172. številka. Trst, v torek 30. julija 1901. Tečaj XXVI ,Edinost it. caftrat oh «*■. r&zun Bedeli in pr .mikot ott 4. uri rvečer ^arii'Blm zna«« : m celo leto........24 kron za pol leta .........12 - za £etrt leta........ <» „ ca en Bf»*c ........ 2 kroni <».">ćrun; e plačevati naprej. Na ?«* ;0 "T?! r.rii p ni*rr.rnirj» aurav« »C *ira F o torskaromii ▼ Trnu se prodajajo po-»*aaerne Številk« po fc stotink (3 nvč.r, «\ee Trata pa po r> stotin t tivč. Telefon «tv. *70. 8din os t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je moč! Oglasi Se računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtom PoHlana. osmrtnice in javne zahvaie domači oel»»i itd. H« računajo po poucuibe Vat dopiRi naj se poSiljajo uredništvu Nefranrovani dopisi ae ne nprejernajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane »prejema uprav nlštvo. Naročnino in oirites je plačevati loco Trst. Uredništvu hi tlakama ae unbn]itln v ulici Oarintia Siv. 12. I'pravtiiAtvo. in •prejemanje inaeratov v ulici Moliš piccoio Stv. 3, II. na snide danes svečar aopet, to je: v drugo sejo. Doživeli in preživeli smo zopet zanimivo in značilno epizodo iz nagega pisanega in na abnormalnostih, absurdnostih, neverjetnostih in — komedijah toli bogatega življenja. Niso baš ve«*ela čutetva, ki nas navdajajo danes, ko se ta deželni zbor sestaja v drugo sejo še le sedaj, ko so druge zbornice v monarhiji ž«- zatvorile svoja vrata. Smo »e pač pokazali abnormalne tudi v tej deželnozborski kampanji. Rekli smo, da nam ni baš veselo okolo sn*a, ko se ^e^taja deželni zbor istrski. Ko- • mediia ie bila. Signori niso nikdar — to smo mi trdili dosledno — niti mislili resno na ©pozicijo, ali uprizorili eo eksodus računaje, da bo tudi t o pot, kakor je bilo vsikdar do sedaj: da bodo .Slovenci in Hrvatje morali poplačati tr« k te komedije! Italijani uprizarjajo komedije str« uprizorjenju pa morajo plačevati Slovani ! Kaj tacega je možno le tam, kjer so vse stvari postavljene na glavo. In v našem taboru tišči na duše, kakor težkamora slutnja, da bo tudi to pot tako. Tej slutnji daje izraza tudi dunajska »Information«, ki piše med drugim: »Znano "'e, da bi italijansko gosjw>dstvo v Istri, ki itak že sloni na trhlenih stebrih, v kratkem času* bilo bankerotno, ako bi mu vlada odtegnila sv« jo podporo. Ces-ar se go&poda najbolj boje, je to : č i s t e volitve; in ta strah je bil pred vsem, kijih je prislil, da se po ekso-dusu, uprizorjenem toli komedijantski, vračajo v Koj»er. Slovani vidijo v tem žalostno znameLje, da zopet ne bo nič s čistimi volitvami. S skrbjo jih navdajajo tudi drugi »gotovi pogoji«, ki eo jih zahtevali Italijani in v katere je vlada očevidno t u <1 i privolila. Ceno, katero se je vlada obvezala plačati večini za zopetni vstop, bodo morali pokriti Slovani ! ! V čem bo obsežena ta cena, to bomo videli kmalu. Jedno pa bi nujno svetovali vladi: naj bi pokvarjeni italijanski signorii na ljul>o ne natezala loka prehudo. Tudi Slovani istrski, navajeni na suženjstvo, ne bodo več dolgo z dosedanjo mirnostjo trpeli sramote, da se v njih lastni dežeii f>ostopa ž njimi kakor s heloti !c Kakor znano, je v istem zmislu pisala tudi »Naša Sloga«, v zmislu namreč, da plačilo gospodi za povrnitev v deželni zbor bo to, da bomo imeli zopet na jesen take volitve, kaker smo jih imeli vedno do sedaj : da bodo zopet nasilje, nemorala, korupcija in najdrzneje falzificiranje javnega menenja praznovali svoje orgije . . . Zopet bo delal ves aparat, da se udtiši glau večine in da večina prebivalstva ne pride do svoje veljave. Glasilo italijanske večine, »LTstria«, beleži ta izvajanja »Naše Sloge« in oporeka — seveda — najodločneje temu, da bi bilo kaj dogovorjenega med Italijani in vlado. Le skrb za nekatera nujna vprašanja javne administracije — da ne bi dežela trpela škode — da je dovela Italijane v zbornico!! Čudno. Mar so ta vprašanja navstala kar naenkrat, sedaj, nepričakovano.?! Mai niso obstala že popred, ko so prisegali, da se ne povrnejo v zbornico, dokler ne dobe zadoščenja za kruto žaljenje, ki da je doletelo »deželno ustavo« in »parlamentarizem« ter »dostojanstvo zbornice« ?! Kako so se mogli — po taki svečani zakletvi — vrniti v zbornico, ne da bi jim bila vlada dala zahtevano zadoščenje, in ako je res — kakor zatrja »Istria«, vsa polna indignacije — da jim vlada ni zgradila tistega »zlatega mostička«, o katerem je govorila »Naša Sloga«. Nam pa se vzbuja sumnja, tla je »Istrii« lahko zatajevati tisti mostiček, ko je — že šla čez-eni! Stroške — kakor rečeno — - bodo itak morali plačati Slovenci in Hrvatje! Kakor je videti, je tudi tu, kakor vsikdar, laško špartanstvo, laški ponos — jako ceno. Slavnost razvitja zastave mtm društva ..Kolo" ie 21. jnlija 1901 PODLISTEK Zalag-arjev Johan. Izvirna slika. Spisal Drejc s Krasa. — Smo pa spet preveč naložili, — ha da nam n< ge odrekajo službo —- vrgel jej je rezko v obraz. - Pa kako se kadi iz tel»e, kadi, in duh tudi ne kaže, da bi ti bil »Muha« naročil najboljšega. — — Z jedno nogo stojiš že v grobu, šema stara, in še te ne mine volja brila norce iz reveže v. Pride že tudi tvoj čas, ko boš dajal račun pred večn m soood____ je dejala jec- Ijaje, o zadnji besedi pa si jej je hlipnilo, da jej je druga polovica ostala v grlu. — Kaj ti delam ? Mari lažem ? Preveč smo naložili, preveč, je pritrdil zoj>et. Pa le p« glej, kako izgledaš ! — Motovilo staro ! Sam gobec te je več, pa se se rogaš! Mari misliš, da so tvoje duri zaklenjene pred nesrečo: še beračil l»oš, beračil, in klatil se od praga do praga, kakor jaz. (Dalje.) Koncert. Težavno bi bilo, ako bi hoteli oceniti ves obširen program, težavno radi množine društev, ki so nastopala, in težavno radi ogromne množice, ki je bila zbrana na slavnostnem prostoru in je s tem nekako onemogočala kritično in nepristransko opazovanje. Sicer bi pa tudi ne bilo umestno, ako bi se o taki velikanski slavnosti hoteli spuščati v take podrobnosti in bi kritika narastla ogromno, ako bi hoteli ponamično navajati dobre in slabe strani vseh nastopivših pevskih zborov, katerih je bilo nič manj nego 14. Dovolj bo, ako omenimo o tej priliki, da so pevska diiištva častno tekmovala med seboj in jako dobro, nekatera celo izvrstno rešila svojo nalogo. Skupen ti tis, ki ga nam je napravilo izvajanje vseh zborov je ta, da smo se na tej slavnosti prepričali o resnosti, ki vlada v vseh naših pevskih društvih in o poštenem nastojanju, da dosežejo ista kolikor možno vfčo popolnost. Pevska društva so res naš ponos in naša čast, ona nam vzgajajo narod in pripravljajo na resen kultureu boj se svojimi nasprotniki. Ravno pevska društva povzdignila so narodno zavest ob Adriji na tako višino, kakor se nahaja le malokje. Se nikdar nismo imeli prilike viditi skoraj vsa naša pevska društva Trsta in okolice ter mnogo družili iz širne domovine, kakor na tej krasni slavnosti društva »Kolo«. Ustreženo bo gotovo vsem, ako jim podamo tukaj po vrsti vsa društva, kakor so nastopila na koncertu : 1. „Kolo" (mešan zbor) — Trst: F. S. Vilhar: »Domovini« in zadnjo točko programa Zaje : »Crnogorac Črnogorki«. 2. y,Ljubljana" (m. zbor) Ljubljana: A. Nedved : »Prešernu« in pri ponavljanju skladbo »Domovini« z ba- j riton in tenor-solom. 3. „Nabrežina" (moški ; zbor) — Nabrežina : A. Foerster : »Pjevajmo«. I 4. „Zarja" (mešan zbor) — Kojan : Grbič: »Kiic pomladanski«. 5. „Adrija" (moški zbor) — Barkovlje: A. Hajdrih : »Hercegovska«.) 6. ,,Slovan" — Padrič in 7. „Lipa" — Ba- ' zoviea (mešan zbor) skupno: I. Laharnar: »Pozdrav«. 8. „Slava" (moški zbor) — Sv.' M. Magdalena sp. : I. pl. Zaje : »Slava delu«, j 9. „Pevsko in glasbeno društvo" (moški zbor) i — Gorica: I. Bendl ; »Svoji k svojim« in pri ponavljanju »Naša zvezda«. 10. „Danica" \ (moški zbor) — Kontovelj : J. Aljaž : »Ob- , čutki«. 11. „Hajdrih" (moški zbor) — Prošek: Paučič: »Pred bojem«. 12. „Slovansko pevsko društvo" (moški zbor) — Trst: I. pl. Zaje: »Hrvatskoj«. 13. „Bratovščina sv. Cirilu in Melodija" (mešan zbor) — Trst — Sv. Jakob: V. Krek: »Domu«. 14. „Slavec" (moški zbor) — Ricmanje: P. H. Sattner: » Vrbica«. Kakor rečeno : mi ne moremo kritično presojati nastopanja posamičnih društev. Ali dva momenta bi vendar radi povdarili. Po splošni sodbi strokovnjakov se je med vsemi najbolj odlikovalo »Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice« pod spretnim vodstvom gospoda pevovoije Stelćta; izbornest tega društva je tem znameniteja, ako pomislimo, da je še-le malo časa, odkar se je ustanovilo. Jako navdušeno je bil pozdravljen ob prihodu na oder in o odhajanju z odra tudi pevski zbor unijatskih Ricmanjcev, dični »Slavec«. Ta gromovita ovacija je pričala, kako vse naše ljudstvo simpatizira z unijatski mi Ricmanjci iz česar naj si izvestni krogi cr-pijo moralo in pouk. Kt-kor smo omenili že uvodoma bo tudi vsa druga društva jako častno rešila svoje naloge in žela obilo pohvale od navdušenega občinstva. Po koncertu. Koncert na slavnosti »Kola«, ki seje vršil s točnostjo, ki je bila ob taki ogromni udeležbi tem veče hvale in priznanja vredna, je pokazal vnovič, s kako pridnostjo in kako vnemo se goji naša pesem tu na tržaškem ozemlju in v sosednjih mu krajih. Pokazal pa je tudi, kako je vse naše občinstvo — brez razlike stanu — iz srca udano tem svojim pevskim društvom, kako je navdušeno za-nje in kako se ponaša ž njimi. Na koncertu je bilo videti, kako so bila vsa srca posvečena naši pesmi. Lahko rečemo, da je bil to dan časti naše pesmi, dan nje zmagoslavja. Entu-zijazem pa, ki je že med koncertom naraščal od točke do točke, se je povspel na višek, ko je po koncertu na stotine pevcev zapelo skupno tisto divno srca vnemajočo slovensko-hrvatsko pobratimijo: »Slovenac i Hrvat!« To je kipelo, to je žarelo, to se je iskrilo v očeh, kar je plamtelo v duši vsakogar in o čemer govori divna pesem: zavest, da nas je vzgojila ista mati in da' se čutatva vseh združujejo v sjaj jednega in istega plamena. Rekli smo, da je ob pevanju te pesmi navdušenje doseglo svoj višek. Ne, ni bilo tako ! Kajti še mogočneje, še veličastneje je vsplam-telo, ko je dieao »Slovansko pevsko društvo« jelo peti majestozno našo himno »Hej Slovani«, ki je v hipu potegnila za seboj vsa elektrizirana razvneta srca, da so mogočno doneli zvoki iz tisočev grl. Ko si zrl na to pe-vajočo množico, tisočev in tisočev, vsi raz-oglavi kakor na povelje, ko si videl, kako je vsakdo v tej nešteti množici z vsako kretnjo izražal, kaj čuti : doživel si trenotek, katerega ni možno opisati, katerega treba ravno doživeti — trenotek, ki ti posveča vsa čutstva, ki te dviga v jasne sfere domovinske ljubavi, trenotek, ki ti ostane zapisan v spominu in duši, da ga ne pozabiš svoje žive dni. Koje ta množica pevala to našo himno, zlivala je v akorde ves patrijotizem svoj, in gost, ki je bil navzoč v tem trenotku, je mogel videti in se prepričati, kolik fond rodoljubja in slovenske zvestobe je nabran v tej naši tržaški slovenski masi. To so trenotki, ki blažilno uplivajo na človeka, ki vzbujajo nove nade in povzdigajo duha, da ne klone pod težo vsakdanjega težkega boja ! In tisto radostno vzvišeno razpoloženje, ki je bilo navstalo ob skupnem pevanju, se — No, no, ne tako jezno! Saj ne pravim, da ne bom, in sploh nisem sedaj na boljšem od berača. Berač vsaj pohaja, in iztakne tu pa tam kak krajcar, kako čašico vina, a jaz.... — Hm, ako se ti zdi, da se nam bolje godi, hm, haj d, pusti govedo, za berača si kakor vstvarjen, hajd s tebuhom za kruhom ! In pa še s teboj pojdem, in kar nabe-reva, delila bova, in živela kakor mož in žena. — O teh besedah je nekaj zaokrožila obra;, in zdelo se jef kakor da se jej usi-ljuje prisiljen nasmeh Johanu v obraz. — Ali govoriš ti, ah govori žganje iz tel>e — se je obregnil Johan, skoraj usrjen. — Ali se ne bojiš, da te Bog kaznuje še bolj ? Sram te bilo takih besedij ! Meni kaj ta-cega!.... Kakor mož in žena!.... O ti pokvarjeni svet, ti nesramna stvar pi... pi... — — Pijana, si hotel teči ! Le malo takih besedij ! Se dobre tri fraklje ga nisem, zdaj pa tako očitanje. — Obraz je imela skesan, kakor da se je pojavilo na njem vseh sedem l»ožj:h žalosti. — Tri fraklje! mar ti ni dovolj, ženišče, ali se ti blodi, mari ee moraš valjati po tleh ?! ....No, zdaj pa že vidim, s teboj ni opravka. Ti bi me pripravila še ob dobro ime, ako bi naju kedo videl skupaj ; Ie hitro se ogrej, ako te zebe, pa glej, da se izgubiš, od koder si prišla ! — Glej ga, glej ! kako je napihnjen, pa na potu sem mu, na potu ; ti kosmatinec ti, kar sramuje se me... Ogrejem se že, to pa to, ali proč, to ne pojde tako z lepa, — lačna sem. — Misliš, da sem jaz sit ? — — Od sinoči nisem imela gorkega v želodcu. — Lažnjivka ! Ravnokar si mi rekla, da si zvrnila tri fraklje. Mari ni žganje gorko ? E gorko je, gorko, da človeka sežge cel6. — Mene že ne. — — A mene še manj ; ali drugači se mi zdi, da diši tebi repa, toda ta tvoja misel je jalova. — Menda vendar ne boš tako brez srca. — — Ravno tak; le pobrini se, pobrini ; kaj te je zlodej prinesel eem-le. — Nič zlodej, sama sem se prinesla, pa dim tvojega ognja me je privabil s ceste sem, ta le dim, ki se tako dviguje proti \ nebu, kakor dim Abljeve daritve. In nisem slabo naletela. Johanček, moj dragi Johanček, daj mi, daj, vsaj dve, glej, pa hvaležna ti bom do smrti. — — O, ti sladkousti hudič, kar dve repi. Ti segaš pa daleč. Dve repi! Ne pravim, ako bi me bila prosila ene, no, naj bo v božjem imenu; a dve, to je že za eno preveč. — Ali prosjačiš ti po groši ali po krajcarji ? Vprašal jo je in prav debelo potegnil dima iz debele cigarete. — Tudi po groši, ako je treba. — Seveda, pri tebi je vse mogoče. — E, prijatelj, to je tudi pri drugih mogoče ; kar kdo da, to je dobro, pa čim več kdo da, bolje je ; samo da so tisti, ki so odveč dajali, že pomrli večinoma. — Zdaj pa bodi konec. Si slišala, s teboj nočem imeti opravka ; tukaj-le imaš eno repo in glej, da si mi izkidaš od tukaj — pri tej priči segnil je na ognjišče po debelo, ne dobro pečeno repo in jo njej pomolil nasproti. (Pride se.) je vzdržalo na vsej pozneji zabavi ob oviranju godbe, u metalnih ojrnjih — katere je krasno priredil ua^ pirotehnik g. Zobec — in radostnem medsebojnem zabavanju. Ze je lejrla noč na zemljo, a na slavnostnem prostora so vrveli še vedno tisoči ljuiiij. Vrt je za blestel v neštevilnih bičih, in pogled na to vrvenje v magičnem svi tu je bil earol>en. Kar gledal bi bil človek in gledal in si naslajal dušo na teh ljudeh, topečib se v poštenem, nekaljenem veselji. Pozneje pa, ko so množice začele zapn-šeati slavnostni prostor, je bilo zopet po ulicah, kakor j»opoluvdarjal g. Sturm v navdušenem govoru 7. odra doli. Glavne misli iz tega govora f »odamo prih«»dnjie. (Pridj še.) •i Politični pregled. V TESTU >ine 31 >. juliju JW)1 " ® položaju. Narodni Ustvc označajo j razjM»loženje v češkem narodu kakor neprijazno. Dr. Korber se moti — meoi praški: list — ako misli, tla ima iz lanske kamenje dobiti še kakov saldo; nasprotno utegne biti res. Imenovanje nemškejra ministra-rojak* bi Cehi — ker bi porušilo labilno ravnotežje v ministerstvu — smatrali kakor casiis l>ellL Saj ni še v nobenem ministerstvu zadnjib ! dvajset let sedelo toliko pristašev Nenemcev, i kakor jili sedi sedaj izrecnih Nemcev? Na- ■ godba z Odrsko |x»menja še le veliko skrb? za ininisterskejra predsednika. Proti Szelln, ki nadeja, da izide ojačen iz volitev, stop . Korber s štabom ministrov, ali z razdejano parlamentarno armado, kajti sedaj je v parlamentu mnogo manjšin, a nol>ene večine. Dne 23. septembra 1X1*7, .pozno v noe, je 2rrot" Badeni predložil cesarju po stal dne 23. septembra 1901 ?! Zato umejemo, da se v dru. Ernstu Kor-i>eriu mnogokrat vzbuja želja, da bi se mu nudila prilika za primeren o d h o d s p o-1 i t i š k e g a pozorišča, ali, kakor ne pravi neteatrališki : za »časten odhod«. Namestnik dalmatinski je baje poklican na Dunaj. Tako vsaj javlja zaderski »Novi list«. In sieer da se je to zgodilo v dvojen namen. V prvo mu bo poročati osrednji vladi o škandaloznih neprestanih neredih v Zadra, ki so že znani vladi, po posebni u logi, predloženi gospodu Korberju od nekaterih poslancev dalmatinskih, ter da se -porazume z vlado, ako bi se imel razpustiti deželni z!>or in razpisati nove volitve. Z ozirom na vnanjo politiko je bil bržkone poklican na Dunaj radi nevarnega mešanja, ki se opaža v Albaniji, na katero v zadnje čase Italija lw»lj in l>olj obrača svoje oči. Ob obali Albanije. Dunajska »Reichs-wehr«, ki je • menda v zvezah z vojaškimi krogi, piše v svojem so!>otnem večernem izdanju : Iz (j ruža d oz najemo, da je veliki križar »Cesar Karol VI.«, ki je bil došel tjakaj povodom siavnost o otvorjenju železnice, dne 20. julija, jm» slavnosti odšel na tritedensko križanje ob obali A Umni je in da je onega dne dospel najprvo v ITčinj in je od tu odplul v Preveso. Nadaljnje |w»staje za dva tridnevno mudenje so liar, Valona in Krt". Te iieua-vadne misije jedinejra križarja, ki je sedaj na raz|w>lago v Adriji, je bilo gotovo želeti, da se prebivalstvu na onih obrežjih postavi belo-rudeča zastava pred oči v obliki, ki jih j spomni, da Avstro-Ogerska prej ko slej stoji na straži na vratih A d r i j e ter da tudi stvarem južnih sosedov sledi s pozornostjo. Že ime pristanišča Uleinj vzbuja sjk>-mine, ki so v tesni zvezi s pojmom »demonstracija z brodovjem« — in za nekaj tacega gre baje tudi sedaj. Tudi Preveša in Valona sti imeni, ki obračati na se. bolj nego je treba, pozornost državnih politikov, in iz tega vzroka dobiva misija velikega križarja ob tem obrežju — in to celo v dobi splošnega poletnega miru — za poznavalca stvari nenavaden značaj, ki pada v oči. V zvezi s < udno silo do govorjenja znaniSi malih veličin in s pikanjem mušic, množečim se vidno, ki j>erijodično nadleguje veledržavo Avstro -Ogrsko v njenih zamočvirjenih nižavah, po-menja tako izrecno rekognisciranje albanskih pristanišč odredbo, čije osti ni možno zgrešiti in katere posvarilo bodo gotovo tudi umeli«. Čudne, nenavadne glasove čujemo tn. Skoro da zveni to kakor nekaka vzbudivša se energija in volja za krepko obrambo in varovanje svojih koristi ! Energija in krepka volja v velik? mednarodni politiki in pa še eelo zavedanje p'>*tavljenega cilja: to je v monarhiji A vatrt»-Ogivki res nekaj nenavadnega. Zato nam glasovi v »Reicbsvehr« zvene tako nenavadno, rekli bi, ned.-»mače, tuje. — Skoro da nas zavaja tov misel, da je »Reichs-\velTr« govorila tu le v svojem in r»e v imenu svojih zvez. Najtežje pa br mogto verjeti, da je stal pri aparatu Crlet'nac* gospod- grof Go- j luchovrski. No, ko bi s*« le proti tistim *in:tfim veličinam«, o katerih govori »fteieh^vebr«, bi že verjeli v energijiSaj je gjospocP gro# proti onim mahni na Balkana-VČaeifc oeld kolj ener-' gičen, nego je to združljivo x intereni monarhije. Ali križar ces*r »Kiarol VI.« križa in — demonstrira ob »Ibanski obali. A n« tone aspirira, oziroma ne dela konk.wence Avstro-Ogrski kaka »poznana mala veličina«, ampak neka veča veličina na oni drugi zapadni obajli Adrije. Torej: proti somu-demonstrira »€esar j Karol VI.« in komu daje resne opomine, <1 » je A v s t r o - O g r s ka v s d no na s-tra ž i ob vratih Adrije?' Zakaj si »Reichs-wehr« ne upa izreči iraena —Itaiija ?! Energija je lepa reč, a posebno- lepa, ako se kaže tudi proti ^velikim veličinam-* in ne samo protim »marim«. Da, to bi bilo inožko, to bi bilo dostojno monarhije, kakoi*š«ja je Avstro-Ogrska, to 'M bila energija, ki bi imponirala, , ako bi naša diplomacija enkrat začela go^o- i riti razločno in naravnost: ^ti imamo ob Adriji, iu s*»sebno na aibanskem obrežji,. l>ra- j niti svoje vitalne korist: I Mi hočemo odklanjati aspirae-ije vsakogar, ako- so v nasprotju s temi koristmi našimi.. jih hočemo braniti eventuvelno tudi proti Italiji i o še se itnajo i ob tem raabiti tudi pogajanja a» obnovljene trozveze. Z malimi govoriti tako od gori doli,, preko rame, to ni ravno častmo ; močnim govoriti o-svoji moči — to daje časti iu ugleda t »Reiehs\vehr« pripisuje misiji »Cesarja Karola VI.« velik pomen, a po našem me-nenju je )>omerabnost te misije v dejstvu, da se iz enuncijacije v »Reiebswehr* daje izvajati ta jedini logični zaključek, tla k vsemu tradicionalnemu navskrižju med državno-politiškimi in ekenomičnimi interesi Avstrije in Italije navstaja akutno navskrižje na novi točki, v Albaniji, ki ne more — ako je še kaj logike na svetu — ostati brez vpliva na vnanjo politiko Avstrije sploh in nje razmerje do kraljevstva italijanskega še posebe. Ne pomaga nič: dogodki gredo dalje svojo logično naravno pot, kakor reka po svoji strugi: vzlic vnanji na robe-pol i ti k i avstrijske monarhije. Povratek lorda Kitchenerja. — »Frankfurter Zeitungi« poročajo iz Londona, da se tam smatra vest o povratku lorda Kitchenerja iz južne Afrike za popolnoma verodostojno. Njegovim naslednikom bo baje imenovan general Littleton, nečak pokojnega državnika Gladstona. Nikakor nam ni mogoče pojmiti, zakaj Angleži iz zgoraj navedene spremembe v poveljništvu sklepajo, da se v kratkem konča vojna ! Ako je mir tako blizu, potem res ni treba, da bi menjavali osebo vrhovnega poveljništva; najpametneje je, da kar Kitchener sam opravi to »malenkost«. Bržkone se dogodi sedaj zopet, kakor svoječasno, ko je bil lord Roberts od-j»ozvan od vrhovnega poveljništva. Tudi takrat so rekli, da je vse končano in da bo imel njegov naslednik le zaključiti vso stvar ; sedaj pa vidimo, da je že toliko mesecev od onega »konca« in da vendar še sedaj ni pravega konca in ga menda kljubu mvemu poveljniku tudi tako kmalu ne bo. Tržaške vesti. Tllžna novica*. Po znanih dogodkih v Kopru je bilo zdravje našega mil. gosp. škofa Andreja M. Sterka popolnoma pretreseno, in kdor ga je videl, poznal je; na njem, da mu preti resna nevarnost. ŠeL je v Rogsđec na zdravisče. Od tam pa nam prihaja žalostna novica, Jk ga je nap*fti huda mj»lica in se je bat* ma^huj^ega. tV v se U tržrjAkih. wrkvah se opravljajo zanj javne molitve na ukaz prečastitega škofijskega ordinarijata. Dolžnost našega naroda je, da se v tem resnem trenutku spominja svojega škofa, ki ni hotel za nobeno ceno biti izdajalec na svoji krvi. Skušali so na njem z divjaškim strahovanjem v Kopru. Dal dobri Bog, da ne bi podlegel na tem ! Na delo! Pišejo nam: Mi narodni delavci opazujemo žalostnim srcem, kako prepočasi se naši tržaški narodnjaki upisujejo v najvažnejša naša narodna društva! Res je, da st> sedaj »pasji dnevi«, ali ti bi ne smeli toliko n pliva ti na naše narodno delovanje, ko vendar vsi predobro vemo, da naši sovražniki r»ikdar ne spijo T Društvo »Narodni dom« je ustani>vljeno ! To društvo, ki smo je tako težko pričakovali, že deluje — žal, da deluje tako, kakor bi ne smelo delovati ! Da se izrazimo jasneje, povemo, da nnm je na misli upisovanje- in uplačevanje- naših narodnih slojev katero se vrši — prezraspaoo I Odbor je nastavil svojega uradnika, ki pjstnje vsaki j dan »hI 5. d« 7. ure popolndne v »Delavskem podpornem društvutoda ne vprašujte (nas, k-.iiko jih'je onih. ki pnhajajo- prijavit j se ! Mi moramo* nastopiti energičneje in pokazati, ne samov da si želimo narodnega tioma, nego treba, da tjudi posežemo v žepe- in da žrtvujemo vsaki po svoji moči ! >Pasji dnevi» aaj »as ne ovirajo, ker je za nas sedaj — delavnik v najstrožjem zmislu te beseer Avstrijec, vidfcli bi naj-j raj še, da bi se spomenik, pogrešil, da bi. | sploU ne biLo več sJedi o. njem. Na dan. odkritja je rekel neki naš č!-o-vek: »Likom je groztio zs-ase! nos, ko so inivedeli, da je bii Rossetti — Slo v en ee.« j|)a bi »e bilo kaj resnice- v tem vskiiku *? ,Jaz s'^fim, enja je bil gotovo istega, kakor okoličanski Slovenei. Da bi |>a prišli na sled temu imenu, tej besedi »rossetli« — tej koreniki, pro&il bi slovenske jezikoslovce in slove^ke stari-narje, da bi se nekoliko potrudili in bi prijavili »Edinosti« sad svojega, raziskovanja; morda bi prišli s tem ljuUnx Rossottijevim spomenikom še tako daWč, da bi se zual uresničiti gorenji vsklil^ našega tjtereska. Lahi pripovedujejo o Rossettijevi rodbini sledeče: Rossetti so bili beneški trgovci. .Teden teh Rossettijev je bil rojen na Reki in koje imel pet let, je prišel v Trst. Tu v Trstu se je oženil in v zakonu je imel 12 otrok. Pesnik Domenik de R<>ssetti, kateremu so postavili spomenik, je bil deseti otrok tega zakona. Tako pripovedujejo Lahi o tej rodbini. Za me pa to, da je bil Rossettijev rod — rod benečanskih trgovcev, nikakor še ni dokaz, da je bil ta rod laški. Saj je znano, da je bilo v benečanski republiki tudi Slovencev in Hrvatov ! Saj je znano, da je v Benetkah še dandanes »Riva dei S e h i a v o n i«. Nadalje sem izvedel še to: V tržaški okolici in sicer v Rocolu je kraj, ki ga naši okoličani imenujejo »Rešeto ve c«. O h >5 pravijo: »Pojdera na Rešetovc, bil sem na Rešetovci.« — Na tem Rešetovc u je več hiš-in tudi stara cerkvica. Ljudstvo, to je, stari možje pripovedujejo, da so bili tu na Reše-tovcu doma današnji Rissettiji. Oe pomislimo, da Rossetti nima v nobenem romanskem jeaiku ni kakega pravega pomena, pač pa je zelo podobno slovenskemu rešetu, Bog ve, da ni bil laški R o s-s e 11 i pred sto in sto leti slovenski rese t a r, ki je svojo »siilio robo« prodajal po mestih jadranskega morja in ga je naše ljudstvo radi tega imenovalo Re še ta rja, njegov pozneji dom pa Re šetovec? Na delo torej slovenski jezikoslovci in slovenski zgodovinarji. Povejše nam, kedo je bil Roesetri ? Če nam dokažete, da je bil Rossetti slovanskega rodu.. .... . to bi se Lihi [KraskaU za ušesi. — 3B pa poreč^mo tedaj : V Tr3tu so spomeniki avstrijskih vladarjev in jef-^en ... slov e n s k e g a o k t>-lieana! Sl^-eii^eiBa na Kranjskem.! Slavno e. kr. Novomeško okrajno glavarstvo je -poslalo pod št. 14.665 neki akt na administracijo našega lista. Vsaki normalni človek bo mish'V 3alo v slovenskem jeziku ! Mi na Primorskem n<» sprejemamo »d nobene c. kr. oblasti odlokov, ki so v nasprotju i avstrijskih temeljnih ;mkono-v in bi bili gotovo vrnili tudi tu omenjenega, da ni bil poslan pomotoma na naše- upravništvo £ Sicer se pa> lepo zahvaljujemo za tako enakopravnost! In še celo iz src« slovanske domovine ! ! ! J^-pr^d li^želneg^.: scjdj^iL 20-iiatn-Štefan Ivalcič- iz VolosLiega je bit v službi pri trgovcu v Opatiji, Mateju Stolbi, kjer je j>red uasum. pokrad«! vee stvari, >azne pr-sckiil na d'-tedenski zap<*r. .'iO-letni Anton TQ>Jetjja js pred časom ukradel, kakj>r srno poročali, v škedenjski oistilnici- riža^ kjer je bil. na tlela, viečo-riža. đLiedarjtfj ki ga je si-eoal na eesti ter vprašal po imenu ia kje da je dobil oni ri>>, pa je podal iirivo- ime ter rekel, da.se imenuje Au-ton ŠLvert^a ter je- riž njegova lastaina. Sodni dvojr je obhodil Koiieljo radii te tatvine m k*tvega izpov«dan}a imena aa jeden-mese-ien »upor. 2.0> letni Fran Stange-i se je, it»kaje dela, minolega meseca poslal v Unternasis pri Me-ran'i, kjer je preaočik pri nekam Arturu Pas-^taliniju. Ko je stopil v odkazano mu sobo, spala sta tam že dva mlr«deniea. Ivo si je fant vse dobro ogledal, za pačil je, da imata i druga jako lej>i novi oblek}slekel si je ! s.vojo raztrgano obleko, oblokel jedno onih dveh in jo potem popihal ni piano. Oblasti 30 ga pozneje ulovile in ;iaprle. Včeraj je stal radi tega čina in radi krivega izpove-• danja svojega imena pred sodniki in sicer še vedno v lepi ukradeni obleki. Sodni dvor ga je obsodil na 6-mesečer> zapor in na povrnitev akradene obleke. 18-letni Avguštii* Serbo in njegov brat Anion »apazila sta grede po Hlici Erta,, na tleh nož in novčarko, v kateri je bila j od. na krona, katero si je. prisvojil Avguštin Ker je hotel imeti tudi Anton polovico,, nastal je med bratoma pretep, v katerem; je Avguštin s najdenim no-, žem dvakrat zabodel svojega brata, radi katerih ran jo- moral ostati, slednji 20 dni v bolnišnici.. Na včerajšnji razpravi je Anton odpustil, svojemu bratu Avguštinu, katerega je sodtu dvor obsodil na 0 tedensko ječo, Velika nesreča. 26-letni voznik Gustav Malunko šel je včeraj popoludne se svojim vozom |v> ulici Scoplio, v kateri ulici isti tudi stanuje. Xa vozu je bil prazen lesen koš, ki služi za prevažanje apna. Ko je 8 1. Josip Kruševec zagledr.l voz, splezal je v kt»š in se tako vozil do ogla ulice Kandler. Tu se je voz, ne ve se iz katerega vzroka, pretresel, vsled česar se je koš zvrnil z njega ter )>okril dečka pod sel>oj. Dvignili so takoj koš in [»obrali ubozega dečka, ki je ležal na tleli kakor mrtev. Zadal si je mnogo težkih ran na glavi. Dečka — ki je že od rojstva gluhonem — so prenesli v l>oliiišnieo; njegovo stanje je zelo težko. V /aporu znorel je javni postrežček Nikolaj Zetto iz Kopra. Pred sinoči so ga zaprli redarji, ker so ga našli spati pod ne- j kim železniškim vozom na kolodvoru južne [ železnice. Vso noč je bil v za|M>ru popolnoma miren, drugo jutro pa je začel razgrajati tako, da so se drugi, ki so bili zaprti žnjim v isti sobi, začeli bati in klicati na vso moč jetni- j čarje, ki so kmalu prišli in odvedli znorelega v posebno sol*>. Ker pa je tukaj še bolj ro-govilil ter si potrgal vso obleko, poklicali so Trevesa, ki je odvei reveža v norišnico. Pretep meti brati. V gostilni soprogov Vazieri v ulici Montuzza so bili v nedeljo zvečer trije bratje Centassi. Nekoliko pred šesto uro popoludne so se |>očeli prepirati in ko je videl krčmar, da njih prepiru noče biti nikoli konca, zaj>odil je vse tri iz svoje krčme. Centassi Rudolfa videli so nekateri, da je, odhajaje iz krčme, vzel sel>oj velik žebelj in čašo. Bratje so se zunaj še nadalje prepirali. — Nekoliko pozneje je bilo slišati upitje in g<»stje, ki so pohiteli iz krčme, so našli Rudolfa Centassi ranjenega na lleh, drugih dveh bratov ni bilo. Centassi je dobil precej težko rano v hrl»et, katero so mu obvezali potem v Itolnišnici. Ko ga je jk>1 i— cija povpraševala, naj jej pove, kdo da ga je ranil, ni hotel Centassi ničesar povedati. Sumi se, da ga je ranil jeden obeh bratov. Slab strelec. Včeraj zjutraj je hotel neki kmet v Truškah ustreliti kokoš, a je po nesreči ustrelil kmetico Katarino Kozlovič v roko. Ranjeno ženo so spremili v tržaško bolnišnični. kjer so jej kroglje izvlekli iz roke. Rane niso nevarne. Samomor. Na železniškem tiru med Miramarom in Grijanom se je včeraj zvečer nekoliko pred 9. uro ustreM nepoznan elegantno oblečen mož v dobi kakih 40 let. — Našel ga je na tleh že mrtvega železniški paznik, ki je pregledoval tir. Do sedaj še ni znano, kdo da je ta samomorilec. Dražbe premičnin. V sredo, ine 1 3. julija ob 10. uri predi>oludne se bodo vsled naredite tuk. e. kr. okrajnega stnlišča za civilne stvari vrši e sledeče dražbe premičnin : ulica Kandler 2B, hišna oprava ; ulica Corti 3, glasovir; ulica Poste 3, oprema v zalogi; ulica Ireneo hišna oprava ; Skorklja 176, hišna oprava, stroji, oprema v zalogi in vozovi. Vremenski Te*tnlk Včeraj; toplomer 1 ob 7. uri zjutraj 24.6, ob 2. uri j>opoludne 31.3 C*. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»>2.2. — Danes plim« ob i*.47 predp. in ob 8 31 pop. ; oseka ot 1.3 pred • »ludne in ob 2.52 popoludne. Zavod sv. Nikolaja priredi svojo veselico na vrtu družbene šole sv. Cirla in Met<»da pri sv. Jakobu 2. e veu t u valno 3. nedeljo v septembru. Ta veselica se je imela vršiti že 7. jul ja, a se je prenesla na prošnjo g.»-larjev. Toliko v naznanje vsem bratskim društvom, ki bi mislila prirediti kako veselico na isti dan. — Program veselice se objavi pravočasno. Pevke n pevci društva >kolo< vabijo se na j>evske vaje, ki b »do jutri, v j sredo zvečer ob navadni uri v društvenih \ prostorih. Nadaljnji ustanovni k »Narodnega doma v Trstu : l stanovnino K 200 je plačalo j»evsko društvo >KoIoc. Darovi /a »Narodni dom v Trstu:« Dne 27. t. m. izkazanih . . K 4247.68 G. Stihi i, ker je |>otegnil neko dvomljivo tirjatev ....,, 10.— g. Steker Fran......„ 5.— g. Pogorelec......... 20.— Skupaj K 4282.68 V Trstu dne 30. julija 1901. Opomba: Ustanovni na ni obsežena v ♦em izkazu. Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema 'Z. -h -ip U 1 č a k a r, blagajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Trstu, ulica S. Franeesco št. 2, kjer se dobivajo tudi kamenčki za »Narodni tlom« v zvezkih s lističi po 20 stotink. Vesti iz ostale Primorske. X Umor na Kastavščini. V Zametu na Kastavščini se je tamošnji krčmar, 40-leti:i Fran L~d »vičic. podal te dni, nekega večera, potem ko je zaprl svojo krčmo, v sosednjo krčmo, ki je bila še odprta in kjer sta sedela pri mizi brata .Josip in Anton Horst, delavca v tovarni torpedov. Med V do-vičicem in bratoma Horst je nastal prepir, ki se je kmalu razvil v pretep, v katerem je Udovič c dobil štiri težke rane, med temi jedno smrtno na vratu. Brata Horst sta po-begnila na to iz krčme proti svojemu stano- , vanju, do kamor jim je sledil tudi ranjeni rdovičić in se pred istimi vrati zgrudil na tla ter je kmalu umrl na to. Brata Horst so zaprli še isto noč ob 2. uri popolunooi ter ju v kratkem prepeljejo v kriminalne zapore v Trst. L'dovičio je zapustil udovo in štiri otroke. )( h Cerknega nam pišejo: Občina Cerkno na Primorskem ustanovila je mesto občinskega zdravnika z letno plačo 1600 kron, poleg izplača deželna blagajna 240 kron za cepljenje kožic. Prošnje za podeljenje službe vložiti je tekom 6 tednov od dne 1. avgusta t. 1. pri županstvu, ter mora biti prosilec vešč slovenskega ali vsaj kakega slovanskega jezika. Za zdravljenje revežev odškoduje občina zdravnika posebej po obstoječih pogojih, kakor imati uvedeno občini Bovec in Kobarid; istotako tudi pot'iine za zdravljenje premožnih. Zdravniku !x> vzdrževati lastno ali domačo lekarno. Zdravnika stanovanje je vCarknem, kjer je zajedno sedež c. kr. sodnije in davkarije. Sodni okraj ima 8630 prebivalcev, s tremi županijami ter županstvi. Sebrelje in St. Vid-skagora ne prispevati ničesar k navedeni plači, zdravnik tudi ni obvezan v nikako olajšavo o računanju truda, potnin in zamude nasproti tema občinama, bodi za zdravljenje ubožcev, bodi premožnih, če se med njim in občinama kasneje ne sklene posebna pogodba. X K j e r j e edinost, t a m j e moč. Pod tem naslovom nam pišejo: Podružnica sv. Nikolaja v Gabrovici, občine Dolinske, je dne 24. minolega maja dobila na svoj zvonik 3 nove zvonove iz tovarne Samassa v Ljubljani, težke 18 kvintalov, ki prav lepo in harmonično zvonijo. — Okolo 5 ure po poludne omenjenega dne, ko so sosednji Crni-kalci zazrli bližajoče se zvonove, so pozdravili in vspremili iste s streljanjem iz topičev in zvoneujem do meje Gabroviške. Tam na meji je pričakovala zvonove velika množica v procesiji iz Gabrovlce : šolska mladina z gospodom nad učiteljem Jerebom na čelu, ve-lečastiti g. dekan Kompare, mnogo prvakov iz gabroviške okolice in sosebno gospodje Šiškovič« Ivai\^ Pavlic in Josip Andrijašič. Lepo število deklic v beli narodni noši je pozdravilo došle „vonove, čemur se je odzvalo na stotine glasov. Deklice so odičile zvonove z venci iz svežih cvetic. V isti hip so pokali topiči iz Gebrovice in doneli st) naši župnijski zvonovi. Potem smo spremili zvonove v procesiji na njih novi dom. Zastava sv. Nikolaja je bila odičena s trakovi v narodnih barvah, podarjenimi od Gabroviških mladeničev in deklet, a vsaka oseba je imela v rokah malo zastavo. Na Binkoštni ponedeljek so novi zvonovi prvič slovesno vabili k sv. maš!, ki jo je daroval velečastiti gospod dekan Kompare. Med mašo je bilo darovanje (ofer), katerega so se udeležili tudi mnogi sosednji va-ščani, za kar se jim Gabrovičani najiskreneje j zahvaljujejo. Peval pa je mešani /.bor iz Ospa pod vodstvom gospoda nadučitelja Jereba. ! Hvala jim prisrčna, zlasti pa rečeuemu gospodu nad učitelj u in gospici Kompare. Vso hvalo in zahvalo pa zaslužijo gabroviški prvaki : vaški predstojnik Josip Ivanč'č, obč. svetovalec Križan in posestnik Anton Purger |K> domače Martine. Gabrovč-ni so podali lep dokaz. da tam, kjer je edinstvo, je tudi moč ! V mesecu marcu so se bili odločili, da kupijo nove zvonove in v najkrajšem času so zl< žili potrebni denar. V dveh meseeih so že čuli plat svojih novih zvonov. Sosednjim Črn tkalcem pa se je že pred tremi leti usula podružna cerkev sv. Valentina in oskrbniki te cerkve se še niso pobrigali, da bi jo po- pravili ali sezidali z nova, da-si ima rečena podružnica do 30.000 K premoženja. Poleg tega so se Crnikalci že lansko leto zavezali v podporo preko 600 K s prošnjo, da bi se vendar enkrat začela zidati nova cerkev. Ali do sedaj ni videti, da bi se hotela uresničiti ta želja njihova. Minolejja meseca so imeli predloški fa-rani sv. misijon, in niti ganljive besede tem povodom niso ganile oskrbnikov cerkve sv. Valentina. Ali morajo tudi Crnikalci priti do spoznanja, da je ni več druge poti nego — k s v. Cirilu in M e t o d i j u ?! Resnicoljub. X Sestanek abiturijentov na Sušaku odložen. V »Novem listu« reškem čitamo, da je sestauek abiturijentov na Sušaku odložen na 5., 6. in 7. septembra, in sicer to na izrecno željo mnogih udeležnikov. Vesti iz Kranjske. * S t r e l a je v petek v Kokarjih pri Rečici neko žensko ubila, tri ženske omamila in kozolec užgala. Gasilci z Rečice so hitro in spretno izvršili svojo nalogo, za kar jim gre vse priznanje. Razne vesti. Mati prevzela bćeri soproga. V ma- djarsko kopelj Lucski je prišel nedavno trgovec Ladislav Banvasz s svojo soprogo in taščo. Mož je ostal tam nekoliko dni inje imel potem odpotovati, pustivši v kopelji ženski sami. Kar naenkrat pa se je mož premislil in je ostal tam še dalje, vsi trije, on, žena in njena mati so se izvrstno zabavali. Nekega dne se je poslovil od soproge, rekši jej, da odpotuje takoj. Soproga je šla, nič hudega hiteča, v kopelj, a mož jej je med tem pobegnil z njeno materjo. Ko se je pre-varjena žen;* vrnila, dobila je pismo matere, katera jo prosi oproščenja, ker jej je prevzela soproga, a ona tla ni mogla živeti brez njega. Hči se je hotela zastrupiti, a jej je zdravnik še pravočasno otel življenje. Bolezen Crispija. Crispiju je zadnji čas nekoliko odleglo, vendar ni nikakega upanja, tla bi ozdravel. Nogi in roki morejo se smatrati že kakor mrt»*i deli. Zveza slovenskih kolesarjev je nada-Ijevaje svoje delo prejšnjih let, napravila letos 13 novih pomoćnih postaj in sicer 4 na Goriškem, 8 na Kranjskem in 1 na Spodnje,Štajerskem. Za postaje je izbrala narodne, pri/nano dobre hotele, oziroma gostilne, kjer dobiva kolesar razun potrebnega kolesarskega orodja ter obvez za eventu»Telne telesne poškodbe gotovo tudi izborno postrežbo po nizki ceni. Vseh postaj je sedaj 42 na številu in sicer : 1. Bletl — gostilna g. Jakoba Peter-nela. 2. Bohinska Bistrica — gostilna gosp. Janez Mencigarja. 3. Bovec — gostilna pri pošti g. Alojzij Sorča (nova postaja). 4. Celje — Narodni dom. 5. Cernomelj — hotel Lackner (nova postaja). 6. Domžale — gostilna pri pošti. 7. Grahovo — gostilna g. Matija Krajca. 8. Grosuplje — gostilna g. I. Rusa. Ilirija — gostilna »pri črnem j orlu«. 10. Ilirska Bistrica — hotel—Jlirija g. ' Ivana Bajca (nova postaja). 11. Jezersko — gostilna gosp. Frana Murija. 12. Kamnik — gostilna Josipa Kenda. 13. Kanal — gostilna »pri zlatem levu« gosp. Frana Ullaga (nova postaja). 14. Kandija Novo mesto — gostilna g. Jos. \Vindischeija. 15. Kobarid — gostilna pri lovcu (po domače »pri Fe-tlrigu«) gosp. A. Juretiča (nova postaja). 16. Kranj — gostilna gosp. Petra Mayerja. 17. Krško — gostilna g. Frana Gregoriča štev. 11 (nova postaja). 18. Ljubljana — Narodni dom. 19. Logatec — gostiina g. Kramerja. 20. Medvode — gostilna g. Alojzija Jerala (pri kovaču). 21. Metlika — gostilna gosp. Josipa Pezdirca (nova postaja). 22. Mokronog — gostilna g. Rudolfa Pleterška (nova postaja). 23. Mozirje — hotel Tri buč [členi zveze imajo 20°/0 popusta) (nova postaja). 24. Podbrezje — gostilna g. A. Pavlina. 25. Postojna — gostilna g. Vičiča. 26. Razdrto — gostilna g. Kavčiča. 27. Ribniea — hotel Arko [soba s postrežbo in svečo vred stane za člene le 1 KJ (nova postaja). 28. Sežana — gostilna g. Mahorčiča. 29. Skofja Loka — gostilna g. I. Deisingerja. 30. Št. Jernej — gostilna g. Josipa Tavčarja (nova postaja). 31. Št. Peter — gostilna g. Ivana Špilarja. 32. Tolmin — hotel Modrijan gosp. Oskarja Gabrščekt (nova postaja). 33. Trebnje —■ gostilna g. Alojzija Pavlina. 34. Trojane — | gostilna g. Konšeka. 35. Trst — kavarna Commercio. 36. Tržič — gostilna pri pošti g. Antona Globočnika (nova postaja). 37. Velike Lašče — gostilna g. Frana II. Gre-benca. 38. Vipava — hotel Adrija. 39. Vransko — gostilna g. Sentaka. 40. Vrhnika — gostilna »Mantua«. 41. Žalec — gostilna g. Hausenbiiehl -rja. 42. Žužemberk — gostilna g. Josipa Pehanija. Tudi v prihodnje bo zveza slovenskih : kolesarjev število postaj pomnoževala, v kolikor jej bodo dopuščala denarna sredstva. Ker so pa njeni dohodki vspričo nizke letne členarine (po 3 Iv za vsacega člena) jako majhni, treba jej je vsestranske podpore. Zato pozivljemo vse slov. kolesarje, da jej mnogoštevilnim pristopom olajšajo nadaljno, za kolesarstvo tako plodonosno delovanje. Brzojavna poročila. Avstro-og. mornarica. DUNAJ 29. (B.) Glasom brzojavnih poročil, je c. in kr. bojna ladija »Marija Teresija« dospela v Taku, kjer ostane .e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^«oijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti. Vlil Deutshsgasse, 8. Svoji k svojim! IfAN REBEK kljućarski mojster Celje. - poljska ulica št. 14. Priporoča slavnemu občinstvu svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti toči. IVAN SCHINDLER Dunaj, HI. Erdbergstrasse Ste v. 12. razpošilja gratis in franko kata I o ere v >Io-v«'ii>ko-itaiijaiiskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Kakor drugod. Za reeino postrežbo se garantira. • Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se isee. IVAN SCHINDLER cea. kralj, privilegiran lastnik Dunaj, I!) Erdbergstr. štev. 12. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov hliščeči lak •!• 4- za podere v petero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po '1 kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih i z d e I k o ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, V Schulerstrasse št. 21 Ustanovljena 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohnmjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščtlo (biks) Cenik pošljem brezplačno poštnine proste Zaloga dalmatinskih vin iz last-n i h kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam, gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu, Via Ghiozza 11. Delavnica za popravljanje vsakovrstnih strojev, motoijev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Belvedere A t. [>. Operater kurjih očes, Ivan Semulič Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v iekla, niklu. zlatem aluminiju in srebru i7. najslavnejših tovarn s in periski »pičnimi lečami od nove. više. Naočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost. dalr.ogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlic o, barometri n povekševaine leče ^»ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Glasovir še v dol>rem stanju ie 11a prodaj za nizko ceno. < >glasiti se je pri Mariji Bntk<»vir. Via Ilossetti št. 2. gostilna < »ambrimis*. TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu m okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. \ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje 111 druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. W Lekarnarja A. Thierry-ja balzam zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali 6 velikih steklenic 4 krone franko. W A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka 3 kron f»0 stot franko, razpošilja proti predplačilu: mmm A. Thierry-ja lekarna ,TPri angelju varhu' mem v Pregradi, Kotrotee Slatina r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. Na drobno se vdobiva povsod. Gostilna Fr. Valetić, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč. Ces, kr. prtv. tvornica strojev, brizgaliiic, čelad, eevij, ] niso v in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke R. A. 1MEKAL-A um« podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlinž in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalicex s katerimi za-moreta že samo dva človek« delati ; izučim lahka in brez masi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori -,Vermorel~ po 16 kron. _Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Spoštovanjem Podružnica K. A. S M E KAL v Zagrebu. (K a 1 i s tv dipl o m o- van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion i>. I. ki je odprt od 8 predp. do ti. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukor^nih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni. ¥ažno oasziasulo ! Podpisan', smatra si v dolžnost javiti, da se VINA iz VIriA, KA&TELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi i*!ogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. *v«trijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja t reftno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da se v njeni ue nahaja drugih snovij, nego d v ie vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje d.-i :Li bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskl zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj«-Icifti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novfi, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 H Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišč^ Radi odpotovanja proda se bicikelj in tandem najnovejšega sistema, jako elegantna in lahko tekoča iz najbolj renomirane svetovne tovarne za lOO gld. pod ceno. Naslov dobi se v uredništvu našega lista, Julij Redersen + izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedienib aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola 1 liiozza."4) Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, l>erglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice; suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike. Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti ol gumija iu nepremočljivih snovij. MAL POLOŽI DAR DOM U NA A LT A R ; ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V tj UBIJANI "