Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3’50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'8Q K Pneanesaa Uavllbs IS w. Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enostopna pett -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru. 34. štev. V Ljubljani, v torek, dne 22. marca 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo iRdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlštvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Selenburgova ulica 6/U. Duševno stremljenje delavcev. Trebuharji! Želodec jim je viel Nobenih idealov nimajo! — Tako kriče naši nasprotniki za vsakim oglom o socialnih demokratih, o katerih vedo približno toliko, kolikor zemljan o prebivalcih na Mariu. V resnici nima noben sloj toliko resničnih idealov kolikor arganizirano delavstvo. Prav zanimiv orgument za to nahajamo v nemških listih. V ■ocialno-demokratični reviji i o kateri se pri nas še sanjati ne more. Tako kakor pri Nemcih, je tudi pri Čjhih. in s slovenskim narodom je tako: Mi imamo par kapitalistov, ki sede na svojem denarju kakor kokoš na jajcih, imamo par frazerjev, ki deklamirajo, na drugi strani pa imamo množico, ki še za kruh nima dovolj, kaj še za knjige, za umetnost, za kulturo sploh. Socialno demokracijo preklinjate v imenu narodnosti? Norci 1 Cim več socialne demokracije, tem bolje bo s'ovenski narod mogel tekmovati z drugimi. Cim več socialne demokrsc je, tem več bo kulture. Potem pa bi bilo tudi tem več moči za boj za narodni obstanek in za narodni razvoj. Taka je ta reč in kdor ima zdrave možgane, jo lahko presodi. Hrvatski sabor. V petek, 18. marca, se je hrvatski sabor po dveh letih prvič zopet sešel. Kakor znano, je Rauch, ko je bil imenovan za bana, razpustil prejšnji sabor in razpisal nove volitve, od katerih je pričakoval, da dobi po Khuenovskem načinu in s pomočjo Frankovcev sebi vdano večino. Pri volitvah je pa doživel naravnost grozovit poraz. Niti en član njegove stranke ni bil izvoljen, večino mandatov pa je dobila hrvatsko-srbska koalicija, ki je takrat pod Sup lovim vodstvom stala v neprizanesljivi opoziciji proti vladi. Sabor se je odgodil, še preden bi bo bil mogel konstituirati in Rauch je ves čas vladal brez sabora. . Ko je koalicija brez Supila napravila svoj pakt s Khuen Hedervaryj«m, je dobil ban Tomašič nalog, sklicati sabor. Nekdaj opozicionalna koalicija je sedaj vladna stranka, dasi nima niti enega svojega člana v yladi. Otvoritvena seja v petek je bila precej burna. Otvoril jo je starostni predsodnik Bar Čič. Posl. Popovič je prečital kraljevski dopis, s katerim je sklican sabor. PosL Peršič (Starčevičanec) zahteva, naj sabor izreče željo, da se Bosna in Hercegovina zedinite s Hrvatsko. Med Starčevičanci in Frankovci pride do prepira,- Slišijo se besede: Lopovi, podkupljenci, Khuenovi trabanti, Rauchovi plačeniki. Bar Čič hoče določiti dnevni red za drugi dan in zaključiti sejo. Radič kliče; Sijajno 1 Petminutna seja. Le tako naprej. — Potem daje Radič neko izjavo, da delajo vse stranke v zmislu Pešte in Dunaja. Potem daje Horvat osebne izjave. Po dosti viharnih prizorih zaključi Barčič sejo. V soboto je bila druga seja, ki je imela za namen konstituiranje sabora. Tudi ta je bila hrupna. Poročevalci verifikacijskih odsekov so poročali, da so izvolitve virilista grofa Janka Dra-skoviča ter poslancev dr. Milana Ogrizoviča (Otočac), dr. Jovana Radivojeviča-Vačiča (Šimanovac), Dragutina Pisačiča (Zlatar), Jurja Tomca (Biškupec), dr. Vladimirja pl. Nikoliča (Zemun) in Milana Pavloviča (Slunj) d v o šaljiv e. To se je sprejelo. Ko sta prišla pri či- tanju virilistov na vrsto imena Khuen Hedervaryja in Raucha, je prišlo do prepira med Frankovci in *prutaši Mile Starčeviča. Dr. Horvat je izjavil, da se «čista stranka prava* ne udeleži volitve pred-sedništva in protestira proti izvolitvi Medako-viča. Radič zahteva, da mora biti predsednik Hrvat, ne pa Srb. Po daljšem prepiru je bil s 57 glasovi izvoljen dr. Medakovič za predsednika, dr. Magdič za prvega in dr. Grahovac za dru- gega podpredsednike. Ko so se izvolili še zapisnikarji, je odstopil starostni predsednik dr. B a r č i č. Med in po govoru predsednika Medakoviča je bilo zopet hrupa. Toma c je izjavljal, da njegova stranka (< čista*) ne sprejema na znanje banovega imenovanja. Mile Starčevič izjavlja, da bo njegova stranka v državno-pravni opoziciji, ker je ban eksponent madžarske vlade. Končno se je izvolila deputacija, ki je šla po bana in ga pripeljala v sabor, kjer je bil sprejet z živio-klici. Ban Tomašič je potem v daljšem govoru razvil svoj program. Kje Je torej resnica o carinah? Reklo bi se, nositi vodo v morje, če bi hotel pripovedovati, kolikokrat so že socialni demokratje dokazovali škodljivost visokih carin in kolikokrat so že tudi v državnem zboru zahtevali, da se odpravi vsaj carina na žito in na krmo. Bilo bi pa tudi. odveč, pripovedovati, kako so se vselej postavljali socialnim demokratom po robu agrarci in med njimi vedno naši dični klerikalci. «Visoka carina je potrebna za varstvo kmetijskega prebivalstva* — »socialni demokratje hočejo uničiti kmeta* — to je bila stalna pesem naših velikih katoličanov. Naenkrat se je zgodil čudeži V narodno-go-spodarskem odseku državnega zbora se je na zadnji seji cglasil za besedo dr. Krek. O tem možu menda ni dvomiti, da je zvest pristaš « Slovenske ljudske stranke*, saj je bil pravzaprav njen ustanovitelj. Vsaj njemu klerikalci menda ne bodo očitali, da je sovražnik kmetov. In vendar je bil njegov govor prava obsodba klerikalne carinske politike in — hotč ali nehotč — priznanje socialno-demokratičnega stališča. Gujmo, kaj je mož govoril. •Taki predlogi — ki se tičejo carinskih tari-fov — bi se morali reševati brez obzira na Ogrsko. Avstrija si mora ustvariti tudi samostalno industrijsko področje. Za prebivalce južnih dežel je odprava carine na koruzo zelo važna, ker se koruza tukaj rabi za hrano. Strinja se s D alibi če-vim predlogom o speljavanju žita brez carine v Dalmacijo. Zadaje dye leti je bilo v nekaterih krajih Dalmacije vsled visoke cene žita pomanjkanje kruha. Kmečko prebivalstvo seje zadolžilo radi predragega kruha. Potrebna je nabava cenene krme. Kjer je govornik doma, so delavci, ki zaslužijo ob šestnajsturnemu delu po deset vinarjev na dan s brano. Podobno je tudi v Istri in v Dalmaciji.* Kako bi klerikalci planili po njem, če bi bil dr. Krek socialni demokrati Ker je njihov, bodo pač molčali, ampak delali bodo kisle obraze. Za nas pa je važno, da je navsezadnje vendar tudi nasprotnik prisiljen priznati, da je stara trditev o varstvu kmeta z visokimi carinami izmišljena. Drag kruh nalaga tudi kmetu stradanje in ga peha v dolgove, če ima sploh kaj kredita, pa ne le v Dalmaciji, ampak tudi pri nas. Prišel bo dan, ko bodo morali tudi nasprotniki priznati, da se ne more v gospodarskih vprašanjih pavšalno govoriti o «kmetu>. Med tem, kar imenujejo agrarci «kmečke interese* in med resničnimi interesi malega kmeta je velikanska razlika. Veleposestniškim grofom in baronom, kloštrom in škofijam, koristijo visoke carine, malega kmeta pa tepejo. Veleposestnikom pomagajo visoke carine uničevati konkurenco malega kmeta in izkoriščati vse ljudstvo) ki potrebuje hrane za življenje; mali kmet mera eb visokih carinah stradati kakor delavec« Košček te resnice je dr. Krek priznal v odseku in za nai je to v resnici važno. Da bi le tudi kmečko ljudstvo zvedelo to resnico! Rudniško nadzorstvo. Ministrstvo za javna dela je izdalo naredbo, s katero se v omenjenem ministrstvu ustanavlja oddelek za rudniško nadzorstvo. Ta odelek ima nalogo, samostojno pregleda-vrti rudnike in sodelovati pri rudniško-policijskih preiskavah, enotno urediti državno rudniško nadzorstvo, podajati predloge o predpisih za prepre-čenje nezgod v rudništvu, podajati mnenja in poročila o vprašanjih rudniške policije in varstva rudarjev, vsako leto podajati poročilo o svojem delovanju ter sestavljati letna poročila rudniških oblasti o rudniškem nadzorstvu. Ministrstvo za javna dela bo poročilo o delovanju oddelka za rudniško nadzorstvo objavljalo sočasno s poročili okrajnih rudniških uradov in rudniških glavarstev. Poizvedbe uradnikov nadzorniškega oddelka imajo zlasti obsegati varnost rudniškega obrata glede na življenje in zdravje vposlenih oseb, varstvo nadjamske lastnine proti nevarnosti, izhajajoči iz rudniškega obrata, razmere rudniških delavcev in uredbe, ki imajo služiti njihovemu blagostanju. Posebno pažnjo ima nadzorniški oddelek posvečevati obratnim nezgodam, da se morejo na podlagi natančnega poznavanja njihovih vzrokov storiti smotreni koraki za preprečenje nezgod. Samostojni delokrog, ki ga imajo okrajni rudniški uradi in rudniška glavarstva v izvrševanju rudniškega nadzorstva, se z delovanjem ministrskega oddelka ne omejuje. Sodrttgi, m\mm KaVarnc in brivnice, Kjir ji u razpolaga UU .Mii prapor"! Politični odsevi. * Tiskovni odsek državnega zbora je končal posvetovanje o načrtu novega tiskovnega zakona. Po dolgih, dolgih letih pride torej načrt vendar v zbornico. Po Veliki noči se bo odsek bavil z ustanovitvijo prisežni kih sodišč. * Pri ministrskem predsednika je bilo v soboto predsedništvo poljskega kluba, vprašat ga, kaj misli vlada storiti, da se po Veliki noči zboli* šajo razmere v državnem zboru. Bienerth je odgovoril, da bi zboljšanje prišlo, če bi se rešil češki deželnozborski razpor. (Kakšno presenetljivo odkritje I) Vlada bo poizkusila o pravoslavni Veliki noči ali o binkoštih sklicati še eno zasedanje češkega deželnega zbora. Dotlej ima državni zbor dovolj dela. * Po velikonočnih prašnikih se ima državni zbor baviti s sledečim predlogami: 1. Posojilo vlade. 2. Službena pragmatika za državne uradnike. 3. Definitivni opravilnik. * Poslanec grof Kolovrat Krakovski, poleg Liechtensteina edini visoki aristokrat, ki je prišel po novem volilnem zakonu v državni zbor, je v soboto umrl. Zastopal je kmečki okraj Plani na Češkem. Star je bil 68 let * V Budlmpeitl je bil v soboto že od božiča napovedani in pripravljam shod proti splošni in enaki volilni pravici. Dočim so Tiszovi pristaši pripovedavali, da pride na shod 15 do 20 tisoč ljudi, so jih iz vse dežele zbrali komaj 500. Udeležencem z dežele so morali plačati potne stroške in diete. Najbolj rohnel je seveda Stefan Tisza. Vse skupaj je napravilo na zborovalce tako slab vtisk, da se je shod še pred koncem silno skrčil. * Volilnopravne domonitraoije v Klala. 17. marca, ko so se končali shodi za volilno pravico, ki so bili ogromno obiskani, so udeleženci demonstrirali po ulicah. Na raznih mestih je prišlo do spopadov s policijo. Na obeh straneh je bilo več oseb ranjenih. Branibor ob Haveli, 17. marca. Pred-snočnjem je bil tukaj velik shod za splošno in enako volilno pravico. Po shodu je ljudstvo demonstriralo po ulici. Na policijo so se baje metale steklenice, na to je policija potegnila sablje in napadla množico ter aretirala več oseb. Tudi ranjenih je več ljudi. * Praska volllaa reforma. 16. marca se je končalo drugo Čitanje pruske volilne reforme. Ministrski predsednik Bethmann Hollweg je podal sledečo izjavo: Kraljevska državna vlada je šla, ko je izdelovala načrt, s stališča, da se mora ohraniti sistem stopnjevane volilne pravice in da se ne more sočasno vpeljati direktna in tajna volilna pravica. Vlada je iz razlogov, ki sem jih že navedel, ko sem predložil načrt, sklenila, nadomestiti indirektno volitev e direktno, ohraniti pa javnost volitve. Kra- ljevska vlada smatra tudi danes še to rešitev za najprimernejšo. Toda če sklene znatna večina zbornice, ohraniti indirektno volitev pa vpeljati tajno volitev volilnih mož, bo vlada sprejela to rešitev, ne da bi se sicer vezala na vse posamezne določbe načrta v njegovi sedanji obliki. Potem se je načrt po daljši debati sprejel tudi v tretjem čitanju. * Francosko delavsko zavarovanje. Senat je sprejel splošne določbe zakona o delavskem starostnem zavarovanju in članek o pokritju iz državnih sredstev. * Demonstracije na Bolgarskem. Radi dogodkov v Ruščuku je bila pred kraljevsko palačo velika demonstracija. KaValerija je razgnala množico. Zvečer so se demonstracije ponovile. Več oseb je bilo lahko ranjenih. Tudi v Varni je prišlo do spopadov z vojaštvom. * Vsled krvavih dogodkov v Rničnkn se organizirajo opozicionalne stranke za boj proti vladi in se pogajajo s socialisti radi skupnega nastopa. * Bolgarski kralj Ferdinand se je v soboto večer odpeljal v Carigrad. * Srbski kralj Peter se odpelje iz Peterburga čez Moskvo, Kijev, Reni in Sofijo v Carigrad. * Francoske volitve v zbornico bodo po sklepu ministrskega sveta dne 24. aprila. Vozni listki v — nebesa. Dobre duše, ki mislijo, da je klerikalizem neškodljiva prikazen in da ni treba boja ž njimi Blagi značaji, ki mislijo, da je najbolje, če se o cerkvi ia o njenem početju sploh ne govoril Mi bi bili prvi, ki bi z veseljem pritrdili, če bi se cerkev res bavila le z vero in če ne bi zlorabljala te vere v vsakovrstne narnene, ki so popolnoma neverskega značaja. Toda če se vidi, kako klerikalizem izkorišča svojo moč, kako pospešuje ne vere, ampak babjeverstvo, kako trapa ljudstvo in mu ubija vsako zdravo misel, tedaj se ne sme molčati; tedaj bi bilo naravnost lopovsko molčati. Kako naj se molči ob primerih, kakršen je sledeči. Med ubogimi Slovaki, ki so vsled obžalovanja vrednih razmer v kulturi močno zaostali, tako da se jim lažje marsikaj natvezi kakor poučenim in vsled tega kritičnejšim ljudem, razširjajo češki klerikalci, ki so pa enaki klerikalcem vsega sveta, neke lističe, ki imajo na eni strani sledeče besedilo: Toni llifok v nebna. Odhod vsak trenotek Brzovlak I. razreda. Revščina, čistost, pokorščina. Osebni vlak I. in II. razreda: Strah božji, pobožnost in svetost. Mešani vlak I., II., II'. in IV. razreda. Božje zapovedi in stanovske dožnosti. Prihod, kadar se ljubi Gospodu. Cena prostora 1. razreda: Ljubezen in trpljenje. Cena prostora I. in II. razreda: Hrepenenje in boj. Cena I., II., III. in IV. razreda: Strah in kes. Na drugi strani je sledeče besedilo: 1. Povratni listki se ne izdajajo. 2. Zabavnih vlakov ni. 3. Otroci ne plačajo nič, nahajati pa se morajo za krilu svoje matere, v obsegu milosti svete cerkve. 4. Najboljše je, ne imeti nobene prtljage raz* ven dobrih del. Naj bi nihče ne zamenjal vlaka na predzadnji postaji« 5. Politiki lahko vstopijo, dokler traje vožnja. Tiskarna benediktincev v Brnu. e Kakšne misli naj pridejo povsem nevednemu človeku, ki dobi tak listek v roko P Ali ne stoje taki vozni listki na enaki višini kakor molitveni mlini pri Kitajcih P Se otrok ne more misliti, da bi se s tako agitacijo moglo razširjati verstvo in resnična pobožnost, pač pa mora biti naravna posledica naraščanje babjeverstva in vere v čudežno moč vsakovrstnih amuletov, svetinjic in papirčkov. Vse to nima prav nobene zveze z resnično vero, ampak če bi bilo klerikalcem res zanjo, bi morali sami preprečiti tako propagando. Seveda, oni upajo, da bo rodila tiste sadove, ki jih sami žele. Socialni pregled. ** Trideset stavkokazov i Goriškega so agentje podjetnikov privlekli y Winterthur. Ko so jim hoteli ondotni delavci povedati, kakšen je položaj, so jih podjetniki in njihovi podrepniki z brutalno silo pregnali, Goričane so pa odpeljali v prenočišče, ki je bo(j podobno svinjaku nego ljudskemu bivališču. Domačim delavcem se jo vendar posrečilo, spraviti jim letake v roke, iz katerih so goriški spoznali, da bi imeli opravljati službo stavkokazov, Temu so se uprli in podjetnikom je ostal dolg nos. Goriške zaupnike prosimo, naj povsod pojasnijo, kakšen je položaj v VVinterthuru. Slovenski delavci niso za to, da bi delali sramoto po svetu. ** Zapisnik zborovanja rudarske zadruge I. skupine dne 6. sušca 1910 ob 9. dopoldne v gostilni gospoda Iv. Forte št. 26 v Trbovljah s povabilom zastopnika rudarskega urada Celje. Dnevni red: 1. Odobrenje letnega računa za leto 1909, 2. Odobrenje letnega proračuna za leto 1910; 3. Sklepanje o članskih doneskih za leto 1910; 4. Poročilo o rudniški napredovalni šoli v Trbovljah. 5. Slučajnosti. Zborovanja se je udeležilo 65 odposlancev II. skupine. Načelnik konštatira. da je zbor sklepčen in imenuje odposlanca M. Re-povša za zapisnikarja. Potem se preide na dnevni red ad 1. K prvi točki prečita načelnik letni račun za leto 1909 in M. Repovš poroča v imenu pred-stojništva, da se je račun pregledal, potrdila z blagajniško knjigo primerila, blagajna škontrirala in hranilnična knjiga pregledala in vse v naj- lepšem redu našlo. Predlaga, da se izreče predsedniku rudarske zadruge kot tudi tajniku zaupanje, kar se soglasno sklene, ad 2. K drugi točki prečita načelnik proračun za leto 1910, ki se po kratki debati sprejme, in sicer kakor se nahaja v prilogi, ad 3. Pri tretji točki se predlaga 72 vinarjev za leto in moža vplačevati. Soglasno sprejeto. ad 4. Prečita načelnik poročilo rudniške nadaljevalne rudarske šole v Trbovljah in izraža željo, da bi se v odbor poklical tudi en zastopnik delavcev, ad 5. Zborovalci odločno protestirajo proti nepravilnemu postopanju obratnega vodje gosp. Martineka pri izdaji potrdil za zamujeno dninsko plačo ob raznih zadružnih zborovanjih, katere itak zadruga iz svoje lastne blagajne udeležencem plačuje. Trboveljski odposlanci protestirajo proti nehonetnemu postopanju od straai rudnika napram strojnikom, ko se sedaj pri opustitvi parnega obrata pošiljajo na delo k podjetniku Šuligoju, namesto da bi jim rudnik odkazal njim primerna dala. Trboveljski odposlanci še enkrat opozarjajo trboveljsko premogokopno družbo zaradi javnega delavskega kopališča v Trbovljah in Hrastniku, odposlanci Trobenthal se pridružijo izvajanju in izrekajo željo po napravi javnega kopališča. Odposlanci celjske cinkarne izrekajo željo, da bi se vsem delavcem brez razlike, ki delajo osem ali pa dvanajst ur na dan, delila službena obleka, in sicer bluze in hlače, ter čezurno delo plačalo za 50 % višje. Na vprašanje raznih odposlancev, kaj je z enotnim službenim redom, poda načelnik pojasnilo, da je že večina rudnikov razven trboveljske pre-mogokopne družbe doposlala svoja poročila in kakor hitro ga še trboveljska družba dopošlje, se skliče glavno zborovanje. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi načelnik zborovanje. Martin Repovš III, m. p., zapisnikar. Franc Peterlin II. m. p., načelnik II. skup. — Proračun II. skupine za 1910. A. V izdatkih. Stroški za občno koristne zavode in naprave, katere je skupina osnovala ali mora še osnovati jih: a) Subvencija za obrtno-nadalje-valno šolo v Zagorju K 300, b) Subvencija za ru-flarsko-nadaljevalno šolo v Trbovljah K 300, skupaj K 600. Drugi v zadružnem namenu ležeči stroški: a) Pisarniški stroški za načelnika II. skup. K 200, b) Odškodnina po § 126 K 800, c) Podpore K 1415, d) Stroški zapisnika K 70, c) Nepričakovani izdatki K 700, skupaj 3185, torej 3785. B) V pokritju: Doklade skupinskih udov blizu 6000 mož (72 vinarjev za leto in moža) K 4320, Obresti premoženja koncem leta 1909 K 411-61, skupaj K 473161. Dopisi. Il Idrije. Pripravljalni odsek ima važno sejo v četrtek, dne 24. L m. ob 8. uri zvečer. K tej seji so tem potom povabljeni tudi vsi odborniki bratovske skladnice v Idriji. Seja se vrši v rudarskem društvu v mali sobi na desno. Po tej seji sledi kmalu javni rudarski shod, katerega bomo pravočasno razglasili v časopisih. Celje. Narodnjakarsko časopisje vedno tako kriči po slovenskik napisih, da bi si mislil človek, ki jih ne pozna, da so vzeli res že vso narodnost v zakup. Da pa delajo s tem vpitjem le reklamo zase, kaže najbolje sledeče: V Celju je prodajalna mlekarske zadruge v St. Jurju ob juž. žel. V tej zadrugi imajo odločujočo besedo narodno-na-predni možje. Ker od drugih vedno zahtevajo slovenske napise, bi človek pričakoval, da bo nad to prodajalno tudi tak napis. In če že ne samoslo-venski, vsaj dvojezičen. Pa ni ne enega ni drugega, ampak na tabli se bere: .Verschleifiitelle der Jubel-Molkerei, St. Georgen.* Mi se gotovo ne bomo razburjali radi tega, kakšen napis imajo narodnjaki nad svojo mlekarno, ker ni naša navada, da bi iz takih vprašanj delali velike afere. Ali registriramo to samo radi tega, ker ti ljude pri vsaki najmanjši priložnosti odpirajo svoja hejsld-vanska usta in vpijejo na vse pretege o* — brez-narodnosti socialnih demokratov. Radovedni smo le, kaj poreče k tem celjski .Narodni Dnevnik., ki ■e spotika ob vsaki soc.-demokratični prireditvi in daje tako rad soc. demokraciji nauke. Do sedaj le ni protestiral, pa tudi menda ne bo, ker je glasilo tistih internacionalnih narodnjakov, katerim je •Geschuft* najpoglavitnejše. Domače vesti. — Ruiijaniki inierati so najnovejša specialiteta ljubljanske žurnalistike, ki se nekemu senzacije hlastajočemu listu še ne zdi dovolj korumpi-rana. Iaserati, ki imajo pospeševati bordelsko obrt, nosijo pač pečat fabrikata na čelu. »Duhovito* upravništvo jih tlači iz svojih lastnih obžalovanja vrednih možganov, a tiskati jih daje za vabo. Ne ljubi se nam, raznašati moralo; svarimo pa mlade ljudi pred temi oglasi iz svinjaka. Lahko se zgodi, da odgovori dekle iz same nepremišljenosti na tako .romantično* vabilo. Z ozirom na lupanarske lastnosti onega lista bi bilo pa prav lahko mogoče, da bi se taka nepremišljena pisma zlorabljala. Ljudje, ki pisarijo .romane* iz .škandalne kronike* in se naslajajo ob najblatnejših straneh spolnosti, potrebujejo «snovi» in prav lahko je mogoče, da jo iščejo s tistimi inserati. Pozor, torej dekleta in fantje, da ne postanete nenadoma junakinje in junaki .senzacionalnih* prvakov. — Sploina delavika zveza .Vzajemnost* je imela v soboto, 19. t. m. dopoldne v .Iliriji* svoj občni zbor. Poročilo objavimo v sobotni številki. — Spomladna nmetniika razstava se je otvorila v soboto v Jakopičevem paviljonu. V tem, ko za danes lahko konstatiramo, da je v resnici zanimiva, si pridržimo obširnejše poročilo za pozneje. Delavci, ki bi si jo radi ogledali, store najbolje, če naenanijo to .Vzajemnosti*, ki bi o priliki lahko aranžirala skupen obisk, ki bi bil lakko tudi poučen. — Znani Naitlč, ki je žel v cetinjskem bombnem procesu in potem v zagrebškem «veleizdaj-niškem* procesu žalostno slavo, se je dal pod imenom Risto Nastič (v Zagrebu se je imenoval Jurij), vpisati na juridični fakulteti dunajskega vseučilišča. Italijanski dijaki so sklenili, predložiti rektoratu vlogo, v kateri protestirajo proti temu vpisu. — Preiskava proti drjn. Mayerju, ki je v dvoboju ustrelil barona Widerhoferja, kateremu je bil baje zapeljal ženo, je na cesarjev ukaz ustavljena. Dvoboj je po zakonu prepovedan. A pri nas upajo vsi duelanti že v naprej, da bodo pomi-loščeni. Tako je seveda skoraj vsaka resna akcija proti blazni komediji dvoboja nemogoča. — Nesreča na žagi. Na Teppejevi žagi v Vitanju se je zgodila pred par dnevi strašna nesreča. Neki vajenec je šel brez dovoljenja v spodnji del poslopja, kjer je ravno žagar nekaj popravljal. Ta je učenca takoj zapodil, a ko je fant šel, gaje zgrabila transmisija, potegnila k stropu in vrgla v betonovo soho a tako silo, da je obležal z razbito glavo. — Revizorji na driavni železnici dobe posebne znake, da se bodo pozaali. Ta znak bo iz posrebrene kovine — uradne osebe ga bodo nosile samo pri opravljanju svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom »revizor*. — Opozarjamo vse delavce, da skrbe za to, v kateri kategoriji da so vpisani pri bolniških blagajnah. — To je razvidno iz sledeče tabele za ljubljansko okrajno bolniško blagajno: 1. Za moške delavce: 80 I. Za mladostne delavce ... K II. Za obrtne težake, prevozniške hlapce in vse delavce, katerih dnevna mezda ne presega 2 K > III. Za tovarniške delavce, obrtna pomočnike in vse druge delavce, ki zaslužijo na dan nad K 2- do K 2 50 . . . . » IV. Za obrtne pomočnike in delojemalce, ki zaslužijo na dan več kakor K 2-B0 in ne nad K 8-—................................ » V. Za delojemalce, katerih dnevni zaslužek znaša nad K 3'— in ne več kakor K 4-— ...» 3-— VI. Za delojemalce, katerih dnevni zaslužek znaša nad K 4,~- » 4‘— XII. Za pomožne sluge pri poštnih in brzojavnih uradih, kojih dnevna mezda ne presega K 210.................................. XIII. Za pomožne sluge drugih državnih uradovz najnitjo dnevno mezdo K 2-20........................... 1-60 2- 250 Mesečni prispevek delo- h delojemalca II dajalca 210 2. Za ženske delavke: VIL Za mladostna delavke . . . VIII. Za pomožne delavke nižje vrste kakor dninarice, gledališke začetnice, ki imajo dnevno mezdo do K 1'60 .... IX. Za prodajalke, modistinje, računske natakarice in druge delojemalke, katere zaslužijo na dan nad K 160 do K 2 — X. Za pomožne uradnice, blagajničarke, nadzornice in druge delojemalke, katere zaslužijo nu dan nad K 2'— do K 3'— IX. Za gledališke igralke in druge delojemalke, ki zaslužijo na dan več kot K 8 — . . , 2-20 •60 1'60 8-— K »1 Kl b — 12 — 21 — 88 — 42 1 04 — 62 1 30 * 66 1 56 78 2 08 1 04 — — 1 «4 — — 1 72 • — 81 — 16 — 62 — 26 — 83 — 42 1 04 — 62 1 66 — 78 — avuivaiujsvi iitrs. rreiiaava prou ohu-poročniku Hofrichterju je končana. Tako-zvana razprava ima biti meseca aprila. «Arbeiter Zeitung* zahteva, naj vojno ministrstvo izposluje cesarski uka*, da bo razprava javna i* bo res- nična razprava, kjer se imajo zaslišati obtoženec in priče ter ločiti funkcija obtožbe od zagovora. Po §. 5. vojnega kazenskega reda ima cesar to pravico. — Pomnoževaini aparati so v naših dneh postali za marsikoga neizogibno potrebni. A dosedanji zakon je v tem oziru sila neroden. V zmislu §. 327 kazenskega zakona podpada sploh vsakdo kazni, kdor ima tak aparat. Ce pa kdo prosi za dovoljenje, izkuša vse silnosti naše birokracije. Deloma se to popravlja z zakonom, ki je bil v petek po poročilu sodruga drja. Rennerja sprejet v državnem zboru. Po novem zakonu bodo dovoljeni taki aparati, ki slone na načelu hektografa (šapirograf), avtokopisti, šablone (ciklostil, mimeo-graf i. t. d.) ter ročne štampilije s stalnimi ali menjalnimi črkami in končno fotografični kopirni aparati. — Zastrupil se je v torek zjutraj v celjsk domobranski vojašnici pešec Alojz Kerše, najbrže zaradi tega, ker je bil degradiran s korporala na pešca. — Novost v trafikah. V najkrajšem času se bodo začele prodajati po naših trafikah smodke, ki bodo nekoliko manjše, kot sedanje portorike, a boljše in poceni. Iz stranke. o Hrvatska sooialno-demokratiSna stranka ima svoj VI. zbor dne 15. in 16. majnika v Zagrebu. Dnevni red: 1. Konstituiranje zbora. 2. Poročila: a. tajniško; poroča sodr. Juraj Demetro-v i c; b. blagajniško; sodr. Gejza Brudnjak; c. nadzorniško; sodr. Stjepan M a tačic 3. Politični boj in organizacija stranke; sodr. Vitomir K o r a č. 4. Tisk in strankina podjetja; Evg. Demetrovic in G. Brudnjak. 5. Novi program stranke; Jur. Demetrovič. 6. Volitev glavnega in nadzorniškega odbora. o Ogrska socialna demokracija ima od 27. do 30. t. m. svoj 17. zbor. Poročilo konstatira, da se je med nemadžarskimi, nemška in slovaška organizacija okrepčala; rumunski delavci so v 56 občinah organizirani; o srbskem gibanju smo poročaji o priliki njihovega zbora. Po deželi je stranka lani priredila več kakor 400 shodov, 800 predavanj, 1400 koDferenc in 100 demonstracij. V 40 občinah se je udeležila obč. volitev; v 14 občinah ima 77 zastopnikov. Mladinska organizacija šteje v Budimpešti 700 članov; njihov list ima 2000 naklade. Socialistično časopisje izhaja v madžarskem, nemškem, rumunskem, srbskem, slovaškem in italijanskem jeziku. «Nepszava» je pridobila blizu 9000 novih naročnikov. Politične obsodbe so zadnje leto znašale 28 let in 12 000 kron. Stranka je imela 524.000 kron dohodkov in 536.000 kron izdatkov. AKo S« niste, pošljite naročnino! Zadnje vesti. Weissklrchner — dunajski inpan. Dunaj, 21. marca. «Wiener Sonn- und Montags Zeitung* javlja iz baje dobro poučenega vira, da je dr. Weisskirchner sklenil, brez odlašanja izvršiti zadnjo voljo Luegerjevo in sprejeti izvolitev za župana, če padenaaj. Dr. Weisskirch-ner nastopi ta teden kratko potovanje za odmor in predloži, ko se vrne, krščansko socialnemu strankinemu vodstvu primerno izjavo. Na ta sklep so baje vplivale želje iz najvišjih krogov in strah pred razkolom, ki grozi v krščansko-socialnem taboru. Proti parlamentariima na Raškem. Peterburg, 20. marca. 76 članov desnice je predložilo carju adreso s prošnjo, naj ukaže odpravo parlamentarizma, zato «da se Rusija pomiri.* Car je baje sprejel adreso. Krvavi nemiri na Tnrikem. Atene, 20. marca. Pri Larisii je 500 kmetov izkušalo ustaviti vlak. Razbili so okna. Vojaštvo je streljalo. Pet oseb je ubitih, 15 pa ranjenih. Oitali kmetje so se razkropili. Avstro-rusko zbližan je in Tnr6i|a. Carigrad, 21. marca. «Osmanski Lloyd* pozdravlja avstrijsko-ruski sporazum, ki pomeni mir na Balkanu brez oškodovanja turške samozavesti. Sedaj se kažejo tudi poseti balkanskih kraljev v Carigradu kot dogodki, ki zagotavljajo mir. Nove volitve na Angleikem. London, 21. marca. Neki oficielni komunike pravi, da se libe-ralui agitatorji marljivo trudijo s pripravami za nove volitve, zlasti v tem zmislu, da se bodo libe' ralci potegovali za vsak sedež, ki ga ima opozicija v zbornici. Meni se, da vlada ne računa več s premaganjem težav in da hoče v kratkem apelirati na deželo. Krvav pretep v ogrskem državnem iborn. Budimpešta, 21. marca. Današnja seja se je sklicala v ta namen, da se razpusti državni zbor. Justhova stranka je najprej nameravala, vložiti predlog, da se obtoži ministrstvo, pa je ta namen zadnji čas opustila. Namesto tega so se pa primerili v zbornici krvavi izgredi. Grof Ba thanyi je vlado silovito napadal, da razpušča parlament protipostavno. V enakem zmislu je govoril Košut. Nastal je tak kraval, da seje morala seja prekiniti. Potem je hotel Khuen H e d er v ar y podati izjavo. Hrup je bil tak, da ga □i bilo slišati. Ko je Khuen hotel govoriti, da bi ga slišali vsaj stenografi, so ga Justovci in Košu tovci dejanjsko napadli. Člani vladne stranke so ga prihiteli braniti, razvil se je pravi pretep in naenkrat so leteli proti ministrom tintniki, knjige in drugi predmeti. Khuen Hedervary in minister Szterenyi sta bila v obrazu tako ranjena, da je tekla kri po tleh in so ju morali obvezati. Seja se je prekinila. Zdravniki menijo, da se zacelijo rane v osmih dneh. Budimpešta, 21. marca. Ko se je seja prekinila, so bili po hodnikih burni prizori. Justhovci so hoteli zagovarjati dogodke, pa so povsod naleteli na odpor. Pred parlamentom se je ustavil voz rešilne družbe. Govori se, da bo med poslanci cela vrsta dvobojev. Budimpešta, 22. marca. Razven Khuena in Szterenyija sta tudi poslanca Gal in N y e g r e ranjena. Budimpešta, 22. marca. Proti poslancem, ki so metali predmete, se bo sodnijsko postopalo in bodo najbrže danes po prestolnem govoru aretirani. V tem slučaju ne morejo kandidirati. Umetnost in književnost. Slovensko gledalliče. Roberto B rac c o je med modernimi italijanskimi pisatelji znan kot naj-doslednejši zastopnik resničnosti na odru in temne strani življenja ga najbolj mikajo. Z delom, ki se v tem oziru lahko smatra za zgled, bi se bilo v četrtek lahko seznanilo ljubljansko občinstvo, če ne bi bilo tako optimistično, da hodi le tedaj v gledališče, kadar upa, da ga bo ščegetalo in da bodo možgani lahko dremali. Kdor je to razpoloženje kapitalistične družbe krstil za optimizem, se je zelo motil; Rasul Auernheimer se sploh rad moti v takih rečeh. Gospoda, ki rajše glede, kako se na odru razsipljejo dolarji in uganjajo nesmiselne burke, se boji resničnih slik iz življenja in če bi si nekoliko potrkala na vest, bi ji ta že povedala, zakaj je tako. Gospoda, ki ima denarce v žepu, si misli, da je tudi umetnost le zato na svetu, da ji preganja dolgčas. Kar so bili nekdaj dvorni norci knezom in še nekaj slabšega, bi imeli danes biti umetniki denarnim magnatom. Kapitalizem ko-rumpira vse in je korumpiral tudi dober del umetnosti. Sanjači pa deklamirajo, da je naše stoletje doba .individualnosti.. Roberto Bracco se ne uklanja muham sile bužoazije; v svojih (Izgubljencih* kaže pretresljivo sliko iz tega življenja, o katerem nam pripovedujejo, da je .optimistično ...» In slika je resnična, prokleto resnična 1 Drama v prvem pomenu seveda ni. Milieu. Tri dejanja, skoraj brez vsake zveze. Samo slikanje. Gledalec mora verjeti, ker je v življenju res tako. Tragična krivda bi se dala le po sili izcimiti. Sploh se s pravili tukaj nič ne opravi. Dobro je seveda, da so poleg Bracca tudi drugi pisatelji, ki drugače pojmujejo dramo. Igralo se je dobro. Skoraj izne-nadila nas je prvo dejanje, ki kaže nočno življenje v napolitanski botegi, ko se bliža «policijska ura» in policijsko .uradovanje* s sumljivo beračico. Tu je bilo vse videti pristno, gre vsemu ansa-meblu priznanje, hmed posameznih igralcev nam je v prvi vrsti imenovati gda. Nučiča in Bo-huslava, prvega kot slepca, drugega kot iztrošenega aristokrata; oba sta stala na vrhuncu svoje naloge; skoraj bi to lahko rekli tudi o gdčni Wintrovi, nedostaje le vdasi nekoliko jasnosti. Na svojem mestu je bila gdčna. Kandlerjeva; zadovoljila je to pot z zmernostjo svoje igre. Ojlale vloge so vse skozi epizodistne; večinoma so se dobro opravile. Mimogrede naj omenimo, da se včasi vendar preveč razvlači, kar dela igro tudi tam monotono, kjer ni umestno. Ce se igra ponovi, priporočamo sodrugom prav toplo, da jo pogledajo. Opereta. V soboto so nastopile v dobrodelen namen tri ljubljanske gospodične kot operetne pevke. Vprizorili sta se opereti: Offenbachov .Soprog pred durmi* in Sup^jevo .Zaroko pri svetilnicsh*, dve nedolžni, naivni stvarci, kakor se menda Bpodobi za tako priliko. Besedilo je za naš okus že prenaivno; glasba, ki ne kaže velikih pretenzij, je čedna in zadovoljuje pevke, ki nastopajo vendarle kot diletantke. Nastopile so gdčna. Tavčarjev a, Zupančeva in Hrastova, izmed katerih kaže prva največ sposobnosti za oder, Njen glas je prijeten; igrala je pa tako SVoji H sVojitn! Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino IL- najboljše kakovosti in po nlski ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši prepotrebni šolski družbi v korist. Naročajte vsi žitne drože edinole od domačega narodnega izdelovalca Mafca ZaloKerja V Cjnbljanl V lasloUIJi, KMUM ulica il. 17. ganila Sl. 5. neprisiljeno in vlogama primerno, da je človeku skoraj žal, da ostane U r naporabljen. G'fina. Hrastova ja ž* znana iz .Dolarske princese*; na odru ji manjka kretenj in temperamenta, kar morda daje tudi petju nekaj trdega. Gdčna. Zupančeva je dala povedat’, da je bolrhna; v celoti je bil njen nastop prav simpatičen. Moške vloge sta pela gda. Bobu s la v in Iliči?. Cvetlic še ni bilo nikoli toliko na našem odru. Kaj bi moral n. pr. kak Borštnik storiti, da bi zaslužil toliko čaščenja? Zidarji in zidarski delavci, pozor! Po Slovenskem, zlasti po Goriškem in Spodnjem Štajerskem hodijo agentje, ki iščejo zidarjev za Švico. Svarimo jih, naj se nikar ne dajo zapeljati po obljubah po visokih plačah, ki se nikdar ne i polnijo. Agentje pri svojem lovu na zidarje in zidarske delavce ne povedo, da je v Winterthuru in okolici stavka, ki traja že nad devet mesecev; delavska solidarnost torej zahteva, da se s takimi agenti povsod, kjer se pojavijo, temeljito obračuna. Vsak sum je takoj naznaniti Strokovnemu tajništvu v Ljubljani ali pa naravnost na naslov: Streikkom-mjssion der Maurer, Winterthur, Schweiz. Torej ne v Švico 1 Zaupnike strokovnih in političnih organizacij se naproša, da pouče vse zidarje in zidarske delavce v njihovem okraju. Raznoterosti. t Veliki eeieriki manevri se leto« po doslej nepotrjenih vesteh vrše v Srednji Galiciji. Ako je to res, se razmere med Avstrijo ia Rusijo v resnici zboljšujejo! f Velikn neirefia. Na wisbeški križadi sta trčila londonski ekspresni vlak in eu avtomobil skupaj. Avtomobil je popolnoma razdejan. Lastnik njegov, Pahner, mrtev, šofer pa teško ranjen. Velike planke so zakrivile, da ni videl ne ekspresni vlak avtomobila, ne ta ekspresnega vlaka. f Klanje na Tnrkkem. «Morgenpo*t» poroča iz Aten: Že nekaj dni sem je javno mnenja razburjeno vsled turskih grozovitosti v Macedoniji in Epirn. Kristjani, ki so pribežali čez mejo, pripovedujejo strašne stvari o počenjanju turških vojakov, katerih so polne ts« vasi. Povsod že zapirajo po navodilih novega četniškega zakona, kakerega še turski parlament ni niti odobril, kmete in jih skušajo z groznimi mukami prisiliti, da bi kaj izpovedali proti gotovim, Turkom neljubim osebam. V vasi Zenico so žgali nekemu kmetu z gorečim železom roki in nogi, da bi izpovedal o eksistenci neke vstaške čete, katera niti ne eksestira. V Epirn so šiloma naselili na stotine turških rodbin iz Bosne in Hercegovine ter izgnali domače prebivalstvo. Razburjenje vsled teh dogodkov raste od dnedodne. t Poitnl deblt za srbske časopise v Avstro* Ogrski, ki je bil svoj čas odtegnjen, bo v kratkem zopet dovoljen. Tako je dunajska vlada zatrdila srbskemu poslaništvu na Dunaju. t Denonitracije za malorusko univerzo v Lvovu. V ponedeljek je udrlo kakih 300 malo-ruskih dijakov na poljsko univerzo v Lvovu, in prisililo prof. Dalinskega, da jim je prepustil dvorano, v kateri je predaval. Nato se je vršil shod, na katerem je dijaštvo najostreje protestiralo proti temu, da se hoče ohraniti nedotaknjen poljski značaj lvovske univerze. Zahtevalo je tudi takojšnjo usta« novo maloruske univerze. Po shodu so priredili demonstracijo po raznih ulicah. H.Suttner L|nbl|ana mestni trg Priporofiajsvojo bogato |zalogojpra-k vih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenlk na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 73 Listnica uredništva. Pulj: Hvala za pojasnila, Tudi meni so zdi, da imate prav. Mesto E 40 — samo K 6*— Bradi divje koze (Gcmsbort) eni.ka brada jelena (Hirschliart) nova, jako lepa, dolžina las 16 cm fini, t nki lasje, z lepo zaponko iz starega sr hfa in Hubertovim križcem, skupaj samo 6 K; lasje in obroč pod garancijo pristni, (priložnostni nakup) razpošilja po povzetju Jenichel, Dunaj, IX., AltmUttergssee 3/149. Domač zaslnžeK! Kdor hoče doma v svoji sobi imeti Ifp in lahek zaslužek, ga lahka doseže na pletilnem stroja »ILIRIJA". Oddaljenost ni zapreka. — Navodila in prospekte pošlje vsakomur, kdor pošlje v poštnih znamkah 60 vinarjev Domača industrija pletenja vLJubljani 4io—5 St. Petra cesta it. 44 £jubljana Dunajska da Sl. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa. 'V Ceniki zastonj in franko. 4 I I lil l: l D II 1 V' I' t I t ) 1 m f c Kavarna ,Unlone‘ v Trsta ulica Oaserma in Torre Blanca se priporoča. iii * 1 11 i i 1 1 1 ;i 1 1 1 1 1 ;i t:i 1 [1 Močenje postelje 30-20 se jamfeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost m spol. Tople zaliva’e. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velb 11 »-jv p (Bavarsko.) 5 •'3 > N Viak kdor varuje svoje Čevlje, rabi edino „]urjevo čistilo« ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napravi usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja: 10—9 Jtregar S Seljak - Ejubljana. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso 62-33 z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle pesMtnlk In premlranl medvedji loveo v Korltnloah, poita Knežak ppl Št. Petru na Kraau. slo. Zagreb. Kralj, hrv.-slav.-dal. deiel.-vlad, uk&z 31. Jul. 1900; St. 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo najtopleje pravi :Frančkov: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov t Zagrebu. Vuratvmm timrnka. X787t 061. W. Talalan itav. 109* Talafon itav* 109. Balnttka flroiba združenih pivovarni Zal« c In Laiki trg v j Cjubljani priparaea mj« Izborno pivo v sodcih In stokenlcab. ZALOGA V SPODNJI SlŠKI. BI— 8 luUjatelj ia etjgeveni medni k f *•* liftlj Tlak« Iv. Pl, Lampret v Kranja.