda v razvoju ddrke proti Času. Premier je omenil kot eno zdravilno znižanje britskih oboroženih sil. Za znižanje so organizirani delavci in liberalci, ker vidijo v tem sredstvo za ublažitev krize. V februarju je delavr.ka vlada naznanila, da bo v dobi od 1. januarja tega leta do 31. marca prihodnjega leta oborožena sila znižana od 1,427,000 mož na 7,087,000 mož. Attlee je naznanil v parlamentu, dn bo oborožena sila znižana na 1,007,000 do 31. marca. To je manj nego ena četrtina demobilizacije, katero kritiki med laboriti zahtevajo od vlade. Pospešitev demobilizacije britskih vojakov v tujini se primerja s počasnostjo demobilizacije doma. Zahteve za znižanje oboroženih sil se bodo obnovile. Kritiki naglašajo, da je vzdrževanje oboroženih sil odgovorno za pomanjkanje delavcev v industrijah. Attlee je predlagal podiilj«-šanje delovnih ur, ustalitev mezd In znižanje dovoza živil, zaeno pa je apeliral na veleblznis /a kooperacijo. Priznal je, da bo posojilo $3,750,000,000, katerega je Velika Britaniju dobila od Amerike, potrošeno prod zaključen jem tegu leta. napadel Rusijo Obdolžil jo je oviranja naporov za vzpostavitev miru Lake Succeae. N. Y.. 7. avg.— Vassili Dendramis, grški poslanik v VVashingtonu, je oplazil Rusijo in jo obdolžil, da ovira prizadevanja Združenih narodov za vzpostavitev miru na Balku-nu. Ona hode, da pride Grčija pod sovjetsko dominacijo. Dendramis je dejal na seji varnostnega sveta, da so mir na Balkanu skalile Jugoslavija, Bolgarija in Albanijo, sosede Grčije. Ako organizacija Združenih narodov ne bo naatopila proti njim, bo Grčija postala vazulka. Prej je Avstralija skušala pri dobiti svet za akcijo na Balkanu. Naglaslla je, da je mir v nevarnosti In pozvala svet, naj stori potrebne korake na podlagi sedmega člena Čarterja Združenih narodov In izsili rešitev problema. Poziv je takoj izzval rusko opozicijo. Ustanovljen je bil posebni pododbor, ki naj bi dognal, aH je kompromis mtotfoč med Ameriko in Rusijo, ki zavzemata nasprotna stališča glede izravnave kon flikta na Balkanu. Pododbor tvorijo reprezentanti Amerike, Rusije, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Poljske in Colom-bije. Bitka med vojaki in delavci v Tuniziji Pariz, 7. avg,—Ustavna skupščina je bila informirana, da je bilo 19 železniških delavcev u-bitih v bitki s francoskimi vo-laki v Tuniziji, 54 pa ranjenih. Kitka je sledila oklicu general ne stavke. Poročila trdijo, da «o delavci začeli streljati na vo-lake, ko so slednji skušali prevzeti železniško linijo med 8fax-'»m in Gafso. Hfax je drugo največje mesto v Tuniziji. M ar »hall imenoval načelnika urada WesJiingti>n, D. C., 7. avg.— DrU\ni tajnik Mar »hali je imenoval W, W Butterwortha za načelnika urada za /adeve Daljnega vzhoda. On je sedaj pravni svetovalec ameriškega,poslaništva na K i tajskem. Butter-worth bo nasledil Johna C. Vin-renta, ki je bil im«*novan za po slanika v Švici, Truman ho odpotoval v Brazilijo Washington, D. C., 7, avg — Bela hlia je naznanila, da bo predsednik Truman odletel v Rlo de Janeiro, glavno mesto Brazilije, kjer bo govoril na konferenci reprezentantov ameriških republik. Konferenca se bo pričela 15. avgusta. Reprezen tanti bodo razpravljali o obrambi ameriških republik. Truman se bo mudil v Braziliji tri dni. Unija izvojevala zvišanje plače Salt Lake City, Utah, 7. avg —Unija Mine, Mill ¿k Smelter Workers CIO je izvojevala zvišanje plače za 12 centov na uro s sklenitvijo pogodbe s Kenne-cot t Copper Co. Člani unije bo do dobili tudi plpčo za šest praznikov v letu. Balkanski brzovlak skočil iz tira Praga, Cehoslovakija, 7. av#. —Balkanski brzovlak je skočil iz tira, ko Je vozil iz Prage proti Bratislavi. V nesreči je bilo 16 potnikov ubitih in 35 ranjenih. Železničarji zahtevajo zvišanje Chicago, 7. avg,—Bratovščini železničarjev, ki imajo Čez milijon članov, zahtevajo zvišanj» plače za 20 centov na uro Uradniki bratovščin trdijo, dn so plače železničarjev dosti niž je nego plače delavcev v drugih industrijah. UTRJEVANJE EKONOMIJE V VZHODNI EVROPI * Sklenjeni dogovori se nanašajo na izmenjavo materiala RAZVOJ INDUSTRIJ V JUGOSLAVIJI Moakva, 7. avg. — Ekonomski dogovori, sklenjeni med Sovjet sko unijo. Jugoslavijo, Albanijo, Poljsko, Cehoslovakljo, Bolgarijo in Ogrsko, so značilni, ker dokazujejo postopno utrjevanje e-konomije v vzhodni Evropi. Vsi se nanašajo na izmenjavo in izvoz surovega materiala. Rusija bo pošiljala material v druge države, kjer bo predelao. Države bodo lahko porabile produkte doma ali pa jih poftlljalo na- tržišča. To je v soglasju s ekonomskimi načrti, katere so drJave vzhodne Evrope oavojile. Načrti določajo rehabilitacijo in rasvoj industrij. Čehoslovakija, ki je industrij ska država, bo dobivala volno, bombaž, zlitine in krom is Rusije. Ona je pred sklenitvijo pakta z Rusijo zalagala a produkti vzhodne evropske države. Industrializacija v Jugoslaviji se Je razmahnila na podlagi petletnega načrta. Ker ji je sapad-ni svet odrekel kredite, bo gradila tovarne s rusko pomočjo. To bo imelo posledice na ekonomsko bodočnost vse Evrope. Zsvržena je teorija bivšega a-merlškega državnega podtajnlka Deana Aeheeona, da so Jugoslavija, Bolgarija in Rumunija po IJedelske države. Industrializacija teh držav bo spremenila sliko. Živila, katera bodo pridelale, bodo porabile doma. Pošiljale Jih ne bodo v druge države v zameno za industrijske produkte, ker bodo razvile svoje industrije. Novi dogovori, sklenjeni med Rusijo in vzhodnimi državami, se že izvajajo, dočim je načrt a-meriškega državnega tajnika Marshalla še predmet diskusij. Oblike uploh nima, ker je odvisno od kongresa, ali bo dovolil finančna sredstva za izvedbo načrta ali ne. Države v vzhodni Evropi so obrnile hrbet Marshsl-lovemu načrtu in se odločile za vzajemno pomoč. Predvojni al-«tem ekonomije v Evropi ne bo oživljen. Celo Švedska, ki ni v vzhodni coni, se zaveda tega dejstva, zato Je sklenila trgovinski dogovor • Sovjetsko unijo. SOVJETSKI EKONOM ANALIZIRAL NAMENE MARSHALLOVEGA NAČRTA Moskva, 7. avg.-V najbolj te- Varna, "se Je Marshallov načrt meljitl analizi izmed vseh, ki so'Izluščil kot sredstvo, ki naj hI bile doslej podane v Hovjetski | odvrnilo pretečo ekonomsko kri uniji, je profesor Kvgen Varna.'zo v Združenih državah. Arm' vodilni ruski <-konom, omenil rlk« naj bi prodajala svoje pro «lavne namene načrta ameriške- dukte v zunanjih državah, ne pa KM državnega tajnika Marshslla. I uvažala blaga iz teh držav. Na V svojem članku v Pravdi, «)a- j silu komunistične stranke, je na-«lasil, da načrt nt pomoč Evropi, temveč dosega naslednjih ci- i Ijev: Formiranje bloka zapednlh dr žav pod v»>datvom Amerike proti Hovjetski uniji. Rcftts vri ran je za ped ne Nemčl-| je kot vojaške ba/e ameriškega imperializma v osrčju Evrope Odtujitev držav vzhodne Kv rope in uničenje sovjetskega ta način naj bi se ustavilo giba nje v smeri nove depresije. To je očitno iz govorov predsednika Trumana In poročil federalnih rezervnih bank Zmaga republikancev pri vo-litvah v novembru Je omogočila odpravo kontrole reri. Od taki at se rane dvigajo in kupna sila delavrev je kot |xM*ledlen pa dla /a 25 odstotkov. Znižanje kuprie sile je rerultiralo v kupi-čenju produktov, dočim so visoke rene dobile odmev v oklicih \ vpliva v teh državah t namenom, fitsvtrr Cene detnteam na borzi da se postavijo na stran Ameri- m padle, kar pomeni, da ameri ke ¿ki kapitalisti vidijo neizbežnost i "S stališča Amerike,- pravi. ekonomske kri««." Nadškof Stepinac je zdrav v ječi Belgrad, 7. avg —Člani grupe ameriških protestantovskih duhovnikov so obiskali hrvaškega nadškofa Alojzija Stepinca v jet-nišniri Lipoglavi v bližini Zagreba. jKitem pa so izjavili, da so g« našli zdravega. Nadškof lahko opravlja verike obrede v letnišnici, On sam je priznal, da mu avtoritete ne kratijo verske svobode. Stepinac je bil obsojen na 16 let zapora zaradi so* 1elov«nja z Nemci in Italijani ter i/dajstva v vojnem času. Ameriški letalonosec bo obiskal grške luke Washington, D. C., 7. avg.— Admiiai Richard L Connolly je naznanil, da bo 27.000-tonski le-talonosei U-yte obiskal grške in turške luke Sedaj je na poti v Gibraltar. Več ameriških bojnih ladij se nahaja na Sredozemskem morju. Amerika prodaja letala Braziliji Wellington, I) C., 7. avg— Državni department je razkril, da Je Amerika prodata M bojnih letal Braziliji v juniju. Za leta la je dobila $1,194.500, stala pa so jo |I2,903,«45. PROSVETA PETEK, 8_AV(;UiSTa PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO 119 LASTNINA SLOVENSKE ÉARODNE PODPORNE JEDNOTB Organ of and published by Sloma National Benefit Society Naročnina aa Zdruftene d riere (Isven Chicaga) la fcanad m uto M-00 *• pol lela. I2JI aa ¿etrt letet ai QMeafo ta Cook Co.. ft.&O se celo lelo. §4.7» sa pol lela; sa inosemstvo $11M. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada HJt per t »ar. Chicago and Cook County MM per year, foreign countries $11.00 per year Cene oglasov po dogovoru^-ltokopisl dopisov In aenarotenih člankov se ae vračajo. Rokopisi literarne vsSbine (črtice. povesit Itd ) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. ¿0 je prilošll Advertising ratea on agreements—Manuscripts of commonlcatlom i will not be returned. I and unsolicited articles will not be returned. Other soch as stories, plays, poems, etc. will he returned te when accompanied by self-addressed and stamped envelope. i Naslov na vse. kar Ima silk s lis torn t PROSVETA . . • 2657 - S9 Bo. Lawndale Ave.. Chicago 21 Illinois only isi Za "zastor]em se svita!—II Kljub vsem vestem o sijajnem delovnem poletu delavskih množic in posebno mladine v zvezi t obnovo, elektrifikacijo iti industrializacijo slovanskih narodov na Balkanu, na ČehostovSikem In Poljskem bi bilo napačno misliti, da tamkajšnji narodi žive V bolj-ftih žlvljensklh okoiščinsh kot v ostali Evropi, ki je pod ahglo-ameriškim vplivom. Z možno izjemo Čehoslovaške, je pomanjkanje na Balkanu in vzhodni Evropi v resnici precej večje kot v za-padni Evropi. Vojnemu uničenju se je zadnji dve leti zaporedoma ridružila če velika suša, ki je prizadela skoro ves Balkan in velik el Rusije. Najbolj je bila udarjena Rumunija, kjer že dolge generacije ni bilo take suše. Pa tudi Bolgarija in Jugoslavija sta bili močno prizadeti. Iz Rusije zdaj prihajajo vesti, da tamkaj pospravljajo zopet zelo bogato žetev. Za Rusijo in tudi njene zaveznice je to vesela vest, kajti zdaj vsaj kruha ne bodo strsdali. Mnoge kraje na Balkanu pa je zadnjo pomlad zopet udarila suia in bo pridelek zopet pod normalo. Ta suia je zopet udarila tudi Slovenijo, Se bolj pa Ru-munijo, kateri ata iz svojih pičlih zalog že lani priskfčili na pomoč Jugoslavija in Rusija in rešili iiroke rumunske množice pred umiranjem vsled glada. Nekaj koruze ji je bila poslala tudi Amerika. Od te velike povojne suče zelo trpi tudi Ogrska. S In kljub temu, da jim gre po vsem Balkahu in vzhodhl Evropi tudi po vojni zelo trdo za življenje, da jim primanjkuje kruha in obleke in čevljev in drugih neobhodnih potrebščin, vendar v vseh slovanakih državah in v mali Albaniji veje povsem novo življenja, ki je zajelo široke ljudske množice, katere danes ustvarjajo prave čudese in čudeže. Upamo, da bo prišel čas, ko bo tudi Amerika izvedela resnico o tem novem življenju ter se sramovala tvoja grde in umazane propsgande, s katero jo pitajo razni Hearsti, ruso-iobi in propagandist! v službi Wall streets in "naše" reakcionarne zunanje-politike. Najbolj efektivno gnezdo te zlobne propagande je newyorSki New Leader, zelo spretno urejevan janičsrski "socialdemokratski" tednik, ki je zadnja leta postal katekizem vae antiruake reakcije in zastrupil tudi marsikaterega vplivnega intelektualca in radikalca—tudi nekaj bivših slovenskih socialistov, za katere nam je žal. Kateri del Evrope se bo prej gospodsrsko postavil na noga, bo pokazala bodočnost—prihodnjih deset let. Zapadna Evropa ima seveds vse boljše materialne pogoje, kajti v teh deželah je okrog 90% vse evropske industrija. Ns drugi strani je vsa vzhodna Evropa z Balkanom vred predominantno agrarna. Te dežele bo vzelo najmanj 20, 30 let predno se bodo mogle prilično dobro Industrializirati. Da imajo ta namen, danes ni nobenega dvoma, kajti vse streme za tem. # V ta namen so se vse države v sovjetski sferi oprijele načrtnega gospodsrstva, na podlagi kateregs so pričele graditi planirano socialistično ekonomijo. Prav to je vzrok, ki pove, zakaj je danes v zapadnem kapitalističnem svetu in zlasti v Amerik! toliko sovražne propagsnde in klevet proti tem državam. 'Največ te sovražna propagande je bila v zadnjih psr letih deležna nova Jugoala vlja, kajti ons se je takoj po vojni vrgla z vso energijo na "komunistično" obnovo In gradnjo novega socialnega reda. Ta novi red je tudi začrtala v svoji epohalni in revolucionarni ustavi, ki je vsem JuRoslovsnskim narodom dala ne samo enakopravnost, marveč tudi novegs Idejnega poleta In inspiracij. Tudi to novo usta vo so morali v našem državnem departmentu prekleti od začetka do konca, kajti postulirana je na povsem drugačnih konceptih demokracije kot jih priznava ali prakticlra kapitalistični svet, kjet mora vse služIti privstnemu profitu. In služiti mu mora lz enostavnega razloga, ker je privatni profit življenjski vir kapitalizma, brez katerega sploh ne more dihati. Na drugI strani privatni profit v vzhodni Evropi In na Balkanu ne Igra več tiate vloge kot jo je igral pred vojno ali kot jo igra v kapitalističnih državah. Na eni strani je bila v vseh državah Izvedena temeljita agrarna reforma Zemljo veleposestnikov in grofov In Izdajalcev in v primeru Jugoslavije tudi Cerkve so dobili oni, ki jo obdelujejo, deloma pa je ostala v rokah dsžave. Državna posestva slutijo vsemu ljudstvu, kajti na njih je ljudaka oblast ustsnovils eksperimentalne kmetije za promovlranje umnega kmetijstva, za gojenje žlahtnega semena In plemenske živine v avrho dvlgnenja vsega poljedelstvs. fce ta reforma sama na sebi pomeni prsvcato revolucijo, kajti po dolgih stoletjih se je končno uresničil sen za—ataro pravdo. Ta reforma |*>meni zaključitev velikega kmetskega boja, ki se je pri čel že v zgodnjem srednjem veku. Torej nI čudno, ako domača in tuja reakcija toliko grmi proti novim, socialiatlčno usmerjenim ljudskim vladam onkraj "zastorja " Taka reforma bi privilegirane sloje zelo bolela tudi v Italiji, sploh v vsem zapadnem svetu—yes, tudi v Ameriki, kjer sicer n srednjeveških grofov, marveč se čim bolj razširja poljedelakl vele kapitalizem- -ogromne korporacijske farme, ki prav nič ne zaosta jsjo za največjimi fevdalnimi velep«we*tvi v Evropi. Danes so ns primer razne zaVarovalnlnske dru>be v tej deželi tudi največji "fsrmsrjl,** da o plantažah na jugu in ogromnih rančih na zapadu sploh ne govorimo Ampak v v/hodni K v ropi In ns Halksnu se je zgodila še druga revolucije—socisllzirsn je vsega naravnega bogastva in v pretežni meri tudi vsega finančnega In industrijske«* kapitala. Na tem področju je šla najdalj nova Jugoslavija, kjer je privatni kapitalizem te vrste skoraj popolnoma izginil. To Je nadaljnji, sploh glavni vzrok, zaksj je v tej dereli in vrt ati man) tudi v vsej za padni Evropi toliko grmenja proti Titovemu—"kooomuntzmu. To besedo stavimo v strelce zato, ker smo včasih temu rekli— teriata socializem Danes to revolucijo tudi v Jugoslaviji označujejo Človeške pijavke Cleveland. O. — Vsemogočni Bog je ustvaril nebo In zemljo v šestih dneh, sedhii dan pa je zadovoljno počival, si gladil svojo dolgo sivo brado in gledal okoli sebe. Svet je bil lep in še danes pravi pregovor, da je Bog najprej sam sebi ustvaril brado, kar bi pomenilo sebi vse najboljše. Kaj pa za človeka? Kekel je, da se bo človek potil v potu svojega obraza. To pomeni eno samo težko življenje — garal boš kot črna živina. Da bo človek vedel, da je rts Bog vsemogočen in diktator, je iz u-smiljenJA ustvaril tudi bolhe, ki niso dale Človeku počitka po težkem dhevnem delu. Bolha je emnorjave barve na dolgih ho-žlcah. Majhna živalca, malo večja kot pika, vendar pa učinkovita. Silno rada srka človeško kri. Saj se še dobro spominja mo, kako so nas pikale v spanju, in kako so jih Ženske lovile in ubijale z nohti. Toda bolhe ni tako lahko ujeti, kajti urno skoči In menda za to je dobila ime tudi skokica. Bog je ustvaril tudi klopa. Tu di klop je majhna živalca, ki rada srka človeško kri. Zapiči se pod kožo, zadek se ji veča In če ga stisneš, brizgne kri na vse strani. Tudi klop je v veliko nadlogo človeku. Te vrste golazni najdemo tudi med ljudmi, ki delajo s človekom natančno po metodi bolhe in klopa. Nekateri ljudje vedno Iščejo prilike, da bodo pikali, delali škodo sočloveku, nato pa sami udobno živali. Te golazni je med ljudmi dandanes veliko, a čudno je, da sfe je hfe očistimo. Po svetu je toliko teh človeških bolh, da se lahko zares čudimo, od kod so prišle. Posebno v tej deželi jih je dosti in se neprestano spravljajo nad Ruse. Toda Rusi se ne dajo ne pikati In ne srkati sladke krvi. Tam so počistili g to golaznijo In sedaj e ne puste več blizu, zato vlada tu silna jeza. Te golazni ne marajo tudi na Balkanu, zato se naši reakcionarji še bolj pene od eze in srda. Sklicali so skupaj narode, kateri so se sicer odzvali, ali ne pravi. Ali je vredno obirati ita ijanske, grške, turške, portugalske, francoske in angleške kosti? Tukaj je vse suho Ih naš davkoplačevalec bo moral pitati e bolhe proti svoji volji. Govorijo o državnikih. Otroci bi opravili bolje! Na eni strani zajezujtfjo komunizem In ustaviti hočejo Ruse za vsako ceno, na drugi stra nI pa jih vabijo na sodelovanje n pomoč tistim, ki so jih pobijali in rušili deželo In ker Rusi nočejo sodelovati, nI svetov nI reakciji prav, če pa bi hoteli sodelovstl, pa tudi na bi bilo prav. Kje je logika naših državnikov? Eno pa je gotovo, brez Rusov ne bodo ničesar opravili Tata Je kolektivna moč, tam Je dosti hrane In naravnega bogs-itva. Le počakajmo nekaj let In Rusi bodo pokazali, da so pravem In kaj znajo. Naj te svetovne bolhe še tako pikajo in jeze. vzllc temu Jim to ne bo rtič pomagalo. Komar ln muha plešeta, da ae svet ln zemlja treseta. No, rodila se je mlšks. Voditelji sn «laike delavske stranke in fran roško socisllstične so v kremp-Ijlh svetovne reakcije — delajo po navodilih te dežele, za kar #o dobro plačani. Dan za dnem klepetajo o nekih vratah. da so odprte Komu In zakaj? Ako mtalljo, da bodo spravili Ruse na led, se silno motijo. Preveč je bilo trpljenja, milijone ljudi pomorjenth, dežele opustniene ln porušene. Vse to je bilo storjeno po načinu steregs reda. Na tal ost danes vedome voditelji socialističnih strank proda Jajo narode za akledico leče. To neeramno vlogo igrajo zato, ker se niso ničesar naučili it preteklosti. Odkar se piše zgodovina, so bili komunisti in socialisti Walter Reuther. predsednik unije Združenih avtnih delavcev CIO, goveri pred eenatnlm odsekom, kjer Je obtožil Jeklarski trasi, da nanuMSema noče zvišati Jeklarske produkcije, ker hoče vzdrževali visoke cene. Reuther Je zahteval, naj svesna vlada prične obratovati svoje jeklarne, ki Jih Je zgradila med vojno. nič. Do Usžke preizkušnje je šele prišlo po ruski revoluciji. Komunisti so dokazali, da so v pravem, da prašiča ne spraviš od korita, če ga ne ubiješ. Socialisti pa se igrajo slepe miši, ¿ato nikamor ne pridejo. Vse kaže, da so se nekateri falotje vtihotapili v delavske stranke ln paradirajo s hinavsko radikalno niaško. Danes, po drugi svetovni vojni, jfe oštalo le dvoje: naclfaši-zem ali komunizem. Danes bolj kot kdaj prej revno ljudstvo išče poti, da pride do miru ln lepšega življenja, dočim valja-ki, mogočneži to pot zakrivajo, strašijo ih slepijo revno ljudstvo le v svojo sebično korist. Člo-■MtfliHHBiifelfetfi bratomornem boju za prazen veštvo jitoi je žoga, s katero brezobzirno igrajo. Kako se danes borijo fašisti proti komunistom? Ameriški fašisti odrekajo kruh lastnim državljanom, kakor tudi drUge pravice. Delavstvu hočejo oropati vse pravice, ki se jih je pre-borilo v pot\i svojega obraza skozi mnogo let. Ali so tisti ameriški delaVci, ki zahtevajo večji kos kruha in boljše socialne razmere, resnično komunisti? O-gromna večina ni in ne ve niče sar o komunizmu. Nekaj jih si cer je, toda oni so prav tako ljudje kot drugi. Ameriška reakcija daje danes potuho svetovnemu fašizmu. Njen namen je prozoren: uničiti in podreti vse zapreke, da bi lahko mogotci nemoteno korakali naprej in izkoriščali še nadalje revno ljudstvo v imenu Boga in dobička. Zato je geslo svetovne reakcije: Smrt komunizmu, svobodo fašizmu! Človek, ki misli vsaj malo s svojimi možgani in trpi za vsakdanji kruh, pa pravi: Smrt fašizmu, svobodo narodu! Svoj čas sem mislil, da so pri stari tetki A. D. samo Šegavl, da Imajo Šege za laži, da so naivni in napuhnjenl, sedaj pa se mi vidi, da so postali trapasti. Tet-ka Izhaja petkrat na teden in natrpana je od prve do zadnje strani s samimi traparijami. Nekateri ljudje So že po naravi malo trapasti, ali ti možicelji, ki so najbližje Bogu, so pa trapci vseh trapcev. Pravijo, da primanjkuje pal plrja, toda nI 11 škoda, da se ga porabi toliko za traparije? V Jugoslaviji še vedno primanjkuje živeža in obleke. Poročila pravijo, da bo že tretje leto suša uničila pridelke. Vlada se trudi, ds bi pomagala ljudstvu, toda vsega ne zmore ker Je bila deiela tako prizade ta. Rojaki, ne pozabite sorodnikov v domovini, prav tako ne prijateljev in znancev. Pomagajmo še nadalje, kajti vsak pošiljka odtepa glad in zaeno s tem ljudstvu krepi vero v boljšo bodočnost Naša vlada noče niti prodati živeža tem revežem, za to pa pomagajmo mi kolikor mogoče, in sicer toliko časa, da se tamkajšnje ljudstvo zopet postavi na svoje noge. Polagoma bo tudi tam zasijalo lepše sonce ln za vse nam bodo zelo hvaležni. Spomnite ae ob vsaki priliki teh velikih revetev. borcev za svobodo ln lepše življenje Odpoš v | Ijlte jim paket tekoj ln večkrat! Na obisku Milwaukeejti j . J < *■•»(!* I / i.-; ti. \ Akron, O. — Pri Volovškovih sem se počutil kot doma. Ko sem zjutraj vstal, sem opazil gospodinjo, ki je sedela v kuhinji in opazovala pri oknu jate vra-bičev in drugih ptičev ter jim metala živež. Opazil sem tudi veverico, ki je skočila na klop, se postavila na zadnje noge in gledala gospodinjo, da bi tudi njej vrgla kakšen oreh, kar je tudi storila. "Živalica je udomačena, da hoče kar v hišo, če ji vrata odprem," pravi gospodinja. Na sledečo nedeljo je bil piknik društva 104 SNPJ. Vreme je bilo še lepo, toda udeležba se mi je videla premajhna. Tam sem kmalu zagledal poznanega rojaka Špeha, ki se je nekam modro držal pri bari v krogu svojih znancev. Z njim sva se seznanila že 1. 1914 v Chishol-mu, ko sva delala V železnih rudnikih, pozneje pa v premogovniku v Universalu, Ind., kjer smo šli včasih tudi lovit zajqe vrečami in puškami. Pristopil sem bliže in dobro pogledal, če je pravi. Po snidenju sem vprašal še za brata Franka Puncerja s katerim sva se kmalu sešla. Med razgovorom sem pripomnil, da bi morala biti večja udeležba, saj je v Mihvaukeejii več tisoč Slovencev. "Saj bi jih najbrže bilo več, toda smo pri redbo oglašali v sredini Prosve-ti, katera pa ni dospela ob pravem času," je odgovoril br. Pun-cer. (Pozneje smo Čitali, da ni bilo papirja za tiskanje.) Br. Špeh me je povabil k veliki mizi, kjer so sedele po večini ženske ter prav lepo prepevale slovenske pesmi. Saj pravi neka slovenska pesem: "Slovenec je rad vesel, kaj da ne bi pel." Ker še vedno ljubim petje, sem se pridružil in po svoje pomagal. Kmalu smo se dobro spoznali, kajti mnogi me poznajo po mojih dopisih v Prosveti. Naše skupne ideje so nas takoj spri-jateljile. Med tednom sem obiskal več znancev, zlasti iz mojega rojstnega kraja. V pogovorih smo zbujali spomine na naša mladostna Je ta. Ko sva s Špehom obiskala Ri-gelnovo gostilno, me niso takoj spoznali, četudi sem bil leta 1910 pri njih na hrani. Rojak Rigelh je še vedno čvrst kljub visoki starosti. Povedal je tudi zgodbico iz časov, ko je bil za kočij aža pri baronu v Šmartnem ob Paki. V graščini je bivala tudi lepa baronova hčerka. Bilo je tudi nekaj sinov. Občani smo jo navadno imenovali barones-ko. Bila je zelo •dobrotljiva, kajti leto za letom je preskrbe la ubogim šolskim otrokom obleko ali kaj drugega za šolo., Ljubila je kmečki stan, prav tako njeni starši, radi tega so to ple-menitaško družino občani zelo spoštovali. Hčerka pa je rada pogledova la na mladega fanta Rigelna, ki je vozil barona, njeno ženo ali pa hčerko. Fant je opazil njene simpatije do njega, ali med njim in grajsko hčerko je bila prevelika razlika v stanu, zato se je branil teh mislih in izogiba) prilike za ljubinkanje z njo, zaeno pa je že imel zbrano ljubico svojega stanu. BarOneska 1 je spoznala, da se je izogiblje in uvidela je, da si ne more prido biti ljubezni tega "zauber" fanta. Mlada baronica se je pozneje spoznala z drugim kmečkim fantom, kateri je bil cerkveni organist. Zahajala je pogosto k njegovi sestri, ki je hirala za jetiko. Tudi ta mladenič se je bal kakšne vezi z njo, toda na rava je bila močnejša . . . Orga nist je kmalu pričel zidati hišo, pozneje pa še drugo. Občani so se čudili, kje dobiva denar. Nekega dne pa se je izvedelo, da je baronica porodila sinčka, čigar oče je bil kmečki fant, organist. To je bilo za barona le preveč poniževalno, zato je dal hitro hčer in otroka odpeljati v.tuje kraje. Nekateri so govorili, da so jO odpeljali v Grac, drugi pa na Dunaj. Danes ne gospodari na tisti graščini dotični baron, kajti vsa družina je med zadnjo vojno zapustila graščino in zbežala, po vojni pa je ljudska oblast raz delila med ljudstvo graščinsko zemljo in gozdove. » Brat me je čez nekaj dni povabil, če hočem iti z njim k jezeru, kjer ima svojo poletno hišico. Nisem odklonil. Tam sva bivala dva dni. Ko sem ogledoval krompir, fižol in drugo zelenjavo, sem opazil mrčes, ki jo imenujejo "Japanese bidle". Bratu sem svetoval, naj pokliče okrajnega zastopnika za poljedelstvo, ker drugače mu bodo ti škodljivci uničili vse zelenjavo. > Dasiravno je bilo lepo ob jezeru, sem se tam kmalu naveličal, kajti mir mi je skoraj šel na živce in pogrešal sem mestnega ropotanja, prav tako je manjkalo družbe, posebno pa Slovenk. Ob sobotah in nedeljah pa prihaja tja večja družba, tudi ženske, zato ne manjka zabave. Po vrnitvi v mesto sem se o-glasil pri J. Bolhi, ki ima brata v Akronu. Povedal mi je, da bo šel v petek na sejo društva Lilije in dejal, da se lahko m jaz udeležim ker sem član <3 P^ Torej ob določenem č* sem šel na sejo Lilije, kateri zelo vzorno predsedoval F >1 mene. Tedaj je pristopilo iruštvu tudi nekaj mladih čl nov ni predsednik jim Je čital pravil v lepi angleščini. Ker sem se že pied sejo sezii nil z br. Ermencem in sva se t srečala na konvenciji SA1 Sa v Clevelandu, me je na * poklical in vprašal, če bi hol spregovoriti nekaj besed o rj merah pri društvih v Akronu. tem me je iznenadil in poji jem precej nervozen, zato nis< mogel povedati tako kot bi ri Zato bom tukaj napisal, kar bilo na mestu, da bi povedal seji. "Dragi bratje in sestre! ^ seli me, da mi je dal br. prt »ednik besedo. Ni dvoma, da marsikateri član ali odbon več ali manj radoveden, lu se imajo pri drugih društv Prav tako se rad spozna z br in sestrami drugih društev S PJ. Društva SNPJ so neki vez med slovenskimi rojaki tujini. Ni pa jednota samo i z našimi običaji, temveč nam zaeno pomočnica in tolažnica primeri bolezni ali smrti. ČL stvo društev ima več čuta nagnenja do svojega bližnji brata ali sestre kot pa kom cialne zavarovalne družbe. Veseli me, ker vidim i mladih članov, ki so ravno | stopili k društvu SNPJ. Le dotokom mladine v naše vr bo zagotovljen uspeh naši or nizaciji tudi v bodočnosti. 1 ravni zakon zahteva, da stai ša generacija odhaja nazaj zemljo, iz katere smo se roc In tako prihaja čas, ko bo r rala mladina prevzeti vodstve delo organizacije, katero so rali in ji začrtali pot pion SNPJ. S pristopom v našo ganizacijo si mladina kor največ sami sebi. Ker pa rr dina na splošno, ne pozna v nevarnosti življenja, je iz stavljena pogosto nesrečam tudi smrti, zato je dolžnost si Šev, da vpišejo svoje otroki zanesljive jednote, med kater je tudi SNPJ. Želec dru* veliko uspeha in napredka, st enkrat zahvaljujem predsed ku za besedo." (Dalje prihodnjič.) Joseph InnM John ftltpič. socialistično, ne za komunlatlčno, kajti ni oprta na diktaturo prole-1 (Pride še.) tajpo I ali ene aame Ljudski fronti ln "monolitlčne" stranke, marveč je izvajana bazira na demokraciji delovnega ljudstva. Ta slika Je bila sneta prt premogovniku Old Bon Coal Co. v Weet Frankfortu. IIL. po ekaploalll plina, v kateri Je bilo ubitih 27 maj narlev. V štirih meoerth J« bila v Jušnatn Illtnoleu to še druga rudarska ' Hlroilma." Prva. v Centrali)!. Je sabtevala šivljenje 111 majnarjev. S pota Kot bi se zgodilo včeraj, se vedno spominjam, kako s pred 50 leti s svojo potno tor težko obložen s knjigami in d gim blagom, prepotoval od st Sparte, tedaj čedno minnesot rudarsko mestece, danes od rudnik, do Evcletha, kjer je i lo le nekaj hiš. Tam je da tudi odprt rudnik, precej vi gori pa je bil tedaj zaraš gozd. Mesto Eveleth je znano A gatom zadnje konvencije SN V začetku meseca av«usU praznovalo 50-letnico obstoji Svojo kupčijo v omenjf mestecih sem skončal in pr« dil blatne poti skozi *ozd« Na poti so me spremljali kom ji kot roj čebel. Še itti dar11 šel naprej v nekaj miljodd' no mesto Virginijo. Nek«« sredi med Evelethom m vu nijo je na hribčku izviral nec s kristalno mrzlo vodo. Virginiji je bilo konec rm* pota za tisti dan Po P^ sem bil zelo truder. in sem d ko zaspal. . Mesto Virgmija tudi * praznuje 50-letn.co Stanka. V izložben* ak** menjenih mest. Evcletha, so rszst-v^ " ni zgodovinski tudi slike 4c ^ V teh mestih je sedaj «^ turistov iz vseh kraje nih držav. n Slovenci so * I S*** v E velet h u zaključku na| * P»«3 „ i so naši rojaki P"*^ splošnem veliko ^ razvoju mnogih smer ^ Slovenci se nism« šili dela! Matlla P * r„T,,. H AVGUSTA 1947 IZ OBADA Slovenskega ameriSkega narodnega sveta 3424 W. 26th Stroet. Chicago 23. 111. RAČUN ZA MAJ IN JUNIJ. 1947 gUnc. dne 30. apr.la 1947.................... DOHODKI «a SANSo* oprav«! «kUd: ........$2.457.15 podružnica Wev. 6, SANS, Ely, Minn........................................ 8, 12, 20, 23, 24, 25, 30, 33, 39, 48, 51, 53, 54, 56, 60, «1. 63, 73, 78, 79, 87, 90, 91, 97, 98, West NewtOn, Pa........... Weat Aliquippa, Pa..................... Cleveland, Ohio .......................... St. Louis, Mo........................ Virden, 111................................ Chicago, 111................................... Sharon, Pa. .'................................ Bridgeport, Ohio ...................... Cleveland, Ohio ...»...................... Cleveland, Ohio .......................... Barberton, Ohio ...................... Johnstown, Pa........................... South Chicago, 111.......................... Milwaukee, Wis. ;........................ Chicago, 111.................-................. Indianapolis, Irid......................... Brooklyn, N. Y.............................. Herminie, Pa............................... BridgeviUe, Pa.............................. Girardi Ohio ........................... Brooklyn, ft Y....;......................... Kirkland Lake, Ont., Canada..... Chlsholm, Mihn............................ Newark, N. J................................. Export, Pa................................. " 108. «'¿w Detroit, Mich. ............................. Centralni odbor podružnic SANSa, Chicago, ill............................ Proirtsivne Slovenke, Cleveland. Ohio........................................... Federacija društev SNPJ za zapadno Pennsylvanijo.................. Federacija društev SNPJ Fayette in Green okraja, Pa......... Federacija angleško poslujočth društev SNPJ, Pa........................ Klub Slovenskega doma, Akron, Ohio............................................ Društvo štev. 721 SNPJ, West Aliqdippa, Pa.................................. Andro Spolar, Algonquin, IiU....:...................................................... Me in Lia Menton, Detroit, Mifch....i.......:.....;—........~................ Jugoslovanski izobraževalni in zabavni dom, Coverdale, Pa... pevski zbor "Slovan," Euclid. Ohio...........................................-...... Slovenski ameriški dan, Pittsburgh, Pa....................-................... Slovenski delavski dom. Detroit, Mich........................................... Joseph Kotar, Detroit, Mich............................................................... John Tavčar, Cleveland, Ohio...........-.............................................. Katherine Hrvatin, Chicago, Ill....,..,M..™...k.................................... Slovenski izobraževalni dom, Library, Pa....................................... Helena Kušar, Berwyn, 111..............................—............................. Katherine Krainz, Detroit, Mich....................................................... John Bombach, Barberton, Ohio........J............................................... Joseph in Danica Hrvatin, Cleveland, Ohio................................. Mr in mrs. Janezich, Cleveland, Ohio............................................ Mary Knez, Detroit, Mich................................................................ Frank Kosec, Cleveland, Ohio..........................................i................. Joseph Oven, Clarendon Hills, 111..................................................... Slovenka iz drŽave Washington....................................................— Frances Skrube, Sheboygan, Wis....................................................... Ahton Trojar, Chicago, 111................................................................... Antonia Urbane, Chifcago, Ilk........................................................ Janko Zornik, Detroit, Mich............................................................... Združeni odbor jugosl. Amerikancev, Wilkes-Barre, Pa........... John Filipich, Cleveland, Ohio.......................................................... A. Hoblar, Cleveland, Ohio................................................................ Frank Zafred, Cleveland, Ohio.......................................................... John Smuk, Cleveland, Ohio............................................................ .Ludvik Mutz, Brooklyn, N. Y.................................................... Christine Nadvesnik, Oglesby, 111.............................................. Josephine Odar, Canton, Ohio............................................................ Kegljaška skupina SNPJ, Philadelphia, Pa................................... ktrski ameriški družabni klub, So. Chicago, 111. ......................... Fred A. Vider, Chicago, 111................................................................. Frances Vider, Chicago, 111................................................................. Andrew Vidrich, Johnstown, P6...................................................... Anton Zornik, Herminie, Pa............................................................... L knjige in revije....................................................................~........ Manjši prispevki ................................................................................ lažno ...................................................................................................... 48.00 14.55 11.39 50.00 100.00 13.36 4*5 150.00 5.00 500.00 510.00 2.00 60.00 11225 119.25 12.00 44.00 7.60 12.00 3.03 4.00 30.CUD 55.J0 30.00 4.45 15.00 25.00 400.00 50.60 50.00 30.00 50.00 50.00 80.60 90.00 50.00 25.00 25.00 25.00 25.00 25:00 20.00 20.00 19.00 16.00 15.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 10.00 iO.OO 10.00 6.00 6.55 5.06 5.00 5.0fi 5.00 5.06 5.00 5.06 5.00 5.00 5.00 f.J'1 5.00 5.06 31 9.5 .76 $3,153.67 $5,610.82 IZDATKI: Najemnina urada ........................................................................ lazsvetljava in čiščenje............................................................ Plača tajnika ............................................................................. Plača pomočnika .......................................................................... Telefon in telegrami...............Z............................................... Poitnina .................................... .....................„„............... tkipress ................................................................................... Uavek Socialne zaščite ...!............................................. Popravilo pisalnega stroja ..................................................... Popravilo seštevalnega stroja.................................................... «ročnina na revije, knjige itd...................................-......... I'iidnc pot!ebšc'ine ............................................... Časniki . ......... ^jB^B ^ ^ ;t,f . ,. ^ Material /a matrice . rimi ........................ T Bulletin ...........................................................ZZZZ. zojsa 'ZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZ-............... J*)a Klavnega odbora SANSaZZZZZZZZZZZZ............... «pisn;k Konvencija SANSaZZZZZ"ZZZZZZZZZZZZZZZZ1 »*'"dni odbor za svobodni tisk ZZ...................-................. ^'"uncil of American-Soviet Friendship................ i 75.00 6.00 121.13 290.25 10.13 103.50 18.73 5.96 5.80 4 68 35.59 25.44 3.5T 77.50 62.70 150.00 10.00 170.00 10.00 1.081.00 1,000.00 10.00 4.00 Skupni izdatki iz uprav, sklada bilanca dne 30. junija 1947..................... *-na blagajna dne 30. junija 1947.............. .........„............. $3.260 85 .............$2.305.41 24 56 2.329.97 $5,610.62 SKLAD OTRO&KE BOLNIŠNICE: i!;'nra dno 30. aprila 1947 ...........................................1124.567 71 J>"hodki v rr.aju .............. 776.60 iMmdkj v juniju ................................................................. 1.566.90 (>t"« ti ...........................~..............809.14 OP i. .................... "'ljubi je na vsota ........$127.747.15 ..* 33.000 00 SKLAD ZA SVOBODNI TISK: ! i 'vitla konvencija SANSa ............................ ; <-'t,ff. Cleveland. Ohio _________________....... Cleveland, Ohio .................................. i".' 'k. Cleveland. Ohio .................................. k *'«hnar. Johnatown. Pa. ................................. Skorjam, indianapolia. Ind______________________ ' 'ban. Detroit, Mich..............................-..... Kia.nz, Detroit, Mich......................... Skupaj .........................„...........*_______ ^ Nar odboru u svobodni tisk------------ ■ K* v Unki M junija I#47 ...................~ - $100.747.19 $ 1,000 00 1000 10.60 900 960 9.00 500 200 $ 1.042 00 1.000 00 4t 00 $ 1,042 60 * KtHEL f, UJnik^ VINCENT CAIN KAK. blagajnik _________P R O S V E T A profesor boris furlan pred sodiščem Po listu New York Times posnema SANS naslednje vesti iz Jugoslavije, ki bodo zanimale marsikaterega Slovenca v Ameriki. Ker ta list ni naklonjen sedanji jugoslovanski vladi in mnogokrat objavlja le eno plat položaja, s katerim se ne strinja, ai lahko pred stavljamo, da je tudi iz objavljenih vesti izpuščeno mnogo, kar bi metalo več luči na predmet. Kakor je pri ameriškem tisku že navada, so objavljene vesti oso-Ijene še s komentarjem in mnenjem poročevalca ter urednika, zaradi tega je treba pri čitanju paziti tudi na propagando, ki sije iz vrstic. Slovenski tisk v Ameriki črpa svoje vesti največ ia ameriških dnevnikov in mnogokrat nezavestno pomaga širiti nasprotno propagando s ponatisom prevoda. S tem je reakciji izrecno pomagano, med zavednimi čitatelji se pa dela konfuzija. SANSov namen ni učiti urednike, kako in kaj naj pišejo, todu če bi imeli listi stvari škoditi za radi uporabljanja ameriškega izvirnika, bi bilo bolje, da* o zadevah ne poročajo, dokler se točno ne informirajo. Beograd, 30. julija.—Štirinajst intelektualcev iz Slovenije je prišlo pred sodnijsko obravnavo 29. julija v Ljubljani zaradi protinarodnih aktivnosti. Ta skupina s profesorjem Borisom Fur-lanom na čelu je bila obtožena krivde v sedmih slučajih. Obravnava je vzbudila precej zanimanja, kajti profesor Furlan je zelo dobro poznan v inozemstvu, zlasti v Zckuzenjh državah, kjer je prebival med vojno. Javni tožilec je obtožil skupino, da je imela zvezo z Drago ljubom Jovanovičem, bivšim voditeljem Srbske kmečke stranke, in s Tomo Jančikovičem, uradnikom Hrvatske seljačke stranke v Zagrebu. Jovanovič je v zaporu. Obtožnica tudi imenuje Ivana Šuteja, bivšega ministra in voditelja HSS, kakor tudi Milana Grola, voditelja bivše $rbske radikalne stranke, ki je bil tudi član ubežne londonske vlade. Grolova aretaci ja je blizu. (Depeša ne omenja razen Fur-lana nobenega drugega imena obtožencev.) Pri obravnavi je bilo prvi dan pričano, da je skupina baje {jila v zvezi z britanskim konzüla-tom v Ljubljani, kakor tudi s "Spijonskim centrom" 101 v Avstriji. Obtoženi so bili tudi ob-dolženi, da so zbirali informacije /.a špljonski center v Švici ter pomagali osebam, da so pobegnile iz Jugoslavije, Diplomatski opazovalci bo izrazili mnenje, da je ta obravm* va zadnji poizkus zatreti členke opozicije. . Drugi dan obravnave se je vršil 30. julija. Javni tožitelj je izjavil, da je bila skupina v zvezi z britanskim konzulom v Ljubljani zaradi tega, ker je mislila na "diplomatsko, gospodsr-sko in vojaško intervencijo." Dokazoval je, da so obtoženci zbirali informacije o "stanju vo jaških sil in oborožitvi vojaških edinic." Profesor Furlan je bil tudi obtožen, da se je pripravljal za beg čez mojo." Obtožnica jih tudi obtožuje, da so prejemali navodila za teroristične «kupine ter za špijonske aktivnosti. Danes je bila končana v Slo veniji šc druga obravnava, ko so bile tri osebe obsojene na zapor za dobo od dveh in ¡»1 do osemnajst let, ker so pomagale utihotapljati ljudi čez državno mejo. Proisstsntovskl duhovniki naili drugačno Jugoslsvllo Beograd. 30. julija —Rov. dr. CJuy Emery Shipler, verski urednik iz New Yorks in načelnik delegacije sedmih ameriških pro-testantovskih duhovnikov, ki se sedaj mudi v Jugoslaviji, da raziskuje verski položaj, je tzja vil danes, da namerava njegovi skupina govoriti z jugoslovanskimi cerkvenimi voditelji po vsej deželi. Snoči je skupina zapustila Zagreb, potem ko je prvi dan v Jugoslaviji imela pogovore z načelniki pravoslavne cerkve. Pri kosilu včeraj, ki se je vršilo njim na čast je izjavil eden izmed delegatov: "trn v tem kratkem bWsnlu e Jufoslariji smo so pretrgali, da Jo pototaj t Moll solo drugafen n^o ga optoofte amortfkl Itak." Komunistični listi to izjavili danes, da je prišla akupins v Jugoslavijo izrecno z namenom, da se informira "poeebno o zločinskih aktivnostih enega dela višjega katoliškega duhovništva za časa vojne." Jugoslavija obdfcUU* Angl«io ln Aniorlkaittfc terorja Dunaj, 31.iulija.-(Piše Albion Ross, The New ^Vork Times, 1. julija iP47)^-jug98lovanska vlada je potom svbjega tukajšnjega političnega predstavnika obdol žila Ameriko ih Veliko Öritartl-jo, da pripravljitk oboroženo intervencijo "v Jugoilaviji. Izjavila je, da se oborožene tolpe teroristov trenirajo s fjomočjo Arne-ričanqv in Angležfev v taboriščih razseljenih breztiorhcev pri Pon- «avu v ameriški coni ter Strassu, /aani, GlasenbacfiU in Lipnici v angleški coni. . Oficirji, ki odgovarjajo za be-gühee, $o privatno izjavili, da je jugoslovanska izjava polna namernih napak. Opisujejo jo za kopico laži, čel da ima namen odvrniti pozoftldst od položaja rta grški meji. Jugoslovanski predstavrtlk je izjavil, da je te Takte prlntestt na dan sodna obravnava proti gleškl narednik po Imenu Fish Ima v Wagnl pečat, i katerim potrjuje z angleško avtoriteto vse dokumente oficirjev te organizacije. "Kraljevi narodni od-bor" baje dela propagando z za-trjevanjem, da bo ■ pomočjo Amerike in Britanijo ovrgel se-danji režim (v Jugoslaviji). Avstrijske obmejne straže no obtožene, da tem tolpam pomagajo. Bistveno odgovornost za teroristično organizacij^ ln njene aktivnosti pa nosijo britanske čete, fti sfe uporabljajo baje posebno za špijonsko službo. Jugoslovanska ambasada lsdals brošuro o Stopincu Washington.»-Sava N. Kosa-ry>vič, jugoslovanski veleposla nik, je 30. jul. sklical časnikarsko konferenco, na kateri je predložil baš kar izdano brošuro "Slučaj nadškofa Stepinca," ki šteje 95 strani. Kot je znano, Je bil zagrebški nadškof Alojzij Stopinac aretiran 18. septembra 1946 Po sod-nijskl obravnavi, na kateri Je bil obdolžen zarote, zlasti v zvezi s Paveličevo ustaško vlado tekom vojne, je bil obsojen na 16 let prisiljenega dela Kosanovič je dejal, ds se nadškof nahaja v zaporih v Lepot*lavi na Hrva škem. Rekel je. de bo šla brošura v javnost znradi toga, ker se škofova aretaHJa in obsodbs še vodno rabi v Ameriki v "kampanji napačnega predstavljanja" proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Maja moacra je skupina devetih duhovnikov poslala državne mu tajniku Msrahallu apel "v imenu ameriške hrvaško katoliške duhovščine v Združenih državah." Med podpioanimi le bil tudi Nikolaj Kul«titi* Iz Waterloo, Iowa, ki pe nI hrvaški du hovnik.' temveč |wdprod**eračica Anževka staia in betezna, Ze dolgo je pole>avala in boleha. Kak grob jan bi rekel, da itak nI bila za nobeno rabo več Opoldne je Mihevka s škafom pod pa/duho šla preko Kosovela dvorišča po vodo Na pragu Je opszlla premožno Kosovo mater in Kos|M>dinji sta mimogrede meti sabo menjali tele besede: "Si slišala, da je stat* Anžev-ks sinoči . . ." "Da, da* Vendar se Je bog u-smilil . , ." Nato sta Jeni pogovor zaobrnili na dež, ki nigaja pri grab-Ijenju stri je in m> kmalu razšli |*» svojih opravkih Kosova nia tero vaško gospodinjo. Mlajši v vasi pa so bili odkrito veseli. Zvečer bodo kropili Anževko. Kropljenja, pri katerih se zbere vse, kar leze in hodi, pa v dolgih jesenskih dneh vaškega dolgočasja vedno nudijo lepo priliko za ljudsko petje, kramljanje in za razvedrilo. Ko so podobne misli prešinja-le in prevzemale vaščane, je na drugem koncu vasi začela svojo pot hči umrle Anževke, Pepa. Pepa je stara okrog tri in dvajset let, čeprav se zdi priletnejša. Človek bi rekel kar naravnost: "Trideset jih bo že imela." — Kot nekoč njena umrla mati je tudi Pepa že od najzgodnejših let služila za pastirico, pestunjo in deklo in si prislužila dva o-troka — denarja si v vseh dolgih letih itak ni prigarala. Slu žila pa je Pepa pri številnih gospodarjih in po najrazličnejših krajih, zato bi bilo sila zamud no raziskovati, ali Je kdaj hodila v «»snovno šolo ali ne. Preme tati bi bilo treba gore šolskih map, če bi morda le hoteli kj zaslediti njeno ime. To pa bi bilo re* prezamudno, ne zpod hitna in vsem znana resnica Je le. «In Pepa ne zna pisati. v zadnjih mesecih so Kebrčani Pepo vsak dan videli, kajti drža | ti sc je morala svoje bolehne ti se je spet vrtel« po kuhinji, matere, ki Je gostovala na Rebri okiog ognjišča in tklednika in i št ft na tihem obujala spomine na Toda v našem rnzmotrivanju številne litre mleka, ki ga je raz- o iVpini preteklosti smo šil predajala bolehni pokojm Anževkl dalee. Pepa za takšne spomine lst« svetla zavest storjene dol* mn|«j ruma časa. Mi pa bi ob »»ost» In Izkazanega usmiljenja na^-m razmišljanju o minulih J* v utl u,i obhajala še marsika | letih skoraj prestli Pepo, ki je svojima ptrokoma pri iskanju >ogrebcev ravnokar prestopila prag prve vaške hiše. Pepa Je vstopila v hišo, še pre je celo potrkala na vrata, čeprav to na kmetih ni v navadi. Trka jo le tujci, potrkala pa je tudi Pepa—u ne iz kakšne posebne vljudnosti, temveč bolj iz po hlcvnosti in iz ponižnosti pred premožnimi ljudmi. Vstopila je •—takšna kot je vedno. Pod bra do je imela zavezano veliko ru to, le v lica bila malo bol upadla kot po navadi, vendar na njenem obrazu ni bilo opaziti ni kakih znakov objokanosti. Povedala je, da išče pogrcbcev, ki bi šli kopat jamo Itd— Z isto prošnjo v *rcu je pritisnila še na več kljuk v vasi, a so gospodarj večinoma našli množico izgovorov, ki v*i govorijo proti izpolni t vi Papine želje. V zgornjem koncu vasi je Pepa poitkuMla srečo še pri Mihev ¿•u. Neustrežljlvoet premožnih sosedov jo je popa rila skora bolj kot pa materina smrt. Zato Je pri Mihevcu udarila na glasnejšo struno: "Kaj pa mislite Nt bodite vendar takšni! A bom morala sama Iti kopat jamo za svojo mater?" To pa je bilo vsekakor malo preostro, kajti tudi Mihevc Je pristal odločnejši ! po Je stisnilo v grlu vicami. Verjetno pa bi svojemu izbruhu navrgel ša kakšno krepko, če Mihevka ne bi namignila Pepi, jo poklicala v vežo in ji skrivaj pod predpasnik stisnila polič moke.—In Pepa je odšla. Preostala je samo. še Belačeva hiša. Pepa bi k Belaču najbrž niti ne šla, a tako je bila temu prisiljena. Belač je v vasi največji stiskač, skopuh in grabež. Znano je, da so partizani s pre-priČeavnjem Belača le redke pripravili do tega, da jim je dal kako malenkost. Bolj uspešni ko partizani j^a so pri Belaču bili Nemci. Ti niso prigovarjali in prepričevali—kar prišli so in sami vzeli jx> želji in j?otrebi svojih želodcev. Preveč pa Belaču niso prišli do živega seveda ne eni in ne drugi. Ko je Pepa vstopila, je Belač sedel na čeleš-niku. NiČ te ni vznemiril, ko je slišal za vzrok Pepinega prihoda. čisto mirnim vsakdanjim glasom ji je dejal. "Ja, kdo mi bo pa plačal?",. Še dalje je vlekel ripo in se smehljal. S tem se je Pepin obhod po vasi končaL Trenutek je s svo-ima otrokoma še postala na Be-ačevem dvorišču in topo gledala po vasi, kot da ne ve, kam naj dene. Potem je globoko vzdlhnila in počasi odšla navkreber proti svoji bajti. Kamen, ki se je vlegel na Pe-pino srce in sramoto, ki je grozila vasi, pa je nenadoma odva-ila Bernikova Tonetu Berniko-va Tonca je predsednica vaškega mladinskega aktiva in kot tata eden izmed stebrov političnega življenja na Rebri. Tonca e stopila po vasi in hitro nagovorila nekaj mladih fantov* da urede stvar v zvezi s pokopom S tem je Tonca zaustavila kolo "neusmiljene usode" in ga od očno zasukala v drugo smer. Ko pa je Pepa zvedela, da je Tonca posegla vmes, se je z olajšanim srcem napotila v dolino, vas Zabrežje, kjer je cerkev krajevni Ljudski odbor—ali občina, kot po starem pravijo judje. Malce zapehana od polurne hoje je Pepa vstopila v občinsko pisarno in stvari hitro uredila, i. Odhajala je še bolj olajšane volje* V žepu je stiskala bankovef, ki so ga ji dali na odboru. "Na, Pepa, to bo pa za tvoje potrebe, dokler se stvari bolj ne uredijo," so ji rekli. Na cesti se Pepa ni obotavlja-a. Jadrno je stopala še v župni šče, da uredi, kar jo ja trlo že ves dan. Zvoniti je treba in pri po kopu mora župnik dati svoj že-gen!—Zabrežki župnik ni ravno >riljubljen. Velik snedež je. Nikdar nima dovolj. Čeprav je debel ko srednje velika peč in ima vsega po mili volji, vendarle ob nedeljah vztrajno poziva ljudi, naj dajo v puščico vsaj "primeren dar." Občani pa že dolgo vedo, da si njihov župnik pod besedo "primeren dar" ne predstavlja drobnih dinarjev. Tako se zabrežkega župnika poleg politične oporečnosti že dolga leta drži stara neozdravljiva bolezen —nenasitnost, s katero se občan nikakor nočejo sprijazniti. Vse namreč kaže, da je župniku zem* s ki blagor bolj pri srcu kot pa zagrobno blagostanje. Pepino pripovedovanje je $up-nik brez posebnega zanimanja poslušal udobno zleknjen na stolu. Nenadoma jo je prekinil: "Hm, hm! Sitna reč. Kdo mi bo pa plačal? A?" Pepa se je narodno prestopila in iz žepa potegnila edini denar, ki ga je premogla—bankovec, ki so ga ji dali na odboru. "Bom kar sama plačala ... kar bo stroškov," je mencaje spravila iz sebe. Župnik je vzel bankovec in postal zgovornejši. Govoril Je o žegnu, o zvonenju in o mašah. Pepa pa je popolnoma pozabila na slišne dušne brige, odkar v žepu ni več čutila denarja. Na enkrst je žarela misliti neverjetno hitro. Gledala je le v težke in mesnate župni&ove roke. ki *o držale bankovec in *i mislila: "Koliko stane žegen? Pa menda ne bo vzel vsega? Koliko bo dal nazaj, ali bo dal? ..." A zgodilo ne ni nič. Bankovec je zdrknil v župnikov predal. Predal se ►Je zaprl—'Tako, jutri bo maša." je dodal rsjeni možak. Pe- . is ban- Legenda o Hanifi J oran Popovic Pred nami so lebdeli liki legendarnih zen, utelešenje nesebične ljubezni in požrtvovalnosti, kakor stkani iz sarj in želja. Izgledale so nedoaežne, ovite s sijajem stoletij, devica Orleanska, Vasilija Kuzmina, mati Ju-govičev. Nismo vedeli, da jih >omo srečali, da bomo živeli z njimi, vdihavali isti zrak, se borili, se veselili in umirali z njimi. One pa so zdaj med nami, vstajajot nastajajo med nami v vsakodnevnosti te strašne, voda veličastne borbe za osvobojenje judstva. Pred nami, zraven nas n okrog nas se porajajo legende, katerim se bodo čudili bodoči rodovi. Zrastla je za rešetkami, kot cvet v cvetličnem lončku za iz-rešetkanim oknom. Hanifa ni vedela, kaj se godi v tej borbi. Vedela je, da zunaj besni borba, da se zunaj nekaj godi, toda ona e živela v kotu svoje tiho, de-diŠko življenje v upanju, da se vihar ne bo dotaknil njene dekliške sobe. Prišli so partizani v Goraždo, v osvobojeno mesto na vzhodu Evrope, na periferiji Evrope in ljudje so začutili dan novega življenja. Politična in kulturna dejavnost partizanov je pritegnila tudi mlada, muslimanke. Trepetajoč, začudene in vznemirjene ob svetlobi so prihajale Hanifa ni dolgo čakala. S surovim glasom so jo poklicali, naj se pripravi. Vse oči so se uprle vanjo, nekatere kot da bi prosile oproščenja, druge so sijale ne da bi trenile, resno, toda neuklonljivo. Morda jih čaka jutri isto. Poslovila se je s tovarišicami, katere so ji dale novih moči. Ob slovesu je snela svoje uhane in nekaj obleke ter jo dala tovari-šicam za spomin: "Vam bodo mogoče potrebne, meni pa nič več." Za hip so se ji oči zasolzile pjp teh besedah: "Meni ne bodo več potrebne . . ." Toda samo za hip. Z jasnim in svetlim pogledom je objela vse tovarišice in ponosno, z dvignjeno glavo je šla za četniki. Ni ji bilo lahko iti v smrt. Tudi mnogo spominov, žalostnih in veselih, mnogo še neizpolnjenih želja, mnogo lepot, ki jih je komaj slutila, ji je prešinilo glavo, ki jo je nosila visoko dvignjeno. Toda sovražnik ni mogel videti drugega kot samo kljubovalnost in oholost. Ko pa so jo privedli na morišče in ji beli, nežni vrat ovili z zanjko, je kriknila z jasnim glasom: "Umiram za svobodo! Partizani bodo zmagali! Smrt fašizmu!" Krvnikom je uspelo, da so ji zadušili, brez moči kot je bila tedaj, besedo v grlu. Toda njen jasni glas je še dolgo odmeval, glas naših sester, naših mater, naših tovarišic, glas bodočih ro- Gradnja mednarodne avtomobilske ceste Niš-Sofija Republiško gradbeno podi-ti. "Gradjevina" v Nišu » pričelo graditi mednarodno av tomobilsko cesto od Niša skozi Siševačko sotesko proti bolgar ski meji, ki bo omogočila nai krajšo zvezo s Sofijo. Kova ee-sta ne bo imela nobenih večjih vzponov in ovinkov in bo beton ska. Skozi Siševačko sotesko bo treba zgraditi 15 predorov in številne podporne zidove. iz svojih somračnih sob in se pri- ¿ov. In sovražnik je začutil gro- bliževale novemu žiti jen ju, ki je klilo sradi najtežjih vojnih dogodkov. Toda v borbi je plima in oseka, je pohod in umik. Osvobojeno mesto Goražda, ki je že spoznalo novo življenje v sami V9j-ni grozoti, je spet spoznalo surovi škorenj okupatorja in njegovih krvavih slug. V Hanifin dom, v sobo z zastrtim oknom, s cvetjem v cvetličnem, lončku in z dekliškimi sanjami, so vdrli fašisti in četniki. Roke so iskale "krivce", da bi jih "kaznovali", iskale so nežno telo, ki je izzivalo pohoto ostudnih razbojnikov. Hanifa ni mnogo razmišljala. Njana preplašene oči so zagledale nož ob , boku Italijana in njena roka je hitro pograbila to sredstvo rešitve. Samo trenutek in ogabni napadalec je ležal na podu, izraz pohote na njegovem obrazu se je izpremenil v smrtni strah, zenice so mu krožile, iskaje pomoči, ki je ni bilo več, iz prs pa mu je z vsakim vzdihom vrel slap krvi. . Krvniki so prijeli mlado deklico, ki je stala pripravljena za borbo z nožem v roki, plamene-čih oči. Zvezali so jo in odvedli. Mati in oče so v strahu vili roke, toda Hanifa ja šla mirno, ponosno, s podplutbami na nežnih rokah, s krvavimi madeži na svojem lepem obrazu. Odvedli so jo v Plevlje. Vrgli so jo v zapor, kjer so it čakale mnoge žene z zvezanimi rokami in mnoga dekleta na svojo strašno usodo. Misel na smrt, je postala čisto navadna misel, stvarnost. Toda ta misel jib je samo še bolj zbližala in to zbližanje jih je krepilo. zo, sovražnik se je stresel in zastonj je samemu sebi dopovedoval, da je Hanifa že mrtva. Take žene, taka dekleta ima ima naše ljudstvo. Hanifa! Nisem te videl, toda kadar mislim nate, se v tvoj obraz zlivajo obrazi dragih mater, dragih tovarišic, katere sem ljubil in katere sem igubil. Tvoj obraz se mi mnogokrat kaže pred očmi v urah utrujenja in nevarnosti, in takrat pade utrujenost z mene in takrat tudi nevarnost mine. Razni mali oglasi experienced MAID Single or widow. Not over 35 Two adults, small washing Little cooking. $35 per week and no LAKEVIEW 1207 Your Savings are Welcome resources over 12»/z MILLIONS SECOND FEDERAI SAVINGS & LOAN ASS'N 26th StrMt at Pulaski Rosd t»*»*»»**»»*»»»»»»»»»»»»*« Listnica uredništva Kar poštni zakon prepoveduj« vsako oglašanje kakršn«ga kol srečkanja v listih, prosimo vat dopisnike. Id oglašajo prirsdh svojih društev ali drugih orgi nlzacij, ali pa* kako drugo akciji srn zbiranja denarja, naj v svoji) poročilih ne omenjajo srečk al srečkanja, kakor tudi ne ksrtnll aH tombulaldh zabav, ako j* u nje določena vstopnina. Poštni uprava zahteva od nas. da mori vfca tako oglašanje ls lista. Pro slmo. drilte se tega-a**«*****«**««*««««**«««* Ali sie naročeni na dnevnU "Pros veto"? Podpirajte svoj i iS TISKARNA S.N.P.J. ■sprejama vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena zmerne, unijsko delo prve vrite Pišite po informacije na naslov: snpj printery 2S57-M S. Lawndale Avenue Chicago 23, Illinois TEL. ROCKWELL 4304 art "Samo mene vsak vidi. Zmeraj I kovca jI ni vrnil ničesar. Po- zimo strada ..." Vaščani so obenem začeli razmišljati celo o Pe-pini bodočnosti. Zdaj Pepa svojih otrok ne bo več mogla puščati pri svoji materi. Odzvonilo ji je. Kamor bo poslej šla na dnino ali za zaslužkom, bo morala vzeti otroka s sabo ... Mina, hči bogatega Rosa, po letih še prava zelenoba, pa je pred svojimi sovrstnicami možato povedala kar naravnost: "O, pri nas Pepa že ne bo več delala. Ne maramo je. Kdo bo pa gledal njene umazane otroke?" Medtem se je znočilo. Ljudje so povecerjali. S spodnjega konca vasi se je kmalu razlegel ve *el vriše kropilcev stare Anževke. sicer je bilo po vasi tiho— in noč. 1* Bernikova Tonca. predsednica vaške mladine, je dolgo bdela v svoji sobi, se po glabljala v čitanje časopisa in vedno znova mislila o dnevnih dogodkih. Razmišljala je. kaj vse bo še treba storiti. V hipu naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepu IS. redne konvencije se lahko naroči na list Prosrsto is prišteje eden, dva. trt štiri aH pet članov Is «na druiin« k sni nsroč nI nI. List Prosvsta stane sa vse enako, sa ¿lan« aU nsčlsns $8.00 m ene letno naročnino. Ker pe členi še plačajo pri asesmsntu IU«im tednik, se Jim te prišteje k naročnini. Toroj seda) nI vsroks. rstt. da Je list predrag sa člane SNPJ. Ust Pftsveta Je vaša lastnina in gotovo Je e vsaki drušlnl nekdo. M bi rad čltal Ust vsak dan. Pojasnilo.—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti čud SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahtevsl ssm svoj n«i tednik, bode moral tisti član ls dotičoe družine, ki j« tsko «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lim. in obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta. Ako tefs n« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsrocnisu. Cene listu Presvete Jet Za Zdruš. dršave In Kanado M.00 I tednik In________S SO 1 tednika In.________3.30 3 todnlke ln_________4.40 4 tednik« In____________3.20 • I tednikov In__________2.00 Za Chicago ln okolico j* 1 tednik in----------- 2 tednik« In— 3 tednik« in---------- 4 tednik« in----------- I tednikov in------ ___.....JI 1.00 $1.50 ... 1.33 ... .. 4.70 Z« Evropo Je_______ Ispolnlt« spodnji kupon, pri ločite potrebno vsoto Moner Onter v pismu in si naročite Prosveto. ki J« PROSVETA. SNPJ. 2337 So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L PHloéene potil)«» naročnin« se Ust Pre«*««« 1 L _ČL Sraštvs umo jaz* Kjer je kaj požreti sil tegnila st Je veliko ruto še bolj! se ji je zazdelo, ko da val no- popiti, tja se raženejo vsi.' Če pe se izti sne knk berač. nI no benega blizu. Takrat pa ti Ml hevr, hajdi. noai zastonj . . Svojo jez«» nad sebičnostjo In na oči in počaai odšla. Na Rebu se Je hitro razvede-lo, kakor je Pepa zapravila de ner. Ljudje so se upravičeno posmehoval!. "Štora neumna' neplemenitostjo sveta je Mihevc; Mari bi denar sama porabila podprl še i nekaj krepkimi klet- I'« otroka ima! Naj pa zdaj na vega življenja še nI dosegel zakotne Rebri, da bi odplavil umazane ostanke preteklosti, zaostalosti in sebičnosti. V noč je cvetilo njeno razsvetljeno okno in v Toncl so se kopičili vtisi minulegs dneva