GORIŠKI SLOVENEC Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto . • • • • • • Lir 10.— = K. 25.— J Pol leta 5-— — « 12.50 X Tri mesece................n , 2.50 = r 6.26 k En mesec..................* L— = „ 2.50 t Oglasi: Oglasi na tretji strani .... Lir 1.— za Vrsto Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Mali oglasi.......................... 0.05 za besedo Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. ali 20 Vin. Izhaja vsako sredo in soboto. Udredništvo in Upravnišivo : Via Carducci št. 10, II. nad. Zveza Narodov. Strašna vojna katera je krvavela svet čez dolge štiri leta, nam je kot nauk velike resnice, katero poprej niso poznalo niti najbolj razsvetljene glave, oo pomislimo in iščemo vzročnost požara ki je tako teško zadel človeštvo, takoj spoznamo da prvi vzrok jo bila politika zvez odobrovana in nadaljevana od vseh držav do sklepa medmirjai Trozveza, Avstrija-Ogor ka, Nemčija in Italija od eno strani in Ententa, Rusija, Francija in Anglija od druge strani, v preteklem času do leta 1914 niso bile organizacije za mir, ker ravno te skupine so postale na proračun Strategien ih naredb. Namen Trozveze je bilo v sredini Evrope napraviti to ravnotežje ki bi branilo provzročitev nevarnosti za evropejski mir; Ententa z velikansko angleško mornarico gospodinja celega morja, francoska vojska, pazljiv varuh na‘Alpah in proti Renu in ruska vojska pripravljena korakati čez Pomeraneko ravnino in £ez Galicijo, imela je nalogo za ukrotiti vsako nasilstvo katero bi hotela pro^feočiti Trozveza. TeoričnC sistem je bil imeniten ali praktično stvar je bii'a popolnoma druga. C» samo ena skupina bi se mislila podati v kak dogodek pa bi zadostovalo za poslati v zrak celo ravnotežje. Vojna z svojo strašno in krvavo logiko je še najbolj dokaz resnice te naše trditve. Gel svet prenovljen Vsled mira, med tem ko"se pričakuje da postane stalen, noče da po novem redu bode vzrok drugega požara-v bodočnosti, ampak zahteva v prvi vrsti da se čisto odstopi' oni politiki katera je bila tako nevarna kakor dokazujejo poslednja štiri leta! politika zvez ne sme več živeti v prihodnjem poKtičnem redu. Se-li mora misliti en nov svet, v katerem vsaki narod živi sam za-se ? To je absolutno izkijučeno- Vojna je jasno dokazala da posamezni narodi ako hočeje ne samo prestati eno krizo, ampak le živeti normalno življenje, se morajo najti skupaj, eden 2* drugim. g6 ne ^ vdobiti narodne koristi katera se ne strinja popolnoma z mednarodno koristjo. Za to je potrebno tako urediti novi svet da vsi narodi bodo mirno skupaj živeli. — , Ta je podlaga onih zvez narodov katero je razglasil Wilson že eno leto in katero so takoj sprejeli podporniki južne demokracije. Če, kakor upamo, ta zveza narodov se trdno ukorenini, videli bodemo v najbližij bodočnosti da izgine kot saeh pred solncem ta boj med narodom, edini provzročiteij velikih prepirov. — Danes ko vojna jo končana, beseda civilnega sveta mora biti: vse za mir! Mi Slovenci, mali in dober narod poljedelcev,od silnih prepirov, od vojne, od svetovnega prevrata so ne moremo pričakovati drugega kakor velikansko škodo. Poslednja vojna je veliko škodovala našemu Narodu, posebno gornjim, goričanom, tako da .nobeden od nas, kateri ni nespaten ali šiabšji, si želi da bi se povrnili krvavi časi. Zato lahko in odkritosrčno se pridružimo idejam katere je razglasi! Wilson; to je zveza narodov. Tem več mi, posebno mi goriski siovenei, si moramo-prisvojiti Wilsonov ideal; moramo živeti v enem svetu v katerem ideja^b-ratovstva bolj kot od človeka do človeka •- pride v trdno zvezu od naroda do ^naroda, kjer posamezna skupina naroda dela-za drugpj kjer ljubezen do domvoine n« pomeni sovraštvo dp-bhžnjega., ampak vzajemno ipomoč in spoštovanje. In vse to v imenu naj višjega modernega ideala: v imenu človeške vzajemnosti. Mi Slovenci stup demokratični po naravi; naša kultura ima izvir pri južni kulturi, ona postane bolj trdna in črvsta če tudi v :,ili političnih socijalnih na-čelah bodemo sledili stopinje velikih narodov kateri bojevali so in zmagali za svetovno svobodo in za bratovšfcvo narodov. Vojne ne vse! Avstrija je popolnoma izginila iz jpovršije sveta? Se dozdeva to vprašanji ne opravičeno kar pa ni res. iz različnih razmer si moramo prepričati da Avstrija še hi zatrdno izdihnila svoje zadnije dihe, Še st vdebi kdor jo misli in vpa Oživeti «e tudi z tem oslepari Slovanske narode podvrženesužnosti in teske-mu jarmu do zadnjega časa in že tudi jim ukradi to svobodo katera je vendar zasijala skoz zmago zaveznikov. Oni dunajski operetioni česar Karol ničla ima se svoje prijatelje razstrešene po deželi nekdanjega svo,ega cesarstva. Mnogo nadvojvodov in nadvoj-vodin še živijo v različnih državah katere so narasle iz podrte Avstr®-Ogrske. Vse to ljudstvo napenja svoje moči v nespametne spletke..... sno- va..... in upa. Z zvijačo v kateri so veliki stro-'kovnjaki, upajo zopet očistiti zarjavelo Habsburško Krono in jo zopet prinesti na luč, sveta kot znamenje mogočnosti za eno rodbino in kot znamenje siižnostl ostalem» ne-ä t e v fine rn u Ij u d s t v u. V a; upajo, na kakšno podlago zidalo te velikanske' gradove, na kaj prav za prav stavijo svo;© špekulacijo ti gospodje ? Na kaj?.... Na slepoto narodov .! Oni gotovo vide,o da še ne vsi narodi znajo se dobro poslužiti jim-cvetače svobode iz ne.^om'-no.mučnega jarma. — Oni videjo na primer, da nemci znane «Deutsche Oesterreich» države, še danes ne vedo naOcakšno pot bi se podali ; o,ni upajo da od njih podkupljeni agenti hujskajoči Srbe in Hrvate b,odo provzročili strašne nerede in srheknjave v novem živlenju velike Srbije kaj era sega od Vardarja d« M uj e , 1 Njih nesramno upanje; sega še bolj v daljavo. Kakor leta' 1912 po zavezni balkanski: zmagi proti turkom, dunajski hujskači so dosegli svoj nesramni namen, potistsili Srbe proti Bujgarom, zakasnili za leta balkansko svobodo katera se' je če-le uresničila po dolgih mučnih in krvavih bojih, tako danes upajo z takimi zmešnjavami ponoviti tastrofo komaj rešenim nar^'om 10 za se pa srečo kot ie.tf *, Avstrija še v *sunjm tenkih vzdihih si y^h' novo -krvavo v»jno. Alj srrf nam kjičč : Vojne ne več! (j> ti nesreči bi se posrečilo to vpanje avstrijskih agentov bi ne bila prihranjena nezgoda onim narodom kateri do danes so životarili pod avstrijskem jarmom. Vojne ne več ! Skoraj petletne težavne muke so nas naaeile da hajvečja sreča za človeštvo je mir sveta. Je gotovo nespametno si misliti da skupina hujskačov, če tudi precej močna, bi mogla spraviti v zadrego zmago zaveznikov ki je do-nesla mir na zemljo. Je dolžnost vsakega in poglavitna skrb da se ohrani cvet doseženega miru. > Kdor nam goriškim Slovencem pride govorit dvomljive besede o bodo ih prepirov, je ta gotovo en-podrupljenec prepadle Avstrije. Daleč' od tega zapel ivca ! Proč z takimi ki Lčejo svetlobo v temi in kopljejo grob cveto čemu narodu. Hočemo mir ! Potrebujemo miru kateri nam zaceli krvave rane. Mirovno pogajanje nam bo dalo dostavljen triir. in ne spletke zadnjih vernikov od Karlota Ničle. Avstrija mora biti potopljena, v večno pogubo. Delati je treba. Da se najde med našimi Goriškimi Slovenci hudi, kteri jokajo nad polomom povzročenim po vojni je čisto logično: Naša dežela je med onimr/ki so doživele največje izgube vsled konflekta, ki je več käkor štiri leta okrvavljal svet. — Da se pa nadaljuje z jokom in jadi-kovarrjem — brez da bi se kaj počelo, to ni ne opravičeno ne logično. Ne smemo sedaj posnemati onega reveža, kterega so zadele vse' mogoče nesreče in je potem obupan udano čakal smrti pod razvalinami svoje zapuščene hiše, ali pa onega ki je iskal tolažbe v alkoholu. Nasprotno, mi ne smemo izgubljati časa in zahtevati moramo takoj vse kar potrebujemo za materialno i« moralično povzdigo naše dežele. Ti zmagi ki je odprla Italiji pot do naših dežel ima Italvja proti nam enake dolžnosti kakor jih je imela proti tjudstvu, ki je živela pred vojno v okvirju njenih mej. V demokratični državi kakor je Italija se ne sme imenovati prostost samo zmožnost, da vsakdo izraža prosto svoje naišli zGastno besedo' irf v Tästhem “jeziku, ampak izraz prostosti ima velikcfširsi pomen. Znano je, daje Italija med vojno razvila na čudapalcu način lastno '^dustrijo tako/da je postala danes ena i~V/jh industnjalnih dežel na svetu, cei^qv je jmela pred vojno relativno malo -^vito industrijo. To je znamenje, üa so v Italiji — če se le hoče — dani vci predpogoji in so na razpolago vse materijalne in. moralicne sile’ da se izvedejo z lahkoto še tako težavni problemi. Pri nas goriških Slovencih gotovo ne manjka dobre volje in pridnosti; lahko naredimo kaj znatnega, samo še so nam na razpolago primerna sredstva/ ker nismo mi krivi če smo danes zelo ubogi. Omenili smo kaj si je Italija znala pridobiti za se, zato da se vsakdo med nami prepriča, da še zahtevamo od jtaiije moralična in materijalna sredstva z kterimi bi zacelili rane, ktere nam je prizadela vojna, moremo z-gotovostjo računati, da se nam bode tudi pomagalo. Lahko se nam da, in mora se nam dati. Samo zaktevaii moramo. — Če čakamo, da se vlada —- ki ima skrbeti: za nebroj drugih stvari — spomni na nas, bodemo .gotovo dolgo časa čakali. Ako pa bodemo, znali odločno in samozavestno zahtevati čegar po-trebujemo, m dvoma, da dosežemo, kar nam po pravici priti/e. Prostost — to se zove namre-e, pripoznanje pravice vsakega posa-. meznega brez razlike. Bode kdo uprašai: Kako naj zahtevamo pomoči od vlade in • kdo izmed nas naj jo zahteva? Vsak za se morda? To smo uže povedali. — Vsaka občina naj začne akcijo, o.T£lXL.kar se tiče interesov in blagostanja lastnih občanov. — In to naj zgodi Čim preje, jasno, vestno in brez pretirani naj se navedejo želje in težuje posameznikov, samo z ozirom na to kar se hoče dose-či-, tako da vlada razume da ima o-praviti z zrelimi državljani/ki zah7* tevajoči lastne pravice se izka&ejio tudi vredne, da se jim to pripozna, ker si so svesti svojih dolžnosti napram občnosti kteri pripadajo. Navadni kritiki poröcejo. da se ponavljamo in da v dveh številkah smo natiskali dva skoro jednaka članka : naj se pa pomirijo ti gospodje in naj bode pripravljeni citati iste stvari še tri — štiri —pet — in če treba tudi stokrat —1' Mi' jih bodemo ponavljali 'dokler »e vidimo, da nase dobro ljudstvo se ne zgane in si začne graditi z lastnimi mo mi svoje blagostanje, do-: kler-ne bodemo pripričani, ' da v naši- deželi se hoM resno delovati za izboljšati sedajnost in pripraviti bodočnost do ktere im.pt pravico— namesto da ’se izgublja čas v brezupnih fantazijah. '■ ■ ; :/,-r/csvA ’• (Bonski Slovenci! i Sh*! v; I /vi J: Ta IM J« vaš! M za ©sdmo korist. On bode vedno ia svobodno govoril vašo mnenje. On se bode vedno, nesebično boril za vašo dobro. Čitajte - ga I Razširjate - ga! Movo italijansko Ministersivo • RIM. Odstop ministrov Zupelli, Bissofati. in Nitti provzročil je postransko* krizo v Oriandovim rmnr-stenstvu, katere je bila rešena 2.0. t. m. — Na mesto vojnega ministra generala Zupelli, nastopil je general Caviglia zmagovalec bitke pri Vittorio Veneta, Nitti-ja nado-mestuje . senator Stringher bivši vodja najvišjega italijanskega denarnega zavoda »Italijanske Banke« in na mesti. Bissplati-ja je postal jmi-nister odvetnik Girardini državni poslanec te Udih e. Pri- tej krizi-se j^. ustanovilo novo ministarstvo katero so zaupali prof. Fradetetto đr^avruiemu posiancu iz Beneak. — To ministerstvö najbolj se mora zanimati za prenaredbo porušenih, dežel. .. :. ; * • • . C . * *r . . .*i. * .V• •' ■'CC ‘i ‘ tl.\t '• - Italjansica .kriza bi imela za nas en navadni politični pomen ako/. bi se ne šlo za stvari katere nas močno zanimajo. Minister Nitti ni hotel ničesar slišati o denarne ureditve katera kakor, je dah danes- urejna nima pravilnega pomena za trgovina. •ca . i'3" 'iSii .-•Tiri ' ■ - jjrTa ai?5 h * O i:’č '•! i.id J. ' \ • ; \ 'J ih M;v:,:..'7ri -..;i :jsv *lci ü r. n ‘v .r, • Irt‘1 p»*1 > • V *•> * t i tj /. '. '>y v: r ; : i • fl ,i« (ionu ut. 'c MiilOihc.- .:i| f/.Ri • , . *IŽ . jj ;'■! 'Lj: . - it:- j, - iu .l-n.'.'joi ..t--./'v '* - / . tč i. ;! ■ ., / i , .s »■'V./iVG i.! U' k •'/>::» ,\ku .J J , { t'' '. '7..':.’.) . i J ..c-.fl - - C - Drugič nas veliko zanima ustanovitev -ministerstva prinaredbe. Upamo da N. E. Fradeletto ne bode skrbel samo za mesto Be- nedke ampak tudi za nas. en a h{ d • fififi - . ■ 'č helsqq č <>' atfst: ^ n k V /‘■'V - /J,' ■ j, » ,il i'i. . . .■ -,V '!J*’ . )£!(_ J\i ■ i:> - -Hj : ’ - sij:-. j(.!i ; ■ '•< -iUH ij‘iy <• č ■ t'’’i - i.ijrtu -Kc iJiJoiiv - 'i . th-: ! v iv i : :j ... • ’ an uxivi Politični Mirovna konferenca Temefpa 'razprava pri seji, r>PARlZ. Slovesno se je - otvorila mirovna konferenca dne 18. t. m. Ob dvfe‘h popoldne še je že ljudstvo zbiralo v veliki množini pred poslopjem ministerstva za zunanje dela. , Ob 2.20 popoldne so dospeli delegati in pol ure pozneje prišel je predsednik Wilson. ßil je „sprijet od ministra Pichon-a. Prisotni sp bili tudi arabski in indijanski zastopniki. Na-Vso^ih je- bilo skupaj 72 oseb. Z čistim in močnim glasom je Ppineare-Pi.vi govoril. Končam nagovora si je odslovil ter zapustil dvorano. Na to Olemenceau razglasi prvi dnevni red: volitev definitivnega predsednika. Prvi Wilsonov nagovor. Se štejem v veliki česti predlagati za definitivnega predsednika mirovne konference, predsednika francoskega ministerstva Clemenceau. To predlagam ne radi navado in poklonstva do francoske republike ampak tudi radi čislanja samemu možu. Francija sama na sebi zasluži to čast ker si jo je pridobila z mukami in težavami v tem vojnem času. Mimo tega se snidemo v Parizu-' kjer velike seje sp odločevale svetovno usoda. . t Današnjo sejo'se lakko smatra kot najveeji uspeh diplomatične zgodovine . ker nikdar ni bilo zbrano toliko zastopnikov narodov za odločitev svetovnega uprasanja. - Prek temu današnji- sestanek pomeni keneo f anske vojne katera j© pretila mu vetu. Nas jak vesel; da te grozitve ni več, da mi čislamo ne samo Francijo ampak moža kateri je bif vedno njen zvest in velik služabnik. Njegovi sodelovale; ga ljubijo; kdor kakor mi ga je spoznal pri delu ga čiela ker vidi da naše misli se popoL noxna strinjajo. Vsi hočemo eno stvar, da se človeštvo reši teh težav in da se povrne h mirnemu in veselnemu delu, »• - ‘ Z velikem navdušenjem jo predlagal isto tako minister Lloyd George. V imenu italjanske delegacije minister Sonnino je odobril z veliko simpatijo Wilson-cve in Lloyd Georgeve besede. Na to se je izvršila volitev v kateri je bil enoglasno izvoljen za predsednika Clemenceau. Po volitvi govoril je sledsee Clemenceau: Naznanil sem že v parlamentu da uspeh je mogoče le v tem slučaju da ostanemo vedno iste misli; prišli smo skupaj kot prijatelji, odsloviti se moramo kot bratje. Ta je moja prva misel. Vse naše moči morajo delati za bolj trdno zvezo narodov. Zveza narodov je tu, vi ji morate dati življenje. Kakor je rekel predsednik Wilson nihče ne sme odreči žrto vanju. pregled Temu pogovoru je sledil Wiisonöv-spored kateri pravi: se ne gre za kos zemlje kakor za cele dele in za mir narodov. Ta spored ne potrebuje- dru-dih besed. Delajmo hitro in dobro. Prva točka dnevnega» reda se glasi; -Odgovornost vojne. Druga: Zakon proti zločincem za časa vojne. Tretja: Mednarodno zakonotvorstvo za delo. . - v ■ ■ Vse države so povabljene na pismeni odgovor v najkrajšem času. Clemanceau nadaljuje in. priporoča zvezo narodov. Seja se je zaključila ob 4 35 popoldne. , . V J : ; ' * , ' • G) Globok utis. PARIZ. -— Sestanek prve seje je napravil dober utis med ljudstvom' in -časnikarjem. Vsi priznajo da ta prvi sestanek bode imel dober uspeh za vse naiode. Volja vsih je dušeči mir' pravice. PARIZ. — Dne 20. t. m. ob 10.30 dopoldne dospeli so v Pariz italjanski zastopniki mfnisterski predsednik Orlando in bivša ministra Salandra in Barzilai. Češko slovaška država, PRAGA. Kongres državno pravne demokratske stranke v Pragi je bil kongres prganizačije češke državnopravne demokratike stranke pod predsedstvom dra. Antona Hajna. Kongresu je prisotovalo 4T2 delegatov. Dr. Kramar se je zahvalil za mu izrečene čestilke in simpatije povodom znanega atentata in izjavil. Povodom atentata je pokazala pretežna večina Češkega naroda da noče trpeti bolševizna na Češkem. Dolžnost vlade je da vzdrži v republiki red z močno roko, kakor je to napravila Švica in druge svobodne države. — Ministerski predsednik je govoril potem o nemškem uprašanjii in naglašal napram nemškim izvajanj am, da so češke aspiracije zajaČene od entente v celem obsegu kar se more dokumen-taricno dokazati.- — Nemcem ne ostaja druge mogočnosti kakor da se pomirijo. — Ministerski predsednik je zaključil svoj govor z izjavo, da ima trdno vero v bodočnost češkega naroda in da notranja politika odgovarja sijajnemu položaju. Predsednik dr, Hain je nato pozdravil navzoče in sprejeta je bila rezolucija v ktori se naglasa potreba mirnega socialnega in ' gospodarskega razvoja. SJužbeui kurz kron« v Srbiji. BELGRAD. Bal gradski listi javljajo, da se pri državnih blagajnah vsled «drpdbe finančnega ministra računa 250 kron za 100 dinarjev za plačevanje davkov in po istem kurzu se računajo plače državnih uradnikov v vseh od. Srbije zasedenih deželah. Bolševišks grozote v Rusiji. LONDON. Londonski »Daily Mail« poroča da Šo, boiševrki umorili zna-> nega ruskega anarhista knega Kra-pbtkina. Kedar je v Rusiji zbruhnil preobrat je k n e; Krapotkijp se vrnil iz pregnanstva na angleškem da služi domovini. Vest o umoru ni še potrjena. DOGODKI V NEMČIJI. Nova republika. NANEN. Sve;t' delavcev in vojakov v Cus.chafenu je prograsil samostalno socialistično republiko, ktera je postavila vse banke in' hranilnice pod svojo upravo. ^evoSusijonamo gibanje v Ruhrskem okrožju. NANEN. Rudarski. Štrajk v ruhr-skem okrožju .prijama od nekoliko dn-ij revolucijonarno lice. — Število stavkujočih je naraslo-40.000. Rudokopi v kterih se je zopet pričelo delati bili so napadeni od Spartak ovce v vsled česar so bili primo-' rani vnovič' ustaviti' delo. .\ Prihod vladinih čet v Berolšn. BERLIN. Višji poveljnik Noske je izdal proglas na berlinsko meščanstvo v kterem naznanja da pride na široki fronti znatno število čet v mesto. — Divizije ki so pod njegovim vodstvom niso orodje proti revoluciji, marveč imajo namen, da se berlinsko prebivalstvo osvobodi nečuvene strahovlade in pritiska, pod kterim je moralo trpeti. Razorožgnje meščanstva. BERLIN. »Vossische Zeitung« javlja da meščanstvo -.mirno izročuje orožje. Do večera je bilo oddanih 1500 pušk in nekaj več samokresov in Browning pištol. Zaplenjenih je bilo več strojnih pušk ktere so delavci dobrovoljno izročili. Zvečer je bil odprt ulični promet ali straže so še ostale na ulicah. Stavka železničarjev se je preprečila. — Kakor poroča »Berliner Tageblatt« se je zelo hitro očistil mestni del Moabit, kjer je bilo mnogo spartakovcev Ujetih. Polkovnik Reinhardt, kteri ie vodji operacije vladinih čet v Moa-bitu da različni alarmistični glasovi ki se širijo po mestu ne odgovarjajo resnici. BERLIN. Odbor vladnih poverjenikov je izdal za celo državo naredbo, po kteri se mora oddati vse orožje pod kaznijo pet let ječe in d@ IQi.ÖQCLmark globe. Rok za oddati orožje je na Pruskem določen na 24 ur. Prebivalstvo brez svojega lista je kakor en mutec; ae ga ne more razumeti. Naj ta list razglasa vašo pravico in vašo voljo. Dolgovi bivše avstro ogerske monarhije. DUNAJ. Državni kontrolni po ver j en-ci bivše a. o. monarhije niso še izdali njih poročila o stanju dolgov a. o. monarhije in tudi a. o. banka ni še priobčila tozadevnega izkaza. Vsi skupni dolgovi se senijo v proučenih progih na 125 do 130 milijard kron, kar bi odgovarjalo na približno 2 in pol milijarde na vsaki milijon prebivalcev bivše monarhije. - -----------C~C—: ^------ Razne Š«st milijonov ljudi umrh za špansko mrzlico. LONDON. Znanstveni časopis «Natura» poroča' da je na podlagi uradnih podatkov umrlo na španski influenci skupno šest milijonom ljudi. ____ Umor 11 Idn« «kkike. ^ Poročajo iz Budimpešte: V Er-zebetfalve so našli v hiši Stefana Timosa umorjeno njegovo It letno hčerko Ano. Zločinec je odnesel 150 kron, dva prstana, zlato uro in druge dragocenosti. Izvedenci so konstatirali, da je deklica umorjena s sekiro. Dete se je moralo očividno hraniti ker je ranjeno na rokah. Pri Timosevih je stanoval IBletni delavec Or ban ki je pred kratkom bil izpuščen iz kaznilnice. v zaporu je priznal čin. Hotel je vjeti dragocenosti kedar je prišla Ana in umočil jo je da m ne ■ naznani. Hčere generala Ludenderfu lnternirane v Oseku OSEK. Te dnij so dešle iz Dunaja v Osek Maja in Tea hčerke generala Ludehdorfa da bi spravile nekaj zaostalega pohištva na Dunaj. Na zahtevanje vojaških oblast bile ste obe internirane na njih stanovanju v hiši grofa Normanu. General Ludendorf ima neke fotografije ktere hoče vojna oblast tem potom nazaj vdobiti. Padanj« cen v Dzlrnacij«. ; _ -rt ■ ^ . SPLIT. Vmp kferega cena je v zadnjem času vojne' prekoračilo 1000 K za hi je'padlo na 300 'K. Olje, 'ktero je v cašu ,vojhč doseglo ceno 70 K za . liter padlo je nn 10 K. Sardele ki so stale 1000 K za 100 kg stailejb dan^s 200-300 K.. Največ so padle cene; rožjčane, suhim smokvam in višnjam. ; ; Padle so tudi cene onih vrst blaga kterih Dalmacija ne produ-. čira. Tako je padla’ pšenica od 1» K na 2-3 K. Dovozi od-strani Italije upliva jo povsodi radikalno na znižanje cen. ----—————-* . Iz okolice Kaj se misli za rMalce. Radi b' vedli kaj misli ta nova vlada za rokodelce. Prebivalci iz naše okolice niso vsi posestniki in ne vsi kmetje. Po dolgih štirih letah vojne vrnilo se je na svoj dom mnogo očetov kateri drugega niso našli - kot iztradanö družino. Od bivše vlade nekdanje Avstrije ti ubogi rokodelci niso imeli nobedne odškodnin«. Njih tovarne in orodja so izgniie — kako naj se ti reveži pri-pomagajo zdrževad družino ? Mali sinčki prosijio kruha, oni ne razumejo kaj je medmirje in mirovna konferenca, hočejo kruha iu kruha. — Da pa oče jim ga preskrbi mora imeti delo. Za rokodelce iz oKolioe huda ura bije. Življenje za ta. stan še mirno počiva. Kmet je danes še najmanj prizadet, on si še lahko pripomaga. Ali rokodelec kam naj se obrne č© Rima pripomoči ? Žalostno je da rokodelec iz naše o-koiice. mora popolnoma obupati v svojo bodočnost. Oni ki imajo moč do vlade za našo okolico morajo preskrbeti delo temu ki se žeii dela. Samo v tem slučaju bo rokodelec prepričan zmage in svobode, Pogovori v Trstu za zameno blaga. TRST. Polkovnik generalnega štaba Gräni je imel te d n ji v Trstu pogovor z delegati narodne vlade v Ljubljani glede za-möno • raznega Blaga. Narodno vlado Ljubljansko sta zastopata i'Dr. Triller in ing. Rentz. — Za ©lajšanje prometa so je skloniio, da se uvede med Trstom in Ljubljano posebno kurirsko službo Kuririj bodo prenašali.trgov.sk* -korespondenco. Od naše strani s» bode oddajalo kave, riža, olja, olja za stroje in določano: mopžino premoga za izdelova-nje.,plina. Narodna vlada v Ljubljani; se obvezuje dati v zameno staybeni leSj železo iu oglje slednjo pa samo v zamen» oglja za. plin. ' Blago se bode izmenjavalo v Logatcu. Narodna vthda imenuje v Trstu zastopnika za posredovanje med n »Šimi in ljubljanskimi trgovci kteri bodo interesentom, tudi preskrbovali potne ; liste,. Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice. PRIJATELJEM. Prosimo prijatelje ki bivajo na de» želi, da pemagajo temu listu. Ne zadostuje ga naročiti, ker če se ga moralno podpira se pripomoči njegovemu življesju in razvoju. Ker «Goriški Slovenec» hoče braniti in pospešiti stanje v deželi slovenskega ljudstva, mora vsaki rojak mu donesti svoj mo-ralni prispevek. Nas bode vesehio razglasiti želje raznih občinah in dragih skupčin; mi bodemo dali gostoljubnost vsakemu dobremu namenu ka obče dobro, če tudi posameznega rojaka. Vojna nas je vse potrosila, eden je tukaj drugi je tam. Begunci, kateri so že težavno pričakovali na kranjskem dan vrnitve v domovino, oni ki dohajajo iz daljnega kraja Italije, imajo gotovo sorodnike in prijatelje za poiskati1: naj nam pišejo, bodemo skrbeli za jih našit. «Goriški Slovenc«» je ljudski list, Ijwdstvo naj se posluži kjer mu priliče * Odbor uredništvo. ^aiaeiaaeieiaeieiaoeieii Ta list je nova izdaja za gc.iške Slovence kateri rvi Iz v pcaolni obliki. Primanjkuje še marsikaj. Pozneje, z blagovoljnostjo šitateljev, si upamo prinesti vse novic* naše dežel«.. Sposobna osebe nam je obljubila svojo svesto sodelovanje o kmct«ki snovi. Neka teri dobri slovenski pisatelj poslali nam bodejo v časih kakšno novelo aii /Feuilleton« Naša skrb je napraviti kar je bolj mogoče da naš dragi slovenski narod bode ime! en Ust ki ne bode branil samo ljudske interese, ampak tudi da mu bode malo v poduk in razvedrilo. Odbor uredništvo. TCDOSSttl jaHEarifl. Sreda ViMMidj 2§. B četrtek Zaroka M. Dev. 24. Petek Timotej. 2# n Sobota izpreobrnitev sp- P. Upravitelj in urednik: KAROL JUŠiC. Tiskarn« G. jr. c h v Gorici.