»HHUHniHil
* Posamezna številka* 1 krono,
,TABOB* ifthftj« rak tal, m*« aed«lj« ti pnsulkaT, ok 18. mi i da.umom nutedujuc« dno toi »iona •oloiotM 180 K, polletno »0 K, 6 »triletno U k, moaoino 18 K. inoontt po doooTon, Pri voikjntm. »kjiri popsoU
I Ulito- M ni onnri .TABOBA*. | MABIBOB, JuUmt* uieo itoo> *>
O D O POSteSESTA PArgAJCmANA O O D
s?«
številka krono.
DBBDKldrvO se nihiji T Uori-Voru, Juii&er* «1. it. i, 1. nadstropje. Telolon internrb. it 276. OPBAVA os nehajo t Jurilderi ■llal it 4, pritličje, ieono. Tole. tla	K.	M. oHS poitnooskotsl m-	*
iua	Ctor. U.787.	3
it	«»io51l»	hm dontijs eo no	?
i »o fio&jo.	S
oooov
3 oriro. — Šotorili to i
Leto: II.
Maribor, sobota 12. marca 1921 i
Številka: 58.
Usoden poraz rdečih čet pred Petrogradom.
Zavezniški režim v nemškem zasedenem ozemlju. Starosta jugosl. Sokola dr. Oražen umrl.
K dogodkom v Rusiji.
Maribor, 11. marca.
Te dni so zopet preplavile svet vesti
0	velikem protirevolucionarnem pokretu v Rusiji. Sprejeli smo jih z rezervo, ker smo takih vesti, ki se ponavljajo že toliko časa, vajeni in vemo, da so ponaj-več pretirane, ali pa popolnoma izmišljene. Vendar pa se zdi, da zadnje vesti temelje globlje v resničnosti, kakor pa Mnogotere poprejšnje, čeprav se dodobra ne dajo analizirati, ker o tem, kar se dogaja v Rusiji zadnja nesrečna leta vemo le toliko, kolikor zamoremo izluščiti iz vesti obeh taborov: boljševi-Škega in protiboljševiškega, ki pa seveda Poročata vsak v svoj prilog ter pretiru-jeta. Večjo neverjetnost dajejo tem zadnjim vestem namreč nekatere poročevalne agenture, katere smo doslej poznali kot nepristranske, kakor tudi boliševiške sa-Ine« ki sicer dementirajo padec Petrograda in Moskve ter večje važnosti nemi-r°v. jih pa vseeno priznavajo.
te tega torej lahko sklepamo, da se te v Rusiji res pojavil odpor proti bolj; eviškemu režimu in to ne morda v zgorel1 plasteh nekdanjih meščanskih ve-Jakpv, nego v najnižjih, v delavskih pla-*teh, v širokih masah, na katerih in za atere ie bil ravno ta sistem zgrajen. Roljševiško časopisje, ki je skozi in °2i pristransko in ki o protiboliševiškem Jazpoloženju ne sme pisati, priznava med Vrstami samo, da tako gibanje obstoja
in
navaja celo vzroke, ki so ga spravili
v življenje. Ti vzroki so gospodarskega 2r|aČaja in ne političnega, kakor se tu *n tam domneva. Sovjetska Rusija je za-a zadnje mesece v težko in opasno |0spodarsko krizo, ki postaja od dne do J16 ncznosnejša. Svoj glavni temelj pa
ima ta kriza v pomanjkanju kuriva, oso-bito premoga za železnice in tovarne. Sprva je sovjetska vlada mislila, da bo imela za zimo dovolj premoga, toda že v decembru je morala na železnicah skrčiti promet; v prvih dveh mesecih letošnjega leta pa je obstal promet na 31 progah skoro popolnoma in sedaj grozi isto tudi sibirski železnici. ^
Obustava prometa pa ima za posledico pomanjkanje živil ter surovin za tovarne. V Petrogradu samem se je radi te premogovne krize moralo ustaviti delo v 94 tovarnah, ista usoda pa je doletela tudi veliko število tovaren v Moskvi in drugod. To pa je rodilo brezposelnost. K temu se je pridružila prehranjevalna ftriza. Dočim je došlo decembra 1. 1. Petrograd dnevno 60 vagonov živil, jih je došlo v januarju letošnjega leia le še 36, a v februarju samo 22. Vlada je bila vsled tega primorana znižati porcije kruha in drugih živil in to ne-le za meščanstvo, nego tudi za delavstvo in celo za vojsko samo.
Razumljivo je torej, da se je tudi med najširšimi masami in celo med rdečo vojsko pojavilo nezadovoljstvo, ki se oc dne do dne veča. Brezposelno delavstvo ■prireja* ŠČstanek za sestankom ter zahteva dela in kruha; vojska mrmra in se upira vse je nezadovoljno.
Povod vseh teh kriz leži v splošni nesposobnosti sovjetskega sistema v nje govi organizaciji in gospodarskih principih. Poizkus podržavljenja vsega gospodarskega življenja ni uspel, rego popolnoma propadel. K temu pa se pridružujejo še razredni razločki, ki jih poraja dan za dnem bolj tudi sovjetski režim. Nastala je tudi med boljševiki kasta višjih, ki se maste na račun množice, ki trpi, prezeba in strada. Pojavlja se tudi
že splošna korupcija in protekcija in jakšiš igrata od dne do dne večjo vlogo. Brez protekcije in bakšiša se pri sovjetskih mogotcih v Rusiji dandanes že nič več ne doseže.
To so vzroki, ki so rodili sedanje nemire, ki so jih boljševiki, kakor poročajo zadnje vesti, že zadušili, vsaj v glavnem. Kljub temu pa je boljševizem na poti k razsulu, pred katerim ga naj-brže tudi ves teror in vsa nasilja ne bodo ubranila. Nemiri se bodo nadaljevali, anarhija bo rastla in prišel bo dan, ko bo prerastla tudi moč sile poedinih rdečih mogotcev.	,
Južna Tirolska pčd italijanskim jarmom.
„ Hannoversche Kourier* prinaša od svojega južnotirolskega dopisnika daljši članek pod gorenjim naslovom, v katerem slika razmere z ozirom na predsto-jeCe državnozborne volitve. Vprašanje volilnih okrožij še ni rešno tor se izid pričakuje z enako napetostjo v Nemški Južjii Tirolski, kakor tudi v Trentinu. S temi volitvami se bodo končnoveljavno določile nove politična razmere na tem ozemlju. Nemška Južna Tirolska zahteva priklopitev Ladinskih dolin k svojemn volilnemu okrožju. Isto pa hoče tudi Tren-tino zajedno z ozemljem od Bočna do Lakuvna. Trient imenuje Ladince osvo bojeneskrvne brate, faktično pa Ladinci niso Italijani in tudi nočejo to biti. Tudi gravitirajo z ozirom na svoje interese, potrebe in koristi proti Nemški Južni Tl rolski. Medtem pa zahtevaio prebivalci Trienta, da se smatra celi anektirani de Tirolske kot eno samo volilno okrožje S tem se oni nadejajo, da je izveden prvi. korak, da postane celo to področje
Gospodarsko-socijalrai &rogram češke narodno-^mokraticne stranke.
(Priredil dr. Avg. Reisman.)
(Dalje.)
Socljallzem.
Sori^.?S-u^n’ s°cijalizem izhaja iz kritike Stičnfk !/ naPa^ vladajočih individuali-tia n ružabnih redov ter gradi ravno ]°*nem temelju načrt družab-enakrJt : ^er. ^ premoženjska ne-obra'* vir.. socUalmh nasprotstev, se s°cijalizem proti zasebni last-•p 5 2ahteva njeno podružabljenje. žasebn^i . -or l'e zgrajen na temelju Ustičnpcv s nine gotov sistem individualna rE? P.roduktivnega in razdeljeval-testnini t’ j**0 bo Ogovarjal družabni kstninp /L	.sistem. S prehodom
haja n individua na družbo pre-
ra2delevaniP°h reRuliranie produkcije t>ružba m 1 bremen m plodov dele. teeba prcE? .VS°tovfa‘> koliko in kaj Vsak od nrn?1 ter :<oliko in kaj mora Odločevala E	’ie dobiti- Družba bi
t5aivečj0 narofW? ozira]e se na
Vani« pa bi -L onst’ pri ra2delie-
- ‘tted "Mostnega ptin.
avtonomna provinca z glavnim mestom Trientom.
Spočetka je zahteval nemški Južni Tirol zase avtonomijo v zgoraj označenem obsegu ter se hkratu protivil aneksiji brez glasovanja. Niti v Trientu si niso predstavili »osvobojenje* izpod avstrijskega jarma v tem smislu, da bili izena-; čeni z narodom v Italiji ter postali itali-lijanski državljani. Ne, oni si hgčejo sami vladati, Spajanje trentinskih Italijanov z onimi v Italiji se ne bo izvršilo tako litro. »Signori* v Trientinu streme za em, da si stvorijo eno edino avtonomno področje z nemško Južno Tirolsko, ki' ji jo gospodarsko tako izrabljali, kakor so to delali preje z ostalim delom Tirolske. Ta načrt jim je uspel v toliko, da so na posvetovanje o razdelitvi, odnosno -astavi volilnih okrožij pozvani samo Trientinci.
V volilno borbo stopajo v nemški užni Tirolski tri politične stranke: Tirolska ljudska stranka (kmečko ljudstvo duhovniki), liberalna in slednjič 'soc. demokratična stranka. Poslednji dve tvorita »nemško zvezo* ter postavljati enotne kandidate, ki bodo v mestih dobili prav gottmr ogromno večino glasov. Nemci delujejo z vsem pritiskom, da dospejo v ožje stike z Nemci iz Nemške Avstrije in celo Nemčije v obrambo proti akcijam poitaljančenja Južne Tirolske, ki jo vo^ dijo italijanski in trientinski nacijonalciJ Med nemškimi in italijanskimi narodnimi organizacijami je opažati vedno manj možnosti za uporabljanje skupnih političnih osnov; nasprotnosti med obemi se večajo.	•	t
Italijanskemu hujskanju je pripisovati, da se vedno češče in pogosteje vršo atentati in požigi na trientinske nemške hiše in podjetja. Na čelo teh hujskačev
cipa odločevale zasluge (socijalizem v ožjem smislu) ali potrebe (komunizem). Na mesto samoodgovornosti bPnasto-pila odgovornost družbe, na mesto produktivne in konzumne svobode avtoriteta družbe. Vsakdo bi imel za sebe in za svoje potomstvo osigurano življenje po stanju celotne produkcije. Vsi bi bili nameščenci družbe.
Upeljanje tega reda bi pomenilo pri današnjem karakterju ljudi prekin-jenje produkcije in pravo obubožanje naroda. Delo je temelj bogastva in blagostanja. Ce bi posameznik ne imel več skrbi za samega sebe in otroke, če bi ne bil .več sainoodgovoren, bi odpadla gibna sila njegove skrbnosti. Dajal bi kar najmanje in zahteval kar največ. Posledica bi bila pri današnjem ljudskem karakterju splošni upadek, neglede nato, da bi družba z avtoritativno ureditvijo produkcije in konzuma nikogar ne zadovoljila.
Dosleduji socijalizem ima to napako, da ne upošteva tudi za družbo enake potrebe, mnogo producirati in pravično razdeljevati. Socijalizem sicer udejstvuje nravni princi n razdeljevanja plodov dela, ne upošteva pa nravne lastnosti ljudi; on vidi vir zla v zasebni lastnini najpesto. v nepravilni razdelitvi; hoče
osrečili ljudstvo s tem, da mu da mesto svobode voljo družbe.
Program gospodarske demokracije.
Temelji gospodarske demo k r a c i j e.
Narodna demokracija: 1. l»če obdržati samoodgovornost kot nravni organi začni princip družbe, ne pa kot for malno geslo za oglušenje vesti močnih ampkk tako, da ima vsak možnos uveljaviti svoje sile k* svojemu kultur nemu in gospodarskemu razvoju in more biti tako odgovoren za svojo usodo. Kjer pa začenja biti samoodgovornost in svoboda vir izkoriščanja in kjer ne more biti posameznik odgovoren za svojo usodo, tam mora nastopiti odgovornost družbe in delovanje njene najvišje volje in moči;
2. hoče/ da svobodno delovanje po sameznika- v principu še nadalje vodi produkcijo, ker vidi v tem garancijo vsesplošnega napredka, ne more pritrditi temu, da bi država centralno regulirala produkcijo in konzum, ker tega ne zmore in nikogar ne^ zadovolji;
3. ne vidi glavnega vira zlu v zasebni lastnini, ampak predvsem v njeni .nepravilni razdelitvi,,. Nj možno obdržati
samoodgovornosti in svobodnega od* ločenja kot organizačni princip družbe ter ne obdržati zasebne lastnine, toda ne sme se delati ljudij odgovornih za
usodo, če lastnine sploh ne morejo pri-
dobiti, ker je preveč nepravično razdeljena ;
4.	ve, da pomeni odstraniti nesorazmernost razdelitve lastnine z odstranitvijo in pbdružabljeajem lastnine sploh, samo eno metodo, ne pa edine. Ne! smatrajo je torej kot princip, ker nočd žrtvovati družbe, zgrajene na samood-! govornosti in svobodnem pokretu. Kj odstranjanju premoženjskih nasprotstevj izbirajo ceste, ki ne slabšajo produkcije in blagostanja celote.
Češka narodna demokracija išče torej zboljšanje:
a) V podružabljenju one velike lastnine, ki je že v tolik;o zrela, da morebiti družabno bolje urejevana in brezi škodo na produkciji, tako zlasti v na-j cionalizaciji gozdov, premogokopov, zdra-j vilnih vrelcev, ki jih posameznik ne more gospodarsko obvladati, nadalje železnic, železnih podjetij itd.
b) V direktni razdelitvi takšne lastnine, ki se boljše upravlja pri manjših jn skednjih lastnikih, kot pri veliki^,
«o se postavili zagrizeni višji uradniki in dijaki iz Trienta. Kot nadaljno sredstvo za latinizacijo nemškega prebivalstva uporabljajo v Trentinu še eno metolo Mladeniče, ki so obveznih letnikov, pošiljajo v vojno službo v Italijo, daleč od njihovih domov. Največ tlači Nemce v Južni Tirolski nesigurnost, jim bode li dala Italija z ureditvijo novih političnih razmer obetano svobodo ali pa bodo še nadalje izročeni samovoljnemu paševanju trientinskih Italijanov. Dopisnik 7,ak'jučuie svoj članek: Z Rimom bi se dalo mirno shajati ali s Trienlom nikoli!
Iz tega članka ie raividno, da so dvorili Italijani tudi v Južni Tirolski iste /azm re kakor v našem Primorja.
fMranja m zunanja politika.
*, Novi predsednik radikalne stranke. Ker je Stojan Protič odložil čast predsednika radikalne stranke, je stranka začasno brez predsednika, kakor pa se splošno sodi, do izvoljen za novega predsednika A. Stanoievič.
* V Beograd so dospeli člani zem-ljoradničke stranke iz Bosne. Sodi se, da nameravajo kooferirati s slovenskimi zemljoradniki glede taktike, ako bi strankino vodstvo odklonilo sodelovanje v vladi.
* Albanski pokret za priklopitev k Jugoslaviji. V Beograd je dospela posebna deputr.cija Albancev, ki zahteva, da se Albanija priklopi naši državi. De-putacijo ie sprejel tudi ministrski predsednik Pašič.
;* Bolgarski notranji minister v Beogradu. V Beograd je dospel bolgarski notranji minister Dimitrov v spremstvu bolgarskega beograjskega poslanika Teodorova.
* Obsodba udeležencev pri komunističnih nemirih na čehoslovaškera se je objavila v sredo zvečer. Radi zločina pobune, javnega nasilslva in radi nasilnega udrtja v tujo hišo sta bila obsojena dva obdolženca na 10, trije na 8 in dva na 6 let težke ječe. Več oseb je bilo obsojenih do 8 mesecev težkega zapora, nekaj pa oproščenih. Zagovorniki so predložili ničnostno pritožbo.
* Oprema čeških čet Brnske Vidove Noviny“ javljajo, da bo zahtevala vlada z ozirom na mednarodni položaj še ta teden pol milijarde kron kredita za opremo vojske.
* Položaj na Ruskem. Po vesteh iz Revala so tri četrtine Petrograda v rokah 'revolucijonarcev. Iz Helsingforsa se javlja, da se je preselil Trocki j z generalnim štabom v trdnjavo Petra in Pavla. Vstaši so se nameravali polastiti
tako posebno z razlastitvijo veleposestev !n ekonomični razdelitvi v gospodarstva, ki dado največji dohodek pri najinten-zivnejših produkcijah;
c) s širjenjem takšnih produkcijskih oblik, katere pri centralizaciji vele-produkcije ne pomenijo centralizacije lastnine, tako posebno zadruženih, akcijskih in posebno mešanih podjetij in podobno. To velja zlasti za industrijo.
d) V takšnem davčnem sistemu (stopnjevani davek z imetka, s prirastka premoženja med vojno, iz dedščine itd.), kateri bi odpravil neenakosti in spremembe premoženja, posebno pa med vojno nastala in bi pri fem neprenehoma deloval na pravilno razdele-vanje premoženja. S tem bi bil prizadet tud} denarni velekapital. Zavodi, ki upravljajo denarni kapital, naj bodo organizatorji denarnega gospodarstva, ne oa izsesaJci gospodarskege dela.
(Dali« nrih.i
tudi te trdnjave, kar jim pa ni uspelo.
—	Ljenin je imel v sredo govor o notranjem položaju ter je izjavil med drugim, da bo vstaja, ki se je izvršila s pomočjo Francije, potlačena že v par dnevih.
* Italija se udeleži zasedbe Nemčije. Grof Sforza je telegrafično naprosil svojo vlado, naj dodeli porenski komisiji tudi’italijanskega zastopnika.
* Zavezniki in Nemčija. Nad ozemlji, katera so zasedle zavezniške čete, je bilo proglašeno obsedno stanje, stavke so prepovedane in uvedena je časopisna in pisemska cenzura, sicer pa vlada povsod red in mir in prebivalstvo se niti ne vznemirja veliko. V Berlinu se razpravlja o novem političnem položaju, toda do gotovih sklepov ne pride. V vseh političnih krogih pa vlada splošno naziranje, da se Nemčija kljub vseni težkim odredbam zaveznikov ne sme udati. Splošno se meni, da bo trajalo to razmerje najmanje še mesec dni, ker ne. bo Nemčija stavila novih predlogov, dokler ne bo končano ljudsko glasovanje v Gornji Sleziji.
* Nemški protest proti zasedbi Porenja. V Essenu je priredilo protestno zborovanje 18.000 članov nemške strokovne delavske, uradniške in Hirsch-Dunkerjeve strokovne zveze. Zborovanje je odobrilo sklep vlade, da se pogodbe ne podpiše, ker gre preko moči nemškega ljudstva. Zborovalci so sklenili, da se ne bodo nikoli odpovedali svojim človeškim pravicam ter se bodo proti zavezniškemu nasilju borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
* Socijalno-demokratični kongres, ki bi se imel vršiti v Budimpešti dne 13. in 14. t. m., je bil policijsko prepovedan.
* Zasledovanje morilcev španskega min. predsednika. Kakor javljajo madridski listi, se je odredilo radi atentata
na ministrskega predsednika Datosa 50 aretacij. Med njimi je tudi več sindikalističnih poslancev. Klub aristokratov je določil za aretacijo krivcev 500.000 peset.
* Francija in Amerika. Bivši francoski ministrski predsednik Viviani je odpotoval v Washington, da sporoči novemu preejsedniku Hardingu francoske želje o piiliki njegovega nastopa.
* Nemiri na Portugalskem. Poskus splošne stavke se je ponesrečil. Uporniki so vrgli nekaj bomb na razna javna poslooja.
* Turški nacifonalci so zasedli po vesteh iz Carigrada Batum.
Zanimivosti.
V pariških ponočnih lokalih. El-
dorado živahne, temperamentne, neprisiljene zabave in lahkega tlfrta je bil in ostane vsekakor na dolgo dobo Pariz. Tamkaj* se sliajai v-e, kur se hoče zabavati in izprazniti kupo uživanja do dna. Tamkaj se skoraj nič več ne pozna vojne, ki je druga evropska mesta potisnila na najmžji nivo bede in pomanjkanja. Tu ne velia rek Rabindranatha Tagore, da pleše Evropa smrtni ples na svojih grobovih. V Parizu se dobro živi. cene so se znižale skoro na one predvojne dobe in tudi nezadovoljnežev je malo. Na promenadah je opaziti največ)i komfort in luksuz; dame so še vedno *en chic“. Modna bolezen je uprav blazna: neverjeten dekolte, akoravno je zima precej ostra. Noben tujec ne zapusti Pariza, predno ni posetil Montmartre. Kaj je tam? Vsi največji bari, restavfanti, zabavišča in kabareti leže tamkaj. Najodličnejši luksuzni restavraut je „Abbaye de Thel6me*, a družbo mu delajo rPigalle*, ,Ral morte* (mrtva podgana), »Tabarin* in kakor se že imenujejo. Montmartre se naaiva tudi
paradiž zamorcev in ne brez vzroka, zakaj poseča ga v velikem številu »narod črnih duš8. Ako se po eti bar, se takoj opazi, da tvorijo pretežno večino plesalcev „poljankeji“. Ti vživajo pri damah veliko spoštovanje, ne mogoče radi nekoliko eksotična lepote, pač pa radi »zdrave* vblnle, kar igra v Montmartru pač glavna vlogo. Godbe svirajo brez najmanjšega odmora, pleše se vse do sedaj znane plese: od „jin)my“ do „fox-trotta" in ,/ap4eta“, od „tanga" pa do najpočasnejšega valčka. Zamaški šampanjca pokajo, v čašah se peni Borde-aux, Whis)<y, Lacrime del Gliristo in kakor imenujeio vsn ta vina. Tu ne igra 1* 0 frankov nikake vloge. Na visokih sedežih bara sede flegmatično Američani, aplavdirnjo kabaretnim subietkam ter koketirajo s kokotami Njim ni toliko za denar kakor pa za »pošteno* zahavo, katere si tu lahko več privoščijo kot pa v Newyorku. Sploh je pa portal „Taba-rin* nekoliko nemo lem in kavnih ji so prijeli bolj zahajati v bar KLiberte“, k ie vedno nabito poln in kjer vlada popolnoma neprisiljena piosfost. Lastnik bara in artisti pojo med piesi ter še grizejo kot opice v mennžeriji Vsi tujci se sha:aio tukaj. V Montmartre je pravzaprav ples odrinil kabarete in noben človek ne misli več na lokal „Ciel et rnvifč“ in prejšnje atrakcije turistov Medtem, ko so veliki boulevardi očiščeni,' se na de na Montmartru vse, ki mu ie dnevna svetloba neljuba in ki ljubi ekscentričnost. Paržan je pa vseeno o?tal zvest svojemu Montmartru. Moproče se pa bodo našli nekuga dne možje, ki bodo raziuš^i vse te prastare, pitoreskne in umazane lokale in sezidali na višini Montmaitra nebotičnike. Tedaj bo šele Montmartre zamrl . . .
Et simlsD. tacal
18. marca 1921,
— Klub JDS. Prihodnji lorek, 15..
t. m. di.-kustja o v našem podlistku objavljenem pr tframu češke narodno-de-mokratske stranke z ozirom na nas. Obenem se bo razpiavljalo tudi o pred-stnjefih občinskih volitvah.
— Narodna zavednost slovenskih dam. Prejeli smo: Na Glavnem trgu srečam dve dami, ki kmetice le nemško nagovorite in ki ne marate drugače razumeti, kakor Če jim kmetica nemško odgovori. Ena dftna stanuje nekje v gornji Gosposki ulici. Posvarim obe resno, da opustile enkrat zs vselej to grdo razvado, sicer pridem z imenom na dan.
— Razmere na glavni pošti. Pre jeli smo: Ko sem nedavno na glavni pošti kupoval invalidne znamke, sem bil priča sledečemu prizoru: dve nedorasli dediči se pred okerreom smehljaje posvetujeta v blaženi ffcip«čini, kako bi slovensko rekli uradnici, da želita pismo oddati priporočeno. Ko oride na vrsto, reče ena: »Priporočeno" in odda pismo. Uradnica pripomni nato: „Rekomtnan-diert, nklit wahr?“ Ker je deklica pristojbino plačala s petdinarskirn bankovcem, ji uradnica vrne razliko in šteje drobiž lepo po nemško do dvajset. Ta, gotovo ne edini slučaj nam kaže, kako prizadeta uradnica pojmuje i?raz „slovenski službeni jezik". Da je ni sram. Dobro bi bilo, ko bi jih g. ravnatelj glavne pošte večkrat opozoril na odredbo glede službenega jezika.
— Tvrdki Ludwlk Franz v spomin.
Prejeli smo: Včeraj sem v neki tukajšnji prodajalni kupila zavitek makaronov, na katerem je bil ovoj s sledečim besedilom : .,Neapolitoner Maccaroni ,.Styria“ Dampfteigwarenfabrik Ludwig Franz & Soline Marburg a./D. Steiermark" in s staroavstrijskim orlom. Mislim, da v tretjem letu po prevratu vendar ne gre, da bi nemška tvrdka v Jugoslaviji na tako izzivalen način propagirala svoje podjetje.
— Policija in železniški tar’fi. V četrtek se je pripetil ua tukajšnjem glavnem kolodvoru slučaj, ki zahteva od slraui železniške uprave in policije po-
jasnila, ker je isto potrebno za širšo javnost. Nek potnik je vzel v Čakovcu en vozni listek za II. razred. Ni pa vporab 1 II. razreda, ampak III. zato pa je na isti račun vzel še enega potnikn seboj v Ilf. razred. Železniški ■ ■'rani so to dopustili. Ko pa pride poln k v Maribor, in je hotel isti skozi restavracijo, ca je kolodvorska po!ic:ja prijela, mi !«£• da se hoče izmuzniti, ker nima voztega listka. Ko je pokazal vozni list k, ga ie polici a tirala k železniški blag < ini kjer ie moral plavali eno c;elo vožnjo od Čakovca 18.'SO d n. in za kazen §e M dinariev. Blaga: k je na voznem listka nap:sal. da se ie to doplačilo izv»Si!« „na povelje kolodvorske policije*. D<’gO‘ dek zahteva, kukor rečeuo, obuj slratl* skega poiasmla.
— Nezaslišano. Kakor smo izvedeli, hodijo po Mariboru in sploh po našem ozemlju uemško-avstrijski agenti, ki na* ■ hirajo naročila za litografična in tiskaj ska dela. Mnogo naših tudi zavednih' podjetij itd. jim naseda ter naroča svoje tiskovine v inzemstvu, pri naših najhul* ših sovražnikih ter tako podpira one ti; skarne, ki izdajajo liste-, ki ms v vsaki številki bhtijo. Vprašamo našo deželno vlado, če je to dovoljeno in če so nas* , tiskarska podjet<a samo zato tu, da pla; čuieio ogromne davke ih nezaslišano ca' rino? Prosimo na to pojasnila 1
— Parada otročkih vozičkov. y lepih opoldanskih urah se vidi no naj; boli- prometnih hodnikih — med te^1 je tudi oni na Glavnem tr^u — parada otroških vozičnov, Če le mocoie po dva in dva skuoaj, ker nežnim k°' čijažnm v živanihh in seveda važirh oe' batah tako preje mine lepi čas te pa* rade. Pasanti, če so kavalirji, se izogneš
na cesto, če niso, bombardirajo parado,
kar povzroča na obeh straneh razi'e več ali manj pikantne ljube?njivo?*1; Vsaka stranka zastooa svojo pravicO' nežni kočijaži, da smejo nemoteno vo* zariti, pasanti, da smejo nemoten,o rabiti hodnike. Je pa teh razburje11' treba ? Ci«to gotovo potrebujejo na-malčki svežega zraka in milih solniot kopeli. Ali Čisto gotovo je tudi, 6 ravno teh doorot ravno po proinetnj hodnikih ne najdejo; kajti, če se ' zrak malo vzgibije, že se dvigne ra«11 rta Glavnem trgu vrtinec prahu, ki ^ malčki z odortimi ustami na debelo P * žiraio. Kar torej zrak in solnce do.bre^_ storita, to pokvarita veter in prah- j pa v mestu samem dovolj zatišnih solnčnih prostorov, ki niso tako ob* » deni in ki so za ramen takih ?ara ,.of zdravstvenih ozirov pripravnejši, ka pa običajno vporabljeni. En tak Pf° jrt n. pr. bi bil med stolno cerkvijo . škofijsko palačo, drugi v Prešern0 . ulici itd.; najprimernejši pa so m«^ nasadi 'in to tudi iz ozirov varnosti življenje malčkov, katere varnosti P obljudenih cestah ni.	.
— Nov trik nemških rekurzovc® ' Vsled odločnega pritiska javnosti na venske odvetnike, ki so dozdaj le. Pj0. radi zastopali nemške stranke P'otl venskim v zadevi stanovaniske oC*!2° s]o-in iz»onov, se je večina zavednih e venskih odvetnikov že odločila, stranke odločno odklanja. A kljub t prihajajo istotaki odvetniško izdeh'in . kurzi v Ljubljano, podpisani od .:ani nemške stranke. Prišli pa so v L-fu tudi na ta novi trik. Par manj za^Kiifl odvetnikov namreč sestavlja	o& strankam rekurze ter jih da P°(?Pj<! V stranke. Dolžnost Ljubljane je» d temu triku napravi konec.
— Avstrijski spomini Iz
sodišča bodo izg nili takoj po ko ^ ^0. porotnem zasedanju. Pruska slika nC, lotni dvorani se nadomesti s .^sfcili jugoslovansko sliko, mesto ^.v’,jCvin0 orlov zasede orel ufedinjene k1* .• \’se S!IS, ostali meslni grbi še f!_®.tall.i0 le10 to bi se bilo moralo zgoditi že p po prevratu.	_	jr|(?:0i
— Živega metulla nam je j.sijv iz Slovenskih goric prijatelj nas ^	^
—■ Predavanje dr. Srneca ^Ojjro* kplstvu v četrtek je uspelo jaK Obširnejše poročilo prinesemo J .
~ Revizija mestnega kn, IS°.v(Jnj3»i i®
Na predlog novega vladnega . fa'’
je deželna v^Ua odposlafe.
/
komando, da ta potem obvesti komando, v njegov vinograd. Pri tem delu sta pod katero dotičnik spada. Kdor se ne bila zaposlena Gašper Steinberg in bo ravnal po teh določbah, bo pozvan Jakob Lepej; slednji je kot nekak vini-na odgovor.	j Čar stanoval v.Mesaričevi koči, katero
— Zmrznil. Dne- 10. t m. zjutraj je ie Mesarič Lepeiu obljubil v last, če bila orožniška postaja v Studencih ob- Mesarič umrje. Tisti dan se ie pri tem veščena. da leži na cesti, ki vodi ob, delu mnogo pilo. Zvečer ie Mesartčeva nroei v studenški gozd, mrt>v človek, žena prinesla večerio, radi katere sta Na licu mesta se je dognalo, da je umrli Mesarič m Lepej prišla v prepir, ker je pribl. 40 let ftari zidar Fekonja, stanujoč Lepej hotel,da bi večerjah v koci pri
m ■» 'j Mi? m A A a o r» «* J X mm !a kil	Ulntr l fina!
na- Obrežni cesti št. 76 v Studencih Prejšnj' večer se jp baje vračajoč se z dela napil, na polju padel ter po noči zmrznil.
— Išče se lastnik blaga. Navadno se pri tatvinah oglaša pri oblastih še vei1 lastnikov, kakor jih je vkrnd^no b'ag ^ res nnzsdrije imnlo. Ali zgodi se včasi tudi, da sp za tako blaeo ne zgladi nit« eden laMnikov. Tak slučaj se pripetil v Mariboru. Na večer 1. novembra prejš'
svetnika Lindnerja iz Ljubljane, da natančno revidira dosedanje mestno knjigovodstvo.
— Prihodnja seja mestnega sosveta se viši kakor čujemo, že prihodnji •orek, 1'5, t. Medtem so pri prvi seji izvoljeni odseki pr dno na delu. Posebno zanirmvo bo pi ročilo o mestnem proračunu, z'i kateiega treba 4 milijone novih dohodkov.
— Klub jugoslovensklh rezervnih častnikov v Mariboru ima v siedo, dne '6. marc3 t. 1. ob 18. (6.) uri zvečer v Narodnem domu odborovo sejo. Odbor-niM naj se izvolijo seje zanesljivo ude-
,	—	Za Ljudsko knjižnico so nadalje
<wovnli po 200 K: Balkan, podružnica Muhi ansko kreditne banke ter Mariborska e komptia banka, ro 100 K pa podruJ;-n'Ca Zadružne banke ter tvrdka Turad.
— 0«ep5evalno društvo za mesto |'.la	^
Maribor ima svoj občni zbor v pon-	vpka' J® pe ? 1Z,	Očesu
d«liek dr,e 21. mana ob 20. uri v dvo-	Cr"°.'š k
?ni ‘restavracije .Maribor« s sledečim	P0?‘ave ^ 'Vožnja	na	ta	ve^er zde a
Jnevnim redom: 1. Poročilo odbora,	^'’ 73' z.ačVl	11
2- izprememba § 4 društvenih pravil,1	b,,° vo™ ku 1,ubo- ,n	,0 *an»™nie se
^dnme.-tne vo Udeležba dovoljena le s člansko Junico za leto 1920. oziroma Člani, katerim se vsled netočnega naslova ni mocla dostaviti članska izkaz« n'ca za ieto 1920, naj blagovolijo naznaniti predsedstvu natančni naslov, da Se pravočasno dostavi člansko izkaznico.
— Nove cestne in hišne tablice, namemba uličnih imen kakor tudi
^nih številk je dokončana. Stroške za ulične table plača mestna obč;na,
»jedtern	ko morajo	hišni	posestniki
Pjatati nove hišne tablice. Cena za eno ^no tablico znaša K 22’50. Hišni pomniki Re poživljajo, da plačajo pri-oibine za nove tablice tekom 14 dni Pri mestni blagajni. Dotičnim hišnim Pos?str,ikoin, ki prepustijo stare hišne tak v mes,n> občini, se povrne za vsako Se .C0 K 4'—, onim pa, ki želijo, da 1 v 1’m	povrnejo, se	izda	proti	pred-
A*	Potrdila da
0|bmo	za novo
►n,f.nern stavben nn
25» c. st. i spbn
mizi, Mesarič pa je bil za h!ev. Lepej ni prišel k večerji. Pač pa je po večerii zahteval, naj mu Mesarič, da še piti. Mesarič ga je zavrnil, da ima itak dovolj. Beseda je dala besedo in ko ie Mesarič Lepeiu zagrozil, da ea v 14 dneh vrže iz koče in mu je Leoei zabrusil, naj mu preje nlaČ3, kar mu ie dolžan, sta se oba moža spriiela. Mesarič je prvi naskočil	s nalico Leneja
ter ga	vdati! po obrazu. To	ie	Leneia
spravilo ob razum. Skočil	je	vstran,
zagrabil za debel kolec ter ž njim za-, mahnil proti glavi svojega nasprotnika s tako silo, da se je isti zgrudil in obležal na tleh. Udarec je prebil in zdrobil lobanjo, nobena zdravniška pomoč bi
■	v?	n	uiuMvcmii piavn,	7„.	fr:	\	ga ne mogla rešiti smrti. Steinberg je
IZ*™**	* ***-»* -IS,	*	»ta	jj£j* J? n-ed ud»rT/pa
' po »S.	53	in	30	metrov. Poleg	tega	je I Lepej	iga fe srdito nanod.l.	In	tako se
imel	mož	še	po^bej	več likalnikov	m Me	J^J"°v	;
rvne dmbnarije. Vp.a*an. kdo	je	i . kaj1 fMed tem. {<> ,e	Mesarič obležal
ie s trm b agr m, je Povedal, ria	ie	Franc	^rtev- sta šla Lepej	m Steinberg do
Prodn-ak, železničarski delavec,	da	je to	Me ar,čeve žene> kl o celem dogodku
blago nek neznanec mu prinesel spiav t in ga naprosil, naj blago odda v Crnov-škovi srost lili nalaknr ci T, kalnikein os'alo drobnarijo pa da je kup'l. Pii senatu okrožnega sodišča so termi zagovoru'
samo na
ni še nič vedela ter jima ie dala še pijače; Lepej je strastno pil in pii tej priliki mu ie zdrknil tudi bajonet.
Tako je Lepei prišel kot ubijalec na zatožno klop. Njegov zagovornik dr.
verjeli in Brod .jaka obudili samo na! Koderman apelira, n a porotnike, da so denarno globo, ker je naknpil sumljivo u.,J0.,ta	le	Kot	težko	telesno	po-
blapo. Ker laško snkno še zda) nima škocJbo s smrtnim izidom. Javni obtoži-
svojepa lesfnika, se bo prodalo.
tel j se čudi, da .Lepej in žena ubitega ne kažeta nobenega sočutja do ubitega. Porotniki so z 8 slnsovi potrdili vprašanje na uboi, nakar je predsednik senata, dvorni svetnik Cainko razglasil
so plačali tablico, uradu na II. nadstr., soba št 4.
pri-
pri
Ko-
po
starpC nakaz,l0. nakar lahko prevzamejo v mestnem skladišču. Strma
Pris?	38	® f*nI p0 vP!aCilu
8lnr'u 6 za nove tablice ne prevzame
Oilc SG bc srnatral°> da hišni pose-t-
,n“ reflektira na povrnitev in bodo
m.?, •ega obČtne.
Kislfyra m umefnost.
4- Iz pisarne Slov. mestnega gle-' obsodbo^ na 3 leta težke ječe" Lepej je sča: Danes v sob to se viši »Knj ž- obsodbo mirno sprejel.
da’I
mčar“ na abonement C, in ne ^Ksenija* in BStara pesern". kot je bilo prvotno določeno in to vsled lepa, kor je podba /apo=lena pii današnjem Gu§nvem večeru. Premi era aKsenije" in BStare pesmi" bo v torek 15 t. m.
ega zapadle v posest mestne
V Srbsk! In vojvodinski učitelji. ra2D^*n'Stratvu za prosveto je izvršen t0:^Ored učitelje'/ z ozirom na pred-l>M	?	rb’i° in	Vojvodino. Ob tej ori-
bodo izpopolnila vsa učiteljska a v teh dveh pokrajinah.
ta r*.	dijake farmacevte. Minister
iit]aiJno.'n. mornarico je odredil, da fa2ni. oi|aki farmacevti, ki služijo v šanP V1[steh orožja, pravico do skraj-PolOŽPVo'aSke službe 12 mesecev, ako Alt0 d 2a. r^zfrvne podporučnike. kadru	0 pr' ^n^l<ih formacijah v
Ods]uj	^orsjo	služiti 14 mesecev. Po
roku pa napredujejo v čin    " lekarniških podporučnikov.
,'0lr7riii>re^C>ye^an ,,st* Minister za 5	s^var> je odredil z odlokom
v naši rf3!13’.	2220, da se prepove
lista t r Priha:anje in razširjanje ^WvnVi80S 0venski sveta, ki izhaja v
0	državi^	prinaša neresnične vesti
lkem	0	fnvaHdIh. V invalid-
polj*jL adeli<u ministrstva za socijalno t°val P^ravlja zakon, ki bo vse-0 PodoK oločbe. Rlede invalidov in ki ^žavou n enakim zakonom v drugih
Zavah,
?v°^aZlr®Zervne častn*ke. Ministr-i ^orain100- m rnoriiar|co je odredilo, J6' nii, !!. ^f/?rvni črniki, do-l .''n'h in .ul 2*1 podalkov o svojih P'ejšnih	odnošajih	na pod-
° konca anrii * ,ako' ali najdal.e ?Hne ins&,Zroč,ti	zahtevane
Svr°žoi komandi116 P?d.alke 8V0I' Pukovni L °jem	*?°d	kalero	spadajo
Tpmoni krn’" Al'~ * ■ ob \
 ----------------  p0
krnja. Ako kak častnik ' :A?a bivanja, mora 1 •“ svojo okrožno
Sokolstvo,
rems.
G Meteorologfčno poročilo. To
pot ie naši prognozi točno sledilo tudi vreme. Ze 5. marec te prinesel poobbči-iev, nagnjenje k dežiu in vetrovno vreme ob topli temperaturi 2j. 4- 7, opol. -j- 15. zveč. -f- 2 C, barometer 739,
o Redni ebčn! zbor telovadnepa; Dne g_ ma;c, pa barometer’ p;dej
društva »Sokoi* v Muisiti Soboti se vrži v soboto 12. t. m.
Šport.
: Ustanovni občni zbor slovenskega športnega društva ,,Korotrn“ se viši v poudeijek 14-. t. ni Vse športnike, ki še niso vftlnnjeni v kakem drupem klubu, so tem, potom vabi, da se udeleže sigurno ustanovnega sestanka, In se vrSii 14. t. m. ob 20. uri v kmečki sobi restavracije v Narodnem domu!
Slovsn. narodno 0 tališče
Repertoire bodočih dni:
V |ietek 11.; Zaprto
V soboto 13- „Kmižničnra. Ab C—55.
V nedeljo 13.: Popoldne ob 1"'. nri • *-T«-sensl-.i mnnever“. ZveCer ob pul 20.: nHasan-aginica". I*v,- abon.
V pondtfliek 14.: Zaprto. i
V torek 15.: ..Kaen ja“ in . Stara peiemu, slovenski operni večer, izven ab.
V siedo 16: ..Ka^iia", ah. B-26;
V četrtek 17.; ,Kscnija“ in „tslara pciemM. Ab. A—2fi.
Najnovejša poročila.
Vrenje v Rusiji.
TIP Dunaj, 11. marca. Gibanje proti boljševikom se je zopet močno okrepilo in to glavno radi fJbraza rdeče vojske, katerega je doživela pred Kronstadtom. Petrogradu grozi nevarnost, da ga zasedejo vstaši, ki stoje že v predmestjih. Rdeče čete se priključujejo socijalistič-nim, ki so vzpostavili začasno vlado v Kronstadtu. Tej vladi se je stavila na razpolago tudi mornarica Vzhodnega morja. Tudi v Moskvi in v drugih mestih so izbruhnili novi nemiri. Boljše* viške izgube v bojih pred Petrogradom so velike, poraz preti postati usoden-
Zavezniki in Nemčija.
TIP Dunaj, 11. marca. Berlinski listi poročajo, da so antantne čete v zasedenem ozemlju uvedle najstrožji režim. Vsak tudi najmanjši prestopek kaznujejo z najstrožjimi denarnimi in zapornimi kaznimi. Časopisna cenzura je najstrožja, istotako tudi pisemska. Iz Dusseldorfa poročajo, da so dospele tjakaj nove antantne čt le, določene najbrže za zasedbo 'des iepa brega Rena.
TIP Dunaj. 11. marca. (Wolff.) Nemški ministrski svet je odobril postopanje dr. S:mr»nsa v Londonu.
TIP Berlin, 11. marca. Pru>ka državna vlada je demisi)on’rala, vendar pa bo vodila svoje posle dal,e do imenovanja nove.
Dr. Ivan Oražen umrl.
. Ljubljapa, 11. marca. Predsednik zdravstvenega 'odseka in starosta jugoslovanske sokolske zveze, dr. Ivan Oražen, je umrl danes ponoči zadet od kapi. Pogreb se vrši v‘nedeljo, dne 13. marca.
Upravna razdelitev države.
TIP Beograd, 11. marca Na vče* rajšnri seji ustavnega odbora se je razpravljalo mf>d drugnni še nerešenimi členi tudi o poglaviu, ki govoii o upravni razdelitvi države ter o pokrajinski upravi. Pri razpravi o t m poglaviu pa jV pri.*lo takoi do nesoglasja in prvič en tega poplav a se je v stari stil zaciji odklonil. Ker so na podlagi tega čiena zgrajeni tudi vsi ostali, se ie razprava o tem poglavju zopet prekinila. Danes se vrše znova medstrankarska pogajanja. Ako bodo uspela, potem bo jutri prišlo to poglavje zopet v debato. Radi teh pogajanj se sei> ustavnega odbora danes ne vrši.
Ministrski svet.
LDU Beograd, 10. marefa. Včera} je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 19. do 20. ure. Na seji je-
na 734 5, Čez dan ob temperaturi prejšnjega dne; a zvečer z visoko temperaturo + 9 C, sicer neprijetno vetrovno, na nebu znaki velikih orirodnih izgredov ria daljnem severovzhodu in iugozaoadu.
— 7. marc nam je prinesel deževno vreme s padcem barometra na 730, s temnernturo v. + S> opol. -f- 10, zveč.
-L 8 C - 8. m^rca se je zjasnilo ob mrzlem severovzhodniku, barometer se je dvignil na 737, a temperatura znižala zi. -j- 5, opol. -f- 8, zveč. 2 C. -—9. marec zelo hladen zjutraj celo tnraz —
1 C, opol. -f- 8, zveč. -f- 1 C, baro- ^ meter seje zjutraj dvignil na 740-5, aIministrski predsednik in miaister za zvfcčer je padel na 739. — 10. marec zunanje posle Nikola Pašič poročal
Porotno sodišče.
Mariboi, 10. marca.
Žalosten konec alkoholika.
56 let stari Lovrenc Mesarič, posestnik v Jelovcu (Makole) je bil strastno udan pijači. Se zdaj po njegovi žalostni smrti je njegova lastna žena kot priča pred poroto izpovedala, da je bil pokojni v pijanem stanju tako surov proti nji, da ji je grozil s sekiro; trezen pa je bil redkokdaj. Ravno na dan, zadnji dan njegovega življenja, je bil tako pijan, dn ie obležal v hlevu. Tisti dan — bilo jf 10. januarja, so vozili £Qoi
naj bi bil po starem vremenskem pravilu odločilen za vreme za dobo 40 dni, zlasti kar se tiče vetrov. Ce je — po tem pravilu namreč — na dan 40 mučenikov vetrovno, ostane tudi skozi 40 dni vetrovno vreme. No, vreme letošnjega 10. marca je bilo naravnost krasno, skoro prekrasno, da bi moglo trajati Še 40 dni. Strašne vremenske in prirodne katastrofe, ki že od decembra p. 1. vznemirjajo Južno Ameriko, atlantsko obal in najnovejše potresne katastrofe v Kini nas opozarjajo, da se nahajamo v izredni dobi elementarnih revolucij, ki po svojem obsegu vplivajo tudi na vreme v naših krajih. V kratkem imamo pričakovati slične pojave tudi v Južni Italiji. V taki izredni dobi je vsaka vremensif« prognoza za daljšo dobo in za kak določen o«raj vnaprej nezanesljiva.
o zunanjepolitičnem položaju v zvezi s prekinjenjem odnošajev med Nemčijo in antanto. Razen tega se je razpravljalo o redakciji onih členov ustavnega načrta, ki jih je predložil minister ■ konstituante dr. Trifkovič po diskusij? v ustavnem odboru.
Vprašanje državljanstva med Cvho slovaško in Avstrijo.
DKU Berolin, 10. marca V zveznem ministrstvu za zunanje zadele se je izvršila danes izmena ratifikacijskih listin o predlogu med Avstrijo in Cehoslovaško radi državljanstva in varstva manjšin t dne 7. junija 1920.
Inozemski dolg Ameriki.
DKU Pariz, 10. marca. »Chicago
C* CI	v	*	w	—	V	1	I	V/	i	*	J	J	Vlil* 1V | * * — ^w ' J	m	•.	tA	9	I	•	.	»	,	t	*	■*
V dneh 4.-6. marca so imeli n. pr. na Tribune" lavlja: Novi ameriški zakladni Dunaju sneženo vreme, v Beogradu de- tajnik se je izrazil napram novinarjem, ževno, v Zagrebu južno toplo, pri nas da namerava konsolidirati dolg (antante je še-le 7. marec prinesel malo deževje,na vplačilo po obrokih do 50 let, Na-in občutno ohlajenje. Dokler naših kra- daljno izplačitev posojil GršKi, Liberiji jev ne dosežejo vplivi novih prirodnih.in Cehoslovaški namerava ustaviti, do-katastrof, se nam obeta jasno, bolj hla- >der ne bode določil kongres o posojilih dno, Dopoldne malo vetrovno.suho vreme, [ inozemskim državam.
Stran 41.
;T ftBOR*
fPiarfbor, 12. marca 192!
Schicht
Sila ncs uči štediii!
2a(o uporebljejo izkušene gospodinje samo kot nejboljše preizkušeno, pravo
chichio vo mil o"
z znamko „Jekn",
ia pranje perilo, kakor Judi za vsako drugo sneženje v kuhinji In hISi. Milo z »JELENOM* dobiva sc sedaj povsod v naslednjih velikostih:
komadi, 2-delnL	*h	komadi,	4-detoL
192 Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik m drug v Ljubljani.
Schichf
Gospodarstvo, trgovino.
Borza 10. marca.
razdelila na 5000 delnic po 200 kron. Družba se bode bavila z vsemi ban-jčniml posli, posebno pa s posojili
i kmetom, trgovcem In obrtnikom na 7 a oreh: Berlin 231—232’50, Italija; deželi. ker mestne banke ne financiraio 543—546, London 575—580. New-Vork radi dolžnikom te vrste. Podpisovanja 147 —1/18 Par?? 1058—1062, Praga 1*50 sg bodo pričela v kratkem in sicer ori
—-191 50, Sv!C' 2-50—2500, Dunaj 19’50 hrvatski gospodarski krpditni družbi v —19*55, Vsilite. Dolari 145—146'50, avs. Libinlu, nrl zaorebški Narodn' banki krone 20.50—21, canki rublji 56—70, d. d. o Brodu in pri drugih denarnih francoski franki 1030-1060. na<'olendori zavodih.
492—494, nemško marke 228-230. j j „Kvarner“, delniška družba za romunski leil 195 0; italijanske lire povzdign Prlmona v Sušsku se ie 533—535, fehoslovaškp krone 182 0. ustanovila nretekH mesrc o Zagrebu.
D u n a i: dinarji 2010—2030. dolarji Sede? družbe bode definitivno v 744—750. franc. franki 5330-5370. s^c. Stišaku, kakor hitro bodo to dovoFe-frankl 12J75—12.782, lire 2833—2835, vale ramere. Dražba Ima namen, češke krone 973—975, madžarsko krone »sfansvliatl na Tadranu In bl'ž"jib kra-172—174. nemške marke 1195’00— 5!h bote’e ’n jih tudi unravl'dtl. Bavila 1201'00. "oljske marke 86—88, funti se bode tudi s tozadevnim* nreddeli, 2908—2920.	kakor nakunom zemljišč in stavbišč,
Curih:	Berlin 9.40. New-Vork preskrbo kopanih koncesij. grsdbo
593—.London 23’17,Par’? 42’30, Milan konallšč In sanatorij. elektrčmh 21 85. Praga 7.70, Bud?mne5ta 1 40. cen»ral, cestnih železnic in s rromet-Zagreb 4.10 Varšava 0.68, Dunaj 1.17 n’mi zbezam?. Temelina glavnica tena avstrijske krone —.85	rod^etia znaša 5 mil';onov kron s
| Proti izvozu iaic. Z.dme m-	po.	™ k;°"; ,
sece se opaža, da ne donašaio skoroI Na« gozdovi. V ministrstvu za
nič več jajc iz okolice na mariborski	,.!n rud® !e ,fzdelfta Podrobna
trg, In da je še tisto malo. kar jih j« na statistika o staniu In velikost, gozdov
prodaj, mani vredno blaoo in silno u v*e’dri!™-. r^’'°d r9' ,teh ood,alk°v drago, komad po 3 K in 3 K 50 v. se bodo izdajali dovo1]enja sa sekanie
Tozadevne po!zvedbe so dognale, da sozdov.	^
je mariborska Izvozna družba, na čelu I Vrar«nte vjnske embalaže iz j! milijonar tfokoschfnegg. razoredla inozemstva. Na intervencije trgovske svoje prekupčevalce po cpII okolic’ »n in obrtniške zbom’ce v L:ub'jan!, da da tudi v Poljčanah obstoja taka bi se dovolil fcarine nrocti uvoz vinske iaičja izvozna agentura In da se kme- embalaže on [m vlnotržcem, ki so še tom ponujajo na domu tako ugodne nre(l upostavitvi;o carinske meje ožičene, da raje prodaiaio iaica nrekuo- roma pozneje izvozili sode v inozem-cem, kakor pa oskrbe domači trg. stvo, ne da bi bPi deklarirali vensko Ravnoisto se dogaja tudi v Zaorebu, Posode za povratek, snoroča trgovsko kjer so zanočeli že akcijo proti preti- ministrstvo, da moVa vsak posameznik
| Graditev novih cest. Ministrski svet je odobril gradbenemu ministrstvu znaten kredit za graditev novih cest in mostov v naši državi.
| Čehoslovaško-Jadranskipromet.
S prvim marcem ie stopil v veliavo provizorični železniški tarif za odpravo blago med Trstom in Cehoslovaško. Tarfske postavke se zaračunajo v lirah.
I Železo na Celioslovaškem. Med livarnami in čehoslovaško vlado so se zaključili dogovori glede znižanja cen že!ezn'h proizvodov. Tozadevno se (e preklical davek ne koks za visoke peči. Znižanje cen. ki je že v veljavi, znaša 25 do 60 čehos’ova?ki kron pri sto kMogramu loko postaja livarne.
| Za trgovino s Francijo. Mini* strstvo za trgovino in industrijo je priporočilo ministrstvu za promet in generalni direkciji carin, naj podv2ame,a vsa korake, da se olajše in razvUe trgovina s Francijo.
| Ameriška plenica. Vsled padca dolarja na berolinski borzi konkurira ameriška pšenica z našo. V/ Vojvodin so padle cene na 230—240 dinariev pri metrskem stotu.
I	Belgijski kapital in naše žele2' nice. V Belgiji se je ustanovil konsor* ciil kapitalistov, ki bode imel sn»n>er graditi in renovirati jugoslovertsK® železnice.
 -—'
Glavni urednik: R a d i v o i R e h a f. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
ravanem izvozu v korist par milijonarjev In v škodo celpga prebivalstva. Tako akciio bo treba udeistvltl tudi v Mariboru, značilno pa je, da so naša v Švico Izvožena lajca v Šv!cl cenpja kakor pri nas in to vsled ugodne valute.
I Revizija carinskih pristojbin. Odbor za , reviziio Uvoznih carinskih pristojbin je prenehal s svoHm delovanjem. Nove pristojbine Izvozne ca-
predložiti carinjci dokaze, da je blago svojed^bne izvozil, nakar mu izda generalna direkcija dovoljenie za csrine prosti uvoz, Tozadevne «!oqe se v Beogradu Istodnevno rešijo in se stranke poživljajo, da ne bodo primorane Plačati nepotrebnih ležsrin in stojni.
! Razdelitev dividend, (fugcslov. Llovd) Pri miših denarnih zavodih in sličnih podjet ih je navada, d=s se di-
Ma!a ranila, i
Tvrdka Sinner, Sivatnl sfrojig, Maribor, išče pro-daisiko, zmožno tudi nisar-niSkih opravil. Obenem se soreime tudi zastopnik. Po-goi- slovensko in nemško v govoru in pisavi. Osebno predstaviti v trgovini Dravska ulica 10.	327 2—2
Isvir. Singer KSvaSnš r.fro}!
pripravni za vse svrhe, so se v ceni znižali, na kar se posebno gg. čevljarji, krojači, šivilje Itd. opozarjajo. Stroji se oddajo tudi proti odolačilu. Maribor, Dravska ulica 10.	326 3—2
IPoS Gq3 in cive teH stara lfOr*Ja in «Swa tovorna
vosa se prodata, Vprašati Glavni trg št. 4 v trgovini. 328
Melbtovana soba za dva sol'dna gospoda se išče. Ponudbe na upravo. .
lahkn motorno koto (Mo-
tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranieno. se nroda. Dravska ulica 11, gostilna. ,
Hita s <5 stenovsnji, 6 sob
in 6 kuliini. vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pripravna za vsako obrt. se proda. Naslov v upravništvu »Tabora«.	*
Vsaki naj se sam prepriča!
Od danes naprej se toči ..Jareninski sar" iz kleti vinskega veleposestva A v o us*a Lorbeka v Jarenini, ter izvrstno črno gs?vo.
Za obilni obisk se rrlporoča
Andrej Ha1bwidl
gos58Besa „1* r S rdečem i e S u"
229	Vetrinjska	ulica 24,
Motor na plin
’	-ni
dobro ohranjen, proda po zelo ugodni cen
Mariborska tiskarna d. ^
Jurčičeva ulica 4.
rine so izdelane na ^odlaoi «plošnili vidende, ki odpadejo na posamezne interesov, tako za držalo, kakor tudi za, akc*>e, povzsme na ta način, da n. pr. izvozne trgovce. Člani gospodarskega ,■ podiefje s glavn'co 1,000.000 kron in sveta ki so sodelovali pri tel reviziji; rezervnim zakladom 1,000.000 kron, zs carinskih pWsto!b!n, so se razšli po-'kar S£ izda delnice po 100 kron, iz-polnoma zadovollni. Pristoibtne so se olača div‘denda za te delnice tak^, da določile na podlagi mnenj kompeter*- se računa samo glavnico, ne pa tudi tnih osebnosti In Instanc In se o teh rezervni zaklad. Ako od^de n. pr. 7°i0 še nadalje obravnava v ož:em odboru dividenda, se te bolača samo na delegatov»finančnega ministrstva ter en mi'ii^n deln!šk» glavnice;„drugi del se bodo predložile v pregled in dis- skupnega premoženja, ki jo tvori en i kus% ministrskemu svefu. Te dni se minon rezervnega zaklada, se pa pri bodo pričele tozadevne seje. Razni tem ne upošteva, tako da ne znaša, trgovci so s temi prislojtvnami na- div'denda de facto 7, temneč ssmo zadovoljni, ker pravlio, da so jim 3,|2'1|0. Delnica je pa tudi d^lež rezerv-carine previsoke. Tarifi so izdelani na nega zekla^a, tor^ai se mora pri divi-podlagi one lestvice iz predvoine dobe, dsndah tudi isti 'uoo?tcvatl. Stališče, razlika je le 4a, da je treba plačni v da tvori, delniška glavnica in rezervni zlatu, kar se skoraj izenači z današ- zaklad oho enoto, koiih deli so delnice, njimi kurzi. (Kie je potem uspeh te se najjasnejše razvidi pri drugi emisiji, carinske reviziie, ako so po reviji k'er se vračuna v ceno dPlnic ce^o-cene carine slične dosedanjim pristoj-, kuono premožen?e, toraj delniško glsv-binam. Op. ured.)	jnico	in tudi rezervni zaklad. Enotni
| Akcija za banatske kmete. Te moc5lif., v ,tcim	bv,fci!	5elo*pr',i
dni se bo ustanovila v Libinju (Banat)	In OT>t. Jbi buo da temn
banka pod Imenom »Narodna seliačkaj 01 metodami I rog! ^osvelijo banke d. d. v Libinju«, ki nai bi re- vS0 P0201,11031, šila vložbe tamkajšniih kmetov od | Cinkarstvo v Sloveniji. Komisija, hrvaških gospodarskih kreditnih zavo- odposlana od ministrstva industriie in j dov, ki so madžarskega izvora. Na ta trgovfne v državno cinkarno v Slove-načln se bo rešilo premoženje vlaga- j nijo, je odločila, naj se ima ta tovarna j telja od sekvestra. DelnlSka glavnica razširiti. V ta namen se je že naro-j bo znašala 1,000.000 kron ter se bol čilo nove stroie.	1
fisnrite
Proda sa ceno:
"	•	i
MSa z vsemi potrebnimi pro-'
stori, s posebnim hlevotri za i
živino in svinjakom. Na vrtu t
se nahaja preko 60 sadnih
dreves. Posestvo ie v Gradišču,,
eno uro oddaljeno od Velike
Nedelje. Ponudbe osebno ali
pismeno na Antona ©šewac 1
Jezdarska tiUca št. 8 (konje- i
nižka vojašnica), Maribor. :
289 5—5
Zavod za siralenfe ^ zaklepanje v Mariboru
prevzame	0t
vsaleo vrsto straSenja v mestu, n® * .g. dverih, kakor tudi spremljanja kih vozov. — Pojasnila v pisarni: * stanlika ulica 2*
   : :   ------------------------
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE
izdaia: Tiskovna zadruga Marmor, — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,
PREVZEMA
OBL&5TVOM IN URADOM.
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA
JOČA DELA.
CENE ZMERNb.!
IZVRŠBA SOLIDNA!