OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
^OL. XXIX.—LETO XXrX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). NOVEMBER 6, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 218
Herbert in Bricker zmagala v državi Ohio
Izenačenje angleškega orožja ž ameriškim
London. — Merodajni viri ^"^gleških vojaških krogov so iz-jzjavili^ da je med ameriškimi in ^itanskimi vojaškimi voditelji v teku dogovor, da se izenači orožje obeh dežel, kar pomeni, bo anglo-ameriško orožje od-izdelovano po ameriških Vzorcih in merah. To bo veljalo orožje zračnih, kopnih in po-^orskih sil obeh držav.
Rečeno je, da bo stvar prešla ^ (dejstvo kakor hitro bo nasto-svoje mesto novi angleški "minister za obrambo A. V. Alek-
sander.
Neki vojaški izvedenec je de-da ne verjame, da obstaja '^di ena sama vojaška tajnost Ameriko in Anglijo. Kana-^ je že prej podvzela korake za Izenačenje orožja z Ameriko, ^3ti po izjavi ministrskega predsednika Mackenzie Kinga, 3e obramba Kanade neizogibno povezana z obrambno strategijo edinjenih držav in radi tega ''^ora jemati v poštev tehnične. Produktivne in znanstvene vire edinjenih držav Amerike. Premier Attlee je povedal J^'žji zbornici, da bo obramba J^'^iperija v bodoče temeljila na ^ Gsnem sodelovanju z dominiji, ^^erega je omogočil med vojno iiiston Churchill.
Angleški vojaški viri trdijo, bo vzelo deset let, pfeden bo ^ogoče preizenačiti vse angle-
&kQ
orožje na izenačen način.
Republikanski val str! sen. Guffey-a ^ Pennsylvaniji
^ Philadelphia, 6. nov.—v
^^Publikanskem valu, ki je zajel 2avo Pennsylvanijo, je včeraj &ubil sedež demokratski
sena-
P. Guffey, katerega je 'ocilno porazil dosedanji gov. ^ ^ard Martin, 67-letni vodja Publikanske organizacije v ®lnsylvaniji.
je bil v senatu zadnjih on/^t ter bil ves čas eden naj-ocnejših predstavnikov new-®^lskih demokratov.
governerja Pennsylvanije izvoljen dosedanji repub-j^^^'^ski državni pravdnik James
j^^^adnje in še nepopolne števil-j kažejo, da je Martin dobil i' ^'958 glasov, Guffey pa ' ^3,537 glasov.
^^Roka
sta	novembra se bo-
j poročila v cerkvi sv. Jože-na E. 144 St. in St. Clair Ave. ih Suhadolnik, hčerka Mr.
n Mn
Ho Uk,
fs. Frank Suhadolnik iz E. ®t., in Robert Weisbarth iz ® Shore Blvd. Novoporočen-Vse ^ ^^^titamo in jima želimo |. Najboljše v zakonskem živ-
'Jetijy,
Vit -
* *5 ROJENICE
F
^ Oglasile pri Mr. in Mrs. Victor
Prošli teden so se vile rojeni-
i»i J	*----------------- ------
Znidaršič in pustile v
zalo hčerko, prvorojen-j ' ^^ti in dete se sedaj naha-ft doma in se dobro počutita.
Do kvote za otroško bolnico v Sloveniji manjka še $6,000
(Iz urada Slovensko ameriškega narodnega svela)
Pred nekaj tedni je bila v tej koloni izražena želja, da bi bila postavljena kvota $150,000 za sklad otroške bolnice v Sloveniji dosežena do konca septembra. To je bila seveda le pobožna želja, ki bi se najbrž izpolnila, če ne bi nekatere naše podružnice in sodelujoča društva odlašala z upeljavanjem bolj sistematičnega nabiranja prispevkov do oktobra in novembra ter ako bi se ne zanašala, da bo kvota brez kakega posebnega truda od njihove strani avtomatično dosežena.
Toda 31. oktobra je še manj-"^
kalo dobrih $6,000 in povzeti je treba nadaljne korake, da kampanjo vsaj meseca novembra uspešno zaključimo. Podružnice in društva, ki vodijo nabiralne-akcije, naj posprešijo svoje delo in nabrano vsoto čim prej odpošljejo v SANSov urad. Istočasno apeliramo na društva in posameznike, ki so zaradi enega ali drugega vzroka odlašali po-(Dalje na 2. strani)
NOVOIZVOLJENI GOVERNER DRŽAVE OHIO
Rusija ne ograža ameriških interesov
MOSKVA, 4. novembra. — "Pravda", glasilo komunistične stranke, je pojasnila rusko zunanjo politiko in se izrekla za. odprto svetovno ti-govino. Sovjetska unija ni sploh ovira na poti za izboljšanje trgovinskih in kulturnih odnosajev z Ameriko in ostalim svetom.
Pravda j e citirala nedavno Stalinovo izjavo, da se napetost med Rusijo in Ameriko ni povečala. Izjavila je, da Sovjetska unija ne ogroža legalnih ameriških interesov v nobeni državi.
"Absolutnih ovir sploh ni z izjemo onih, katere povzročajo Rusiji sovražne stranke," pravi Pravda. "Sovjetska Rusija je za živahno trgovino, formiranje trdnih znanstvenih in kulturnih zvez, ki pa morajo biti osnovane na podlagi vzajemnega spoštovanja in pravic."
BLATNIK IZVOLJEN ZA KONGRESNIKA V DRŽAVI MINNESOTI
Radijski komentator Drew Pearson je danes okrog 1:30 zjutraj iz Washingtona poročal, da je v enem izmed kongresnih distriktov v Minnesoti zmagal demokratski kandidat John Blatnik, ki je bil poprej državni senator, med vojno pa je služil v armadi, iz katere se je vrnil s činom stotnika.
Blatnik je v Ameriki rojen Slovenec ter se, je med vojno nahajal v Sloveniji kot član ameriške vojaške misije. Pozneje je bil dodeljen zavezniški di v Trstu. Ko se je vrnil v civil, je obširno poročal o junaški borbi slovenskih partizanov proti okupatorskim silam.
Kot razvidno iz Pearso-novega poročila, je Blatnik porazil dosedanjega Republikanskega ko n grešnika Pittingerja, ki je bil eden najbolj reakcionarnih članov minulega kongresa.
Umrl za boleznijo,
katero je raziskoval
Včeraj je umrl v Clevelandu dr. Lester Strong, ki se je po 20-letni praksi podal v pokoj, da proučuje krvno bolezen leukemi-jo, ki je sedaj pretrgala nit njegovega življenja. Tekom zadnjih dveh let je bil hačelnik proučevanja omenjene bolezni v University Hospital.
CARNIOLA HIVE
Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Carniola Hive, št. 493 L TM v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 1. Članice, ki niso plačale asesmenta za zadnji mesec, so prošene, da ga plačajo nocoj. Asesment se bo pričelo pobirati ob 7. uri. Po seji bo zabava in vabi se članice na pol-noštevilno udeležbo.
Atll
tem
sta Mr. in Mrs. Frank in
^^Sela Susman iz 14300 Thames postala stari oče in stara Čestitamo!
Varietni koncert
priredi
Slov. nar. čitalnica
v Slov. nar. domu na
St.
nar.
Clair Ave.
Pričetek ob 4. uri popoldne Zvečer ples. Igra Pete Srnick orkester
Artl izvoljen za okrajnega sodnika





Lauschetu manjkalo 70,000 glasov do zmage; Huffman poražen s 350,000 glasovi
Kot po večini ostalih držav, tako so včeraj republikanci zmagali tudi v Ohiju. Na podlagi poročil iz 7,128 pre-cinktov od skupnega števila 9,352 v državi, je republikanski governerski kandidat Thomas J. Herbert porazil dosedanjega demokratskega governerja Franka J. Lauscheta z okoli 70,000 glasovi večine.
V bitki za senatorski sedež je*"---
THOMAS J. HERBERT
Demokiatje izgubili ki^ntroh v kongresu
Pri včerajšnjih volitvah je demokratska stranka izgubila kontrolo v poslanski zbornici, kjer so imeli večino zadnjih 15 let, in kakor izgleda, ni izključeno, da bodo imeli republikanci večino tudi v senatu Zed. držav.
Na podlagi zadnjih vesti ima-*--
jo republikanci 45 sigurnih se-«
dežev v senatu, dočim jih za kontrolo potrebujejo 49. V ospredju so republikanski kandidati za senat v Califorhiji,
Nevadi, Montani, Idahu, Wash-ingtonu in New Mexico.
Še nepopolna poročila o bitki za sodniške urade v okraju Cuyahoga kažejo, da je mestni sodnik Joseph Artl zmagal nad svojim proti-kandidatom in sedanjim okrajnim sodnikom Wal-therjem. Dosedanja večina Ar-tla znaša nad 8,000 glasov.
Izid ostalih sodnijskih tekem je še v dvomu.
Frank D. Day ima 20,000 glasov napram Joseph Silbertu, ki ima po zadnjih številkah 17,000 glasov. Volilna bitka med Grif-finom in Feighan-om stoji: Feighan 17,000 glasov. Griffin pa 14,000 glasov.
V bitki za štiri-letni termin na mladinskem sodišču sta v napeti tekmi sodnika McDermott in Petrash. Prvi ima po nepopolnih številkah 12,500 glasov, drugi pa 11,500 glasov.
Popravek glede poročila o dr. Krsniču
V včerajšnje poročilo o dr. Krsniču iz Jugoslavije, ki se za par dni mudi v Clevelandu, se je vrinilo par neljubih pomot. Njegovo prvo ime je Viktor in ne Vinko. Dr. Krsnič tudi skromno izjavlja, da ni minister, pač pa je bil načelnik oddelka za rudarstvo v ministrstvu za industrijo in rudarstvo v Ljubljani, sedaj pa je profesor na Ljubljanski univerzi v stroki: rudarski transportni stroji.
Demokratje imajo zasigura-nih 43 sedežev in so poleg tega v ospredju v dveh državah, to je v West Virginiji in Wyomin-
gu-
Volitve članov poslanske zbornice so se vršile včeraj v 47 državah (v državi Maine se namreč kongresniki volijo že v septembru), v 34 državah pa so bili na tehtnici tudi senatorski sedeži.
Največja republikanska zmaga izza leta 1928
Skupno število sedežev v poslanski zbornici znaša 435, in stranka, ki dobi polovico tega števila, ima v rokah kontrolo zbornice. Že v septembru so bili v Maine izvoljeni trije republikanci.
Jasno je, da so republikanci včeraj izvojevali svojo največjo volilno zmago izza leta 1928, ko je bil Herbert Hoover izvoljen ža predsednika Zed. Držav.
Republikanski val se je uveljavil tudi v governerskih tekmah, kajti večino governerskih sedežev, ki so bili na preizkušnji, so dobili republikanski kandidati.
Gov. Dewey v New Yorku zmagal z rekordno večino
Na čelu zmagoviti republikanski koloni stoji gov. Thomas E. Dewey v New Yorku, ki je bil ponovno izvoljen z večjo večino kot jo je iwel kdaj prej
dat za governerja v omenjeni državi.
Proti gov. Dewey-u je kandidiral dosedanji demokratski senator James M. Mead, za čigar sedež v senatu se je potegoval bivši gov. Lehman, katerega je porazil republikanski kandidat Orving M. Ivea.
Dejanski položaj v kongresu nespremenjen
Navzlic republikanski zmagi v kongresu pa se položaj v zvezni zakonodaji s tem dejansko ne bo spremenil, kajti južni demokratje in člani republikanske manjšine so zlasti tekom zadnjega leta in pol dosledno gla-' sovali skupno in v znamenju borbe proti New Dealu, porazili i vse progresivne zakonske pred-j loge.	I
Klasičen primer, kako je ta reakcijonarna koalicija delala roka v roki, je zakon za kontrolo cen, ki je bil po spretnem manevriranju opozicije tako raz-mrcvarjen, da ni od njega sploh ničesar več ostalo.
Demokratje brez Roosevelta so nesposobni držati stranko skupaj
Včerajšnje volitve so pokazale, da je demokratska stranka šla na kose. Republikanci niso zmagali, ker imajo kak program in vodstvo, temveč ker so demokratje izza smrti predsednika Roosevelta ostali brez voditelja in brez programa.
Truman, o katerem se je kmalu pokazalo,, da je predsedniška suknja zanj prevelika, bo tekom prihodnjih dveh let predsednik samo še po imenu. Z današnjim dnem je krmilo zvezne vlade dejansko prešlo nazaj v
5,711 precinktov v državi dalo sedanjemu demokratskemu senatorju James W. Huffmanu 511,672 glasov, republikancu Johnu W. Brickerju pa 721,551 glasov.
Iz tega se sklepa, da bo ^ Bricker jeva večina nad Huff-1 manom znašala okrog 350,000 ; glasov.
Gov. Lausche priznal poraz kmalu po polnoči
I Gk)v. Lausche je včeraj zju-' traj volil v Clevelandu, kjer je njegov dom, potem pa se je z Mrs. Lausche vrnil v Columbus. Kako se razvija volilna tekma, je postalo jasno že zgodaj zvečer in malo po polnoči je gov. Lausche priznal, da v splošnem republikanskem valu izgubil bitko in da bo prihodnji goveiner republikanec Herbert, nekdanji državni justični tajnik, čigar dom se istotako nahaja v Clevelandu.
Veteranski kongresnik Grosser najbrže poražen
Kar se tiče bitke za 23 kongresnih sedežev v Ohiju, izgleda, da utegnejo republikanci, ki so do sedaj imeli 17 sedežev napredovati za enega ali dva sedeža.
V	21. kongresnem distriktu v Clevelandu izgleda, da je republikanski kandidat Hudec porazil veteranskega demokratskega kongresnika Roberta Cros-serja.
V	20. distriktu je z lahkoto prodrl sedanji kongresnik, de-
I mokrat Michael A. Feighan, dočim je v 22. distriktu bila ponovno izvoljena republikanska kongresnica Mrs. Frances. Bolton.
katerikoli republikanski kandi- roke republikancev.
Bender ponovno izvoljen;
Huber zmagal v Akronu
Republikanski kongresnik-at-large George Bender je v splošnem republikanskem valu z lahkoto zmagal nad demokratom, dosedanjim državnim senatorjem William M. Boydom (Boi-čem), ki je bil mnogo let državni poslanec in senator.
Ena svetla točka drugače temne slike, je zmaga demokratskega kongresnika Walter-ja Huberja v 14. distriktu, to je v Akronu, ki je bil podpiran od CIO odbora za politično akcijo.
Lausche ni dobil dovolj glasov v okraju Cuyahqga
Lauschetov poraz j e postal jasen, čim se je pokazalo, da mu bo okraj Cuyahoga dal komaj okrog polovico toliko glasov kot jih je dobil v svojem domačem okraju pred dvema letoma.
Ko je Lausche prvič kandidiral za governerja, je v širšem Clevelandu dobil 192,000 glasov večine. Kar se tiče Clevelanda samega, je tudi letos trdno stal
mestnih občinah, ki so običajno republikanske, je v teku dveh let zelo nazadoval.
Na podlagi poročil iz 667 precinktov izmed skupnega števila 1,498 v okraju se sklepa, da Lauschetova večina v okraju Cuyahoga ne bo znašala \eč kot okrog 80,000 glasov.
Molotovov govor je važen doprinos k stvari miru
FLUSHING, N. Y. (O.N.A.) — Diplomati najrazličnejših dežel so izjavili po govoru ministra Molotova, da je razčistil ozračje, ter da pomeni velik doprinos za stvar miru. Obenem pa. isti krogi poudarjajo, da so Rusi v dveh komisijah organizacije Združenih narodov zavlačevali delo — v odboru za vojaški glavni stan Združenih narodov in v komisiji za atomsko energijo.
Načelo omejitve oboroženja vsi hvalijo. Naglašajo, da misel ni nova, ter da je predvidena tudi v Carterju zedinjenih narodov, toda jasno je, da je predlog kot tak, prihajajoč V sedanjem trenutku in položaju, smel korak naprej. Posebno razveseljivo smatrajo ti krogi dejstvo, da prihaja s strani Rusije.
Britanski delegat Noel-Baker je bil izjavil, da je Združenim narodom potrebna konstruktivna misel, da bi na njej gradili. Izvesti razorožitev pa bi bil ogromen problem, težak in zapleten, toda dejstvo, da je nekdo predlog stavil, je samo na sebi nekaj konstruktivnega.
Nekateri delegati poudarjajo, da so Rusi delali težave ravno v komisijah, v katerih se je pripravljalo teren za razoroževa-nje.
Dostavlja tudi, da sledi Mo-lotov sicer v splošnih linijah predlogom, katere je bil stavil v stvari Ligi narodov tedanji sovjetski zunanji minister Lit-vinov, a ne omeni niti z besedico problema mednarodne kontrole, ki je bila bistven del Lit-vinovih predlogov.
ODŠLA V CALIFORNIJO.
V sončno Californijo je odšla na počitnice za mesec dni Mrs. Mary Rijavec iz 6836 Bayliss Ave.. Nastanjena bo pri bratu Jim Paulich v Los Angelesu. Želimo ji mnogo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
SREBRNI JUBILEJ
Danes obhajata 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Karl Blatnik iz 20280 Lindberg Ave. Sorodniki in prijatelji jima izrekajo svoje čestitke s željo, da bi jubilanta srečno obhajala tu-
za Lauschetom, toda v pred- di zlato poroko.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
B. novembra
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. <1231 ST CIiAIB AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
_$7.00 _ 4.00 _ 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
.$8.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Amerilco in druge Inozemske države);
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta)---
_$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
CHURCHILL TOŽI ADAMIČA!
Tožbe so na dnevnem redu. Listi so dnevno polni poročil o tožbah, tožilcih in obtoženih vseh vrst, ki zbujajo lokalno zanimanje. Toda senzacija svetovnega značaja je vest, da je bivši premier Velike Britanije Winston Churchill vložil tožbo proti Louisu Adamiču, SANSovemu častnemu predsedniku, ter tvrdki Harper & Brothers, ki je založila njegovo najnovejšo knjigo "Dinner at the White House".
Vsebina obtožnice nam ni znana. Lahko pa si jo omisli vsakdo, ki je prečital in se poglobil v snov "Večerje v Beli hiši." Adamič je mojstrsko naslikal Churchilla, torija, imperialista, ki s i je nadel nalogo "vzdržavati imperij za vsako ceno", Churchilla, — borca proti fašizmu in nacizmu, ki pa je obenem držal v svoji pesti skoraj polovico Sveta . . .
Senzacija je tem večja, če upoštevamo dejstvo, da je bil Churchill svoječasno vodilna osebnost na svetovni po zornici, vladar skoraj polovice sveta, toži pa za razžaljen je časti, blatenje karakterja, misreprezentacijo in ne vem kaj še vse drugega navadnega slovenskega priseljenca, podržavljenega Amerikanca in uspešnega pisatelja, ki si je drznil zapisati svojo sodbo in mišljenje o britanskem premier ju, ki je sam povedal vsemu svetu, da ni njegov namen predsedovati ob razsulu britskega imperija.
Toda dasi ima ta tožba značaj iz vo je vati si na sodni j i osebno zadoščenje, je očividno globljega pomena, političnih implikacij. Churchill-človek ni važen; Churchill-poli-tik in diplomat, prvak med eksponenti imperializma, Chur-chill-torij pa je nadvse važen.
Adamičeva slika Churchilla je impersonif ikaci j a kapitalističnega imperializma, politično-ekonomske ideologije, ki ne zaostaja, če ne prednjači nacifašistični ideji, da so le gotovi narodi, poklicani za svetovne gospodarje, drugi jim pa morajo biti podvrženi. Ekspremier Velike Britanije je v svojem fultonskem govoru jasno povedal in predsednik Truman mu je ploskal, da je le anglo-saksonska rasa zmožna vladati ta pregrešni svet. V drugih govorih je naglasil slovansko nevarnost, ki jo je treba po njegovem mnenju zatreti v kali. Taki izrazi so klici na vojno. Sovjetska zveza se ni predolgo obotavljala in nazvala Churchilla prvaka vojnih hujskačev. Adamič je v svoji "Večerji v Beli hiši" točno analiziral ves Churchillov politični karakter in podal razloge, zakaj je tu in tam užaljeni ekspremier pripravljen bratiti se celo s Stalinom in Titom in s "komunisti", da je rešil, kar se je rešiti dalo.
Churchillu gotovo tudi ni ljubo, da ima "Dinner at the White House" dobro cirkulacijo tudi v Angliji, saj so jo prejele naj prominentne j še osebe, vključivši vsi člani britanske vlade in parlamenta. V Združenih državah so jo kritiki pohvalno ocenili, dasiravno so gotovi katoliški krogi izrabili svoj cerkveni položaj in vplivali na gotove knjigarne, da knjige niso razprodajale.
Večina snovi te knjige je povezana s političnim ozadjem, s katerim je imel opraviti tudi SANS. Radi tega in pa radi t6koče tožbe je priporočljivo, da jo čita vsakdo, ki mu je mar pretekla, tekoča in bodoča svetovna politika.
("Dinner at the White House" se prodaja po $2.50 in je naprodaj tudi v uradu "Enakopravnosti.")
Mirko G. Kuhel. tajnik Sansa
jaki in rojakinje smo bili tudi v Ameriki med ostalimi v vseh večjih naselbinah člani slovenskih čitalnic, sokolskih edinic in pevskih zborov. Tako se je z sodelovanjem zavednih mož, žena, deklet in fantov pred 40 leti ustanovilo tudi v Clevelandu eno teh pomembnih—Slovensko narodno čitalnico!
Jaz nisem bil ustanovitelj Čitalnice, ker takrat me še ni bilo v Ameriki. Poznal pa sem in še jih poznam precej tistifi mož in fantov, ki so bili ustanovitelji ali prva leta postali člani te ustanove. Poznam tudi več žena, ki so bila pred leti kot dekleta in žene aktivne pri Čitalnici. Enih in drugih je v teh dolgih letih že veliko umrlo. Pred leti, ko smo bili vsi bolj mladi, je bilo med nami mnogo več navdušenja, veliko več življenja in lepih nad, v kulturnem in v zasebnem življenju.
Danes je pa vse precej drugače, kar je seveda naravno. Naj bo že tako ali drugače, pred nami je 40-letni jubilej Slovenske narodne čitalnice. S tem v zvezi se v nedeljo 10. novembra vrši velika proslava v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave., pričetek ob 4. uri popoldne. Zvečer bo ples v avditoriju in prijazna prosta zabava.
Pri popoldanskem programu nastopi več pevskih zborov, seveda tudi s partizanskimi pesmimi in podan bo tudi umetni ples itd. Ako še niste čitali programa, pazite te dni na dopise v Enakopravnosti, v katerih bo opisan natančen program. Vseh Slovencev pa je nekakšna kulturna dolžnost, da se polnošte-\ilno odzovemo in udeležimo te pomenljive slavnosti. Saj to je prvi slučaj, da katera izmed slovenskih čitalnic v Ameriki praznuje 40-letnico nepretrganega kulturnega delovanja, kar velja za Slovensko narodno čitalnico v Clevelandu.
Kot tajnik Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., prijazno vabim vse naše članstvo in odbor, da se vsi udeležimo 40-lfetnice Slovenske narodne čitalnice in pomagajmo z navzočnostjo do lepšega uspeha pri tej častitljivi 40- letnici.
S čitalniškim pozdravom,
Anton Jankovich.
UREDNIKOVA POSTA
Ob 40-leinici S. N. Čitalnice
Cleveland, O.—Med letošnjimi jubileji raznih društev bomo praznovali v nedeljo 10. novem-hra tudi 40-letnico obstoja Slovenske narodne čitalnice v Slovenskem narodnem domu, 6417 f)t. Clair Ave., kjer ima Čitalnica tudi svoje prostore, odkar obstoji ta dom. Pred tem je imela Čitalnica svoje prostore v več drugih krajih. Se najdelj je bila v bivših Sokolskih prostorih na E. 61 St. in Glass Ave. Teh prostorov se še živo spominjam, čeprav je od tedaj minilo že veliko let.
Pred leti je bilo veliko zanimanje za Čitalnico in tudi za so-kolstvo. Večina je bila med nami takih, ki smo prinesli s seboj iz domovine veselje do čitanja in smo imeli veselje s kulturnimi društvi in čitalnicami. V starem kraju smo imeli v vseh večjih mestih, trgih in vaseh čitalnice, zraven pa tudi Sokolfe in pevski zbor. Posebno je bilo to lobro organizirano na Primorskem, Vipavskem, Goriškem in vsem Notranjskem tja do Postojne, Logatca, Borovnice in
rhnike.
Iz vseh tistih krajev djšli ro-
Slar čitalničar ima besedo
Cleveland, O. — Prišla je naokoli jesenska sezija, odeta z mnogimi barvami.. Človeku se zdi, ko bi bil v čarobnem gaju. Ako se človek ob tem času pelje v naravo, vsakdo občuduje drevje, kako se izpreminja, kakor mavrica pred tvojimi očmi. Menda ga ni slikarja, ki bi mogel zajeti v svojih podobah vso tp krasno lepoto narave.
Ta jesenska doba nas spominja na 40-letno preteklost, na tiste čase, ko so prihajali slovenski fantje in dekleta v skupinah v Ameriko iskati si novega življenja tukaj. Od leta 1900 do 1910 nas je največ prišlo v to deželo, v nobenem drugem desetletju ne toliko. Prinesli smo s seboj vse domače'šege, in v vseh teh letih tudi nismo pozabili našega materinskega jezika. Tedaj je bilo treba ustanoviti si tukaj Čitalnico, izobraževalno ustanovo, ki naj bi nas v tujini družila kot brate, kot sestre slovenskega naroda.
V tistih pionirskih letih sa se v Clevelandu ustanavljala razna društva, kakor Slovenski Sokol, pevska, dramska in številna podporna društva. Ako se ne motim, je bil Slovenski Sokol eno prvih društev v Clevelandu. To društvo je bilo zelo aktivno za tiste čase. Potom članstva tega društva se je ustanovilo mnogo drugih društev. Tako se'je med drugimi iz Slovenskega Sokola pred 40 leti ustanovila tudi Slovenska narodna čitalnica, ki je imela v začetku težke boje za obstoj. Kljub vsemu je ostala aktivna in v)ri ž'vi jen ju celih 40 let. Slovenska narodna čitalnica ima bogat arhiv slovenskih knjig,
čez 2,000 po številu, od raznovrstnih slovenskih pisateljev in pesnikov.
V zadnjih par letih smo začeli nabavljati tudi nekatere angleške knjige in revije, tako da se tudi za tukaj rojeno mladino pripravlja čtivo, ker čitalnica danes potrebuje nove mlade člane in nove čitatelje. Zadnja leta se obračamo na društva za denarno pomoč. Okrog 15 društev se odzove vsako leto in prispevajo svojo članarino. Vsako društvo prispeva po svoji moči in s prispevkom od strani društva postanejo vsi člani društva avtomatično tudi člani čitalnice, kjer si potem lahko izposodijo knjige in hodijo čitati časopise. Vsak tak član pa mora prinesti potrdilo od svojega društva, da se izkaže h kateremu društvu spada. V čitalnici je dana prilika vsakemu, da lahko čita. Zato tem potom apeliram na članstvo tistih društev, ki podpirate čitalnico, da se po-služite vseh kulturnih dobrin, ki jih nudi čitalnica svojemu članstvu, to je: da prihajate v čitalnico, si izposodite knjige za čitanje in da se ustavite pri našem časopisju, ki prihaja v čitalnico in čitate. Sedaj so dolge noči in kratki dnevi. Ob večerih vzemite v roko dobro slovensko knjigo, s katero se boste pogovorili kot z najboljšim prijateljem.
I V avgustu 1906 leta so se zbrali v edini slovenski dvorani sledeči ustanovni ■ člani Slovenske narodne čitalnice: Rajko Fajgel, tedanji urednik "Nove Domovine", sedaj živi nekje v Detroitu, Mich.; John Špehek, Frank Cerne, slovenski trgovec z zlatnino, Frank Zupančič, Ivan Pirnat, Ivan Avsec, Anton Benedikt, Jože Kalan, trgovec z železnino v SND, in Peter Pikš.
Prvi odbor je bil sledeči: Fr. Cerne, predsednik; Peter Pikš, podpredsednik; Rajko Fajgel, tajnik in Ivan Pirnat, blagajnik. Od ustanoviteljev so še štirje živi in ti so: Frank Cerne, Joža Kalan, Rajko Fajgel in Frank Zupančič. Vsi želimo, da jih vidimo v nedeljo 10. novembra na slavnostni priredbi 40-letnice Slovenske narodne čitalnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. Z lepim programom popoldne, katerega začetek bo ob 4. uri in ss bo nadaljevalo zvečer s plesom, bomo proslavili to izredno slav-nost.
Vabimo cenjeno občinstvo, da nas posetite v nedeljo v velikem številu, saj je Slovenska narodna čitalnica na razpolago za vse I enako. Zato ne pozabite nede-} Ije 10. novembra. Vstopnina je j $1 za program in za ples; samo za ples pa 65 centov. Na svidenje!
W. C., čitalničar.
naše farmarje, da, bodo vsi navzoči.
Torej še enkrat: ne pozabite v nedeljo in pridite vsi v Collin-wood ter si vstopnice že danes preskrbite.
Na svidenje!
John Sorc, podpredsednik.
Ali vam je znana nova mestna odredba?
Pred kratkim je mestna zbornica v Clevelandu sprejela posebno varnostno odredbo za lastnike avtomobilov, ki se delno glasi:
"Nihče nima pravice na kateri koli cesti v Clevelandu par-kati avtomobila brez da bi zaklenil 'ignition,' vzel ključ ven in ga vzel s seboj."
Ker je bilo zadnja leta in tudi letos veliko avtomobilov ukradenih, je postala taka postava potrebna in odgovornost za ukraden avtomobil se sedaj naloži direktno vozniku avtomobila. Večina od letos ukradenih avtomobilov ne bi bilo ukradenih, če bi ne bili lastniki pustili v avtomobilu v "ignition" svojih ključev. Kdor pusti avtomobilski skjuč v "ignition," tisti direktno vabi tata, da mu ukrade avtomobil. Odkar je nova odredba postala polnomočna, so vsi lastniki in vozniki avtomobilov prisiljeni sodelovati s policijskim departmentom, da se omeji krajo avtomobilov.
Ako se kateri izmed lastnikov avtomobilov ali voznikov ne bo ravnal po tej postavi, zapade kazni. Ako bo policija našla ključe v katerem parkanem avtomobilu, jih bo vzela in lastniku izdala aretacijski listek. Drugi postopek policije v takih slučajih bo, da se bo poklicalo vla-čilni truck, ki bo odvlekel vri' avtomobil na policijsko dvorišče. Ključi od takega avtomobila bodo izročeni avtnemu biroju in lastnik jih bo dobil na^aj šele tedaj, ko bo plačal odmerjeno mu kazen.
Vozniki, ki si bodo nadeli te izkušnje, jih ne bodo preveč veseli. Vendar, ako taki vozniki pomislijo, je bila ta akcija pod-vzeta ravno za njih protekcijo, ker so bili preveč brezbrižni, da bi varovali sami svoj avto. Je še vseeno bolje plačati kazen, kot pa izgubiti avtomobil. Zato odslej pazite, da boste ob vsakem parkanju vzeli ključe iz avtomobila ven in zaklenili "ignition" ter odnesli ključe s seboj.
Nekaj važnega!
Ali veste, kaj bo v nedeljo, 10. novembra v Slovenskem dela-skem domu na Waterloo Rd., po-[ poldne ob štirih. Bo nekaj po-'setnega, nekaj važnega! Dru-št\o V boj, št. 53, SNPJ, eno največjih društev pri SDD bo praznovalo 40-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo krasen j program popoldne, zvečer pa ples v obeh dvoranah. Pri programu bodo nastopile najboljše moči, ki jih je mogel dobiti od-! kor. Najvarnejša in najlepša pa bo živa slika, katero bo vprizo-ril naš č'an brat Vinko Cof s so-ielovanjem pe skega zbora Jadrana.
Kal on n'rnate vstopnico k tej i prireditvi, si jo še danes ' prpskrbitf!. Kaj vse je že storilo ; društvo "V hoj", ne bom opiso-I val. Pri vpaki prireditvi vidite ' c'ane, kako dragevolje po-mnp:aio. Zato apeliram na člane, prijatel e in znono^, da gotovo napolnite v nedeljo, 10. rovem-bra ole dvorani, ko bo pralno-
drr.štvo svojO 4C-Iet.nico. I Vab: 1 tudi v:a acceilnja clru-,11\a v Cfvelandu in ckoiiii, da in 3 Lijj, in	vabim
Do kvote za otroško bolnico v Sloveniji manjka še $6,000
(Nadaljevanje s 1. strani)
slati svoj prispevek, da se odzovejo, predno bo kampanja zaključena.
Poleg te humanitarne akcije, da slovenski Amerikanci pomagajo zgraditi v Sloveniji bolnico za slovensko mladino, ima Slovenski ameriški narodni svet še druge naloge, katere še niso popolnoma izpolnjene. Naša politična akcija v korist Slovenije in Jugoslavije je danes bolj potrebna kot kateri koli drugi čas v dokončni borbi za uresničenje zgodovinskih teženj slovenskega in jugoslovanskih ljudstev. Medtem, ko si bodo narodi Jugoslavije sami uredili notranjost svoje hiše brez zunanjega Vmešavanja, rabijo zunanjo pomoč za zgraditesv prijateljskih odnoša-jev z drugimi državami, posebno z zapadnimi demokracijami, s katerimi je skoraj prišlo do odprtega spora, ker se predstavniki jugoslovanskih narodov ne marajo odpovedati svojih upravičenih zahtev in pravic in dopustiti, da bi bila dežela in njeno ljudstvo ponovno podvrženo izkoriščanju.
Ni mi treba poudarjati, da za-padne velesile ne soglašajo z preureditvijo kakršno si je izbralo jugoslovansko ljudstvo. Preprečiti jo hočejo za vsako ceno in za dosego tega se vodi proti Jugoslaviji načrtna sovražna kampanja, katere namen je ustvariti antipatično javno mnenje o Jugoslaviji m njenim voditeljem. Ta kampanja je naperjena proti vsem narodom, ki spadajo pod takozvano "sovjetsko sfero," posebno pa so na piki vsi slovanski narodi, in uspelo je že v toliko, da daje moralno oporo vsem diplomatičnim postopkom proti Jugoslaviji in njenim bratskim državam.
Ti postopki, ki so jih ameriški vladni zastopniki zavajalno predstavljali javnosti kot izvajanje "principov demokracije," so se že na mirovni konferenci
izkazali za "politiko sile," "ekonomski imperializem" in "dolarska demokracija." Slovanske države, ki so se zedinile za nasprotovanje taki politiki in proti nepravičnim zaključkom konference, so že občutile "politiko sile' in "dolarske demokracije."
Jugoslavija je ponosno zapustila zaključno zborovanje—globoko užaljena, brezmejno razočarana.
SANSova naloga je še vedno storiti vse mogoče korake, da se sovražna propaganda pred zavedno ljudsko maso razgali in oslabi. Povedati je treba še glasnejše, da je Jugoslavija predrago plačala za vse svoje pridobitve osvobodilne borbe ter da vso demokratično pravico te pridobitve braniti in jih ohraniti.
Predstojniki Slovenskega književnega zavoda v Ljubljani nam pišejo:
"Tolmačite vsem Slovencema in Jugoslovanom, ki jim je stala Amerika krušna dornovf na, da stojimo Slovenci v std-rem kraju trdno na svojih nikih in da od svojih načel odstopamo. Hočemo izgraditi tf' dno Jugoslavijo, kjer bodo ko vsi živeli mirno in udo^ življenje. Povejte jim, da 8# prebrodili že velike tezkoČe obnovi, povejte jim pa iudi, ^ smo pripravljeni na vsakršno žrtev. To pa samo zato, da ^ nekoč dobro nam in našim namcem—rodu, ki sedaj šča . . ."
Poštene besede, ponosne bes^ de . . .
Toda najprej moramo usp®®' no izvesti našo kampanjo ^ otroško bolnico. Enotno delo rodilo več sadov. To je zaklj'"'' ni apel na vse podružnice, d^^ štva, organizacije in posameznike, da dopolnijo svoje kvote ^ ! nabrane vsote odpošljejo SANSov urad.
"Bratje ljudje, ki dihate še zra^i ne imejte src zakrknjenih za si j če se smili vam tak siK®*7 Bog se tem rajši bo ozrl ua v®®' (O. Župaiiči^'
Za Slovenski ameriški naro®" ni svet:
Mirko G. Kuhel, tajni^
SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM
(Nadaljevanje )
Glede tatvine pri sestrah kar-1 z Gestapom. Ljudi je dobival
Ne zapirajte izhode za toploto od forneza
V začetku zadnje zime je neka mati šestih otrok, ki so bili tedaj vsi bolni, zaprla izhode za toploto od furneza v vseh sobah razen v kopalnici, katero je hotela posebno segreti, da bi mogla skopati bolne otroke. Pri tem pa se je vročina od furneza preveč centralizirala na en sam izhod in nastal je med steno ogenj. Mati je pogumno in srečno rešila vsake poškodb s vse svoje otroke, toda radi ognja je bila hiša močno poškodovana, ker so morali ognjegasci razkopati steno, da so ogenj pogasili. Pri tem so podrli tudi do-beršen del stopnjic, ki vodijo iz pritličja v drugo stanovanje, predno je bil ogenj temeljito ugašen.
Mestni varnostni direktor Frank D. Celebrezze opozarjt vse hišne gospodarje, naj bodo previdni pri ravnanju s furne-zem in naj gledajo na to, da je toplota od furneza razdeljena po vseh ceveh enako za vse sobe v hiši. Siliti vso toploto v eno samo prenosno cev, je nevarno, razen ako je taka cev v resnici popolnoma insulirana, kar pa je jako dvomljivo v večini domov. Vratica na izhodnih C3veh smejo biti delno pri-j prta, toda nikakor ne popolno-, ma zaprta.	|
Važno j:, da se očisti tudi prah nri izhodih v cevi in okrog vratic znotraj, ki se nabere v letih časa, kar povzroča nevarnost ognjs, če 3e furnez pre-
meličankah je Hacin izpovedal, da so tatvino izvršili domobranci, krivdo pa zvrnili na partizane: "Kapetan Ilovar je poslal dva kamiona z domobranci, ki so bili preoblečeni v partizane."
Dokaz za Hacinovo fašistično orientacijo je dogodek z Manico Komanovo, slovensko pesnico in pisateljico. Aretiral jo je na Sil-vestrovo 1940, češ, da je v svoji
policijo, ker jim je dajal deH® in obljubo, da bodo odlikov®|^ Vsled tega so šli v službo in koj postali oficirji.	.j]
Priča Alojzij Oražem j®
• iQ4^'
aretiran m zaprt januarja J-'' Pokazal je na Hacina kot os^ ^ ki je odredila, da so ga z ^ odpeljali v policijske zap"^ "Najprej so pripeljali v
....wvv. ...v,	jy ovwj.	Medveda. Brez zasu-
recitaciii zasmehovala Hitlerja 1 .	, ^ cpsI®
■	I nja so mu zapovedah, da s«
in Italijo. Takoj je brzojavil v'.

■D . . . .	.	ce. Trije so pristopili, eden
Beograd ministru za notranje	. , • i , , • siiavK"'
J •	, • • J	imel pendrek, drugi ...
zadeve in vso zadevo prijavil dr- ,	,, .... z ^
'■ •'	eden pa dolg vojaški pas ^ j.
zavnemu tožilcu v Ljubljani. , ^	^	„7»'
-t y. .■ . . .	lezno zaponko ter so ga z*
Nacifašisti so torej imeli svoje	...	^ n-anli ®
... . j"" , ... : neusmiljeno pretepati, lep" , simpatičarje v Jugoslaviji še	^	nad®'
'	•' I ga približno pol ure, da je P"
pred osvajalnim navalom.	i	^ m	iaz'
^	I v nezavest. To sem videl J""
Pričanje ljudi, ki so občutili moja žena, ki je tudi padla ^ ^
grwzote nadornega izdajstva I zavest. Za njim so pripeljali w,
Na poziv predsednika sodišča, i S"™ J'""
so predstavljene razne priče, ki so na svoji lastni koži občutile vr,e strahote narodnega izdajstva in bile očividci mnogih grozodejstev, za katere so odgovorni in krivi obtoženci.
Priča Franc Lavrenčič je izpovedal, da je bil Hacin povezan
nato Medvedovo hčerko in tem sina. Tega so tepli je padel v nezavest, ga k zavesti, pa ni mogel stati- ■ silili ao ga, da je moral p®*' vso kri na tleh. To je trajal" 8. do 12. ure.
Ob 12. pr'.de nek stražnik-... pel'al je na ju v drugo sobo, vec r^grcje V takem slučaju	vzeliz'^J''^
je treba vratica odstraniti, da	ju nabil in
Ro rlnar7» vpr nran .n nnt*im vn-	** **
se doseže ves prah .n potem zo pet nazaj pritrditi, kot so bila. Paziti je treba tudi na železni
enega proti meni, drugega proti žjni. Nato je mene o v "nodmnrnico" (mužil'^.;^.
"oif
J	, .	, Ijal v podmornico	(mui-' ,g,
drog, s katerim popravljatei	.. . v	<vvetl'
.	1-	i %a /noske), ženo pa	v cv
ogenj v furnezu, ki se pri tem{ /	' . . j
razgreje s konca. Ako tak drog, y
obesite poleg kakšne lesene .ste-j Oražem je nadalje
ne ali kaj drugega, lahko isto j da sta o. jmuarja 1944
vžge. Zato je važno, da se tak tirana dva njegova delavca-
razbeljen drog obeša dovolj dp.- ^ li bo ju ponoči, ju odpeljali
leč proč od vsake gorljive stva- Urhu in oba tam ustrelili-
ri.	1 (Nadaljevanje sledi)
6. novembra 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. 26th Street, Chicago 23, m.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 * Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE FBISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Cutnl član: DK. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKirriVE:
Predsednik: «:TBIN KRISTAN, 23 Beechtree St.. Grand Haven, Mich. ^ podpredsedtJk: fANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. ^ podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois.
1'ajnik: MIRKO G. KVHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. ZapIaUkar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111.
Clanl:
LEO JURJOVEC, 184« W. 22nd PL, Chicago t, IlL ANTON KRAFENC, 1636 W. 21st PL, Chicago t, IIL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
frank ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, IIL 'OSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaHy Rd., Englewood, N. J.
8IRŠI ODBOR:
^TON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo RA, Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, IIL ^BERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa.
^TON HORZEN, 1239 First St., La Salle, 111.
^XHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo.
^V. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
PRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W, Chisholm, Minn.
®LENA KUSAB, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, m.
^THEWNE KBAINZ,'17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich,
JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y.
j^TOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio ^RESA speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
Valentine STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.
'OBn M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
^DREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
^TON ZBASNIK, a. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI.

t
FRANCE BEVK:
MED DVEMA VOJNAMA
ČRTICE IN NOVELE
(Nadaljevanje)
Dvignil se je in stopil Zunaj je bil siv, mraoen
^an. Pod
cesti vrsta kostanjev, zadaj ^^lezniška proga, tračnice, očr-■^eli grušč, plot. Za progo se je ^ levici razprostiralo polje, na ®snici travniki i n drevoredi.
Ni:
I hudourniki in potoki, skrivno-
^ sti temnih sotesk, čar divjih
šum . . . Gledal je z odprtimi
, . i , , -.i očmi, diha! s polnimi prsi. Za oknom je tekla cesta,' . . u i j •
nip je pozabil, da ]e sonce v
njegovi domovini svetlejše, zemlja bolj gola, a bolj bleščeča in opojno vonljiva ... V jeseni, v sivih dneh brez sonca, je začutil nemir kot ptica v kletki. Srce mu je zadrhtelo kot struna, ni mu nehalo trepetati do pomladi.
3ive so bile gole in puste; rja-zemlja je bila v mokroti po-svetlikala se je od vla-^0 strniščih so s počasnimi f&ki stopale vrane ko črni mi-Iz grmovja so v veliki ja-prileteli vrabci in posedli na °^ju. Ob njivah je prišel ne-° in se razgledoval. Vrane so ^ dvignile, zletele v dolgem, le-polkrožnem letu in se usta-v smrčju.
kra, kra!"
ze
Pirih j e poskušal pričarati med stene sobe vsaj rahel dih svoje domovine. Spočetka se mu je zdelo to otročje, pred drugimi se je celo sramoval tega početja. Ko na je sam sedel med štirimi stenami in pozabil na življenje tam zunaj, mu je bilo toplo pri srcu.
Ciprese, oljke, trte, pesem ^^avniki so bili že izgubili škržatov . . . Stene sobe so bile
svetlo pobarvane in poslikane: zeleni listi, rdeče in modro cvetje. Slike v pozlačenih okvirjih:
zelenje in se pokrili z ru-j^^^kasto barvo. Dvoje, troje oši je bilo zašlo med bre-
' obračalo s kremplji mokro} v barvah sonce juga, da je šče J. pod nogami in kokodajoče melo v oči; melodije so trep
^ ^0,	orv Kili o*r^li • If*
Drevoredi so bili goli; le' tale v njih. V kotu je iz široke
pa tam ie na, tenki mladiki Visel
tr,
osamel zlatorumen list in
Kljuboval je vetru, ki
0%
bile da
^ahlo vel skozi veje.
f&čje je bilo težko, drobno
'"Osilo iz megle. Kapljice so komaj vidne, a se je zdelo, svojo vlago prodirajo do

Pred oči mu je stopila mladost in vse, kar je bilo povezanega z njo. Domača hiša med oljkami in češnjami, med smok-vami in trtami. Oče, mati in sestre. Vonj cvetic, pesmi po vseh rebrih in dolinicah, sonce, sonce. Skrivnostne noči, mesečina, vriskanje fantov. Iz zemlje in iz ljudi se je nekaj velikega, nedopovedljivega, omamnega pretakalo vanj . . .
Zajela ga je vojna. Pregnali so ga z rodne zemlje, tedaj je prvič občutil bolečino ljubezni. Nikoli se kak fant ne zave svojega prvega čustva do dekleta tako bridko, kot se je on takrat zavedel povezanosti z domovino. Bila je daleč, a njega je še vedno opajal njen vonj, še je slišal njeno melodijo. Učil se je v tujem jeziku, a za slednjim izrazom je stala senca njegove ljubezni.
Mnogi so se takrat izgubili, hiti sledu ni bilo za njimi. Pirih pa je znova pozdravil domovino. V neumljivi bridkosti, a obenem v radosti mu je vzdrh-telo srce.
Za mladega človeka je nevarnost opojna kot vino. Prvič trepeta telo od strahu, drugič že drhti srce od neumljive strasti. Živčni tresljaji pričakovanja, zmagoslavni občutki uspeha mu postanejo vsakdanji kruh. Pozabljena je skrb za bodočnost, drzna misel zaničuje hipe ljubezni, mladost se je velikodušno žrtvovala visokim ciljem. To so ljudje, ki se jim drhal posmehuje, a jim ne sega niti do gležnjev. Ne vodijo njihovih glav, ki so obžarjene od sonca bodočnosti.
Pirih ni hranil spominov na dni grozničavega boja, razočaranj, tveganja in zmag. Nekatere je bil vrgel na ogenj, drugi so ležali med sodnimi spisi kot obtežilno gradivo. Vse, kar je ostalo: nekaj fotografij s skrivnostnih izletov, troje šopkov posušenih cvetic, šopki so ga spominjali na nekatere hige ljubezni. Dekle mu ni več pisalo; morda ga je že pozabilo.
Sredi mrzličnega dela svoje preteklosti se je večkrat zamislil: pride dan, ko bo treba vse pustiti in iti. Grenko mu je šlo skozi srce: kam? v ječo? V tujino? Poznal jih je, ki so šli pred njim. Eni v železje, a druge je pobrala črna noč. Oboji so bili, kakor da so umrli. Za koliko časa? Morda le za nekaj mesecev, morda za nekaj let. Stisnilo ga je za srce. Neredko se je z vso silo otepal malodušja. A naj mu je glava klonila še tako nizko, zmeraj jo je zopet dvignil. Pa kaj J Pustil bo delo, drugi bo stopil na njegovo mesto. Tako je bilo od' nekdaj. Zadnji nikoli ne pade . . .
Kar je slutil, se je zgodilo. Prišel je dan, ko so se okrog njega zidrgnile niti tako tiho in nenadoma, da se je tega komaj zavedel.'Z grozo je spoznal,
da visi nad prepadom in se je grenko zamislil. To ni bila več zgolj slutnja; zdelo se mu je, da že vidi roke, ki segajo po njem, krog preganjalcev se je ožil vedno bolj in bolj.
Pomislil je: ne pobegnem! To ni bil pogum, niti ničemurna želja po mučeništvu. Ako pobegne, se ne bo smel več vrniti v svojo domovino. Bile so neznosne minute, ko mu je bilo, kakor da visi med življenjem in smrtjo. Občutek, kakor da se ves ruši in se mu posiplje na glavo, žrtvovati svojo svobodo? Čemu? Da bodo njegove telesne in duševne sile gnile v ječi in bodo ljudje polagoma pozabili nanj ? V težkem boju se je odločevalo v njem.
Odločil se je v poslednjem trenutku ... V noči je stopil na samotno stezo in kot omotičen stopal v negotovost. Vse, kar mu je bilo dragega in svetega, je s silo tlačil v pozabljen je, mislil je le na nevarnost. Ali ga ujamejo? Telo mu je trepetalo kot v vročici, duh mu je zaman odganjal strahove in črne privide. Imel je občutek, kakor da stopa naravnost pod vislice, krvniku naproti. Vedno znova se mu je užigalo upanje . . .
(Dalje 'prihodnjič)
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini ' Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži
MEXICAN AMBASSADOR . . . The ambassador of Mexico, Senor Don Antonio Espinosa de Los Mote ieras, shown as he called at the White House to discuss proposed shipments of Mexican cattle to United States' stockyards.
U.N. IS SAFE . , . Former secretary of state, Edward R. Stet-tinius, told students at University of Virginia convocation exercises that none of the great powers will take any step to destroy the United Nations.
in se kot ledena halja
Br
srca.
Pirih se je stresnil. Je-
je legala na živce. Vča-ž? ponoči začutil, da lega
sih
na zemljo in vstaja via ^ sten. Mrzel občutek, ki K , težko stopil le v kri, am-lo	v dušo. Pomračil je če-
in
Ozi i s
zaprl okno.
se je po sobi .
posode rastla cipresa. Ponarejeno južno cvetje, umetna palma. Na mizi je ležal kamen, ki ga je bil pobral na begu še na domači zemlji. Ni pobral rodne prsti in jo prinesel s seboj, pobral je kamen. To je imelo zanj svoj pomen. Na gladkem, iz-brušenem robu je bil vrezan datum, še ura, ob kateri je bil zapustil dom. Portreti doma- i čih mož in fotografije znancev; knjige, ki so našle pot za njim.
Zunaj je megla in sneg, njegov pogled pa je objemal te predmete, mu čaral domovino pred oči. Videl jo je rahlo zabrisano kakor skozi tenke, mre-V mrač- žaste zastore. Polglasno je za-
lih
^^'^'^injal svojo južne domovi-1 njene zvoke. Slišal je peti svojo v /' jvečjo bolestjo. V megli, i zemljo od visokih gora do mor-v snegu sla vselej po-1 ja. Tak o se Japonec v
dneh jeseni in zime se je žvižgal pesem in se potopil v
tujini
jasno nebo in sonce iz'obleče v svileno kimono, čepi na
J^Kovega spomina. Zaorl je oči | tleh in misli, da ji? v svoji do-duhu gledal milino južnih movini pod cvetočimi češnjami
in
^^dar je globoko vdih-'na praznik bogov.
mu je zdelo, da čuti vonji Pirih je skozi dim nove ciga-in sadežev ... V poletju rete strmel na podobo dečka s, Ijjj 'a ta dežela, katere gost je šopkom v lokah, ki je visela nad go'	Zelena polja, čudoviti pisalno mizo. Droben, podolgo-'
Pj, dovi, a pisanimi oblaki pre- vat obraz, tenke, a velike ust-"^0 nebo. Visoke planine,' nice. To je bil on.



FIGHT TO PAY TAXES . . . One would normally see such a crowd rushing (o get an item of scarce food—a steak or roast—or to procure tickets to a sold-out performance, or trying to crash a crowded train. This mob is pushing to—of all things—jtyy income taxes. The scei<e is Rome, Italy, where the mob waited until deadline to file thell income tax returns—just as many do in America.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S lužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vesi, da je preminila 22. septembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v Mount Sinai bolnišnici, moja ljubljena soproga, oz. mati in stara mati
FRANCES TAVČAR
rojena MALENŠEK
Pogreb blagopokojne se je vršil v sredo 25. sept. iz pogrebnega zavoda Žele in sinovi v cerkev sv. Filipa na 82. cesti in od tam na Calvary pokopališče.
Pokojna Frances je bila rojena 20. nov. 1894 v Št. Vidu nad Ljubljano, odkoder je prišla v Ameriko v letu 1907. Tu je bila večletna članica društva Carniola Hive št. 493 LOTM, podružnice št. 25 Slov. ženske zveze in delničarka Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
V	iskreno dolžnost si štejem zahvaliti se prisrčno za mnogobrojno krasno cvetje, podarjeno v zadnji pozdrav moji nepozabni soprogi; isti čut tople hvaležnosti navdaja srca mojih otrok, katerih blage mamice krsta je bila obsuta s tolikanj izrazi globokega spoštovanja in iskrenih simpatij, ko je ista ležala na mrtvaškem odru . . .
Predsedniku Slov. nar. doma, g. Janko RogeljU se toplo zahvaljujemo za čuteče izraze sožalja! Za krasne vence najlepša zahvala vsem sledečim;
Direktoriju Slov. nar. doma. Klubu društev SND, Ženskemu odseku SND, društvu Carniola Hive št. 493 TM, Slov. ženski zvezi št. 25, društvu Carniola Tent st. 1288 TM, Cleveland Red Jackets TM, tiskovni družbi Enakopravnost, Cleveland Athletic League SNPJ, društvu Spartans št. 578 SNPJ, društvu Comrades št. 568 SNPJ. dram. društvu Abraševič. Mar-Ket Coal Co. (Miss Agnes Klemenčič), Employees Medical Center. Employees Loan & Security Dept., Foreign Dept. of Cleveland Trust Co.
Dalje družinam: Družini Malenšek v Burton, Ohio, Mr. in Mrs. Will Doubledee. sosedom na E. 73 St., Mr. in Mrs. Frank Azman, Mr. John Potokar, Mrs. Mary Nosan in sinovom, Viola in Mrs. Kullberg, Mary Yatchum, družini Paul Praust, družini Ivan Bartol, Mr. in Mrs. Bohar in družini, družini Mady, družini Kačar, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Addison Rd.. Jos. Sušnik in družini. Jos. in Pauline Zorman. Mr. in Mrs. Paul Zerke, Mrs. Helen Debevec in Laddie Debevec, Mr. jA.nton Debelak in družini, družini Doran, Mr. in Mrs. Carl Stwan, Mrs. Catherine Beech in sinu, Mr. in Mrs. Frank Kostrevec, Mr. Anton Grdina in družini. Dr. in Mrs. L. A. Starce in družini. Dr. in Mrs. A. L. Garbas. Mr. in Mrs. Ed Weisshappel, Mr. in Mrs. Ivan Jontez, Rose in Norman Bauman, Mr. Louis Erste in družini, družini Andrew Spik, Mr. in Mrs. J. R. Zmunt, Mr. in Mrs. Albin Kremzar, Mr. in Mrs. John Kremzar, Mr. in Mrs. James Hočevar, Mr. Nick Spelič in družini, Ruth in Jim Weir, Donnie Ponikvar, Dorothy Mahlus, Mr. in Mrs. Scuba.
Najiskrenejša hvala za avtomobile sledečim:
Mr. Vincent Mallen. Solon, Ohio, Mr. Frank Azman. Mr. Louis Pike, Mr. Jos. Globokar, Mr. Laddie Debevec, Mr. Gabriel Drobnick, Mr. William Wapotich, Mr. Joe Babnik, Mr. Harry Huber, Mr. Mike Jalovec, Mr. Jos. Žele.
V	namen za maše nepozabni pokoj niči, so darovali sledeči:
Mr. in Mrs. Andrew Blatnik, uradnice društva Carniola Hive št. 493 TM, Mrs. Helen in Laddie Debevec. Mr. Geo. Lynch. Mrs. Louise Sutor. Mrs. Stella Britton, Mr. John Potočar, Mr. Frank Modic in družina, Mr. in Mrs. Hrastina, Mr. Lawrence Pirs, Mr. in Mrs. Leo Novak, Marie Lelič— 'Kruc družina, Mr. in Mrs. Anton Anzlovar, Mr. in Mrs. William Kremzar, Jane, Alice, Vickie Rojc, Mrs. Frances Slabe, Mrs. Mary Kastelic. Mrs. Charles Vrtovšnik. Mr. in Mrs. George Turk. Mr. Beno B. Leustig. Mr. in Mrs. John Stech in družina. Miss Ann Pesicka, Mr. in Mrs. Anton Debelak, Mrs. Mary Zehner, Mrs. Jennie Mersnick, Mr. Paul Krasoc st., Mrs. Frank Mullec. Mr. in Mrs. J. Kremzar. Mr. in Mrs. L. Erste, Mrs. Colarič, Mr. in Mrs. S. Hrastina, Mrs. Jennie Dolenc, Mrs. Angela Misič, Ruth Dolinar, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. P. Schultz, Mr. in Mrs. Anthony Sternisa in družina, Frances Mahler, Mr. Jacob Mencin, družina Mismas. Mary Gornick. Mr. in Mrs. Anthony Debelak, Mr. in Mrs. John Rutar. prijatelji pri Loan Security.
Posebej so darovali:
Mr. in Mrs. Mike Hugber, Mrs. Mary Bradač, Mr. in Mrs. Sutton C. Girod, Mrs. Mary Zuzek, Mr. Frank Znidaršič, Mr. Mike Jalovec, Mrs. Ursula Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Močnik, Mr. in Mrs. Frank Granc, Mr. Anthony Turkovich, Mrs. Julia Jerovnik, Mr. in Mrs. John Simčič, Angela Turkovich, Mrs. Frances Senk, Howard Boester, Mi^. Josie Mez-naršič, Mrs. Anna Erbežnik, Mrs. Cecilia Subel, Mr. Anton Tomšič, Mrs. Mary Somrak. Frances Legat. Josephine Drobnick, Ivana Shiffrer in Mike Bukovac.
Iskrena hvala vsem onim, kateri so darovali za otroško bolnico v imenu moje pokojne soproge, namesto cvetlic.
Nadalje se želim zahvaliti Mrs. Brezovar, Mrs. Ontoničar in predsednici Slov. Ženske Zveze za darovano molitev in nagrobni govor.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Žele in sinovi za vso vljudnost in vzorno voden pogreb.
Ponovno stotera hvala vsem tem navedeniiii prijateljem in znancem drage pokoj nice, kot moje družine. Prosim, da se nam blagohotno oprosti, če smo mogoče pomotoma prezrli kakšno ime, kar ni bil namen!
Hvaležni ostajamo do vas vseh!
Žalujoči soprog
JOHN TAVČAR,
FRANCES, PAULINE, poročena DEBEVEC MARGARET, DOROTHY, hčerke JOHN R., THOMAS A. in LAWRENCE, sinovi ROSEMARY in DORIS, sinahi MATH DEBEVEC, zet, MATTIE JR. in PAUL, vnučka Cleveland, Ohio, dne 6. novembra 1946.
STRAN 4
3NAK0PRAVN0ST
6. novembra 39^^
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponaiii iz "Slovenskega poročevalca"
pogozdovanje v okolici
kadeč ob savi
Velika je bila škoda, ki jo je zadal okupator gozdnemu gospodarstvu s sekanjem in uničevanjem gozdov v vojnih letih. Zlasti proti koncu je okupator napravil veliko škodo s sečnjo vsakovrstnega lesa, ki ga je uporabljal za gradnjo bunkerjev in lesenih mostov.
Tak primer roparskega gospodarstva je viden v idilični okolici mesteca Radeče ob Savi, kjer so bili lepi gozdovi iglavcev in listavcev že od nekdaj paša tuji gosposki. Ta kraj je bil kakor vsi ostali kraji v Po-savju skoro ves izseljen v Nemčijo, vsa imovina pa je bila za-plenjena od prešeljevalnega urada v Mariboru, tako tudi gozdovi.
Ko nas vodi pot po cesti iz Radeč proti vasi Hotemež, se potniku kmalu odpre na desni strani slika takšnega "vzornega" gospodarstva, kakršnega smo imeli priliko opazovati po vseh ostalih krajih lepe Spodnje Štajerske. Drevje je padlo pod nemškimi sekirami, namesto svetlih dreves nam zija nasproti goličava. Take rane se vrstijo v teh slovenskih gozdovih. Poleg sečnje pa so napravili škodo v gozdovih tudi številni požari, ki so nastali ob umiku tujih čet, ki so zadnje dni Raj-ha tukaj taborile.
Da bi vsaj nekoliko zacelilo te rane in popravilo škodo, ki je nastala, je oskrbništvo državnih gozdov v Radečah izdelalo načrt za pogozditev golosek v vseh prizadetih revirjih in ga tudi .izvedlo. Sadike je dobilo iz državne gozdne drevesnice v Radečah, organiziralo je delavstvo in mladino, ki sta se takoj odzvala. Določilo je termin pogozdovanja xa mesec april, ki je za taka dela najprimernejši in takoj pričelo z delom. Pogozdovanje je vodilo oskrbništvo gozdov. Čeprav je bil čas pogozdovanja najprimernejši, je bila vročina že velika. Ob pazljivosti vodstva, delavstva in mladine so se skoro vse sadike prijele.
Ljudskošolska mladina je od zgoraj imenovane količine zasadila v "Hotemežu" v kratkih treh dneh v aprilu 4480 smrekovih sadik, nižja gimnazija pa v pičlih dveh dneh 1700 smrekovih sadik. Mladina je skupaj zasadila 6180 smrekovih sadik ter tako veliko doprinesla k naglemu uspehu pogozditve. Delavstvo in mladina sta skupno zasadila 84,450 sadik. Stroški pogozdovanja pa so znašali 30,-700 din.
v
učitelji z italijansko maturo v ljubljani
Koncem avgusta se je v Ljubljani zaključili počitniški tečaj za primorske učitelje z italijansko maturo. Mladi primorski učitelji s o prišli v slovensko prestolnico, da izpopolnijo svoje znanje slovenščine in da spoznajo slovensko književno i n narodno zgodovino. Pouk zemljepis ja so izpopolnili s študijskimi izleti po Sloveniji.
Izdelali so tekmovalni načrt ki je vseboval kot najvažnejšo točko, da se učitelji na tečaju strokovno in politično čimbolj usposobijo. K temu načrtu so pristopili tudi vsi ostali tečaj' v Sloveniji.
Dnevno so imeli 8 ur predavanj. Priredili so več kultur-
' nih prireditev v Ljubljani i n okolici. Vodstvo tečaja je poskrbelo, da so poleg vsakdanjih predavanj imeli ob večerih predavanja o najaktualnejših problemih. Posebno lepo .je uspel literarni večer, ki so ga priredili slovenski književniki.
Tečaj je bil v prostorih Ma-rijanišča, kjer so tečajniki imeli stanovanje in hrano, ki je bila dobra in obilna. V prostih urah so se tečajniki udeleževali tudi fizičnega dela. Primorski učitelji so se že vrnili na svoja službena mesta polni delovnega poleta in dobre volje.
Naprodaj
je zidano poslopje na St. Clair Ave., 3 stanovanja in dva trgovska lokala. Najemnina $169 na mesec. Nobenih "Lease-ov." Cena samo $19,500.
Clifton Realty
BO 0911
Zahvala prijateljem ob najini petindvajset-leinici
V najinem življenju sva bila marsikaj presenečena o tem in onem, toda presenečenja, kakršnega sva doživela v nedeljo, 13. oktobra pa še nisva bila deležna. Bilo je to povsem iznenadno presenečenje, oziroma bolje povedano, veselo iznenadenje, ko sva se zavedla, da je bilo to veliko impozantno "surprise party" prirejeno nama v počast.
Sprvega se nisva mogla vživeti v idejo, da je vse to resnica, ker presenečenje je bilo.preveliko. Vsem prijateljem, požrtvovalnemu Ženskemu odseku, pevskemu zboru Jadran in di-rektoriju Slovenskega delavskega doma ter članicam zbora Jadran, ki so servirale gostom, izrekava prav prisrčno zahvalo za vaše veliko delo. Hvala vam!
Ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. je sodeloval že na mnogih prireditvah, zabavah in raznih "surprise party" vse od prvih dni obstoja SDD, toda zdi se pa, da je izmed vseh sličnih prireditvah položil posebno pozornost za to našo "party," tako okusno in lepo je bilo vse urejeno. Naš poznani cvetličar Mr. Frank Jeler-čič pa je za v ta namen pokazal, kako umetno zna aranžirati cvetlice za slične namene. Hvala Ti, Frank!
Da je bilo to naše presenečenje tako veliko in impozantno, gre seveda za to prva zahvala vsem sodelavcem: Ženskemu odseku SDD, Mrs. Mary Rijavec, Mrs. Johana Perko, Mrs. Frances Blatnik, Mrs. Mary Rupnik, Mrs. Frances Globočnik, Mrs. Frances Volk, Mrs. Louise Za-bukovec, Mrs. Tinea Marash, Mrs. Josephine Levstik ter Mrs. Anna Brenčič, Mrs. Mary Vid-rich, Mr. John Zajc, Mr. George Marolt, Mr. John Sortz, Mr. Louis Levstik, najini hčerki Idi in njenemu možu Edwardu. Sprejmite vsi najino udano zahvalo!
Prijatelji na temu "surprise party" ste naju prav iznenadili in sprejmite najino zahvalo:
Mr. John Bohinc, Mr. in Mrs. Peter Bohinc, Mr. in Mrs. Frank Marash, Mr. in Mrs. Steve Barton, Dr. in Mrs. A. Urankar, Dr. in Mrs. S. Siegel, Mr. in Mrs. Ludvik Raddel, Mr. Mike Jakin, Mr. in Mrs. John Trlep, Mr. in Mrs. Henry Prince, Mr. in Mrs. Joe Primce, Mr. in Mrs. John Pretnar, Mr. in Mrs. John Dre-lik, Mr. in Mrs. Steve Vozel, Mr. n Mrs. Andy Sila, Mr. in Mrs. Charles Gorjup, Mr. in Mrs. An-
dy Duš, Mr. in Mrs. Anton Kramer, Mr. in Mrs. Andy Bozic, Noble, O.
Mr. in Mrs. Jim Hočevar, Mrs. Anna Vadnal, Mr. in Mrs. Mike Casserman, Mr. in Mrs. L. Ce-bron, Mr. in Mrs. John Stran-car, Mrs. Angela Kalin, Mr. Frank Ipavec, Mr. in Mrs. John Zaubi, Mr. in Mrs. Joe Franz, Mr. in Mrs. George Gill, Mr. in Mrs. Ludvik Krnel, Mr. in Mrs. John Rozance, Mr. in Mrs. Josip Žele, Mr. in Mrs. Tony Bokal, Mr. in Mrs. Tony Mihelic, Mr. in Mrs. John Leskovec ml., Mr. in Mrs. Andy Bozic iz E. 169 St.; Mr. in Mrs. John Tomle, Mr. in Mrs. John Kapel iz E. 155 St.; Mr. in Mrs. Frank Bohinc iz E. 174 St.; Mr. in Mrs. Matt Tusin.
Mr. in Mrs. Wm. Stefancic, Mr. in Mrs. Andy Rijavec, Mr. and Mrs. Frank Zaverl, Mr. in Mrs. Louis Volk, Mr. Joe Stra-ziser, Mr. in Mrs. Anton Bren-cic, Mr. in Mrs. Henry A. Lesow-sky, Mr. Gust Fisher, Mr. in Mrs. Joseph Revus, Mr. in Mrs. Philip Troha, Mr. in Mrs. John Habat, Mr. in Mrs. Steve Jamnik, Mr. in Mrs. Walter Aufmuth, Mr. in Mrs. Erwin Mosall, Mr. in Mrs. Howard Gleyforst, Mr. in Mrs. Joseph Gubane, Mr. in Mrs. Henry Opalek, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mrs. Dorothy Ko-sanovich, Mr. in Mrs. Jacob Habatt, Mr. in Mrs. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Matt Petrovich.
Mr. in Mrs. Adolph Perdan, Mr. Gustaw Kabay, Mr. in Mrs. Thomas Ahey, Mr. in Mrs. Anton Dolinar, družina Joseph Ka-lan iz E. 74 St.; Mr. in Mrs. Charles Lampe, Mr. in Mrs. Andy Sosic, Mr. Louis Cortnik, Mr. in Mrs. Ivan Sterle, Mr. in Mrs. Rudolph Ahey, Mr. Joseph Brencic, Mr. in Mrs. James Kozel, Mr. in Mrs. Joe Ogrins, Mr. in Mrs. John Marolt, Mr. in Mrs. John Steblay, Mrs. John Prostor, Mrs. J. Urbancek, Mr. in Mrs. Joseph Skocaj, Mr. in Mrs. Theodore Laurie, Mr. in Mrs. Vid Jancic, Mr. in Mrs. Louis Elovar, Mr. in Mrs. George Za-kany, Mr. in Mrs. Kyraly in
hčerka, Mr. in Mrs. John Sortz, Mr. in Mrs. Anton Sedmak.
Mr. Ralph Kuznik, Mr. Louis Kuznik, Mr. in Mrs. Edward Kovač, Mrs. Bertha Westfel, Mrs. Agnes Urh, Mr. in Mrs. Humbert, Mr. in Mrs. Anton Ogrin, Mr. in Mrs. John Ziberna, Mr. in Mrs. John Zajc, Mr. in Mrs. Louis Furlan, Mr. in Mrs. Frank Jereb, Mr. in Mrs. Frank Za-vrsnik, pevski zbor "Jadran," Mr. in Mrs. George Marolt, Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Joe Planine, Mr. in Mrs. Leo Wolf, Mr. Fred Skolaric, Mr. Frank Delost, Mr. Joe De-lost. Mr. in Mrs. Joe Godec.
Mr. in Mrs. Frank Branisel, Mr. in Mrs. Joe Perko, Mr. in Mrs. Milka Perko, Mr. in Mrs. Tony Trencel, Mr. in Mrs. John Zavrt, Mr. in Mrs. Frank Jeler-čič, Mrs. Slokar, Mr. in Mrs. Jack Jesikoff, Mr. in Mrs. Louis Kaferle, Mrs. Frances Hafner, Mr. in Mrs. C. Angela Germano, Mr. in Mrs. Joseph Russo, Mr. in Mrs. Mike Russo, Mr. in Mrs. Joseph Opara.
Mr. in Mrs. Michael Valencia, Mr. in Mrs. Frank Kosic, Mr. in I Mrs. Peter Rijavec, Mr. in Mrs. [John Zaman, Grdina in sinovi I furniture, Mr. in Mrs. Joe Pu-gel, Mr. in Mrs. Joe Dovgan, Mr. in Mrs. Rudy Jelerčič, Mr. in Mrs. John Pezdirc, Mr. in Mrs. John Lokar ml., Mr. in Mrs. Joe Mrhar, Mr. in Mrs. Andy Mele, Mr. in Mrs. Frank Slejko St., Mr. in' Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Joe Samsa, Mr. in Mrs. Joseph F. Durn, Mr. in Mrs. Andy Gorjanc, Mr. in Mrs. Ludvik Sanabor, Mr. in Mrs. Luka Slejko, Mr. in Mrs. Frank Vidrich, Mr. in Mrs. Jack Tomsic, Mr. in Mrs. Filip Žele, Mr. in Mrs. Frank Slejko ml., družina Eraz-mus Gorshe.
■Dragi prijatelji, še enkrat prisrčna hvala vam. Ob priliki pa vam povrneva.
Hvala tudi brhkim strežnicam omizja, dekletom "Jadrana" in zboru ^a lepe pesmice.
Mr. in Mrs. Vinko in Eva Coff, 17802 Delavan Rd.
Uredba o mezdah in plačah kme+skih delavcev
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"


FATSO...
7
Vlada Ljudske republike Slovenije je po zaslišanju Enotnih sindikatov, delavcev in nameščencev s posebno uredbo rešila važno vprašanje mezd in plač kmetijskih delavcev kakor tudi vprašanje njihovega delovnega časa. To uredbo je vlada izdala na podlagi 1. člena uredbe o plačevanju ljudskega dela in dela z vpreženo živino v kmetijstvu z dne 14. junija 1945 v zvezi z navodilom zveznega kmetijskega ministra ter zveznega ministra za delo z dne 4. marca letos^ Uredba določa v glavnem naslednje :
Za kmetijske delavce po tej uredbi se štejejo osebe, ki dajejo v najem svojo delovno moč za delo v kmetijstvu. Kmetijski delavci se dele na začasne delavce (dninarje), ki dajejo delodajalcu svojo delovno moč v najem od primera do primera in niso
i vezani na določeno delo in dobo, I na mesečne delavce, ki dajejo ! delodajalcu svojo delovno moč v ! najem za določeno dobo (mesec), pa niso vezani na določeno delo; na sezonske delavce, ki opravljajo sezonska kmetijska dela in je njih doba zaposlitve dogovorjena ter navadno stanujejo na posestvu, ki ga obdelujejo; na stalne delavce (letne), ki dajejo v namenu stalne zaposlitve delodajalcu svojo delovno moč v najem za opravljanje kmetijskih del proti mesečni ali letni plači in navadno stanujejo na posestvu, ki ga obdelujejo.
Mezde in plače za moško in žensko delovno moč so pri enakem delu in pri enakem delovnem učinku enake. Mezde in plače za delavce pod 16 let starosti so za 20% nižje; če pa taki mladostni delavci dosežejo isti učinek, kakor delavci stari nad 16 let, jim gredo mezde, ki pripa-
#. 'm. V"*.	— v v I'v'«; "ir
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD <802 ST. CLAER AVE.	ENdlooU 0U3
Avtomobili In bolniški toc redno In ob vsskl url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOUilNWOODSKI URAD:
452 Eaat lS2nd Street	Tet; KEmnore SlU
dajo delavcem nad 16 let pri! istem delu.
Urne mezde za začasne mesečne in sezonske delavce so določene takole: a) za navadna dela (pospravljanje stelje, pletev in podobno) od 5 do 6.50 dinarjev brez hrane; b) za težka dela (oranje, žetev, mlatenje žita, okopavanje z motikami, nakladanje in razkladanje krme, košnja, nošenje gnoja in podobno) od 6.50 do 8.50 dinarjev brez hrane; c) za dela, ki zahtevajo posebno strokovno znanje (obrezovanje, cepljenje in podobno) od 8 do 11 dinarjev brez hrane.
Te urne mezde, v katerih hrana ni všteta, se obračunavajo in izplačujejo dnevno, tedensko, mesečno ali sezonsko po obstoječem dogovoru. Sezonski kmetijski delavci imajo pravico do brezplačnega prenočišča pri delodajalcu. Ako delodajalec ne more dati brezplačnega prenočišča, mora delavcem plačati nadomestilo v denarju po razme rah v kraju.
Mesečne plače za stalne kme tijske delavce so določene tako le: a) za*navadne delavce (navadni planšarji, pastirji, hle-varji in podobno) od 1,480 do 1,850 dinarjev; b)za priučene (vrtnarji, stalni kočijaži in po dobno) od 1,850 do 2,400 dinarjev; c) za kvalificirane delavce (nadzorniki, izučeni obrtniki, traktoristi, mehaniki in podobno) od 2,400 do 3,000 dinarjev. Te plače so kosmate plače, to je brez hrane in stanovanja. Izplačujejo se mesečno za nazaj.
Vrsto, v katero spada posamezno delo. (navadno delo, težko delo, ki zahteva posebno strokovno znanje) in razvrstitev po vrsti dela (navadni delavci, priučeni delavci, kvalificirani delavci) kakor tudi višino mezde in plače v gornjih mejah določi sindikalna organizacija oziroma delavski zaupnik v sporazumu z delodajalcem, in sicer po vrsti, težavnosti in strokovnosti
Zavarovalnina
proli ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East« 61 Street HE 2730

I TELL VOU1 TOOK MY USED FAT TO THE BUTCHER THIS AFTERNOON /
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo se vam bo napraviti vase nakupe za božična darila pri na*. Poizvejie kako lahko dobite pri na* Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishings
7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Jennie Hrovat
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nal\aja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 82 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
dela odnosno po sposobnosti, pridnosti, odgovornosti in vestnosti delavca pri delu.
Ako se delavci dogovore, da jim delodajalec daje hrano, se vrednost hrane v celoti odbije od kosmatega zaslužka delavca, in sicer v višini, ki jo določijo sporazumno delodajalec, sindikalna organizacija in krajevni ljudski odbor po razmerah v tistem kraju. Pri stalnih delavcih se odbije od kosmatega zaslužka na enak način ugotovljena vrednost stanovanja, kurjave in drugih dajatev v n. ravi.
Ta vrednost pa ne sme presegati vrednosti po predpisih o maksimiranju cen.
Kmetijski delavci lahko dobivajo del svoje mezde ali plače za svoja gospodinjstva v naravi, računajoč po cenah, ki so mak-simalirane za pridelovalca; pri tem je upoštevati predpise o ra-cioniranju živil. Delodajalec je dolžan prodati kmetijskim delavcem na zahtevo za njihovo gospodinjstvo potrebne kmetijske pridelke, ki se pridelujejo na posestvu, in sicer po predpisanih cenah in upoštevajoč predpise o racioniranju živil.
Delodajalec mora obvestiti ljudski odbor kraja, kjer delavec stanuje, o vseh količmah ra-cioniranih pridelkov, ki jih je kmetijski delavec kupil ali prejel od delodajalca na račun mezde ali plače v smislu te uredbe. Kjer je to mogoče, se lahko da stalnim kmetijskim delavcem največ do 70 arov zemlje v osebno obdelovanje in za potrebe njihovega gospodinjstva. Javne dajatve, ki odpadejo na dodelje-
no zemljo, plačajo delavci sa®'
Na dodeljeni zemlji sme delaV®
za svoje potrebe pridelovati ®
mo take pridelke, ki niso v škf
do delodajalčevemu posestvU'
V maju, juniju, juliju in avgi''
stu znaša delovni čas 14 uf [•'
dan, od tega 12 ur za
delo, ki se plača in dve uri
čitek, ki se ne plača; v april>'
septembru znaša delovni cas
11 u
ur in pol na dan, od tega ^ za dej&nsko delo, ki se plač^i ^ IV2 ure za počitek, ki se neP^ ča; v marcu in oktobru od tega 10 ur za dejansko ® ki se plača, in 1% ure za r
Hišna dobi dobro delo
Obedi, dobra plača in uniforme Prijetni delovni pogoji
Zglasite se pri načelnici
UNIVERSITY CLUB 3813 Euclid Ave.
od 9. zj. do 3. pop.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Dom in investicija
2 hiši, vsaka za 2 družini; 6 in 6 sob ter 5 in 5 sob. Vse nanovo barvano. Nahajate se v okolici E. 93 St. in St. Clair Ave. Izvrsten nakup za dva veterana.
PORATH REALTY
ha 5777—10522 superior ave__mu 5219
Mr. Rosen
delojemalci in njih stroko organizacijami na drugi
Krasen nakup
E. 59 in E. 60 St., južno od Superior Ave. Moderna zidana hiša za 2 družini; 5 sob vsako stanovanje; za dve družini lesena hiša; zidana garaža za en avto. Samo zidana hiša bi stala več kot $18,000, ko bi jo dali zidati. Prodam obe hiši na lahka odplačila za samo $16,500. Da si ogledate znotrajnost, pokličite za dogovor, PRospect 5722. Prosi se, da ne nadlegujete najemnikov.
MARTIN M. REISS
Ob večerih PR 5722
tek, ki se ne plača; v noV(
decembru, januarju in
ju 9 ur, od tega 8 ur za
delo, ki se plača in 1 ura r
tek, ki se ne plača.	.
Če delovna pogodba
videva daljšega odpovei
roka, velja obojestranski
vedni rok za mesečne delav"',
dni, za letne delavce pa ^0'
Za vse spore, ki naL
glede ravnanja po tej ^
med delodajalci na eni strani
■ oVD"
strsj
so pristojna delovna sodi^ Tolmačenje te uredbe daj®^ nister za delo v sporazumu z nistrom za kmetijstvo i® darstvo. Gornja uredba ve J 4. septembra 1946.
Pomivalke poso«!®
dobijo dobro delo polni ali ^ čas. Tovarniška kafeterij^ ča do ure. Dobi tudi ol uniforme. Pokličite HE vprašajte za Mrs. Guen^y
za prekladanj^ tovora
Nickel Plate tovorno s' E. 9th St. in BroadW
Plača 93 »/zc na uro Cas in pol za nad 8 Zglasite se pri . Mr. George J. A
Nickel Plate
E. 9th & Broad««'
Isce se
punch press operatoric^ inšpektoric® varenke v tovarniške del^*^
MOŠKE za
inšpektorja splošno tovabnip delo težake
DOBRA PLAČA OD URE KOMADA ^ PRVI IN DRUGI STALNO DELO S TO 60 STARO DRUŽ®°^,j Izvrstne delovne raf" .
Bishop & Bahcoi> Mfg. Co.
1285 e. 49 st.

POMOČNICE ^ URADNIŠKI '
LUNČ ROO^I
Delajte v čistem, P'"*'' ozračju.
Morate biti vešči
Samo čedne, snažne I žene v starosti 20 do se naj priglasij®'
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Plača $29 za 40 ur Dobi se obede in uo
d#
0
Zglasite se
THE OHIO TELEPHONE
Soba 901
700 Prospec

A\.