PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini	!•
Abb. postale 1 gruppo	“	XUU lir
Leto XXX. Št. 94 (8800)
TRST, sobota, 20. aprila 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES SEJA VLADE IN MEDMiNISTRSKEGfl ODBORA Zfl CENE
Ukrepali bodo o podražitvah živil in industrijskega blaga
Napovedujejo tudi podražitev električnega toka in plina za domače porabo - Kmalu ukinitev prepovedi vožnje z avti ob praznikih
RIM, 19. — Pri predsedniku vlade je bil nocoj sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na jutrišnji seji vlade. O sestanku nismo dobili nobenih podrobnosti pred zaključkom redakcije. Kljub temu se je zvedelo, da so pristojni ministri in predsednik vlade govorili predvsem o ukrepih, ki jih bo sprejela danes vlada v zvezi s petrolejskimi proizvodi in v zvezi z Worebitnim preklicem prepovedi vožnje z avtomobili ob nedeljah in Praznikih.
Dnevni red jutrišnje seje vlade
vsebuje poleg odobritve zakonskega odloka o spremembah davčnega režima za nekatere petrolejske proizvode tudi odobritev zakonskega odloka o izvajanju zakona o Pobiranju davkov na dohodke.
■Jutri bi se moral sestati tudi medministrski odbor za cene. ki ga sestavljajo v glavnem gospodarski ministri. Odbor bo preučil številne prošnje, ki so jih vložile razne' industrije za podražitev 21 vrst blaga široke potrošnje, ki spada pod zakonski odlok o zamrznitvi cen. 0-čitno je, da je vlada zavlačevala s podražitvijo industrijskih proizvodov in nekaterih živil do sedaj, ker so prav v preteklih dneh zaključili obračun o povišanju cen v zadnjih treh mesecih v zvezi z draginjsko doklado. Cene so se od februarja dalje povišale za toliko, da se bo skoraj gotovo draginjska doklada v maju povišala najmanj za deset točk. Če bo to za malenkost ublažilo škodo, ki so jo delavci u-trpeli z naraščanjem cen v zadnjih mesecih, jim bodo z novimi podražitvami, ki jih bodo baje že jutri odobrili, ponovno močno prizadeli vrednost plač.
Pričakujejo, da bo medministrski odbor za cene odobril povišanje cene avtomobilov za 13 odstotkov, avtomobilskih gum za 10 odstotkov, gospodinjskih strojev za 10 odstotkov, pralnih praškov za 30 odstotkov, visoko zmrznjenih živil pa od 10 do 50 odstotkov.
Medministrski odbor za cene in vlada bosta jutri ali najkasneje prihodnji teden odločili tudi o podražitvi cene električnega toka in plina za domačo uporabo. Pristojno ministrstvo se izgovarja, da je treba podražiti zemeljski plin, da se njegovo ceno prilagodi cenam tekočih goriv. Glede povišanja e-lektričnega toka pa se izgovarjajo, da so bile sedanje cene določene leta 1959 in ne ustrezajo več višjim proizvajalnim stroškom. Povišanje električnega toka naj bi se nanašalo samo na porabljeni tok, ki bo presegel 30 kw mesečno na družino. Veliko zaskrbljenost med avtomobilisti povročajo vesti, da namerava vlada v najkrajšem času podražiti bencin za 20 ali 30 lir pri litru, če do te podražitve ne bo
prišlo že jutri, pravijo v Rimu, bo o tem vlada ukrepala prihodnji teden.
Zadnje povišanje cene bencina je šlo vse v žepe petrolejskih indu-strijcev, le mali del so dobili prodajalci, država pa ni imela ničesar. Zato nameravajo sedaj podražiti bencin s povišanjem davka.
Obenem pa naj bi vlada na jutrišnji seji sprejela tudi nekatere ukrepe v zvezi s tako imenovanim varčevanjem. Po nekaterih vesteh, naj bi meseca maja ukinili vsako
prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih. Hkrati pa naj bi omejili brzino na avtocestah od sedanjih 120 kilometrov na uro na 150 km na uro, na ostalih cestar pa od sedanjih 100 na 120 km na uro.
NEW YORK, 19. — Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti, ki se je v sredo udeležil izrednega zasedanja OZN o surovinah, na katerem je obrazložil načrt Italije za pomoč državam v razvoju, je nocoj odpotoval z letalom v Rim.
Med svojim bivanjem v New Yorku se je Giolitti srečal s številnimi predstavniki Evropske gospodarske skupnosti ter je imel daljši govor na sedežu italijansko-ameriške trgovinske zbornice
Namestnik genovskega državnega pravdnika dr. Mario Sossi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifniiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
POLICIJA IZVRŠILA VRSTO PREISKAV V STANOVANJIH IZVENPARLAMENTARCEV
Namestnika državnega pravdnika dr. Sossi ja baje ugrabila organizacija «Rdeče brigade»
Sossiju naj bi sodilo «ljudsko sodišče» - Preiskovalci tavajo v temi - V zameno za osvoboditev dr. Sossija so «Rdeče brigade» baje zahtevale osvoboditev bandita Notarnicole
GENOVA, 19. — V neki genovski telefonski kabini so danes zjutraj našli letake, v katerih si skrajno levičarska organizacija «Rdeče briga de», ki je pred časom ugrabila tudi šefa personalnega oddelka Fiat Amena. lasti očetovstvo ugrabitve namestnika genovskega državnega pravdnika Maria Sossija. O letakih so neznanci, ki so se izdajali za pripadnike te organizacije, obvestili genovsko redakcijo tiskovne agencije AN SA, ki je nemudoma obvestila, policijo.
V letakih je rečeno, da je držami pravdnik Mario Sossi fanatični preganjalec delavskega razreda, študentovskega gibanja in levičarskih organizacij ter da mu bo zato sodilo ljudsko sodišče.
Prevladuje mnenje, da gre za pro-vokatorsko akcijo, ki naj bi z ugrabitvijo Sossija, ki je bil znan zaradi svojih desničarskih simpatij, odvrnila (jozomost javnega mnenja od razpletov preiskav v zvezi s črno mrežo
rendum. Na področju preiskave ni’ nobenih bistvenih novosti. Na kvesturi so zaslišali dve priči ugrabitve. Gre za 69-ietno Roso Schiaffino ter za 54-letnega hišnika Fabianellija. Slednji ni vedel povedati ničesar, medtem ko je Schiaffinova dejala, da je komaj stopila iz hiše, da bi peljala psa na sprehod, ko je opazila dr. Sossija, ki se je vračal domov. Obenem je pred vhodom poslopja štev. 2 opazila dostavni avto Volkswagen, v bližini katerega so bile tri osebe. Ko so zagledale namestnika državnega pravdnika so se mu približale ir Sossi je dvakrat zakričal «Na pomoč, na pomoč!», nakar so ga odvlekli v avto. Schiaffinova je dejala, da je začela kričati tudi sama, ko se je približal eden od ugrabiteljev, ki ji je grobo ukazal, naj molči. Za dostavnim avtom je bil parkiran tudi fiat 127, na katerega je stopil mož, ki ji je ukazal naj molči.
V teku noči so policijski oddelki iz-
ter od poteka kampanje za refe-1 vršili vrsto preiskav v stanovanjih
»■'liiiiiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiinmiiiMiiiMiiimiitiiiMiiitiiimiimiiimtititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES
Vlada in medministrski odbor za cene bosta danes ali najkasneje v prihodnjem tednu sprejela ukrepe za podražitev nekaterih živil in industrijskega blaga. Na dnevnem redu imata tudi podražitev električnega toka in plina za domačo porabo. To bo hudo prizadelo delavske plače, ki so že ■tak mnogo zgubile na vrednosti s podražitvijo blaga široke potrošnje v prvih letošnjih mesecih. Čeprav napovedujejo, da se bo draginjska doklada prihodnji mesec rekordno povišala za najmanj 10 točk, si bodo delavci s tem malo pomagali, saj jim bodo nove podražitve ponovno zmanjšale kuono moč njihovih plač.
Na Golanu in v bližini sirskega glavnega mesta Damaska je bila cela vrsta letalskih spopadov med Izraelskimi in sirskimi lovci. Iz Damaska poročajo, da so sestrelili skupno 17 izraelskih letal, medtem ko zatrjujejo Izraelci, da so zgubili samo dve, sami pa da so zbili dva sirska miga.
Skrajnolevičarska organizacija «Rdeče brigade» si lasti očetovstvo ugrabitve namestnika genovske^1 državnega pravdnika dr. Maria Sossija, ki naj bi mu v kratkem sodilo «ljudsko sodišče». Številni nolitični predstavniki menijo, da gre za provokatorsko akcijo, ki z levico nima nobenega opravka. V nasprotju s trditvijo, da bo Sossiju sodilo «ljudsko sodišče» pa je iz Rima prišla vest, da so v zameno za Sossiejevo o-svoboditev zahtevali izpustitev iz zapora znanega bandita Santeja Notarnicole. Policija, ki je med nočjo opravila vrsto hišnih preiskav, nima nobenega sledu za u-grabitelji in še vedno tava v temi.
Po zaključenem zasedanju držav varšavskega pakta so slednje predlagale, da b-i vzporedno razpustili atlantsko zvezo in varšavski pakt ter vse organizacije, ki to povezane z njima. V krogih NATO v Bruslju ta predlog ni naletel na ugoden odmev.
KAMPANJA ZA REFERENDUM 0 RAZPOROKI
Napad Vatikana na katoličane ki nasprotujejo referendumu
Resolucija osrednjega vodstva KPI o volilni kampanji
RIM, 19: — Tukaj So danes objavili resolucijo, ki so jo odobrili na zadnji seji osrednjega vodstva KPI v zvezi z volilno kampanjo o referendumu o razporoki. Resolucija poudarja predvsem potrebo budnosti vseh članov partije in demokratov pred raznimi provokacijami in jih poziva, naj vodijo boj za svobodo in demokracijo v demokratičnem in omikanem ozračju.
Ta boj, pravi resolucija KPI, je velika preizkušnja za obrambo svobode. Boj za razporoko je last vseh naprednih in demokratičnih političnih strank za obrambo pravič državljanov in laičnosti države.
V volilno propagando o referendumu je posegla tudi italijanska škofovska konferenca z novim dokumentom, v katerem potrjuje stališča, ki jih je zavzela do razporo-ke preteklega februarja in kritizira vse tiste katoličane, ki se teh stališč ne ' držijo. Dokument italijanske škofovske konference se posredno sklicuje na pisanje duhovnika Giovannija Franzonija, ki pripada skupini tistih italijanskih katoličanov in duhovnikov, ki ne ha-sprotujejo razporoki.
Še bolj neposredno posega Vatikan v volilno kampanjo proti razporoki s svojim radiom. Tako je vatikanski radio danes «grajal nekatere katoliške skupine», ki so sprejele stališče italijanske škofov ske konference o referendumu kot «proglas nasprotnikov in ne kot pastirski izraz tistih, ki imajo odgovornost, da kritizirajo vernike». Vatikanski radio v svoji današnji od daji skuša zmanjšati pomen teh katoliških skupin, ki se zavzemajo za razporoko in obsojajo križar-
liko zgage, kot da bi jih bilo mnogo. Čeprav vatikanski radio se ne sklicuje osebno na nikogar, je vendar njegov komentar takšen, da je namenjen predvsem duhovniku G. Franzoniju, predvsem pa njegovemu članku, ki je bil nedavno objavljen v katoliškem tedniku, ki se ne strinja z vatikansko politiko.
V zvezi s tem je spregovoril tudi rimski vikar kardinal Poletti, ki pravi v nekem sporočilu, da popolnoma podpira stališče italijanske škofovske konference do referenduma. Obenem kardinal Poletti poziva vernike in duhovnike, naj spo štujejo navodila škofovske konference.
pripadnikov tako levih kot desnih iz-venparlamentamih skupin, ne da bi našli kakršnegakoli sledu.
Mario Sossi je pred časom vodil preiskavo skupno z milanskim namestnikom državnega pravdnika Violo o «Rdečih brigadah» in je takrat izjavil, da se boji da bo končal kot komisar Calabresi. Od takrat je hodil vedno oborožen. Januarja lani je dr. Sossi tožil igralca Daria Foja, novinarja komunističnega glasila «U-nità» Paoluccija ter odgovornega u-rednika istega časopisa Galimberti-ja zaradi izjav, ki jih je igralec dal o genovskem sodniku, ko je slednji začel sodno preiskavo o odnosih med Fojevo ženo Franco Rame in nekaterimi drugimi člani njegove gledališke skupine «La Comune» ter nekaterimi jetniki, zaprtimi v italijanskih zaporih. Sossi je hotel ugotoviti, ali so Franca Rame in drugi skušali organizirati revolucionarno mrežo znotraj zaporov- Sossi je bil dalj časa vpisan v fašistično organizacijo FU AN, po končani univerzi pa se je vključil v skrajno desničarsko strujo italijanskega sodstva.
Zjutraj je bila na sedežu genovske kvesture seja, ki so se je udeležili kvestor Schiaraffia, šef policije Zanda Loy, poveljnik karabinjerjev Licheio, državni pravdnik Gnsolia ter številni funkcionarji. Ob koncu je šef policije izjavil, da so proučili položaj z vseh stališč. Policija je na razpolago sodstvu, vodila pa bo prfc iskavo v vseh smereh. Danes bodo prispeli v Genovo policijski funkcionarji, ki so se zadnje čase ukvarjali z vsemi številnimi ugrabitvami, do katerih je prišlo zadnje čase, da bi na podlagi prejšnjih izkušenj skušali rešiti zapleteno zadevo Sossijeve ugrabitve.
Genovski kvestor je obrazložil novinarjem, da preiskave, ki so jih o-pravili v teku noči, niso obrodile nobenih sadov. Na vprašanje novinarja, kaj bodo storili, če bodo zahtevali osvoboditev kakega jetnika v zameno za osvoboditev Sossija, je kvestor izjavil, da ne bodo mogli narediti ničesar, ker ne obstaja nobena oblast, ki bi lahko določila osvoboditev nekega jetnika, potem ko je bil obsojen.
Približno ob 17. uri je nekdo telefoniral na rimski sedež tiskovne agencije ANSA in na štvilko 113 ter postavil ultimatum, v katerem zahteva
osvoboditev bandita Santeja Notami-cole, enega pripadnikov tolpe Caval-lero iz Milana. Neznanec, ki je dejal, da je član «Rdečih brigad» je :«ekel, da bodo Sossija umorili, če ne bodo osvobodili Notarnicolo pred 18. uro. Doslej še ni jasno ali gre za nturavnovešenca, za mitomana, ali pa če gre res za Sossijeve ugrabitelje.
Nadaljevanje kongresa liberalne stranke
RIM, 19. — Na kongresu italijanske liberalne stranke v kongresni dvorani EUR v Rimu se je • danes nadaljevala razprava o političnem poročilu, ki ga je včeraj imel tajnik Bignardi. Posegli so številni liberalni voditelji, med njimi tudi
NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU SE STOPNJUJE
Ostre letalske bitke na Golanu: sestreljenih 17 izraelskih leta!
Izraelci trdijo, da so zgubili samo dve letali - Predsednik Sadat pomilostil štiri generale in enega bivšega ministra
DAMASK, 19. — Sirski vojaški glasnik je sporočil, da so sirska letala med zadnjimi zračnimi bitkami sestrelila kar sedem izraelskih zrakoplovov. V istem sporočilu je rečeno, da je bilo zadeto eno sirsko letalo, Izraelci pa naj bi se poslužili kar 50 lovcev in enega bombnika. Bitke so potekale pri Damasku, nad libanonskim ozemljem ter nad goro Hermon. Po vesteh iz sirskih krogov, naj bi v teku današnjega dne sestrelili skupno 17 izraelskih letal, od katerih deset z raketami protiletalske obrambe.
Izraelsko obrambno ministrstvo je sirske trditve nemudoma demantiralo in objavilo svoje podatke o poteku spopadov. Tel Aviv zatrjuje, da so njegova letala sestrelila dva sirska «miga», izraelsko letalstvo pa naj bi zgubilo dva «phan-toma». Isti glasnik je tudi sporočil, da sta pri sirski meji trčila dva izraelska helikopterja, pri čemer je bilo osem smrtnih žrtev.
Libanonski časopisi pišejo, da se izraelska letala zadnje čase poslužujejo termičnih balonov, da bi se obranila pred napadi sirskih raket. Rakete se namreč usmerijo proti virom toplote. Letalo, katerega nilot opazi, da ga bo raketa dohitela, spusti tak termični balon, kateremu v mnogih primerih uspe, da privabi raketo k sebi.
V Egiptu so medtem sporočili, da je predsednik Sadat sprejel u-krep, s katerim je pomilostil štiri generale in nekega bivšega ministra. Gre za poveljnika egiptovske vojske do leta 1971 generala Fav-zija, ki je bil zapleten v zaroto proti predsedniku Sadatu in obsojen na 15 let ječe; za generala Mah-muda, bivšega poveljnika egiptovskega letalstva, ki so ga odstavili po šestdnevni vojni leta 1967 in obsodili na 15 let zapora, za generala Habiba in Zakija, ki so ju prav tako obsodili na zaporne kazni po 6 dnevni vojni. Končno, je Sadat po milostil tudi bivšega notranjega ministra Raduana, ki je bil odstav Ijen po izraelsko - egiptovski vojni leta 1967.
Brandt prispel v Alžirijo
ALŽIR, 19.	— Zahodnonemški
kancler Brandt je danes zjutraj dopotoval v Alžir, kjer se bo ustavil na tridnevnem obisku. Na letališču so ga sprejeli alžirski predsednik Bumedien, člani revolucionarnega sveta, vlade in diplomatskega zbora.
Ob svojem prihodu je kancler Brandt dejal, da je njegov namen
dozemlja, da bi prišlo do družbe, ki bi temeljila na enakopravnosti med industrializiranimi državami in državami v razvoju.
Brandt in Bumedien bosta imela skupno nad pet ur pogovorov, nemški kancler pa bo v nedeljo odpotoval v Kairo.
Senator Kennedy v SZ
MOSKVA, 19. — Senator Kennedy je po svojem prihodu v Sovjetsko zvezo dejal, da bi samo «dramatični dogodki» lahko preprečili Nixonov obisk v Moskvi, ki bo na sporedu junija. Kennedy je izrazil svoje zadovoljstvo ob prizadevanjih predsednika Nixona v prid procesu popuščanja napetosti s SZ, je pa dodal, da je ta proces začel njegov brat predsednik John Kennedy.
Ameriški senator je izjavil, da se bo pogovarjal s sovjetskimi voditelji o njegovih stališčih o odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki pa so
nekobko različni od onih, ki jih je izrazil senator Jackson.
Tovarna Wolkswagen prekinila proizvodnjo
WOLFSBURG, 19.	- Tovarni
Volkswagen in Audi - NSU sta danes prekinili proizvodnjo v številnih obratih in vpisali v dopolnilno blagajno več kot 65 tisoč uslužbencev. Ukrep ne zadeva raziskovalcev in nekaterih upravnih uradnikov, je pa hudo prizadel delavce. Glasnik tovarne Volkswagen je izjavil, da so morali sprejeti ukrep zaradi zmanjšanja prodaj in zvišanja proizvodne cene. Volkswagen je prekinil proizvodnjo za devet dni, Audi - NSU pa za dva tedna. Predsednik koncerna Volkswagen Rudolf Leiding je včeraj izjavil, da bo po njegovem mnenju leto 1974 najbolj težavno leto v zgodovini Volks-wagna.
liimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiimiimiiitiimimmiiiiiiiiiiiiHiiHiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
TISKOVNA KONFERENCA MINISTRA LUDVIGERJA
Spor glede bivše cone B ni prizadel gospodarskih odnosov med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 19. — Zvezni tajnik | uvozom jugoslovanskega mesa in
pripadniki manjšinskih struj, ki so j prispevati k vzpostavitvi miru in k kritizirale dosedanje vodstvo I okrepitvi razvoja na pod-očju Sre-
za zunanjo trgovino Ludviger je imel danes tiskovno konferenco, katere so se udeležili tuji časnikarji akrecltirani v Beogradu. Kot je bilo pričakovati, so se časnikarji zanimali predvsem o gospodarskih odnosih med Jugolavijo in Italijo in vprašali Ludvigerja, ali je sedanja napetost glede bivše cone B škodovala tudi trgovinskim odnosom med obema državama. Odgovoril je, da doslej tega niso ugotovili. Pristavil je, da politična napetost ni imela nobenega škodljivega vpliva na gospodarske oariose med Jugoslavijo in Italijo in poudaril, da bo Jugoslavija storila vse, da do tega ne bo prišlo. «Menimo pa, da če se bo napetost za dalj časa nadaljevala, bi znalo priti tudi do gospodarskih motenj med obema državama.»
Časnikarji so se zanimali, če se je uredilo vprašanje embarga nad
Predsednik Nixon je sprejel novega egiptovskega veleposlanika v Washingtona Ašrafa Ghorbala, ki mu je
izročil poverilna pisma
Socialistične države za razpustitev varšavskega pakta in NATO
živine v države gospodarske skupnosti. Ludviger je izjavil, da so bili jugoslovanski izvozniki precej prizadeti zaradi embaraga, ki so ga države EGS uvedle brez posvetovanja z Jugoslavijo, čeprav to določa podpisana pogodba med SFRJ in gospodarsko skupnostjo. Sicer pa je ugotovil, da je bila sedanja začasna prepoved uvoza jugolovan-skega mesa v EGS koristna izkušnja za Jugoslavijo, ki bo sedaj iskala še druga tržišča za izvoz svojih kmetijskih proizvodov zlasti pa še mesa in goveda.
Državni, partijski in vodilni or-gni sprejemajo še nadalje številne brzojavke in pisma iz raznih krajev Jugoslavije in delavcev zaposlenih v inozemstvu, v katerih obsojajo zahteve italijanske vlade in pozdravljajo odločno stališče zvezne vlade. Med številnimi pismi je tudi pismo slovenskih katoliških duhovnikov, članov in prijateljev Slovenske katoliške družbe, elanov zadruge katoliških duhovnikov, v katerem slovenski duhovniki izražajo zadovoljstvo za stališča zvezne vlade in se pridružujejo protestom vseh delovnih ljudi.
Mnogim tujim časnikom, ki so obsodili iredentistične zahteve italijanske vlade, sta se pridružila tudi mehiški list «El Dia» in glasilo finskih socialdemokratov «Sou-men sosialdemocrati». «El Dia» obsoja italijanske zahteve kot zelo nevarno avanturo. Italijanske pretenzije, poudarja list, so bile sprožene, da bi kaznovali Jugoslavijo kot deželo, ki je po njegovi oceni ena najbolj aktivnih med neuvrščenimi v obrambi interesov tretjega sveta in je vedno v mednarodnih zadevah odločno zavzela protihege-monistično stališče. Zato so grožnje proti Jugoslaviji tudi «javni o-pomin» za mnoge druge države, zaključuje ugledni mehiški list.
.Jenski list pa soglaša tako s sta-iiščem Jugoslavije, kot z njeno o-ceno' da gre za pritisk na Jugoslavijo zaradi njenega izredno važnega položaja v Evropi med Vzhodom in Zahodom in njene neodvisne neuvrščene politike. Tako bi nekateri krogi hoteli, ugotavlja list, poleg zaustavljanja evropskega razvoja zmanjšati tudi politični pomen neuvrščenih držav.
VARŠAVA, 19. — Ob koncu za- i organizacije obeh blokov. Dokler pa sedanja političnega posvetovalnega bo obstajal NATO in ne bodo do-odbora sedmih držav članic var- segli učinkovitih sredstev za razo-šavskega pakta so objavili sklepni j rožitev smatrajo države varšavske-
komunike, v katerem je poziv za organizacijo zaključnega dela evropske konference o varnosti in sodelovanju ter k podpisu sklepnega dokumenta na najvišji ravni.
V	komunikeju, ki ga je objavila poljska agencija PAP je rečeno, da so podpisniki pripravljeni prispevati, kolikor je v njihovi moči k uspehu konference v najkrajšem času.
V	nadaljevanju sklepnega sporočila poudarjajo države članice organizacije, da so pripravljene razpustiti varšavski pakt vzporedno z
sko vojno proti razporoki, češ da | razpustitvijo atlantske zveze, ali pa jih je zelo malo, da pa delajo to-1 kot prvi ukrep, razpustiti vojaške
ga pakta neobhodno potrebno o-krepiti svojo obrambno zmožnost in razviti tesno medsebojno sodelovanje na tem področju.
Kar zadeva razorožitev poudarja sporočilo, da mora biti proces popuščanja politične napetosti vzporeden s procesom popuščanja vojaške napetosti. S tem v zvezi poudarjajo vzhodne države stališče, ki so ga že izrazile na prejšnjem zasedanju leta 1972. Komunike poudarja, da je uspeh pogajanj o skrčenju oboroženih sil in oborožitve v srednji Evropi pomemben prispevek na tem področju, ki bi ustvaril pogoje za začetek podobnega so-
delovanja v drugih krajih Evrope.
Kar zadeva Bližnji vzhod poudarjajo vzhodne države svojo popolno solidarnost s pravično borbo arabskih ljudstev proti agresivni imperialistični politiki ter zahtevajo u-mik izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih ozemelj, obenem pa zagotovitev zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. Treba pa je vsekakor zagotoviti varnost, o-zemeljsko nedotakljivost in suverenost vseh držav na tem področju.
V zvezi s surovinami pravijo države varšavskega pakta, da je treba zagotoviti razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja na osnovi enakopravnosti in spoštovanja pravice sleherne države, da svobodno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi.
O morebitni obnovitvi varšavske- žav, da so pripravljene razpustiti
ga pakta, ki bo zapadel maja prihodnjega leta, v sklepnem komunikeju ni govora. Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je v krajšem govoru, ki ga je imel preden je odpotoval iz Varšave omenil «izredno vlogo», ki jo bo varšavski pakt imel v prihodnosti za mednarodni mir in varnost. Vzhodne države podčrtujejo konstruktivno vlogo socialističnih držav v mednarodni politični dejavnosti, kar je nedvomno prispevalo k normalizaciji položaja v Evroji V krogih generalnega poveljstva NATO v Bruslju so objavili vrsto komentarjev o sklepnem dokumentu zasedanja sedmih držav varšavskega pakta. V Bruslju pravijo, v zvezi z izjavo vzhodnoevropskih dr-
varšavski pakt. če se razpusti NATO, da «zahodne Evrope ne o-groža obstoj varšavskega pakta kot takega, temveč prisotnost sovjetskih čet, s svojo najbolj sodobno oborožitvijo. Razpustitev varšavskega pakta, nadaljujejo komentarji, ne bi spremenila položaja, kot ne bi razveljavila dvostranskih sporazumov, ki vežejo med seboj Sovjetsko zvezo in države vzhodne Evrope.»
V krogih atlantske zveze so ponovili upanje, da bodo pogajanja, ki so v teku privedla k uravnovešenemu in vzajemnemu skrčenju oboroženih sil obeh blokov v srednji Evropi. Obenem pa zavračajo vsako možnost o razpustitvi o-brambnega sistema Atlantske zveze.
Leopold Wagner novi predsednik koroške deželne vlade
CELOyEC, 19. — Koroška deželna skupščina je danes izvolila Leopolda Wagnerja za novega predsednika koroške deželne vlade. Wagner, ki je predsednik avstrijske socialdemokratske stranke na Koroškem, je bil do sedaj podpredsednik deželne vlade.
Wagner je zasedel mesto dosedanjega predsednika deželne vlade Hansa Sime, ki je pred letom dni odstopil z mesta deželnega voditelja socialdemokratske stranke, nedavno pa je odstopil z mesta predsednika deželne vlade. Simo so koroški socialdemokrati dejansko odstranili že lansko leto, ko so neonacisti in klerikalci sprožili ostro kampanjo proti koroškim Slovencem, ki dejansko še vedno traja.
PONOVNO PO DALJŠEM RAZDOBJU POZIV NA FIZIČNI OBRAČUN
| ŽIVAHNA KAMPANJA ZA REFERENDUM O RAZPOROKI
GROŽNJE FAŠISTIČNEGA PRVAKA ALMIRANTEJA ^riUaTaVGoWon! $0 RESNO ODJEKNILE MED VSEMI SLOVENCI
Odločna resolucija izvršnega odbora Slovenske skupnosti in vprašanja vseh izvoljenih predstavnikov SS
Grožnje fašističnega prvaka Al-miranteja na račun Slovencev so močno odjeknile med slovensko javnostjo. saj niso pozabljeni časi. ko so fašistične tolpe divjale po slovenskih vaseh, niti niso pozabljene ne tako oddaljene neofašistične manifestacije po tržaških ulicah z geslom «smrt Slovencem». Dejstvo je, da je bil Almirante v zadnjih petih-sedmih letih večkrat v Trstu in da je imel vedno ostre hujskaške govore, da pa se v tem relativno daljšem razdobju ni nikoli neposredno obregnil ob Slovence, niti ni izrekel na njihov račun neposrednih groženj. To se je v četrtek zgodilo, kar vzbuja še večjo zaskrbljenost, da ne gre samo za golo grožnjo, temveč v resnici za navodilo neofašističnim tolpam in s fašistično miselnostjo prežetim žal še vedno preštevilnim državnim in drugim javnim funkcionarjem.
Obstoj te resne nevarnosti potrjuje tudi prefinjen prevarantski način obveščanja javnosti. Almirante je namreč za uradno tiskovno a-gencijo pripravil povsem drugačno besedilo svojega govora, v katerem je samo politično polemiziral s KPI in v katerem o Slovencih ni niti besedice. Tu je tudi razlog, da tržaški italijanski dnevnik napada na Slovence ni niti omenil. V bistvu imamo opravka z dvolično o-sebo: na trgu s starim ustrahovalnim fašistom, ki poziva svoje «ka-merate» na ponovne pokole, v vsedržavnem tisku pa z gospodom v sivi obleki, ki polemizira s komunisti.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti se je včeraj sestal na izredni seji in sprejel naslednjo resolucijo:
«Slovenska skupnost je z ogorčenjem zvedela iz dnevnega časopisja, da je misovski prvak Almirante v svojem govoru v Trstu dne 18. aprila letos žalil Slovence in pozival svoje pristaše k obračunu s «slovenskim bacilom», ki se je — po njegovih besedah — vrinil v vse strukture oblasti: od občinskih do pokrajinskih in deželnih.
Slovenska skupnost, ogorčena nad grožnjami in nesramno predrznostjo omenjenega misovskega prvaka obsoja take fašistične izbruhe, katerih namen je ščuvati k narodnostni mržnji in sovraštvu med tu živečima narodoma in zahteva, da ga pristojne oblasti prijavijo sodnim oblastem zaradi grobe žalitve tu živečih Slovencev.
Slovenska skupnost poziva italijanske vsedržavne stranke, da pod-vzamejo primerne ukrepe v parlamentu za razpustitev stranke, katere cilj je med drugimi tudi iztrebitev slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi fašizma morala skozi brezmejno trpljenje in gorje. Poziva nadalje italijanske vsedržavne stranke, da takoj odvzamejo neofašistični stranki finansiranje, ki so mu ga pred dnevi odobrile v parlamentu.
Slovenska skupnost apelira na vse Slovence v zamejstvu naj fašističnemu izzivanju odgovore s svojo globoko narodno zavednostjo in ljubeznijo do svojega jezika in naroda ter naj z jasnim hotenjem preprečijo novo kalvarijo slovenskemu narodu v zamejstvu, ki je zaradi svojega globokega protifašizma moral skozi bazoviško tragedijo, požig Narodnega doma, razsodbe Posebnega sodišča, ječe, konfinacije in podobno.
Slovenska skupnost vabi vse Slovence v zamejstvu k resnični enotnosti, kot so jo v tem težkem času znali dokazati koroški Slovenci, da bomo tako svetu pokazali, da znamo biti enotni in neločljivi v svojih zahtevah in zakonitih pravicah.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti daje končno nalog svojim izvoljenim predstavnikom, da podvzame-jo primerne korake v deželnem, pokrajinskem svetu in v vseh občinskih svetih, kjer jo Slovenska skupnost prisotna.»
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je vložil na deželni odbor vprašanje, v katerem sprašuje o korakih, ki jih bo pod-vzel odbor zaradi resne fašistične provokacije, do katere je prišlo v Trstu 18. aprila med zborovanjem tajnika MSI - DN, ki je odkrito žalil slovensko manjšino v Italiji, jo označil «za slovenski bacil» in zahteval izločitev Slovencev iz javnega življenja.
Deželni svetovalec ugotavlja, da te žalitve prizadenejo vse demokratično prebivalstvo dežele Furlanije - Julijske krajine in še zlasti deželni svet, ki je dvakrat (16. marca 1966 in 9. julija 1970) odobril osnutek vsedržavnega zakona, ki vsebuje jasna kazenska določila v zalščito jezikovnih narodnostnih manjšin, katerim bi kdorkoli žalil njihove tradicije, jezik in kulturo, ali ki bi pozival na sovraštvo med različnimi narodi.
Svetovalec Štoka tudi ugotavlja, da je izjava Almiranteja v odkritem nasprotju z ustavo italijanske republike, z izjavo o človečanskih pravicah in z načeli ter določili londonskega sporazuma, katerega veljavnost je pred kratkim podčrtal predsednik italijanske vlade Rumor.
Tržaški občinski odbornik dr. Dolhar, pokrajinski odbornik inž. Sosič in načelniki svetovalskih skupin Slovenske skupnosti v občinskih svetih v občinah Dolina, Repenta bor, Zgonik in Devin - Nabrežina so včeraj vložili naslednje vprašanje:
stranke Almirante žalil slovensko I Prosvetno društvo «Tabor» na Op- j ne bodo lahko odprte po normalnem manjšino v Italiji, jo imenoval «slo-1 činah se je odločilo za drugačno, I crniku.
----1-- i—.m	—uì.—i -j-i.—: £e popoloso obliko osveščanja. V	^—''
venski bacil» in zahteval odstranitev Slovencev iz javnega življenja.
Podpisani poudarjamo, da so te grožnje v jasnem nasprotju z ustavo italijanske republike, s splošno izjavo o človekovih pravicah in z določili londonskega sporazuma, katerega veljavnost je pred kratkim potrdil tudi predsednik italijanske vlade Rumor.»
Razgovori v Rimu o krizi bolnišnic v naši deželi
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini se je včeraj raz-govarjal v Rimu z ministrom za delo in socialno skrbstvo Bertoldi-jem o perečem problemu odnosov med zdravniškimi zavarovalnimi u-stanovami in deželnimi bolnišnicami. Kakor je znano, se finančno stanje bolnišniških ustanov iz dneva v dan zaostruje. O tem je odbornika Nardinija namreč seznanilo tudi posebno poročilo sindikalnih ustanov FIARO, v katerem je rečeno, da manjkajo sredstva celo za a-prilske plače bolnišniškemu osebju.
Odbornik se je sestal tudi s predstavniki sindikalnega združenja ter z ministrom za zdravstvo Vittori-nom Colombom, s katerim se je razgovarjal o problemih, ki zadevajo zdravstveno reformo.
OB 30. OBLETNICI
V torek komemoracija talcev v Ul. Ghega
Eriotni protifašistični odbor bo priredil v torek, 23. aprila, komemoracijo ob 3C. obletnici obesenja 52 talcev v Ul. Ghega. Ob 18. uri bo zbor na Trgu Garibaldi, od koder bo sprevod krenil pj Trgu Stare mitnice, Ul. Carducci do Ul. Ghega. Ob 18.45 bo polaganje vencev na kra„u muccnistva. Sledili bodo priložnostni govori Manifestaciji bo predsedovala prof. Margherita Hack predsednica antifašističnega odbora.
sredo, 24. aprila ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah priredilo okroglo mizo na to temo. K sodelovanju so povabili vidnejše vaške predstavnike kot so dr. Lili Čebulec, Alenka Rebula, prof. Vladimir Turina, prof. Ubald Vrabec in Delfi Vilhelm. Razpravo, v katero bo lahko poseglo tudi občin-sivo, bo vodila Živa Gruden
Urnik trgovin za prihodnji teden
Slovensko gospodarsko združenje sporoča umike trgovin za prihodnji teden, ki bodo zaradi medtedenskega počitka naslednji:
Ponedeljek, 22. aprila: vse trgovi-
Torek, 23. aprila: normalni umik.
Sreda, 24. aprila: vse trgovine bodo odprte (tudi jestvine in pekarne, ki bodo imele dvojno peko), od 7.40 do 13.00 ter od 17.00 do 19.00; mesnice bodo odprte od 7.30 do 13.00 ter od 16.30 do 19.00.
četrtek, 25. aprila: vse trgovine bodo zaprte.
Petek, 26. aprila: normalni umik
Sobota, 27. aprila: normalni umik za vse trgovine z izjemo trgovin, ki so po navadi ob sobotah zaprte, ker bodo lahko ves dan odprte po svojem normalnem umiku.
• Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja na strani sodnih številk Ul. Catarina da Siena od Korza Italia do Trga Repubblica; na nasprotni strani je dovoljeno enourno parkiranje.
Dve zanimivi okrogli mizi ■ Občinski volilni urad odprt vsak dan od 8. do 19. ure
Danes ob 18. uri bo na Trgu Goldoni govoril načelnik poslanske skupine KPI in član direkcije stranke Alessandro Natta, katerega bo predstavil tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, v slovenščini pa bo na istem zborovanju govoril deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha. Posl. Natta dobro pozna slovenska vprašanja, saj je lani nekako ob istem času vodil parlamentarno delegacijo KPI ki je bila dalj časa na obisku v naši deželi, kjer se je sestala s predstavniki Slovencev vseh treh pokrajin. Tudi zato bo njegov govor v sedanjem ozračju odkritih fašističnih groženj proti slovenski narodnostni skupnosti še zlasti zanimiv.
O referendumu sta bile včeraj dve zanimivi okrogli mizi. V Nabrežini je živahno srečanje priredil koordinacijski odbor, ki združuje katoliško usmerjene intelektualce, ki so se zavestno odločili, da je
NA KULTURNO - PROSVETNEM PODROČJU V NOVI SEZONI
Dosedanji pregled delovanja SPZ na četrtkovem posvetu društev
Posvet je obravnaval tudi vprašanje referenduma ter so-glasno sprejel resolucijo proti odpravi zakona o razporoki
S plodnim pregledom in preučitvijo delovanja Slovenske prosvetne zveze v dosedanji sezoni od zadnjega občnega zbora v Sovodnjah, težav, s katerimi se zveza in posamezna društva srečujejo ter načrtov za bodoče delo na kulturno prosvetnem področju pri nas, je v četrtek zvečer potekal v tržaški Gregorčičevi dvorani posvet predstavnikov prosvetnih društev na Tržaškem. Udeležba, žal, ni bila povsem zadovoljiva, saj je bila odsotna skoraj polovica društev, zato pa se je na posvetu razvila plodna razprava, med katero so predstavniki predsedstva SPZ ter včlanjenih društev načeli vrsto vprašanj, ki zadevajo usodo ljudske kulture v zamejstvu.
Nekaj pomembnih vprašanj je izzvenelo j? samega uvodnega poročila predsedstva, ki ga je na začetku prebral tajnik Kalc. Glede
PRIHODNJO SREDO
V Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza o referendumu
Vprašanje referenduma o razporoki, zaradi katerega bomo morali v kratkem sipet na volišča, je globoko odjeknilo tudi po naših prosvetnih društvih, kjer pripravljajo razna predavanja, ki naj bi prispevala k podrobnejšemu orisu ozadja in prave vsebine tega referenduma.
lillilliiiiiimiiuiiiiiiiiilllliiiiiiiiiliiiiiilliliiiiiiiliiimnuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiil
SEJA ODBORA DEVINSKO. NABREŽINSKE OBČINE
Obvestilo izletnikom v Španijo
(za izlet 25. 4. 1974) Avtobus bo odpeljal iz Gorice (s Travnika) ob 5.15, nato iz Nabrežine ob 6.00, iz Križa ob 6.05, s Proseka ob 6.15 in z Opčin ob 6.20.
Drugi avtobus bo odpeljal iz Trsta (izpred sodišča) ob 6.30.
Sklep o namestitvi razsvetljave spomenika padlim v NOB v Nabrežini
Občina bo razpisala natečaj med osnovnošolskimi in nižje-šolskimi otroki v okviru proslav 30-letnice osvoboditve
Včeraj se je sestal občinski odbor devinsko-nabrežinske občine, ki je razpravljal o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih. Odbor je najprej odobril izdatek 380.000 lir za razsvetljavo spomenika padlim na glavnem trgu v Nabrežini. Naprave bo oskrbelo tržaško podjetje Dick, medtem ko bo napeljavo opravilo domače podjetje Franceschini.
Na predlog odbornika Colombana je občinski odbor sklenil, da bo razpisal v okviru proslav tridesetletnice osvoboditve natečaj, ki se ga bodo lahko udeležili osnovnošolski otroci in dijaki obeh nižjih srednjih šol. Občinski odbor bo izdelal dokončni razpis, vsekakor pa bo šlo za pismeno nalogo ali za risbo na temo osvobodilnega boja. Najboljša dela bodo razstavili, njihove avtorje pa nagradili.
Med raznimi upravnimi vprašanji naj še omenimo, da je župan podpisal prepoved gradnje na velikem zamljišču, kjer naj bi stal kam-pdng, za katerega je občinski svet pred kratkim izdal dovoljenje. Po prijavah nekaterih občanov si je v Sesljanu ogledal zemljišče ravnatelj občinskega tehničnega urada inž. Uxa, ki je ugotovil, da je lastnik zemljišča začel sekati drevesa in graditi, kjer mu to ni bilo dovoljeno. Zato je župan izdal prepoved nadaljevanja gradnje in zahteval od lastnika, naj se drži načrta, ki ga je odobril občinski svet.
Nagrada «Vstajenje» za leto 1973
Komisija literarne nagrade «Vsta
_____	_	_	_ jenje», ki jo sestavljajo Martin Jev-
«Podpisani svetovalci sprašujemo j nikar, Franc Jeza, Anton Kacin in gospoda župana, kakšne korake na-1 Zora Tavčar - Rebula, se je sesta-merava napraviti v imenu občinske-; lo dne 18. aprila 1974 v Trstu in ga odbora v zvezi s težko fašistič- podelila literarno nagrado tVstaje
no provokacijo, ki se je dogodila v Trstu 18. aprila letos med zborovanjem MSI - DN, ko je prvak te
nje» za leto 1973 koroškemu pesniku in pisatelju Valentinu Polanšku. Komisija je takole utemeljila svo-
jo odločitev: Valentin Polanšek v obeh pesniških zbirkah — GRAPE IN SONCE in KARANTANSKE -kakor tudi v zbirki novel in črtic VELIKE SANJE MALEGA ČLOVEKA, lei je izšla leta 1973, prizadeto in umetniško prepričljivo izpoveduje današnjo stisko koroškega slovenskega človeka, pod njegovim občutljivim peresom sveže živi svojevrstni svet onkraj Karavank, pri tem pa ni brez posluha za splošne človeške probleme v današnjem svetu. Pomemben dosežek predstavlja tudi njegova knjižica koroških otroških pesmi ČINČEK.
• V Fojdi je prišlo pred nedavnim do pomembnega in prijetnega srečanja med predstavniki združenj krvodajalcev iz Fojde ter z Reke. S tem so reški krvodajalci vrnili obisk. Srečanja so se udeležili tudi nekateri predstavniki občinskih, pokrajinskih in deželnih oblasti, ki so v svojih govorih poudarili romen takšnih izmenjav.
NA MEJNEM PREHODU ŠKOFIJE
Morilca iz Verone bodo danes izročili italijanski policiji
Danes ob 11. uri bo na mejnem prehodu pri Škofijah koprska milica izročila po rednem postopku italijanski policiji Paola Montreso-ra iz Verone, ki je septembra lani v prepiru ubil lastno mater ter pobegnil v Jugoslavijo.
Kakor je znano je Montresora u-stavila patrulja ljudske milice v Ankaranu in ga prijavila sodniku za prekrške, ker ni imel potnega lista. Ker so med zasliševanjem opazili na njegovi obleki sledove krvi, so ga začeli podrobneje izpraševati. dokler ni priznal gnusnega zločina. Nekaj dni kasneje ga je koprski sodnik za prekrške obsodil na 20 dni zapora zaradi ilegalnega prehoda jugoslovanske meje.
današnjega splošnega stanja na kulturno prosvetnem področju je tajnik uvodoma dejal, da je odigralo prosvetno gibanje pomembno vlogo pri bogatenju naše narodnostne skupnosti ter s tem pri njenem množičnem enotenju in je njegova kohezijska moč še vedno temelj našega narodnostnega življenja. Na žalost pa moramo po drugi strani ugotavljati, da se ta kohezijska sila počasi šibi, kar dokazuje delno ali popolno mrtvilo v mestu in predmestjih, v miljskih hribih in marsikje drugje, kjer so delovala močna prosvetna in druga društva, medtem ko so številna druga društva, čeprav še vedno aktivna, marsikje izgubila pravi stik z okoljem in skupnostjo, med katero delujejo.
Pri naštevanju raznih vzrokov za takšno stanje, je tajnik navedel nekaj misli glede ukrepov za premostitev težav ter pri tem poudaril predvsem potrebo po iskanju iin uvajanju novih oblik delai, ki naj bo osnovano na večji strokovnosti ter predvsem po utrditvi organizacijske in operativne strukture, ki je zaradi dosedanje pomanjkljive kadrovske politike nekoliko ošibela.
Med orisom dosedanjega delovanja zveze je poudaril predvsem po men treh večjih prireditev, kot so bile Prešernova proslava, 5. revija «Primorska poje» ter ciklus predvajanj jugoslovanskih filmov, ki so izšli v Italiji. Glede Prešernove proslave je obžaloval dejstvo, da so se izjalovila pogajanja s Slovensko prosveto za skupno prireditev, ker je ta vztrajala pri predlogih za govornike, ki za SPZ niso bili sprejemljivi. Po obrazložitvi poteka teh pogajanj je tajnik omenil uspeh letošnje revije primorskih pevskih zborov ter poudaril zasluge, ki jih za ta uspeh nosi član predsedstva SPZ Mirko Kapelj. Ob tej priložnosti je tajnik obenem čestital Kaplju za visoko priznanje
—	odličje «Svoboda» z zlatim vencem
—	ki mu ea je letos, kot zaslužnemu, dolgoletnemu prosvetnemu delavcu poklonila ZKPO Slovenije.
Glede ciklusa predvajanj jugoslovanskih filmov pa je tajnik dejal, da je to prvi primer dejanskega sodelovanja s sorodnimi italijanskimi organizacijami po načelu potrebe dialogiranja z italijansko kulturo.
Med pobudami, ki še čakajo SPZ v tej sezoni, je nato najprej omenil vprašanje referenduma o razporoki, ki so ga sprožile reakcionarne sile, da bi skalile družbene odnose v državi v svoj prid in pred katerim SPZ ne sme in ne more ostati neobčutljiva. Dejal je, da se mora zato SPZ jasno izreči o tem perečem vprašanju ter aktivno pristopiti h kampanji proti odpravi zakona o razporoki v obliki predavanj po društvih.
Ob ugotavljanju, da bi morala prosvetna društva okrepiti antifašistično budnost ter aktivneje spremljati tudi drugo raznovrstno dogajanje pri nas in dlje od nas. predvsem na področju šolstva, je tajnik opozoril na dve pomembni obletnici: 30-letnico obnovitve slovenskih šol v naših krajih ter 30-letnico odporništva, pri čemer je omenil pred kratkim sprejeti deželni zakon, ki predvideva podpore javnim ustanovam in organizacijam, ki bodo proslavile to obletnico.
Podrobneje je nato poročal o uspehih in težavah letošnje revije pevskih zborov Mirko Kapelj, ki je tudi predsedoval četrtkovi seji. Kapelj je predvsem opozoril na nekatere probleme pri zborovski dejavnosti, kot so vprašanja repertoarja, izvajalske kakovosti ter kadrov, o-benem pa omenil, da so ob splošnem uspehu letošnje revije zabeležili najrevnejši obisk občinstva ravno na reviji v tržaškem Kulturnem domu.
Sledili sta poročili Edvina Švaba o pripravah na osrednjo proslavo kmečkih puntov, ki jo skupno prirejata SPZ in Kmečka zveza in ki bo 19. maja v Devinu, ter Sergija Grmeka o dosedanji in bodoči de-
treba voditi kampanjo, da se prepriča še zlasti katoliške volivce, da 12. maja glasujejo proti razveljavitvi zakona o razporoki. Ker se je razprava zavlekla pozno v noč, bomo o njej jutri podrobneje poročali.
O skorajšnjem referendumu za odpravo razporoke je včeraj govoril v Ljudskem domu na Kolo-nji tudi član vodstva tržaške KPI Stojan Spetič. Uvodoma je ugotovil, da je Almirante s svojimi izjavami, prav na otvoritvenem shodu kampanje, jasno pokazal, kako si zamišlja razvoj in spremembo režima v Italiji, če bi zmagala fronta MSI in KD. Almirante je z grobo jasnostjo povedal tudi, da sta zatiranje državljanskih svoboščin (med katere spada razporo-ka) in zatiranje manjšin del istega programa odpravljenja svobode in rušenja demokracije v naših krajih. Zato je tudi nesmiselna polemika določenih slovenskih klerikalnih krogov, češ da slovensko ljudstvo zavrača zakon o razporoki, ker je za enotnost družine, ne zanima pa ga odnos s fašisti. Prav nasprotno: zavezništvo s fašisti na referendumu bi za Slovence bilo skrajno nevarno. V Sloveniji je ločitev obstajala (in obstaja) že stoletja, iz časov Avstrije, pa ni in ne bo ogrožala enotnosti družin, saj le-te slone na ljubezni, medsebojnemu spoštovanju, marsikje tudi na trdno občuteni veri. Verska čustva pa ne potrebujejo prisile, če jih vodi vest. Tam pa, kjer družinske ljubezni, solidarnosti in enotnosti že zdavnaj ni, lahko razveza zakona vrne zakoncem svobodo, da si ustvarijo novo družino, istočasno pa jih zakon prisili, da skrbe za sicer zanemarjeno deco. To se v primerih cerkvenega ločevanja pri «sacri roti» ne dogaja, saj cerkev sploh ne upošteva ne šibkejšega zakonca, ne njegovih čustev, še najmanj otrok. Zanjo poroke ni bilo. otroci pa so nezakonski. Tak sistem, ki ga zagovariajo klerikalci, pa ni vreden omikane družbe, sai je srednji vek že zdavnaj za nami.
Tržaški občinski volilni urad je preči dnevi zaključil razdeljevanje potrdil na domu in lahko sedaj volivci, ki potrdila niso prejeli, dvignejo ta dokument na sedežu urada, ki je v prvem nadstropju steklene paDče. Volilni urad je odprt neprekinjeno ob delavnikih in praznikih od 8. do 19. ure. To kljub temu, da sp sindikati proglasili stavkovno gibanje občinskih u-službencev' in da so prepovedali nadurno delo. Prizadete uslužbence so namreč oprostili-stavke, ker zakon zahteva, da je urad odprt neprekinjeno.
Vsega skupaj je v četrtek zvečer ostalo v tržaški občini nerazdeljenih 8.766 potrdil: 2.569 potrdil za osebe, ki so v tujini; 292 volivcev je med tem časom umrlo, niso pa jih še črtali iz volilnega seznama: 56 volivcev je potrdila enostavno zavrnilo; 14 jih je v zaporu: za 2.171 ni znan točen naslov; 3.612 jih niso našli na domovih.
111111111,11,11 111,11111111 lll,,llll>l,,l,11>n4lllll,ll>,iB
BOLONJSKA POLICIJA ARETIRALA DOMISELNA GOLJUFA
javnosti na filmskem področju. Rav no na tem področju se namreč odpirajo najugodnejše perspektive.
Posvet se je nadaljeval nato z razpravo o vprašanju referenduma o razporoki. Predstavniki tržaškega predsedstva SPZ ter društev so nato soglasno sprejeli skupno izjavo, v kateri izražajo svoje stališče glede tega vprašanja in pozivajo vse Slovence v Italiji, naj se 12. maja izrečejo proti odpravi zakona Fortuna - Basiini.
Zadnja točka dnevnega reda je obsegala poročila predstavnikov društev o njihovem delovanju. O dosedanjem dedu ter načrtih za bodoče prireditve v posameznih društvih so spregovorili predstavniki društev z Opčin, iz Doline, Boljun-ca, Lonjerja, Križa, Boršta, Padrič in Velikega Repna. Iz razprave ja izšlo tudi več predlogov, ki jih bo treba nedvomno upoštevati pri bodočem delu.
Podrobneje bomo o programu prireditev posameznih društev še poročali.
Seja Sindikata slovenske šole
V torek, 23. aprila ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o zadnjih zakonskih predpisih o podelitvi stalnosti profesorjem, uveljavitev zakona za slovenske šole in razno. Tajništvo priporoča odbornikom, naj se gotovo in točno udeležijo seje.
Z UKRADENIMI ČEKI NAKUPILA ZA DESET MILIJONOV LIR KAKITA
V Trstu sta oškodovala 6 zlatarjev v mestnem središču za 4,500.000 lir
Policija je prišla na sled spretnima sleparjema, ki sta s svojimi podvigi v slabem mesecu osleparila vrsto trgovcev, predvsem zlatarjev, za več kot 10 milijonov lir.
Pred kakim poldrugim mesecem je med prevozom iz Palerma do Benetk izginilo 4.500 neizpolnjenih krožnih čekov. Banka, ki je izdala čeke, je sporočila vsem podružnicam številke čekov in jih obvestila o tatvini.
V soboto, 7. aprila, je nenavaden par obiskal šest tržaških zlatarn. Moški, star kakih 60 let, je imel le dva zoba in je govoril s piemontskim naglasom. Spremljala ga je mlada ženska s košato črno lasuljo, močno našminkana, z velikimi sončnimi naočniki, oblečena v živordeče hlače in črn jopič. Ogledovala sta si nakit; moški je o-kleval, dekle pa ga je sililo, naj ji kaj kupi. Nakupila sta povsod večje vsote zlatnine in draguljev, ki jih je moški plačal s krožnimi čeki za milijon ali za 500.000 lir, ki so bili izdani na ime odvetnika Nicole Macchioneja, rojenega v Turinu 1. junija 1914 in bivajočega v Neaplju v Ul. Crispi 87, Te podatke je potrdil z osebno izkaznico. Ker ni vrednost draguljev sovpadala z okroglo vsoto na čeku, so mu seveda izplačali ostanek v gotovini.
Da bo jasno, kako je bilo vse premišljeno, naj povemo, da je moški še povabil lastnike zlatarn na kavo in v eni izmed osleparjenih zlatarn celo zamrmral, da se vrne naslednji teden kupit dragoceno uro, ki bi jo moral podariti nekemu ministru.
Lahko si predstavljamo, kakšna mrzla prha je oškropila zlatarje, ko so jim v banki pojasnili, da so čeki ukradeni in jim ne morejo izplačati čedne vsote. V Trstu sta neznanca osleparila šest zlatarjev v mestnem središču, tri za en milijon lir in tri za pol milijona lir.
Policija je takoj uvedla preiskavo, vendar pa sta sleparja opravila še nekaj podvigov; za pol milijona Ur v Gorici, Tolmeču in
Pordenonu, za tri milijone pa v Bocnu ,kjer so osleparili nekega trgovca s konfekcijo. Nato sta se podala v Bologno, kjer sta se prav tako spravila na «delo». To pa ni bilo tako uspešno, saj so ju prijeli in prijavili sodišču. Ugotovili so njuno istovetnost: moški je 60-let-ni Nicola Carnaggio, rojen v Neaplju in bivajoč v Andrii pri Bariju, dekle pa 24-letna Angelina de Al-cubierre iz Neaplja. Policija sedaj poskuša odkriti skrivališče ukradenega blaga v upanju, da bo tam našla tudi ostale ukradene krožne čeke.
Shodi KPI za «Ne» na referendumu
KPI sporoča, da bosta danes, poleg osrednjega zborovanja na Goldonijevem trgu, kjer bo govoril posl. Natta, še dve zborovanji za «Ne» na referendumu o odpravi razporoke. Ob 10. uri bo na Pon-terošu govoril prof. Fausto Monfal-con, opoldne pa na Garibaldijevem trgu Nicola De Cesare. Jutri bo ob 10. uri govoril na Trgu sv. Jakoba Sergij Slavec, opoldne na Goldonijevem trgu pa Luches.
• i&SSB
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F. FILZI 10
* 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	643.—
Funt šterling	1.550—
Švicarski frank	211,50
Francoski frank	135,50
Nemška marka	252—
Avstrijski šiling	34,10
Dinar: debeli	40—
drobni	40—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1973-74
Deveti abonmajski koncert
Danes, 20 .aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER IN SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE
Dirigent:
RADO SIMONITI
Solisti:
ZLAT 4 OGNJANOVIČ, sopran BOŽENA GLAVAK, mezzosopran MILKA EVT1MOVA, mezzosopran JURIJ REJA, tenor SIMEON GUGULOVSKI, tenor STANE KORITNIK, bariton IVAN SANCIN, bas
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Ljudski oder Jaka Štoka
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
Danes, 20. aprila, ob 20.30 v kinodvorani Iris na Proseku.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih Prvič v slovenščini
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi:	Edvard Zajec
Režija:	MARIO URŠIČ
Jutri, 21. t.m., ob 16. uri
Prosvetno društvo «Vesna» priredi jutri, 21, t. m., ob 18.30 gostovanje pevskega zbora prosvetnega društva «Valentin Vodnik» iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote.
Vabljeni vsi, ki ljubijo lepo zborovsko petje.
Amaterski oder Prosek - Kontovel
gostuje jutri, 21. aprila,' 'ob 17. uri v Baragovem domu v Ricmanjih z veselojigro v dveh dejanjih Thomasa Brandoma
«CHARLEYEVA TETKA»
PD «I. GRUDEN» jz Nabrežine
priredi v sredo, 24. t.m. GRUDNOVO PROSLAVO Na sporedu so recitacije ob glasbeni spremljavi, predvajanje diapozitivov in nastop domačega pevskega zbora. Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Slovenski mladinski center, Ul. Ginnastica 72. V Mladinskem krožku bodo vrteli danes, 20. aprila, ob 16. uri film «Pane, amore e gelosia» v režiji Luigija Comencinija. Sledi družabnost ob 19.30. Vstop izključno z vabilom, člani lahko rezervirajo vabila danes od 14. do 15. ure in od 19. do 20. ure na telefon 793167
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 20. aprila BOŽIDAR
Sonce vzide bo 5.11 in zatone ob 18.57 — Dolžina dneva 13.46 — Luna vzide ob 3.50 in zatone ob 17.07.
Jutri, NEDELJA, 21. aprila
SIMEON
Vreme včeraj: naj višja temperatura 16,8 stopinje, najnižja 9 stopinj, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni pritisk 1023,4 mb, narašča, veter 6 km se-| verovzhodnik, vlaga 47-odst., nebo 6 desetink pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 19. aprila 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Margherita Ko. zel por. Knakel, 48-letna Angela Košuta por, Tence, 77-letna Maria Carla Corradini, 76-letna Vittoria Pri-setr por. lannelli, 67-letni Romano Barič, 94-letni Beniamino Levi, 89-letna Francesca Morani vd. Carlini, 55-letni Albino Illeni, 37-letni Giuseppe Sanzin, 83-letna Lucia Fanti-nidi vd. Racher, 63-ietni Carlo Feluga.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pr» sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v Trstu
Jutri, ,21. t.m., ob 16 .uri ponovitev «Torotumbo» M. A. Asturiasa.
SAG
V sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar»,. Ul. Mbntecchi 6/IV, nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja, ki jo je pred meseci krstilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek 25. aprila, ob 17.30 in v soboto. 27. aprila, ob 20.30.
LITERARNE SOBOTE
Danes, 20 .t.m. bo zadnje srečanje v okviru «Literarnih sobot». Tokrat bo gost prirediteljev v Rosset-tiju prof. Giulio A. Maccacaro, ki bo govoril o temi: Medicina e Potere — la condizione sperimentale dell’uomo.
Kino
La Cappella Underground predvaja danes ob 19. in 21. «Contessa Dra-cula» (Countess Dracula, 1970) iz ciklusa «I mondi del possibile». Režija Peter Sasdy. Igrajo Ingrid Pitt, Nigel Green. Premiera.
Ariston — I.N.C. 16.30-19.00-21.45 «Mussolini ultimo atto». Barvni film. Igrajo Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Castoni in Henry Fonda.
Nazionale 15.00 Walt Disneyev film «20.000 leghe sotto i mari». Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre.
Excelsior 15.00 «Come eravamo». Barvni film. Igrajo Barbra Streisand, Robert Redfort in Patrick O’Neal.
Grattacielo 16.00 «Lo spaventapasseri». Barvni film. Igrata Al Pacino in Gene Hackman. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film
Eden 16.00 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor. Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film.
Ritz 15.00 «1-a stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Capito! 15.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Lo chiamavano Trinità». Barvni zabavni western film. Igrata Bud Spencer in Terence Hill.
Fifodrammatico 16.30 «Ogni nudità sarà proibita». Barvni film. Prepovedano mladini’ pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Virna Lisi.
Ideate 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai, nemmeno di fronte alla evidenza. Firmato: colonnello Butti-glione». Igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Barvni zabavni film. '
Vittorio Veneto 16.15—21.30 «O Lucky Man!», Barvni film, v katerem i-gra glavno vlogo Ralph Richard-son. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Sotto a chi tocca». Barvni zabavni film. Igra Dean Reed in njegovi neločljivi prijatelji.
Astra 16.30 «La sepolta viva». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Maurizio Bonuglia.
Radio 16.00 «UFO: allarme rosso — Attacco alla Terra». Barvni znanstvenofantastični film.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
Ob odprtju osebne razstave posveti Društvo slovenskih izobražencev v Trstu ponedeljkov večer akademskemu slikarju Avgustu Černigoju. Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3, I. nadstropje v ponedeljek, 22. aprila, ob 20.15. Odprtje razstave ob 20. uri.
Izleti
SPDT obvešča, da izleta na Blegoš, 21. t.m., ne bo zaradi nezadostnega števila prijavljencev. Vabi vse izletnike, da se udeležijo izleta na Artviže. Odhod z glavne avtobusne postaje ob 8.10.
Zveza borcev — Trst priredi jutri, 21. aprila, izlet v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7. uri z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča), z Opčin pa izpred Prosvetnega doma ob 7.30.
Predavanja
Združenje slovenskih medicincev v Trstu priredi predavanje rektorja ljubljanske univerze, akademika prof. dr. jur. dr. med. Janeza Milčinskega «Zdravniška morala in kodeks e-tike zdravstvenih delavcerv SFR Jugoslavije, ki bo v sredo, 24. aprila, ob 19.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
Danes, 20. t.m. bo v Slovenskem kulturnem klubu dr. Hektor Jogan predaval o psihoanalizi.
Dne 17. aprila nas je za vedno zapustila naša draga
Pavla Lekan
Pogreb drage pokojnice bo danes, 20. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči sestri LOJZKA in MARA, nečaki ter drugo sorodstvo
Trst, 20. aprila 1974
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta J
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
20. aprila 1974
y ČETRTEK, 18. APRILA
KER JIM JE RAZVOJ DEMOKRACIJE TRN V PETI
Tričlanska delegacija staršev F na obisku pri šolskem skrbniku
Koordinacijski odbor staršev dijakov nižjih in višjih srednjih šol zahteva ponovno uvedho dopolnilnega pouka
Precej se piše in govori o šolski reformi in o novem šolskem zakonu, vendar so zlasti starši zelo slabo obveščeni o tem, kakšne dolžnosti jim bo naložil ta nov zakon. Vsekakor postaja sodelovanje med Solo in domom vedno nujnejše, pri tem pa seveda ne smemo zanemarjati tistega člena, ki je pri vsem tem najbolj prizadet in zainteresiran, t. j. dijak. Samo sodelovanje v trikotniku šola - dijak - dom lahko rodi zaželene rezultate. Pri vseh teh novo nastalih problemih pa postaja nujno tudi sodelovanje staršev dijakov raznih šol, saj so problemi in cilji, ki jih zasledujemo, več ali •nanj isti. Prav zato so tudi starši naših dijakov višjih in nižjih srednjih šol ustanovili koordinacijski odbor, v 1 .erem naj bi razpravljali o vseh perečih problemih in začrtali skupne smernice bodočemu delu.
Na sestanku, ki je bil v začetku tega meseca so si predstavniki staršev z raznih šol izmenjali svoje teisli in izkušnje. Pri tem so se dalj casa zadržali pri problemu ukinitve dopolnilnega šolskega pouka, ki se je na nekaterih šolah že uspešno začel. Sklenili so, da obišče posebna delegacija šolskega skrbnika in se 2 njim pomeni tudi o tem. Velikonočni prazniki so nekoliko zakasnili ta obisk, ki je bil šele v četrtek.
Šolski skrbnik dr. Fidenzi je ljubeznivo sprejel tričlansko delegacijo staršev, ki so jo sestavljali Bogo Samsa, Lelja Sancinova in ga. Hrovatinova. Pogovor je stekel neprisiljeno in v prijateljskem vzdušju, šolski skrbnik je izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo koordinacijskega odbora in je obljubil, da bo vedno na razpolago za kakršnokoli Pojasnile ali poseg Delegacija mu je izročila pismo, ki je bilo sestavljeno na zadnjem sestanku in ki se glasi:
Šolskemu skrbništvu v Trstu.
Na sestanku koordinacijskega odbora združenj staršev dijakov slovenskih višjih in nižjih srednjih šol va Tržaškem, smo zastopniki storžev z obžalovanjem ugotovili, da je bil letošnji dopolnilni	ki se
ie na nekaterih šoU/h ž, vršil, nepričakovano ukinjm ker je šolska oblast razpoložljiva sredstva blokirala.
Starši smo mnenja, da je tak u-krep neprimeren, posebno, če upoštevamo, da je lansko šolsko leto ta pouk dosegel vidne uspehe.
Zato starši želimo, da bi v najkrajšem času ponovno uvedli dopolnilni pouk, ker je konec šolskega leta pred vrati in bi imelo vsako zavlačevanje usodne posledice za marsikaterega dijaka.
V upanju, da bodo šolske oblasti upoštevale naše upravičene želje, beležimo s spoštovanjem.
Koordinacijski odbor
Šolski skrbnik je delegaciji pojasnil, da so nastale omejitve pri dopolnilnem pouku zato, ker po zakonu profesorji ne smejo dobiti za dodatni pouk nobenega honorarja. V prihodnjem šolskem letu se bo stvar uredila z novimi predpisi ministrstva, za letos pa je svetoval, naj šole najamejo za dodatni pouk su-plente, t. j. ljudi, ki niso v rednem delovnem odnosu z državo, ker te lahko plačajo. Denar za dopolnilni pouk namreč ni blokiran, le rednim profesorjem se iz tega fonda ne sme izplačevati honorarjev. Delegacija se je seveda morala sprijazniti s tem pojasnilom, čeprav se nam zdi, da profesorske plače v Italiji in sploh v svetu, niso tako visoke, da bi i-rnela država pravico odklanjati šolnikom honorar za dodatno delo.
Poleg navedenega je predstavnike staršev zanimala tudi bodoča šolska upravna ureditev, ko bodo po-
samezna mesta razdeljena na okrožja (distretto scolastico), v katerih bodo vse šole od otroških vrtcev do višjih srednjih šol. Trst bo verjet no razdeljen na tri okrožja. Razdelitev bo predvidoma (to velja za vso državo) teritorialna, kar pomeni, da bi bile naše slovenske šole razdeljene v Trstu na tri okrožja in v teh okrožjih povezana z italijanskimi šolami. Razumljivo je, da bi bila s tem možnost skupnega upravljanja naših šol in obravnavanja naših specifičnih problemov zelo majhna. Šolski skrbnik je pojasnil, da o tem nima še nobenih točnih informacij in da bo o tem odločalo ministrstvo.
Po daljšem prijateljskem razgovoru se je delegacija zahvalila šolskemu skrbniku za ljubezniv sprejem in se poslovila.
Koordinacijski odbor se bo ponovno sestal v sredo, 24. t. m. ob 18. uri na sedežu sindikata slovenskih šolnikov v Ul. Filzi 8, kjer bodo starši preučili sedanji položaj glede dopolnilnega pouka in razpravljali še o vsem ostalem, kar jih tare. Prav gotovo bo treba posvetiti nekaj misli tudi novim šolskim okrožjem, ki jih predvideva zakon že v prihodnjem šolskem letu.
L. S.
Dolinski pevski zbor nastopa jutri v Križu
Pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline z velikim zagonom nadaljuje letošnjo nadvse uspelo koncert-
liiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiiinii)
Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
no sezono, ki se je pričela s koncertom v občinski telovadnici v Dolini in uspešno nadaljevala najprej z dvodnevnim gostovanjem v Velenju in v Šmartnem ob Paki, nato s koncertom v Hrpeljah ter z nastopom na 5. reviji pevski zborov «Primorska poje» v Kulturnem domu v Trstu.
V okviru sodelovanja in medsebojnih srečanj med tukajšnjimi prosvetnimi društvi pa se bodo dolinski pevci sedaj odzvali vabilu kriškega društva «Vesna», ki ima na programu še celo vrsto takšnih kulturnih srečanj (v kratkem bodo namreč Križ obiskali tudi Tre-benci ter društvo iz Trbovelj). Do-linčani bodo v Križu nastopili s celovečernim koncertom, ki obsega zanimiv spored od polifonskih, u-metnih, narodnih do partizanskih pesmi, ki jih zbor poje v šestih jezikih. Na sporedu so po večini pesmi in priredbe Vrabca Vodopivca, Pertota, Ote in Venturinija, se pravi domačih primorskih skladateljev. Ne manjkajo pa klasiki kot Jacobus Gallus in Joa-squin des Preš ter znani slovenski skladatelji od Simonitija do Gobca in Pirnika.
Po daljšem premoru je jutrišnji obisk dolinskega pevskega zbora, ki ga vodi Ignacij Ota, prvi korak na poti neposrednega sodelovanja med društvi z brežanskega in kriškega področja, saj so se dosedanji stiki omejevali le na skupne prireditve v okviru Slovenske prosvetne zveze.
V letošnjem letu celodnevni pouk na 51 osnovnih in srednjih šolah
Odbornik Dal Mas predlagal pomoč v višini 350 milijonov lir
Zadnja leta poslujejo številne šole v naši deželi s celodnevnim poukom: za nekatere teče že tretje šolsko leto v novem režimu, za nekatere pa je celodnevni pouk povsem nova izkušnja. V šolskem letu 1972/73 so uvedli celodnevni pouk na 39 šolah (26 osnovnih in 13 nižjih srednjih šolah). Na Goriškem so stopili na novo pot tudi šolski zavodi v Dolenju, Škocjanu in Šte-verjanu, v videmski pokrajini šola v Dreki in na Tržaškem osnovni šoli v Zindisu pri Miljah in v Zgoniku. Vsega skupaj je v šolskem letu 1972/73 obiskovalo šole s celodnevnim poukom okrog 5.600 dijakov in učencev.
V začetku šolskega leta 1973/74 se je omenjenim 39 šolam pridružilo še nadaljnjih 12 zavodov, tako da se celodnevni pouk danes izvaja na 51 šolah Furlanije-Julijske krajine. Na Goriškem so letos uvedli celodnevni pouk na osnovni šoli v Zagraju, na Tržaškem pa na osnovnih šolah v Ricmanjih in pri Banih ter na srednji šoli na Proseku.
O tem vprašanju je razpravljal deželni odbor na torkovi seji: odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Dal Mas je predlagal, naj bi dežela finančno podprla prehod na celednevni pouk in sicer tako, da bi raztegnila olajšave in pomoč, ki so veljale za prejšnjih 39 šol s celodnevnim poukom, na 12 novo pridobljenih zavodov in na številne druge šole, ki nameravajo uvesti tak pouk ob začetku prihodnjega
šolskega leta. Dal Mas je konkretno predlagal, naj bi dežela nakazala v ta namen vsoto 350 mil. lir, hkrati s tem pa naj bi uvedli v ustrezno deželno normo vrsto popravkov, ki naj bi poenostavili upravni postopek v zvezi s priznanjem deželnih sredstev v korist šolam v Furlaniji-Julijski krajini, ki se odločijo za uvedbo celodnevnega pouka. Deželni odbor je Dal Masov predlog sprejel, tako da bo ustrezni zakonski osnutek kmalu prišel v razpravo pred deželni svet.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZ1 Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija: SERGEJ VERČ
Premiera:
v sredo, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6
Ponovitvi'
v četrtek, 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30. obakrat v isti dvorani.
...................im.................
V juniju odkritje spomenika padlim pri Koroštih
PRIČETEK OB 15. URI
ašisti napovedujejo pravni postopek Danes popoldne na vrhu
odkritje spomenika padlim
Govorila bosta poslanec Škerk in podtajnik Lepre
proti ustanovitvi rajonskih svetov
Zakon o krajevnih upravah, sprejet v prejšnjem stoletju, je razvoj prekosil in obogatil z novimi oblikami ljudske samouprave
Pravilnik o ustanovitvi in delovanju rajonskih svetov v občini Gorica so, kakor smo poročali pred časom, odobrili na seji občinskega sveta. Zanj so glasovale vse stranke razen misovcev in liberalcev. S tem je bil storjen prvi korak na dolgi poti. ki jo bo morala zadeva še o-praviti, preden bo zaključena. O njej bo moral namreč razpravljati tudi deželni nadzorni organ ,ter jo odobriti, Ne glede na ovire, ki jih bo srečevala zlasti na odlašanje ustanavljanja novih teles, predstavlja odločitev občinskega sveta pomembno zmago demokratičnih sil v njihovem boju za pritegnitev večjega števila občanov k odločanju o javnih zadevah.
Razumljivo je, da takšen razvoj ni po godu desničarjem in zlasti ne fašistom ,ki so imeli od 1926. leta dalje zmanjševanje oblasti krajevnih uprav ali celo njihovo ukinjanje ter nameščanje podeštatov, za enega izmed poglavitnih ciljev svoje proti-ljudske in protidemokratične politike Dosledni takšnemu svojemu zadržanju so goriški misovci že med javno razpravo v občinskem svetu o pravilniku rajonskih svetov napovedali — potem ko so bili pohtično premagani — pravni postopek, da bi dosegli tisto, česar niso mogli doseči v odprti politični borbi. Skoraj gotovo bodo na sodišču vložili pritožbo proti sklepu občinskega sveta, ker naj bi po njihovem tolmačenju takšna odločitev bila v nasprotju z zakonom o delovanju občinskih in pokrajinskih svetov, ne meneč se, seveda, za dejstvo, da je bil ta zakon sprejet še v prejšnjem stoletju in da ni mogel predvideti družbenega razvoja in niti osveščenosti državljanov, ki nočejo biti več predmet vladanja, ampak hočejo pri upravi javnih zadev vedno bolj sodelovati.
Misovci nameravajo — če bodo zvesti svoji napovedi — spregledati splošno prakso, ki se z decentralizacijo krajevnih uprav uvaja po vsej državi in tudi v naši deželi (rajonske svete ima Trst, sklep o njihovi ustanovitvi je sprejel tudi občinski svet v Rankah) ter hočejo s svojo prijavo na sodišče doseči v prvi vrsti to, da so «v igri», da se čuti njihova prisotnost, tako kot se zaradi odločitve konservativnih sil ta njihova prisotnost čuti v sedanji akciji glede referenduma. Kakor se v tej naši republiki, kot nas izkušnje učijo, lahko pripeti marsikaj takšnega, kar se ne bi smelo pripetiti, je vendar težko pričakovati, da bi se našel kdo, ki bi podpiral fašistični napad na krajevne ustanove, ki so temeljni kamni naše demokracije. Upamo, da se to ne bo zgodilo niti v sedanji kampanji glede referenduma, v katerem so se na istih stališčih znašli fašisti in vsi najbolj zakrknjeni sovraž niki omike in napredka.
Krmin: AGIP, Drevored Venezia Giulia; Škocjan ob Soči: AGIP, Pieris; Ronke: AGIP. Ulica Redi-puglia; Gradež: Esso, Ulica Centauro; Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich.
V	ponedeljek seja pokrajinskega sveta
Ponovna seja pokrajinskega sveta v Gorici bo v ponedeljek ob 20.30, Na dnevnem redu je 72 točk, vendarle bodo na seji, kot so se domenili zastopniki skupin, pričeli z debato o letošnjem proračunu pokrajinske uprave.
Prihodnjo soboto občni zbor zadruge v Stražicah
V	soboto, 27. aprila t.L, bo ob 10. uri, letni občni zbor potrošniške zadruge v Stražicah. Na dnevnem redu so običajna poročila in izvolitev novih odbornikov. V zadrugi so včlanjeni številni delavci raznih tovarn v Stražicah in v Podgori, ki so vabljeni na občni zbor.
Jutri odprte bencinske črpalke
Zveza goriških trgovcev javl.vt, da bodo v ponedeljek, 22. aprila trgovine z mešanim blagom zaprte ves dan, trgovine jestvin pa samo popoldne. V sredo, 24. aprila bodo trgovine jestvin odprte tudi v popoldanskem času. V četrtek, 25. aprila bodo v predpoldanskih urah odprte samo prodajalne kruha in mleka.
Jutri, v nedeljo, 21. aprila, bo dežurala cvetličarna Susmel, Drevored 24. maja 1.
Danes popoldne in jutri ves dan pa bodo dežurne naslednje bencinske črpalke. Gorica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lunghlsonzo; Gradišče:	Total. Ulica Trieste?
IZLETNIKE V ŠPANIJO OBVEŠČAMO
Ker je v tretji skupini naših izletnikov precej Goričanov, bo 25. aprilla odpeljal posebni avtobus (La Gradese) ob 5.15 s Travnika v Gorici na letališče Brnik. Vse goriške izletnike prosimo, da so ob napovedani uri na Travniku.
Prosveta
Prosvetno društvo *Naš prapor» iz Pevme, z Oslavja in iz štmavra vabi na predavanje R. Rodara iz Gorice o potovanju po rekah Donavi in Volgi ter o obisku Moskve in Leningrada. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi. Predavanje bo v torek, 23. aprila ob 20.30 v zgornjih prostorih gostilne «Pri Pepiju» na Oslavju.
Izleti
Sekcija ANPI s Peči sporoča, da bo za izlet, ki bo jutri, 21. aprila v Begunje, vozil avtobus po naslednji progi: ob 5.10 odhod iz Rojc pri štandrežu s postajami v Sovodnjah pri Usarju in Francetu, v Rubijah, v gornjih Gabrijah pri vodnjaku, v Rupi pri gostilni Ožbot in na Peči pri plošči. Odhod s Peči ob 5.30. Priporočamo točnost.
I
★
71DUM V «O»
» ISTVlM NiCIflAnMA
AiCAD9ji«tumi$nsa l ALU VITTIMI t>fl ŠAIlfAlCISMO 1941	1945
KMIU y»0 it u livuttut « >*!! Jt tOitiU k tU#TWjy IMS
AiitàMo tornio k« u m l ti «Otu tWMt fllMIMO »u mzto.se
Čisto nepričakovano je predsednik tržaškega porotnega sodišča dr. Egone Corsi poklical včeraj popoldne na pričanje karabinjerskega kapetana Antonina Chirica, ki je dejansko vodil preiskavo o atentatu na karabinjerje v Petovljah.
Drugih prič, razen dveh, ni bilo, zato je, kljub protestom branilcev, zlasti odv. Battella, predsednik sodišča poklical kapetana Chirica.
Včerajšnja popoldanska razprava, ki je bila napovedana za 16. uro, se je pričela s polurno zamudo zaradi odsotnosti odvetnikov Pedroni-ja in Bernota. Prišla sta z zamudo, ko so se sodniki že umaknili v stransko dvorano in ko je dal dr. Corsi nalog zapisnikarju naj poišče uradnega branilca za obtoženega Larocco. Odvetnika Pedroni in Bernot sta bila namreč zjutraj v Benetkah, kjer je bil proces proti dvema novinarjema «Gazzettina», ki ju obtožena Resen in Mezzorana ter priča Tuntar tožijo zaradi žaljenja časti. Na včerajšnji razpravi v Benetkah je polk. Mingarelli izjavil, da ni nikdar posredoval novinarjem vesti o preiskavi. Proces so beneški sodniki odložili na 21. junij, ker je tamkajšnji javni tožilec zahteval vse akte sedanjega tržaškega procesa.
Prva včerajšnja priča v Trstu je bil karabinjerski brigadir Osvaldo
Bossi. Povedal je, da sta najmanj dve osebi, ena od teh iz Sovodenj, med preiskavo povedali, da je bil fiat 500 svetle barve na kraju a-tentata že v petek, 26. maja 1972 zvečer, po 21.30. Brigadir bo prinesel na sodišče zapisnike svoje preiskave.
Pred sodnike je nato prišel, v spremstvu dveh karabinjerjev, 23-letni Gianni Brandolin iz Tržiča, dolgolasi mladenič, ki je zaprt v goriških zaporih zaradi žaljenja časti varnostnih organov. Brandolina so poklicali na sodišče, ker je namestnik državnega pravdnika v Gorici dr. Carmine Laudisio pismeno obvestil dr. Corsija o podrobnosti o atentatu pri Petovljah, ki naj bi mu jih posredoval Brandolin.
Brandolin je pred sodniki kategorično zavrnil kar mu pripisujejo. Hotel je govoriti z državnim prav-dnikom, in protestirati, ker ni imel pri zaslišanju odvetnika. Da bi hi treje dosegel razgovor je dejal, da ve nekaj o Petovljah. V razgovoru pa ni povedal nič o tem dogodku. Z namestnikom državnega pravdnika se je pogovarjal tudi v četrtek in protestiral zaradi napovedanega pričevanja.
Na hodniku ni bilo drugih prič, zaradi česar je dr. Corsi poklical kapetana Chirica. V besednem spopadu med dr. Corsijem in odv. Bat-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
OB ROBU DANAŠNJE SLOVESNOSTI NA VRHU
Pripovedovanje kurirke Bernarde Devetak o delu na Krasu med osvobodilno borbo
Kljub ustrahovanju Nemcev in belogardistov se je na našem Krasu širilo osvobodilno gibanje
Danes popoldne bodo na Vrhu, | dišče, kjer so Nemci imeli pred-majhni a lepi kraški vasici, odkrili J stave in tam puščala na sedežih spomenik padlim vaščanom v NOB.
Domačini so se na današnje slavje
Pri Korošcih in v bližnjih vaseh se nadaljuje nabiralna akcija, o-benem pa tudi prostovoljno delo, za postavitev spomenika padilm borcem v osvobodilni vojni. Skraja so mislili ,da bo svečano odkritje spomenika 25. aprila, za praznik osvoboditve Italije, toda nastale so težave, ker do takrat ne bo izdelan bronasti kip. ki predstavlja padlega borca. Zato so odložili svečanost in bodo odkrili spomenik v juniju. Medtem pripravljalni odbor, v katerem so bivši borci, svojci padlih in precej mladine, sestavlja pester spored ter pripravlja
vabila na slavje, krajevni okvir.
ki bo preseglo
• Jutri, 21. aprila, bo v Samatorci
praznovanje bele nedelje. Ob 10.30 bo slovesna maša, popoldne, ob 16. uri bo revija velikonočnih in narodnih pesmi. Nastopajo zbori iz Rojana. Devina. Saleža in Zgonika. Na spo redu je tudi domači ansambel iz Zgonika ter bogat srečelov. Deloval bo bife z domačimi specialitetami. Vljudno vabljeni.
• Danes bo v Gradežu v hotelu «Gambrinus» v Drevoredu Venezia
št. 18 deželno zasedanje socialistične mladine na temo «Mladi socialisti in preosnova univerze». Zasedanju bo predsedoval član vsedržavnega vodstva FGSI Domenico Barborini, v imenu stranke bodo sodelovali deželni tajnik Tringale, podpredsednik deželnega odbora De Carli, podpredsednik deželnega sveta Pittoni in posl. Castiglione.
1‘ris/ierajte za
DIJAŠKO MAHI 0!
pripravljali že dalj časa. Dela so si porazdelili po močeh in sposobnosti. Za urejanje del in odpravljanje birokratskih zahtev ter za vse druge potrebe je stalno skrbel pripravljalni odbor za postavitev spomenika, ki je pravzaprav jedro Vrbovške borčevske zveze ANPI.
Tudi mi smo pohiteli na Vrh, da bi se pogovorili s člani, ki so u-stanovili prvi vaški odbor Osvobodilne fronte. Od šestih članov, ki so odbor sestavljali, so trije že umrli, med katerimi tudi predsednik Franc Grilj, ostali trije pa so se razpršili po svetu. Zato smo v Gorici poiskali edino žensko, ki je bila v odboru, Bernardo Devetak, poročeno Peric, ki je takrat delala v celici kot kurirka.
Avgust Stepančič - Stemat in Mirko Kostanec iz Renč sta prvič vzpostavila stik z vrhovsko mladino. Septembra leta 1942 je bil ustanovljen odbor, ki je deloval vse do osvoboditve. V začetku je odbor opravljal le lažje naloge širjenja slovenskega čtiva in uvajanja domače mladine odporniškemu duhu Bolj tvegano in naporno delo se je začelo spomladi leta 1943. Obširno nam je Bernarda Devetak pripove-
propagandne letake. V Gradišču sta tudi kupili barvani papir in izdelali nekaj jugoslovanskih zastav ter jih čez noč obesili na električne drogove, ki so bili nad Martinščino. Nekajkrat sta tudi s škarjami prerezali telefonske žice na mostu v Zdravščini, s katerimi so bila povezana razna nemška poveljstva.
Ko se je odpor širil, so akcija postale bolj učinkovite, represalije pa krvave in krute. Neko nedeljo popoldne so odborniki OF pripravili v šoli partizanski miting, kjer so uprizorili nekaj partizanskih enodejank in recitirali borbene pesmi. Istega popoldne so partizani minirali vlak v Petovljah in se po akciji vrnili na Vrh na miting. Švabi so hitro in surovo odgovorili oar-tizanom. Prihiteli so z oklopnimi vozili iz Gradišča na bližnji hrib škofnik in streljali na šolo Udeleženci mitinga so se razbežali na vse strani. Partizani pa so skočili skozi zadnja okna in tekli proti Dolu. Na tleh pa je ostalo hudo ranjeno dekle iz Dola, kateremu so potem domačini nudili pomoč in jo ponoči odnesli domov.
Bernarda Peric nam je še pripovedovala o skrivališčih, ki so jih imeli na Vrhu. Najprej so se sestajali in shranjevali slovensko čtivo
dovala kako je skupaj s Cecilijo v zapuščenem vodnjaku na dvori-Černic hodila v kinodvorano v Gra- 1 šču predsednika Franca Grilja. To
skrivališče je bilo kmalu izdano sovražnikom, ki so Grilja surovo pretepli in ga odvedli v zapore v Šempeter pri Gorici. Drugo skrivališče so terenci poskrbeli v skriti jami na odmaknjeni parceli imenovani Globoka. Kot drugod po Krasu, je bila tudi na Vrhu terenska organizacija izpostavljena izdajstvu. Na Škofniku pri vasi, so belogardisti uredili postojanko in z daljnogledi o-pazovali, kaj se v vasi dogaja. Tako so izsledili tudi drugo skrivališče in jo onesposobili. Na srečo pa takrat ni bilo partizanov in drugega vojaškega materiala, razen nekaj partizanskih časopisov.
Bivša marljiva kurirka nam je še pripovedovala kako je nosila pošto v Doberdob, na Kras do Komna ali še dlje, če je bilo potrebno. Komaj se je na svit vrnila domov je že spet morala na pot, spremljat partizane po skritih poteh do postojank. Ni se bala, ko je šla mimo nemške izvidnice s kopico pisem pod spodnjim perilom. Korajže ni izgubila niti takrat, ko je pripeša-čila iz Kostanjevice proti Vrhu. V nasprotni smeri pa je proti Lipi hitela številna nemška oklopna kolona, ki je pravkar razbila močan odpor znane goriške fronte. Tisti dan je bil Kras prepojen s krvin številnih borcev, ki so padli za svobodo.
Janko Gergolet
tellom se je vmešal javni tožilec dr. Pascoli in zakričal: «Vem zakaj niso prišle nekatere priče! Imam zapisnike! Boste že videli presenečenja!»
Kapetan Antonino Chirico je bil civilno oblečen. Dejal je uvodoma, da odgovarja resnici vse kar je napisal v zapisnikih o preiskavi in tudi kar je povedal preiskovalnemu sodniku. Povedal je, da je imel sodna dovoljenja za vse pogovore v videmskem zaporu s pripornikom Di Biaggiom in da je z njim odmaknjeno, avtoritativno in kričeče ravnal, ker je hotel, da bi ta povedal vse kar je njega, kot preiskovalca, zanimalo. Prav je, da se pr; tem spomnimo, da je Di Biag-gio sodnikom dejal, da je kap. Chirico vedno z njim lepo in prijazno ravnal.
Na vprašanja odv. Maniacca je poudaril, da mu je Di Biaggio povedal vse podrobnosti o potovanju v Švico, o nakupu razstreliva, o skrivališču pod podom Resenovega stanovanja, o temperaturi v tem stanovanju. Kap. Chirico je praktično, v zvezi z zaslišanji Di Biag-gia, poudaril vse, kar je v njegovem zapisniku napisano. O Budi-cinu je dejal, da so ga večkrat vabili na zaslišanja v Gorico in v Videm in da se je ta vedno odzval.
Obtoženi Budicin je nato zaprosil za besedo in dejal, da so mu karabinjerji telefonsko grozili, da se mora javiti na zaslišanju. Enkrat so prišli ponj v motel ACI v petih ob sedmi uri zjutraj. Polk. Mingarelli mu je na nekem zaslišanju dejal, da je on, Budicin, v vsej z&devi obrobna oseba in da je zato prav, da vse prizna. Telefonirali so tudi večkrat materi v Verono, zaradi česar je bila prestrašena. Grozili so mu tudi, da ga bodo prijavili zaradi poneverbe podpisa na čeku.
K besedi se je oglasila tudi obtoženka Maria Mezzorana. Pritožila se je, da so je držali na zasliševanju v Ulici Sauro osem ur in pol in da so ji dali samo dve črni kavi «v kateri so dalj take kapljice, ki so me popolnoma zmešale». Mez-zoranova je še več stvari očitala kapetanu Chiricu, kričala je v dialektu in nato objokana odšla iz dvorane.
Sledila so vprašanja odv. Battella. Kapetan je povedal, da je o po stepnih rezultatih preiskave obveščal tako goriškega državnega pravdnika dr. Bruna Pascoiija kot tudi svojega nadrejenega polkovnika Mingarelli ja, «to iz moralnih in pravnih razlogov».
Javni tožilec je tudi povedal, da je odredil preiskavo karabinjerjem in da je, po njegovem ukazu kvestura preiskavo opustila že po nekaj tednih. Glede obtoženega Ba-dina je kap. Chirico dejal, da jim ni bilo uradno znano, da je bil so-trudnik goriške redakcije «Gazzettina» (Zato je tudi Badin iskal pri karabinjerjih podatke o preiskavi, trdi obramba).
Kap. Chirico je še povedal, da so Di Biaggiove prvotne obtožbe vzeli preiskovalci v pretres šele kasneje, ker so ugotovili, da se te obtožbe ujemajo s tem, kar so drugje ugotovili.
Včerajšnja razprava se je nadaljevala še pozno zvečer. O njenem nadaljnjem poteku bomo poročali jutri.
• Na seji upravnega odbora goriškega Zelenega križa so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je Lyons club v Gorici daroval Zelenemu križu milijon lir.
.............
NEPRIČAKOVANA PRIČA PRED POROTNIM SODIŠČEM
Kapetan Antonino Chirico včeraj poudaril resničnost vsebine obtožnih zapisnikov
Podrobno je odgovarjal na vprašanja branilcev - Priča Gianni Brandolin zanikal izjave goriškemu sodniku
Na Vrhu bodo danes popoldne svečano odkrili spomenik padlim domačinom v narodnoosvobodilni borbi. Spomenik so vaščani sami zgradili s prostovoljnim deiom in denarjem nabiralne akcije. Pobudo za postavitev spomenika sta dala društvo «Danica» in krajevna sekcija ANPI, ki sta osnovali pripravljalni odbor. Načrt za spomenik je izdelal goriški arhitekt Jože Cej.
Na današnjo svečanost vabijo pripravljalni odbor za postavitev spomenika na Vrhu, pokrajmsko združenje ANPI in občinska uprava v Sovodnjah. Pričakujejo, da se bo današnje svečanosti udeležilo veliko ljudi s te in druge strani meje.
Program je naslednji: ob 15. uri bo zborovanje na Largi, ob 15.15 bo sprevod skozi vas do spomenika, ob
15.30	bo pričetek proslave, ob Ì6.00 pa slavnostna govora. Govorila bosta pslanec Albin škerk in državni podtajnik v notranjem ministrstvu sen. Pruno Lepre, ki je bil med odpomiš-stvom član CLN za Kami jo. V imenu pripravljalnega odbora bo spregovoril prof. Leopold Devetak. Sledil bo kulturni spored. Nastopili bodo domači pevski zbor «Danica», godba na pihala «Kras» iz Doberdoba, moški pevski zbor «Oton Župančič» iz .standreža in Tržaški partizanski pevski zbor.
Na prireditev toplo vabimo vse naše ljudi, bivše borce in zlasti še mladino. Na naši sliki je osrednji del spomenika na Vrhu.
Kino
Carica
VERDI 17.00-21.30 «Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan». C. East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30—21.30 «Il viaggio». S. Loren. R. Burton. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «Family life». S. Ratciff, B. Dean. Barvni film. Scope.
VITTORIA 16.30-21.30 «Le avventure sessuali di Greta 3D». S. Skoog, A. Curtis. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Lo credevano uno stinco di santo». A. Steffen. Barvni film. Scope.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Virilità» Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Pane e cioccolata». Barvni film.
PRINCIPE 17.30 «Jesus Christ Su-perstar». Barvni film.
Nora Corica
SOCA — Nova Gorica «Po ukazu podzemlja». Ameriški barvni film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA — Šempeter «Pika Nogavička». Nemško švedski barvni film ob 18. uri.
DESKLE «Mesto imenovano strahopetec». Angleški barvni film ob 19.30.
RENČE «šerif v New Yorku», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V četrtek, 18. aprila so v Gorici zabeležili eno rojstvo in šest smrti.
ROJSTVA: Paolo Schneider,
SMRTI: 85-letna upokojenka Teresa Brusa vd. Gamba, 88-letna Carolina Cecutta vd. Boschin, 79-letna Giuseppina Piglich vd. Crait, 75-letni upokojenec Oscarre Sutteri, 85-letna upokojenka Giovanna Calligaris in 84. letna upokojenka Teresa Petean vd. Cibau.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in pnnoč' je dežurna lekarna Rismondo, Ulica Toti, tel. 72701.
Družinski zakon v Sloveniji jjj
Kakor
nam včeraj zjutraj telefonirali iz Madrida, so izletniki Primorskega dnevnika, sliki, ko se na Brniku vkrcavajo na letalo, z izletom zelo zadovoljni
vidimo
Otroci bodo povsem izenačeni
Osnutek zakona o družinskih razmerjih napoveduje, da bo naposled le dokončno konec razlik med otroki, rojenimi v zakonski zvezi in zunaj nje, skratka, oboji bodo imeli enake pravice in dolžnosti ne samo do staršev, marveč tudi do sorodnikov in to velja tudi za pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do otrok, rojenih zunaj zakonske zveze.
Doslej je bila enakopravnost med zakonskimi in nezakonskimi otroki v praksi precej daleč od resnične enakosti. Nezakonski o-troci so že tako in tako zvečine prikrajšani za življenje v popolni družini, zato je bilo tembolj nevzdržno, da so doslej celo predpisi dopuščali neenakost, saj sorodniki staršev nezakonskega o-troka po očetovi in materini strani niso bili dolžni preživljati nezakonskega otroka. Nezakonski o-troci so bili ničkolikokrat prikrajšani za prenekatero materialno dobrino in če je že v življenju ta-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Spopad med hunto in Cerkvijo v Čilu
čile ima nenavadnega kardinala, Raula Silvo Henriqueza. Že enajst leta načeluje katoliški cerkvi te dežele. Vsa ta leta so potekala v znaku silovitih političnih pretresov in sledile so si zapovrstjo štiri zelo različne vlade, desničarska, nato krščanskodemokratska. Allendejeva in na koncu vojaška diktatura. Dolga, vendar za spretnega kardinala dokaj prehodna, čeprav tesna pot.
Zadnje mesece je kardinal Silva Henriquez nekako izginil v zatišju samostanskih zgradb. Ta 67-letni cerkveni dostojanstvenik je dolgo potrpežljivo omahoval, preden je jasno spregovoril o zverstvih hunte. Ni odrekel, ko so ga pozvali, da se skupno z njimi pokaže vernikom v hramu božjem, čilci so se takrat vprašali, ali kardinal s tem ne izraža svojo solidarnost z vojaško hunto glede Allendejevega umora. Vtem pa ga je desnica vedno imenovala «rdeč kardinal».
No, kardinal je spregovoril šele sedaj, toda jasno. «Ni mogoče graditi pravične družbe na nasilju,» je navrgel vojaški hunti v svoji velikonočni poslanici. Te besede so močno odjeknila pod Andi. Tembolj, ker je kardinal še pristavil: «Rekli smo že vladi, da ni moč prezirati načel spoštovanja človeka, da so človeške pravice svete, da jih nihče ne sme kršiti. To smo rekli v vseh tonih. Toda niso nas poslušali.»
Pred onemelo nacijo je kardinal ugotovil, da v Čilu ne vladajo ideje krščanstva. «Vprašujem se danes, ali v naši deželi v resnici vlada zakon. Roko na srce, dragi sinovi, vaš pastir močno dvomi, da tu vlada zakon.» In tako si resnica o čilski tragediji utira pot. K temu prispevajo tudi kardinalove besede, da so «mnogi Čilci bili umorjeni, da se številni nahajajo v zaporih, da v čilskih domovih vladata trpljenje in bolečina.»
Za hunto je to prišlo kot grom z vsakega neba. Primoran delovati v nevsakdanji politični utesnjenosti je kardinal Silva Henriquez bil označen za protislovnega kardinala. «Zelo so različni sektorji, ki me napadajo,» je rekel kardinal pred starimi meseci v Santiagu. «V Čilu so to pripadniki skrajne desnice, v Evropi pripadniki skrajne levice. Tu me imenujejo filomark-sista, tam filonacista.»
Kardinal trdi, da ne pripada političnim taborom, da mu celo niso pri srcu. Sicer pa da je hodil, resnici na ljubo, tudi po političnih poteh. In da ni politični začetnik. Posredoval je med obema nasprotnima si političnima taboroma — Al-lendejevo «ljudsko enotnostjo» in krščanskimi demokrati. Na njegovem domu so se tajno sestali Al-lende in šef krščanskih demokratov Elvin. Medtem ko je desnica pripravljala zaroto in v Čilu uvajala nasilje, je kardinal pozival na to, da bi se razorožile «roke in duše».
Ko je hunta v Čilu vzpo&la dia diktaturo, .je kardinal odšel v Vatikan. Celih 70 minut je papež poslušal kardinalovo pripoved. Vsebina razgovora je ostala tajna. Pravijo, da je Pavel VI. očital kardinalu, ker ni ostro odsodil hunti-nih zverstev. Tudi je čuti, da je papež prav na osnovi kardinalovega poročila obsodil krvoprelitje v Čilu. Zatorej danes kardinal ni več mogel molčati, zlasti ker se gol-gota Čilcev nadaljuje.
Znano je, da je kardinal Silva Henriquez v začetku tega meseca obiskal huntinega šefa, generala Pinocheta. Znano je nadalje, da je pred mesecem dni, navzlic protestom desničarjev, bral mašo za pokoj duše prvega Allendejevega sodelavca, socialista Joseja Toe. In znano je tudi, da je bil Toa žrtev huntinih večmesečnih mučenj na ledenem otoku Davvson. Vtem ko je hunta lakonsko sporočila, da je Toa napravil samomor v živčni razrvanosti».
Zdaj pa v odnosih med cerkvijo in hunto je zavladal hlad. Izkušeni kardinal je razumel, da bi se cerkev znašla na napačni poti, če bi se priključila druščini generalskih zarotnikov. Ker se Čilci množično oddaljujejo od hunte. Gre pa za katoliško akcijo. Verski voditelji so zaradi te»? morali izbrati med verniki in hunto. Ta dolgo prizakovani izbor pa pris-
ENERGETSKA KRIZA IN AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Posledice «austerity» hujše kot so računali?
Pri Fiatu velik padec prodaje doma in v tujini - Lancia je v mesecu dni prodala le 331 vozil - Manjša podjetja so doživela že pravi polom
S tem, da se je «austerity» nekoliko omilila in sme človek vsako drugo nedeljo spet za volan, mnogi menijo, da je z energetsko krizo in njenimi posledicami pri kraju. Zato se o tem bolj malo govori. In vendar smo še daleč od resnice. Nedavno smo nekje brali, da je kriza nafte le eden izmed videzov širše krize, ki da bo zajela svet zaradi dosedanje nekontrolirane porabe surovin. V svetu je še cela vrsta problemov, ki bodo v razmeroma kratki dobi prišli na vrsto in bodo prizadeli svetovno ekonomijo morda celo v hujši obliki kot petrolejska oziroma energetska kriza. Toda pustimo to ob strani in se vrnimo k petrolejski krizi oziroma k energetski krizi in njenim posledicah, ki se že kažejo ne več v obliki omejenega prometa, pač pa v širšem obsegu nacionalnega gospodarstva.
Italijanski avtomobilski klub (ACI) je nedavno napravil prvi «obračun» te komaj začete in že opuščene austerity. In rezultati niso prav nič razveseljivi. ACI je vzel v poštev v glavnem dve panogi, ki sta povezani z energetsko avtomobilsko industrijo. Tako v prvem kot v drugem primeru podatki zaskrbljujoči.
Energetska kriza je «eksplodirala» proti koncu lanskega leta. In vendar se je to čutilo v takojšnjem padcu turističnih dohodkov. Deloma na račun kolere v južnih predelih Italije, deloma pa na račun avtomobilskih omejitev je lansko leto italijanski turizem dal manj kot kdaj koli v zadnjih petih letih in skoraj 20 odstotkov manj kot v letu 1972. Ker pa se bodo posledice «austerity» čutile v vsem svojem obsegu šele letos, so gostinci upravičeno zaskrbljeni. V krogih ACI ter v krogih ENIT računajo, da se bo dohodek od tu-
rizma v Italiji letos skrčil za 600 do 800 milijard, to se pravi za polovico. Iz tujine bo letos prišlo morda le 50 odstotkov turistov, ki bi jih sicer prišli/.
Toda medtem ko je v tem primeru govor o morebitnem zmanjšanju turističnih dohodkov, posreduje ACI konkretne podatke s področja avtomobilske industrije. Tu so podatki mirne duše rečeno zaskrbljujoči. Podjetje Fiat ki neposredno in posredno zaposluje o-koli 250.000 ljudi, ugotavlja, da se je doslej prodaja njegovih avtomobilov skrčila za 30 odst, kar zadeva manjšo kubaturo, in kar za 60 odst, kar zadeva vozila z večjo kubaturo. Krepko je upadel tudi izvoz. Logično na račun «austerity» v drugih deželah. Ob koncu 1973 in v začetku 1974. leta je bila v veljavi v marsikateri deželi še strožja omejitev kot pri nas. In s tem so prišle v veljavo «nove navade». Marsikje so se ljudje spomnili, da je človek premično bitje tudi brez avtomobila. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da Zahodna Nemčija sprejema za 35 odst manj Fiatovih vozil kot jih je doslej, Holandska celo za 40 dost. Velika Britanija za 30 odst., ZDA za 20 odst., Švica 15 odst..
Pa ne le Fiat, tudi Alja Romeo je v težavah. V januarju in februarju je družba Alfa Romeo zmanjšala svoj «promet» za 18 oziroma za 36,5 odst., to se pravi, da je v januarju prodala za skoraj petino, v februarju pa za obilno tretjino manj vozil. Kljub temu, da se je v marcu začelo popuščanje, so naročila za 50 odst. nižja kot v lanskem marcu. Še več, računali so z manjšo prodajo, resnična prodaja pa je krepko izpod predvidene nizke prodaje.
Podjetje Lancia je še na slab-
			
(Nadaljevanje na 8. «frani)
šem. V januarju je podjetje prodalo 3000 vozil manj kot v januarju lanskega leta, to se pravi, da je Lancia letos za 58 odst. pod lansko ravnjo. Toliko v januarju.
V	februarju pa je Lancia doživela pravi polom. Prodala je le 331 vozil, kar pomeni da se je prodaja njene proizvodnje znižala za 80 odst. Zato ni nič čudnega, da je bilo konec februarja razvrščenih na velikanskih «dvoriščih» jx>djetja nič manj kot 8000 novih neprodanih vozil.
Če je res da so Fiat, Alfa Romeo (s svojo podružnico na Jugu) ter Lancia velika podjetja, ki vplivajo na celotno ekonomijo v deželi, so podjetja Maserati, Ferrari in Lamborghini le majhna podjetja, ki zaposlujejo razmeroma malo ljudi, vendar so ta včasih barometer za razmere v deželi. In ta brometer je zelo «nizek». Nekaj številk:
Ferrari, ki izdeluje odlična športna vozila, zaposluje le 1062 delovnih moči, toda od teh jih je začasno brez dela kar 885. In tudi tistih obilnih 150, ki so še na delu, imajo komaj 24-umi teden. Podjetje Lamborghini, ki je prav tako majhno podjetje, ki pa izdeluje razkošna vozila, je v januarju in februarju prodalo reci in piši dve vozili. V lanskem januarju in februarju so jih prodali 34. Podjetje Ferrari je konec februarja imelo na razpolago 250 neprodanih vozil.
Pri tem velja dodati še nekaj: podjetje Ferrari se je v zadnjih časih krepko uveljavljajo in računalo, da bodo v letošnjem letu vrgli na trg 2830 vozil, kajti to-lišken je bil račun njihovih programerjev. Zato je podjetje že iskalo nove delovne moči, saj bi izvedba programa potrebovala še najmanj 250 novih delovnih moči. Tako pa je ostalo vse to le sen, saj so začasno umaknili iz proizvodnje 90 odst. svojih delavcev.
Če je res, da podjetja kot so Ferrari, Maserati, Lamborghini itd. ne vplivajo kdo ve kako na ostalo gospodarstvo, ker so ta manjša podjetja, rekli bi nekakšne obrtniške delavnice v primerjavi s Fiatom, je tudi res, da so končni računi nekoliko drugačni. Tudi ta podjetja dajejo dela raznim kooperantom in računi glede tega so zelo preprosti: proizvodnja avtomobilske industrije vzbuja ali omogoča proizvodnjo tudi na drugih sektorjih. K eni milijardi vrednosti avtomobilske proizvodnje je «v normalnih razmerah» treba dodati še za 800 milijonov proizvodnje drugih proizvodnih sektorjev kot npr. industrije plastike, električne industrije, industrije gume, itd.
Če upoštevamo te podatke, poročilo, ki ga je sestavil italijanski avtomobilski klub vzbuja zaskrbljenost in tisti, ki napoveduje polam, je morda velik pesimist, toda bil bi lahko tudi blizu resnice.
V	Zahodni Nemčiji je vsaka sedma delovna sila povezana z avtomobilizmom, v Italiji vsaka deveta. Te številke zares niso razveseljive. Vendar se v nekaterih krogih tolažijo, da je najhuje že nimo. da se bo stanje uravnalo, skratka, da vrag ne bo take črn, kot ga slikajo.
kor ne more živeti s svojimi starši, če starši otroka zavržejo, če več kot leto dni ni mogoče ugotoviti njihovega bivališča.
Posvojiti je mogoče le mladoletnega otroka, nihče ne more imeti več posvojiteljev, razen če sta to zakonca: tudi ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni črti ali brata ali sestro in tudi skrbnik ne more posvojiti varovanca. Posvojitelj mora biti najmanj 18 let starejši od posvojenca.
Popolna posvojitev je dokončno dejstvo in je možna le v izjemnih, z zakonom točno opredeljenih primerih, ki pa so življenjsko najbolj upravičeni. Popolna posvojitev bo predvsem ukrep organa za varstvo družine, ki bo skrbno pretehtal, kdaj in komu bo izdal odločbo o posvojitvi.
Seveda pa še naprej ostaja možnost nepopolne posvojitve, ker glede na življenjske razmere pač ni mogoče pričakovati, da bi vsem potrebnim otrokom lahko zagotovili tako varstvo, kot je popolna posvojitev. Bistvena razlika med popolno in nepopolno posvojitvijo je v dejstvu, da pri nepopolni posvojitvi dobi posvojenec do posvojitelja enak položaj kot lastni o-troci, ne nastane pa sorodstveno razmerje med posvojencem in sorodniki posvojitelja in prav tako se ne prekinejo vezi med posvojencem ter njegovimi rodnimi starši in sorodniki. Še ena bistvena razlika: nepopolna posvojitev ne velja za vselej, lahko se razveže.
Urejeno je tudi vprašanje posvojitve po tujih državljanih. Tuj državljan lahko posvoji jugoslovanskega otroka samo v izjemnih primerih in sicer potem, ko je organ za varstvo družine storil vse, da bi našel domačega posvojitelja, pa ni našel in ko da svoje privoljenje za odhod otroka v tujino pristojni republiški organ za socialno varstvo.
Ureditev novega doma otroku, za katerega ni poskrbela lastna družina, je nadvse občutljivo vprašanje, kar je imel zakonodajalec nedvomno pred očmi. Bilo je tudi nemalo sporov v zvezi s posvojenimi otroki, brali smo o ugrabitvah in poskusih ugrabitve posvojenih otrok, o vtikanju sorodnikov, zaradi česar je bil otrok pogosto zelo prizadet, čustveno razpet med svojo pravo in novo družino. U-vedba popolne posvojitve in ureditev posvojitev po tujih državljanih bo preprečila marsikak neljub in za otroka nezdrav, zaplet, ker zaradi življenjskih določil novega zakona bo mogoče boljše in učinkoviteje poskrbeti za otroke, ki potrebujejo nove starše, novo toplo družinsko zavetje.
Skrbništvo in rejništvo -posebna oblika varstva otrok ^
Skrbništvo tudi nov zakonski o-snutek o družinskih razmerjih v bistvu ureja tako, kot je -bilo urejeno v dosedanjem temeljnem zakonu o skrbništvu. Ta zakon je po datumu izida najmlajši med družinskimi zakoni, saj je bil pred devetimi leti korenito predelan in usklajen z ustavo. Skrbništvo je posebno družbeno varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši in pa polnoletnih ljudi, ki niso sposobni skrbeti zase.
Novost pa je določba, po kateri dobi mladoletnik pod skrbništvom pravico do opravljanja svojih pravnih poslov ter do razpolaganja s svojim dohodkom s 15. letom in ne s 14. letom starosti, kot je to veljalo doslej. Predvideno je tudi skrbništvo za posebne primere. Če se znajde v stiski tuj državljan, mora organ za varstvo družine poskrbeti za njegovo o-sebno varstvo in zavarovati njegove pravice in koristi, dokler ne prevzame skrbi zanj organ njegove države.
V osnutek zakona o družinskih razmerjih je vključeno tudi rejništvo kot posebna oblika varstva otrok, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti s svojo družino. Rejništvo je doslej urejal poseben republiški zakon, sedaj pa je zajeto v nov družinski zakon, ki ni mogel mimo dejstva, da rejniška družina opravlja določene dolžnosti, ki sicer spadajo v okvir roditeljskih pravic.
Po novem so razširjen; razlogi, zaradi katerih se lahko odda o trak v rejo, posebej pa je urejeno rejništvo za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju, ki imajo v reji v ustreznem kraju tudi možnosti za usposabljanje. Zgledne uspehe so dosegli zavodi za gluhe, ki ugotavljajo, da je rejništvo v prav izbrani tuji družini ustreznejše okolje za otroka kot zavod.
Med novosti nove družinske zakonodaje sodi tudi uvedba novega organa za varstvo družine, če vztrajamo pri načelu, da v družinskih dramah nikakor ne smejo biti otroci tisti, ki bi izgubili, bo novi organ izbral pravi čas, ko bo posegel v družino kot od družbe pooblaščeni organ, ki bo zaščiti) mladoletne otroke in druge osebe, če bi bile ogrožene. Organ za varstvo družine bo v glavnem o-pravljal naloge, ki so jih doslej skrbstveni organi.
.............................................................................
nejasno situacijo. Srečne ure z ljubljeno osebo.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Utrdite si finančni položaj. Bodite potrpežljivi z najmlajšimi. Nerazpoložen je.
KOZOROG (od 21.11. do 20.12.) Uspešen dan za umetnike. Razčistili boste nesporazum, ki je obstajal že dalj časa.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bo dite previdni v odnosih do predstojnikov. Ne prisluhnite zlobne mu obrekovanju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugo den dan za trgovce. Če hočete, da bo v družini sprejet vaš načrt, bodite diplomatični.
ko, da ni mogoče zagotoviti popolne enakosti, je prav, da to enakost uzakonijo vsaj pozitivni predpisi.
Roditeljsko pravico opravljajo starši sporazumno, v primeru spora pa odloči družbeni organ za varstvo družine. V določbah o razmerjih med starši in otroki je pomembna novost, da takrat, ko starši ne živijo skupaj z otroki, kot je to običajno, če starša nista poročena ali sta razvezana, tudi roditelj, pri katerem otrok ne ž' vi, sodeluje, soodloča o otrokovi vzgoji in pri vseh za otrokovo življenje pomembnih odločitvah, kot je, denimo, izbira šole, poklica itd. Seveda pa morata roditelja izpolnjevati svoje dolžnosti do otrok.
V osnutku je predvidena tudi možnost, da na podlagi posebnih razlogov in sodne odločbe dobi popolno opravilno sposobnost mladoletnik, ki je postal roditelj. To bo omogočalo materi nezakonskega o-troka, da bo sama varovala interese svojega otroka.
Ugotavljanje očetovstva zunaj zakona rojenega otroka je v glavnem urejeno kot doslej, novost pa je, da lahko oče prizna otroka za svojega tudi pred organom za varstvo družine, če pa tega ne stori, preostane materi vložitev tožbe za ugotovitev očetovstva. Če pa mati nima roditeljske pravice, vloži tožbo otrokov skrbnik in sicer s privoljenjem organa za varstvo družine, pa tudi sam otrok, ko postane polnoleten.
Otroka lahko prizna za svojega mladoletna oseba, če je stara najmanj 15 let.
Ne glede na priznanje očetovstva, pa lahko tisti, ki dokaže, da je zvedel za okoliščine, ki kažejo, da otrok ni njegov, spodbija očetovstvo. V osnutku je predlagano, da spodbijanje očetovstva ne bi bilo več vezano na določen rok ali da lahko oče spodbija o-četovstvo še pet let potem, ko je začel sumiti, da otrok ni njegov.
Predvidena je tudi možnost za ugotavljanje materinstva in sicer z enakim postopkom, kot velja za ugotavljanje očetovstva, kolikor iz narave stvari ne izhaja kaj drugega. Oče nezakonskega otroka je dolžan prispevati svoj delež k stroškom za novorojenčka, pa tudi za preživljanje matere pred rojstvom otroka in po njem, dokler se spet ni sposobna sama preživljati.
Od novosti v zvezi s preživninami je najpomembnejša določba, da o višini preživnine lahko sklenejo sporazum pred organom za varstvo družine in bi poslej tak sporazum predstavljal tudi izvršilni naslov. Starši morajo otroke preživljati tudi, če so že polnoletni, če se redno šolajo, dodana pa je tudi določba, da morajo starši skrbeti za otroke, ki niso sposobni za samostojno življenje, vse dotlej, dokler ta nesposobnost traja.
Posebej pa je polnoletnim otrokom naložena dolžnost, da preživljajo svoje starše, če so nesposobni za delo in ne premorejo dovolj ' sredstev za življenje.
Popolna posvojitev -težko pričakana novost
Določbe o popolni posvojitvi so tista težko pričakovana novost, ki bo prinesla nov žarek sreče tistim, ki nimajo svojih otrok. Tujega o-troka pa so se obotavljali posvojiti, ker doslej zakonodaja ni poznala popolne posvojitve. Marsikdo bi posvojil otroka le s pogojem, da bi bil resnično samo njegov, da bi se povsem vključil v njegovo družino in sorodstvene vezi.
Uvedba popolne posvojitve to o-mogoča. Je tudi ni mogoče razvezati, posvojenec pa bo dobil položaj lastnega otroka posvojitelja, e-nake pravice in dolžnosti. Posvojitelji se vpišejo v matično knjigo kot starši posvojenca.
V katerih okoliščinah je možna popolna posvojitev? če je otrok popolna sirota, brez staršev in če gre za okoliščine, ko otrok nika-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za uresničenje vaših načrtov je potrebna diskretnost. Če gres té na pot, se dobro pripravite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne u-kvarjajte se z nezanimivimi pobudami. Neko prijateljstvo bo spodbudilo optimizem.
DVOJČKA (od 21.5, do 21.6.) Nekaj, česar niste predvideli, bo odpravilo vašo neodločnost. Postavili se boste za prijatelja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Dobre novice glede nekega posla. Rešili boste neko družinsko vprašanje.
Virninia Zeani, ki že 25 let nastopa v najrazličnejših vlogah, je pela vlogo Violette :e 600 krat. Sicer pa znaša njen repertoar 62 oper
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utegnili bi postati neobjektivni in povzročiti nekomu krivico. Prehodna kriza v čustvenem pogledu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S tem, da boste poravnali spore med delavci, boste koristili predvsem sebi. Prijeten večer.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Čakajo vas novi problemi, izkoristite vse svoje najboljše možnosti. Prejeli boste darilo ali pošto.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20. 11.) Z dobro voljo boste rešili
SOBOTA, 20. APRILA 1974
9.30
12.30
12.55
13.30 14.10
17.00
17.15
17.25
17.35
18.30
18.55 19.20
19.30
20.00 20.40
21.45
22.30
18.15
18.45
20.00
21.00
21.50
9.30,
12.55
17.25
18.00
18.15
19.05
19.15 19.45 20.00 20.20 20.30
21.25
21.50
22.05
17.25
19.45
20.15
20.30
21.20
21.50
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
- 11.30 Šola Poljudna znanost:
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: ROMMEL
Komični filmi
DNEVNIK
Tedenska oddaja o šolskih problemih
DNEVNIK
Izžrebanje loterije
Program za najmlajše:
Otok kobilic: Zarjaveli ključ Zgodbe Flika in Floka Češkoslovaška risanka Program za mladino Poljudna znanost: Monografije Teden dni v parlamentu Nabožna oddaja Kronike ekonomije in dela DNEVNIK MILLELUCI
Glasbena oddaja z Mino in Raffaele Carrà Nocoj se bo na peti oddaji Milleluci zbrala cela vrsta «vese lih» umetnikov in sicer Aldo Fabrizi, Tino Scotti, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia in Tony Pucci. Mina in Raffaela Carrà bosta skušali z njihovo pomočjo obuditi ponovno k življenju skoraj povsem izumrlo vrsto prireditve, namreč stari varie-te,_ki je še živel ali vsaj životaril v petdesetih letih. Mina bo pač pela tedanje popevke, Raffaela pa bo v skrajno omejenem oblačilu njena subretka. Glasba pa bo malone klasična. Če ponovimo, da bodo nastopili Fabrizi, Scotti, Franchi in podobni, je računati da bo — veselo A — Z: Dogodek kako in zakaj?
DNEVNIK
DRUGI KANAL
Vzgojni problemi
Tedenska športna oddaja: Dribbling Trio Barton, Stefanato in Petratti
Pianistka, violinist in kontrabasist bodo izvajali Boccherinija in Mozarta
Montparnasse, legenda
Protagonisti tega, četrtega nadaljevanja so nekateri glasbeniki, ki so v letu 1916 v neki dvorani v Montparnassu izvajali prve jazzovske skladbe v Evropi. Seveda niso bile domače, francoske, pač pa so prišle iz ZDA. Glasbeniki, ki so sestavljali tako imenovano «Skupino šestih», so postali pozneje slavna imena in sicer Milhaud, Honegger, Paulenc, Tailleferre, Durey in Auric. Pozneje se jim je pridružil še Satie. Nekakšna duša te skupine je bil «estet besede» Jean Cocteau CANNON:
TV film v režiji Dona Medforda, v glavnih vlogah William Conrad, Mitchel Ryan, Wright Ron Harper itd.
Bandita Sam Ratson in Al Roper si s strelnim orožjem skušata «razdeliti» denar, do katerega sta prišla z drznim ropom. Ratson pri tem izgubi življenje, Roperja pa, ki je hudo ranjen, reši njun «kolega» Marion, ki ga spravi «na varno» v majhno mestece divjega zahoda. Cannon, ki skuša rešiti u-kraden denar za zavarovalno družbo, pa pride v mestece, kjer ga preseneti nenavadno gostoljubje. Tu zve, da upajo na skorajšnje odprtje rudnikov, ki so jih že zdavnaj opustili. Krajevni šerif pa mu namigne, da bi bilo bolje, če bi se odpravil kar tja, od koder je prišel, toda Cannon hoče zadevo razčistiti . ..
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35, 12.00 Šola
Plastične mase, Matematika, Marksizem, Slovenska književnost, Za prosvetne delavce
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: SZ — ŠVEDSKA SREČANJE S TONČKO MAROLTOVO
Ni še dolgo, ko se je občinstvo jugoslovanske TV moglo srečati s Tončko Maroltovo. Bilo je to 8. marca letos, na praznik žensk. Danes se bodo gledalci ponovno srečali s Tončko Maroltovo, ki je pred nedavnim slavila svojo 80-letnico. O Tončki Maroltovi smo ob njenem jubileju že spregovorili in jo našim bralcem bežno predstavili. In vendar ne bo odveč se k njej vrniti, saj je Tončka Maroltova duša ansambla «France Marolt», ki goji slovensko folklorno bogastvo, hkrati pa ena najbolj zaslužnih zbirateljev slovenskega folklornega boga stva nasploh.
Začela je že davno s svojim možem, pokojnim Francetom Maroltom, dirigentom slavnega Akademskega pevskega zbora. Po njegovi smrti v prvih letih po osvoboditvi, je z začetnim delom nadaljevala in menda še danes ni odnehala. Hodila je po vseh predelih Slovenije, zapisovala besedila, napeve, plese, beležila je vse ljudske običaje, da bi ne šli v pozabo. Bila je tudi pri nas, na Tržaškem in obiskala Breg in Kras. Kljub svojim letom je še vedno čvrsta in dobre volje in še vedno marljiva kot mravlja Obzornik
«Zvezdica», sovjetski film Modni nasveti in priporočila Gledališče v hiši Detel Nagajivček, risani film DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar ŠTIRJE ASI
Zabavno - glasbena oddaja za vse jugoslovansko TV omrežje
Pravnuki, zabavna risanka
DNEVNIK
CANNON, serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Nogometna tekma: željezničar — Sloboda, prenos iz Sarajeva
Barbara, serijski film
DNEVNIK
Podkupovanje in korupcija Dogodivščine na morju, serijski film Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu:
Tekma med ZS in Švedsko, prenos iz Helsinkov
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert: 18.45 Glasbena zlepljenka; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zborovsko petje;
20.00	Šport; 20.50 Odskočna deska; 21.20 Kvartet Safred; 21.30 Popevke; 22.30 Nežno in tiho.
> TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Dialogi o glasbi; 16.20 Poklic: kraški vozarji; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Razvedrilo ob glasbi; 10.45 Glasba in nasveti;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.00 Ansambel Exeption; 15.30 Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 19.00 Za konec tedna; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Najnovejše plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija; 14.50 Znanstveno srečanje; 15.10 Veliki variete; 17.10 Moretti: Capò nel paese di Polifòno; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na
sporedu; 21.45 Glasbeno - govorni spored.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošče za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.35 Poje Barbara Streisand; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Neapeljske; 16.35 Inštrumenti v glasbi; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Italijanska folklora; 18.53 Med nami rečeno; 1.955 Puccinijeva «La fanciulla del West».
IH PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Ruska komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Berliozove «Trojanke»;
16.30	Kitarist Segovia; 17.25 Brez Naslova; 18.00 Skeči; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Večerni koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji
dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 Predstavljamo vam..,;	10.15 Glasbeni drobiž;
12.10	Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga:
17.10	Orgle; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.00 Majhni ansambli; 21.15 M. Marinc: Inšpektor Ris ne miruje; 22.20 Oddaja za izseljence.
Drugačen dialog
~V
Cas za novo obdobje
Porajr* se novo obdobje mednarodnih gospodarskih odnosov — Že drugi teden razprave o gospodarskih vprašanjih v GS — Zahteve držav v razvoju
OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO«
NEW YORK, 18. aprila — Mukoma, vendar zanesljivo se poraja novo obdobje mednarodnih gospodarskih odnosov. Očitno je, da se je med razvitim svetom in državami v razvoju začel nov dialog, kakršenkoli že bo končni izid izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, ki že drugi teden razpravlja o svetovnih gospodarskih vprašanjih.
2e dejstvo, da je bilo prvič v zgodovini svetovne organizacije sklicano takšno zborovanje in da so na njem po zorno prisluhnili' glasu tistih, k: so že doslej zahtevali pravičnejše razmerje v splošni delitvi, vendar je bila ta za hteva kot glas vpijočega v puščavi — dokazuje, da se je v mednarodnih odnosih ne kaj bistveno spremenilo.
To optimistično ugotovitev potrjuje vrsta pozitivnih predlogov, ugodnih odmevov in opazna evolucija stališč tistih, ki so še do včeraj orna-lovaževalno, skeptično in nezaupljivo gledali na »upor revnih«. Okrepila se je združena politična volja številnih držav tretjega sveta. Občutek pripadnosti neuvrščenemu gi banju, ki se zavzema za ena kopravne in demokratične mednarodne odnose, vliva mnogim narodom moralno moč, da vztrajajo v upraviče nih zahtevah.
Ekonomika se je znašla v
Na razorožitveni konferenci petindvajsetih držav, katere letošnji del se je začel pred dnevi, že leta m leta ponujajo eno in isto, že zdavnaj postano jed, ki pa se je nihče noče dotakniti. Razoro-iitvena konferenca traja od leta 1962, sprva so na njej dosegli nekaj uspehov, zadnjih nekaj let pa ne pridejo nikamor, tako da letos lahko zapišemo iste očitke na rovaš jedrskih sil kot prej.
Osrednja tema konference je torej že nekaj let prepoved vseh vrst kemičnega orožja ter prepoved vseh jedrskih poskusov. Razprava je popolnoma jalova iz dveh razlogov: ker se konference ne udeležujeta Francija in LR Kitajska in ker ZDA in SZ kot največji jedrski sili nikakor ne moreta ali nočeta odpraviti nesoglasij o zadevi.	V.
Francija noče na razorožit-veno konferenco, ker meni, da še ni vsaj deloma dohitela velesil v jedrski oboroži-
središču političnega zanimanja. Že to, da se izrednega zasedanja generalne skupšči ne OZN udeležuje sedem vo diteljev držav, dva podpred sednika vlad, 74 zunanjih mi nistrov in 27 ministrov dni gih resorov, daje zasedanju izjemen pomen.
Neuvrščene države in drža ve v razvoju menijo, da se bo z ureditvijo teh vprašanj hkrati okrepila njihova poli tična neodvisnost, to pa je obenem tudi pogoj nadaljnje ga popuščanja napetosti Kot je bilo tudi pričakova ti, takšnih bistvenih zahtev na svetu, v katerem stoletja via dajo zakoreninjena pravila, ni lahko uveljaviti. Tu se pre pleta vrsta različnih mnenj od tistih, ki jih je mogoče z dogovori uskladiti, preko ti stih, kjer so nujno potrebni močni argumenti da bi pri šli do zbližanja, pa vse di odkritih opozoril in ostrega križanja stališč Po zamisli neuvrščenih je
tvi. Po mnenju Pariza naj bi Francija sodelovala v takšnih pogovorih tedaj, ko bo njen «jedrski glas« donel po vsem svetu. LR Kitajska stoji v bistvu na podobnem stališču, le da ga prikazuje z drugačnim izrazjem V razorožitveni konferenci vidi zaroto im perializma in kapitalizma, ki utegne Kitajski škoditi.
ZDA m SZ uradno sicer niso rekle, da se o popolni
prepovedi jedrskih poskusov ne da govoriti, če Francije m Kitajske m v Ženevi, vendar se tako vedeta.
Velesili imata pri tej zadevi še »svoj« spor: načeloma sta za prepoved kemičnega orožja m jedrskih poskusov, ' vendar si nasprotujeta o tem, kako to nadzorovati. Ameriški predstavniki zahtevajo nadzorstvo na kraju samem.
glavni namen izrednega zasedanja, doseči sporazume o učinkovitejšem finansiranju razvoja držav tretjega sveta (vštevši tudi nujno potrebno takojšnjo pomoč najbolj og roženim državam), dogovorit) se o cenah surovin in določiti vlogo OZN v vrsti akcij, ki nai bi sledile sklepom 'ega za sedanja. Dokončno je zmaga la teza o medsebojni odvis nosti sveta in splošno priznana je postala potreba, da se sedanji odnosi spremene.
ZDA kot najbogatejša drža va zahodnega sveta, ki razpolaga z močno tehnologijo, ki ima hrane v izobilju in ki ji ne manjka izdatnih virov energije so sprevidele moč združene akcije ter so ponudile nekatere predloge za dia log, hkrati pa je opaziti tu di, da si prizadevajo omejiti vpliv neuvrščenih držav m dr žav v razvoju. Zahodna Evro pa ni prišla toliko naproti, kot je bilo pričakovati. Sovjetska zveza in druge vzhod
sovjetski zastopniki pa zavračajo to misel, češ da bo bila to »zakonita špijonaža«. Pri kemičnem orožju je stvar še bolj zapletena, ker doslej sploh še niso našli načina, kako z zadostno mero zanes Ijivosti ugotoviti, ali neka to varna dela kemične izdelke za vojne potrebe ali za civilno rabo.
Skupina neuvrščenih držav, ki sodelujejo na konferenci,
je že lani s posebnim memorandumom pozvala Francijo in LR Kitajsko, naj vendarle sodelujeta na pogovorni v Ženevi, razen tega pa je obtožila velesili, da nič ne sto rita, da bi se pokazal kakšen uspeh. Memorandufn je bil zelo jasen in izzvenel je kot očitek velesilama, da so ženevski pogovori pravzaprav odvečni, dokler ZDA in SZ
neevropske socialistične države pa bolj podpirajo neuvrščene kot politično gibanje, manj pa države v razvoju glede na njihove gospodar ske probleme. Skoraj vse dr žave se izogibajo odkriti konfrontaciji, so za sodelovanje, toda njihovi koncepti so različni Samo LR Kitajska m i Albanija zastopata tezo o »totalni konfrontaciji«
Odbor izrednega zasedanja pripravlja deklaracijo o vzpo stavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve in pro-gran ukrepov za rešitev glav nih gospodarskih problemov na svetu. Največ razpravljajo o nacionalizaciji in o vseh po sledicah, ki jih tak korak povzroča Živahna razprava se je razvila tudi o skladu z.a financiranje razvoja. Sproženi so bili trije predlogi, s katerimi so priši; na dan Alžirija, Iran in Venezuela.
Izredno zasedanje je zdaj na pol poti. Neuvrščene države in države v razvoju so se tudi tokrat uveljavile kot sil na mednarodna moč. Nihče, kdor trezno misli, seveda ne pričakuje, da bo sedanje za sedanje že rešilo vse probleme Toda tu naj bi se snežna kepa šele začela kotaliti.
EFRAIM KURTAGIČ
ne naredijo konkretnega ko raka naprej.
Velesili že tani nista hoteli naravnost odgovoriti na ta očitek marveč sta nadaljevali v starem slogu: krivdo za mrtvi tek sta valili druga na drugo.
Glede na razmere v svetu v zadnjih nekaj letih ter na številna podobna pogajanja, na katerih hočeta imeti velesili glavno besedo, je jasno, da ZDA in SZ ni preveč do resnega dela v Ženevi. Predvsem prav v tem času teče nekaj velikih mednarodnih konferenc, na katerih skušata velesili zmagati s svojimi stališči: gre za evropsko varnostno konferenco, za med-blokovska pogajanja o skrčenju oboroženih sil v srednji Evropi, za konferenco o Bližnjem vzhodu in ne nazadnje za pogajanja o strateški oborožitvi (SALT). Kaže, da sta si uplesili sestavili nekakšen »vozni red« za vsak problem posebej in da nočeta uvideti, da so vsi problemi tesno povezani med seboj.	S.	IVANC
Inflacija
pesti
hunto
Čile je svetovni rekorder v inflaciji — Letos še za 300 odstotkov
BUENOS AIRES, 18. aprila (Tanjug) — Cile je ostal sve tovn. rekorder v mflacij! in vse kaže, da hunti m uspelo utrditi zelo nevarne gospodar site fronte. Po pravkar objav ijemh uradnih podatkih so cene v prvih mesecih poskočile za 47 odstotkov. Hunta na poveduje, da bo stopnja inflacije znašala letos približno 300 odstotkov.
Drvečo inflacijo najbolj bo-leče občutijo delavci in uslužbenci, katerih plače so po huntinem odloku zamrznile. Večina čilskih delavcev dobiva po 25 dolarjev na mesec Zato se je v mnogo čilskih domov naselila revščina. Hunta je povsem uničila vse gospodarske dosežke, zlasti delavskega razreda, ustvarjene meo' AUendejevo vlado. Minister za gospodarstvo Leniz je izjavil, da je zasebni sektor temelj državnega gospodarstva, in dejal, da bo hunta vrnila starim lastnikom vsa podjetja, nacionalizirana za časa Allendeja.
Zato se vse bolj množično vračajo bivši lastniki naciona imranih podjetij. Gre za kakih 300 pomembnih gospodar s kih organizacij, ki so jih praktično vrnili zasebnikom; 50 podjetij ameriških družb ima spet svoje podružnice v Čilu, zasebna last pa so spet postale vse banke in zunanja trgovina.
Berite
Primorski
dnevnik
Postana jed
//dno/ - legende in resničnost
Tam, kjer teče reka
Glavno mesto DR Vietnama se je najprej imenovalo Dang Do, kar pomeni prestolnico Vzhoda — Bilo pa je tudi Trang Long ter naposled Ha Noi
HANOI, aprila — Glavno mesto DR Vietnama se je najprej imenovalo Dang Do, kar pomeni prestolnico Vzhoda V dolgi zgodovini pa se je ime spremenilo v Trang Long, kar pomeni kraj, odkoder vzletavajo zmaji. Današnje ime, ki ga Vietnamci pišejo ločeno — Ha Noi — bi v našem jeziku pomenilo: tam, kjer teče reka.
Videti je, da je ta zadnji naziv tudi najbolj ustrezen sa„ Hanoi leži ob bregovih Rdeče reke, ki pomeni življe nje za miljone ljudi v njem dolini, vse do izliva v Veliki ocean.
Dolina pomladi
Milijonsko mesto je ob ne deijah še bolj živahno kot sicea Na stotine trgovimc z različnimi izdelki domače obrt., prodajaln z ročnimi pooežeiskimi izdelki m maj rm.h pouličnih stojnic s orano je odprtih tako kot ob de la'-mkih. V Hanoiu je velika tržnica v mestnem središču in una, tako sot je že » na vacc pn narodih tega dela Azije, simboličen naziv: Dang Huan. kar pomem dolina po mladi In res je na tržnici sbrano skoraj vse, kar daje narava m kar ustvarjajo iju dje v tej dežeh večne po mlacu in poletja.
Težko bi opisali tržnico Dang Huan. Na njej je mar sikaj, kar dobro poznajo tu d, ljudje iz cehnskega poo nebnega pasu: zelje, paradiž nut, kumare, ostra paprika fižoi, kokoši m piščanci v kletkah, domači zajci, golobi gos- in race Se več pa je tistega, kar uspeva ie v tem poonebju m za kar bi bilo skoraj nemogoče najti v našem jeziku pravšnje ime: ko remke Hranljivih rastlin, naj razMčnejše zrnje, sočivje m sadje nenavadne oblike ui nan. tujega okusa Na tržnici je tudi prostor, kjer imetje prodajajo blago m pridelke s svoje pičlo odmerjene ze mlje ka se ne meri ne v hektarih ne v arih, temveč v kvadratnih metrih.
St tudi zadružne oziroma državne prodajalne, ki po nekoliko nižjih cenah ponu jAjo blago iz kolektivizirane proizvodnje Tudi tržnica »Dolana pomladi« ima svojo burno vojno zgodovino. Ob vhodu v glavno tržno dvora no Je slika, ka prikazuje francoske vojake s tanki, ko poskušajo vdreti na tržnico, a pn tem množično padajo v boju z zabarikadiranimi branilci — delavci in kme
ti
Ob zelo dolgih ulicah stoje vrste povečanih pritličnih hiš Povsod se kaj dela, po Iz majhnih pritličnih hišic
ui provizonjev prihaja vonj hrane Na tisoče in tisoče Kolesarjev križan v vse sme r ne da bi meh kakršnekoli sornpiekse pred redkimi oseb nuni ali vojaškimi vozili. Vo zimo se po cesti, imenovani »cesta mladosti«, ker Jo je leta 1956 zgradila hanojska mladina s prostovoljnim de lom Na levi strani leži jeze ro Hoan Klein, v Katerem kot vedo povedati, žive želve ,ud’ po več kot tono težke Legenda pran, da te želve — velikanke prilezejo na obalo jezera, kadar se obeta dol go obdobje miru. Ljudje pn poveduje jo. da je ena od teh velikank prilezla iz vode tudi pred podpisom pariškega sporazuma. V bližini >e še Zahodno jezero, ki je bilo grobncia več ameriških bombnikov, sestreljenih konec le ta 1972
Pagodo Tranh Kok, ki sto ji nasproti Zahodnega jezera, so zgradili v 4. stoletju naše ga štetja v sporam na eno od zmag nad mongolskimi za vojevaici Veliko starih ljudi prižiga dišeče paličice in jih polaga v posodo ob nogah večno smehljajočega se oude Pagoda m spomeniki na kra
uh kjer so pokopani zname niu budisti&ii duhovni, no sijo napise v kitajskih tue rogiifih. Kitajsko pisavo so uporabljali do prve polovice 19. stoletja, ko so z oddaije nih morij in oceanov prišli v te kraje pm Francozi m s seboj prinesli latinico.
Pagodo Quan Trann, pra stan spomenik, ki je poo zaščito države, pa so posta vito že leta 1258 pred našim štetjem. Legenda pravi, da so to svetišče zgradi) na kraju, kjer so se v prastarih časih izkrcavale ladje, ki so prihajale z neba Velikanski buaa, vht iz kovine leta 1677 je bil prvi primer, ko so se pr postavljanju takih spo menikov odrekli tradicional nemu lesu. Tudi tu je čutiti von; prižganih paličic, ki Jih prinašajo obiskovalci in po lagajo k budovm nogam. V Hanoiu stoji tudi nekaj kati> Uškib katedral v gotskem slogu.
Čudna zver
Živalski vrt Je še posebna znamenitost Hanoia — ui Kraj, kjer se redno zbira množica ljudi starih m mia dih, otrok In odraslih. V ha nojskem živalskem vrtu pa
imajo čudno »zver«. Ni ne slon, ne piton, pa ne tiger iz anamskih džungel In tudi ne opica, temveč — razkosano vojaško letalo ponos ameriškega letalstva, hombmk B-óis Razbite ostanke rega močnega bombnika so položili v železno kletko, okob katere se zbirajo obiskovalci ooi, množično kot okob Kletk z divjimi zvermi To je pravzaprav eno od 23 letai tega tipa, ki jih »e hanojska ,e-taiska obramba sestrelila z raketami decembra 1972. v znamenitih »dvanajstih oneh« strašnega bombardiranja, Ki m pojenjalo ne podnevi ne ponoči in Katerega cilj ie bilo izbrisati Hanoi z zemeljskega površja.
Tam, kjer je bilo do odhoda Francozov veliko močvirje se danes razprostira naj-epš’ park modernega Hanoia pravzaprav botanični vrt », izrednimi eksotami redkega rastlinja in drevja. Park so simbolično poimenovali »Združitev«, uredili pa so ga s prostovoljnim delom meščanov po veliki zmagi nad Francozi pri Dien Bien Phuju. Preč akvariji z ribami, ob obalah umetnih jezer, pred rastlinjem, ki ga vešče roke pravlja, prodaja in kupuje, vrtnarjev tako upogibajo, da raste v podobi slonov, ievov ali Jelenov, je vedno veliko
ljudi.
2IKA LAZAREVIČ
HANOI — Povsod množice kolesarjev, ki nimajo kompleksov pred redkimi avtomobili	Fotoarhiv »Dela«
Francija se pripravlja na volitve
Spolzka pota napovedi
Volilni stroj se giblje še počasi in okorno
Od našega pariškega dopisnika
PARIZ, aprila — Med belo cvetočimi češnjami in kostanji, odetimi v sveže zelene spomladanske obleke, so vzbrsteli ob pariških bulvarjih prvi volilni lepaki. V senci bogatih hiš iz rezanega kamenja, med sivimi stre-hami se je med komičnimi filmskimi lepaki in brezhibno veselimi reklama-mi za zanesljivo najboljši pralni prašek in zajamčeno najlepše čevlje prvi pojavil nenavadno resnobni obraz bordojskega župana:	Jacques Chaban-
Delmas.
Propagandisti so izbirali nekoliko bolj vzvišena mesta, a v glavnem so pač lepili tam, kjer so volilni štabi zakupili prostor Na Elizejskih poljanah, kjer gre vsak dan mimo na de-settisoče ljudi, ima »cher Jacques« rezerviranih pet panojev; »cher Valéry« menda tudi Mitterrand še poizveduje, toda kot se je zvedelo, ima njegova svakinja, filmska producentka, zakup Ijenih pet panojev, ki jih noče oddati kandidatom vladne koalicije .
Ljudstvo francosko? Ce boš imelo kdaj v zgodovini pol toliko oblasti, kot ti jo zdaj pripisujejo kandidati, ki se sklicujejo nate. bo francoska revolucija naposled postala resničnost. Nihče izmed kandidatov ne skriva, da se niti v sanjah ni odločil za kandida turo iz osebnih interesov — ta je bil prisiljen poseči v boj »zaradi vesti«, oni »zaradi dolžnosti«, tretji spet je po dolgih duševnih mukah uvidel, da še lahko služi domovini.
Vsi hočejo veliko dobrega
Kljub spodbudnim besedam, kljub množici kandidatov in čeprav je izid volitev tokrat negotov kot še nikdar doslej, se ljudstvo še kuja in volilna kampanja, ki se je uradno komaj začela, se še ni ravno ogrela. Taka je kot to pomladno sonce, ki je skozi okno ali iz avtomobila videti veliko prijeti nejše, kot je v resnici. Volilni stroj se giblje še počasi in okorno, kot da ne bi bil dobro namazan. Ljudje so gotovo nekoliko zmedeni, ker kandi dati rasejo kot gobe po dežju, in vsi ti manevri so se marsikomu priskutili. Mnogi so tudi resignirani, tako kot vladna koalicija, ki vsaj za zdaj podpira svoje kandidate bolj vdano v usodo kot z gorečim navdušenjem Izbira res ni velika, vsaj kar se ka kovosti tiče. Težko je biti predsedniški kandidat po de Gaullu, ki je znal vdih niti volivcem nekaj več kot samo politično pripadnost, pa tudi Pompidou ju, ki je bil, če nič drugega, nesporni gospodar in zanesljiva vrednost.
»Vsi ti kandidati nam hočejo pred vsem veliko dobrega,« je te dni skoraj nekoliko naveličano pripomnil komentator državnega radia. Tistim, ki se zavzemajo za varstvo okolja ali za enakopravnost žensk, tega seveda ni treba posebej dokazovati, pa se vendar trudijo; toliko bolj razumljivo je, da poskušajo »resni« kandidati že v uvodnih zamahih dokazati Francozom, da imajo najsolidnejši program in da so sploh edini, ki lahko rešijo deželo pred katastrofo, če je že ne bodo popeljali v boljšo prihodnost, kar pa je samo po sebi umevno
Kljub povodnji besed velikih programov v podrobnostih še ne poznamo; pa nič ne de, podrobnosti bodo tako ali tako tudi pozneje predvsem kost za ozko elito. »Mali« volivec, ki bo imel v trenutku odločitve v volilni kabini odločilno težo, se bo ravnal bolj po tistem sedmem čutu, ki je pri Francozih zelo razvit. Ta njegov čut reagira bolj na nagonsko oceno osnovnih idej in na vtis, ki ga napravi kandidatova osebnost, ne toliko na točke njegovega programa.
Človek levice
Za povprečnega volivca je Francois Mitterrand človek levice pa tudi človek, ki je v središču volilne kampanje. O njem največ govorita levica in desnica — za levico je upanje, za desnico je največja nevarnost. Letos bodo pravzaprav v bistvu volili za Miti terranda ali pa proti njemu Tega se zavedajo tudi propagandisti obeh kan didatov iz vladne koalicije in gotovo ni naključje, da tako Chaban-Delmas kot tudi Giscard d'Estaing s prstom najprej kažeta na skupnega kandidata
levice. Njun propagandni stroj poskuša dopovedati ljudem, da gre na teh volitvah za odločitev med kapitalizmom in socializmom, oziroma liberalizmom in birokratizmom, kot pravi Giscard d’Estaing, svobodo in totalitarizmom, kot trde veljaki UDR, med peklom, kot kriči Chaban-Delmas, in rajem, kot bi lahko dopolnili to borbeno geslo bordojskega župana.
»Baron golizma«
V resnici seveda ne samo da ne gre za to, marveč ne gre niti za izbiro med dvema družbenima sistemoma. Mitterrand je kandidat vse levice, tudi tiste, ki ni podpisala skupnega vladnega programa. Potem je seveda tudi kandidat skupnega programa, v nobenem primeru pa ni kandidat revolucije. Nobena od strank, ki ga podpirajo, niti dogmatski komunisti ne, še manj pa on sam, se ne zavzema za takojšnjo uvedbo socializma, ampak zgolj za reformirano meščansko družbo z veliko obširnejšim socialnim programom in nekaterimi posegi, ki bi simbolično nakazali spremembe v osnovnih proizvodnih odnosih, čeprav bi bila tudi pri nacionalizacijah leva vlada veliko skromnejša, kot je bila de Gaullova po osvoboditvi.
Francois Mitterrand, ki ima tokrat prvič za seboj vso levico, se zdaj najbolj trudi, da bi ovrgel očitke, da se je spustil v tvegano početje, ki se bo končalo tako, da mu bodo komu nisti spodmaknili preprogo izpod nog Ta očitek je najhujše orožje proti njemu, vsekakor hujše kot dvomi o iskrenosti njegovega nekoliko poznega socialističnega creda, ki jih je neredko slišati na levici Če ie Mitterrand tri bun reformistične levice je Jacques Chaban-Delmas predstavnik kontinui
tete golizma oziroma tistega, kar je od njega ostalo.
»Baron golizma«, najmlajšd general v francoskem gibanju odpora, dolgoletni de Gaullov sodelavec in tri leta Pompidoujev predsednik vlade, je edini kandidat, ki se lahko kolikor toliko prepričljivo sklicuje na zgodovinsko prisotnost. Bordojski župan, aktivni športnik in pri 59 letih, očarljiv, skoraj narcisovski moški, prisega tako na de Gaulla kot na Pom-pidouja, ki ga je julija leta 1972 odslovil, taKO kot je general odslovil njega samega ravno štiri leta poprej.
Chaban-Delmas, ki mu nasprotniki mečejo pod noge nekatere ne čisto pravoverne prijatelje in znano »davčno afero«, seveda gradi svojo kampanjo na »novi družbi«, ki bi temeljila na zaščiti osnovnih svoboščin, kot tudi Mitterrandova in Giscardova družba, poleg tega pa še na večji socialni pravičnosti in večji »participacijski« udeležbi zaposlenih v upravljanju podjetja.
Vse to je Chaban-Delmas bolj ali manj uspešno uresničeval, ko je bil na čelu vlade. Toda danes velja predvsem za tistega, ki bi najbolj dosledno nadaljeval golistično politiko, pred vsem zunanjo. Tega ne more reči ne Mitterrand, ki je bolj »evropski« in bolj proizraelski ter bolj zadržan do jedrske oborožitve, niti Giscard d’Estaing, ki velja za bolj proameri-škega, proatlantskega. Res je, da so možnosti za spremembo osnovnih elementov te zunanje politike močno omejene, toda možnosti za igro variant so veliko večje.
Koga bi pretresla Giscardova zmaga
Giscard d’Estaing, ta visoki aristokrat visokoletečih ambicij, ki je bil
leta 1962 s 36 leti že finančni minister, uteleša težnje »moderne desnice« in je golist le v toliko, da priznava de Gaullu, da je povrnil Franciji »nacionalno dostojanstvo« ter politično stabilnost. Sicer pa meni, da je to delo Pompidou nadaljeval z industrializa cijo, nekdo tretji — on sam — pa bi ga moral končati s tem, da bi Francijo politično vključil v sodobni svet. Z drugimi besedami: za voditelja neodvisnih republikancev je tradici onalna golistična zunanja politika nekoliko staromodna, in čeprav tudi sam zagovarja neodvisnost Francije in Evrope, ni dvoma, da si predstavlja ta dva smotra nekoliko drugače in da bi ju predvsem poskušal doseči ne s kljubovalnostjo do evropskih partnerjev in do ZDA ampak s spravljivostjo.
Giscardova zmaga bi pretresla ne samo levico, ampak tudi goliste. Težišče notranjepolitične strukture bi se pomaknilo bolj proti klasični desnici, bliže interesom velikega kapitala, čeprav poznavalci napovedujejo, da bo večina francoskih indastrijalcev glasovala za Chabana-Delmasa in ne za Giscarda. V organizaciji delodajalcev vidijo v Chsabanovi novi družbi najboljše jamstvo za socialni mir, medtem ko mnogi industrijci Giscardu niso odpustili trde stabilizacijske politike iz prve polovice šestdesetih let.
Giscard d'Estaing hoče vključiti Francijo v politične tokove sodobnega sveta, kot sam pravi, z novo vladno koalicijo, ki bi jo razširil z demokrat skim centrom Jeana Lecanueta. Nje no težišče naj bi bilo v sredini, kajti »Francija želi, da ji vlada sredina«, kot trdi finančni minister, ki opira svojo kandidaturo predvsem na kon servativno podeželje, ki vidi v njem poroka za trdne tradicije in obstoječo
hierarhijo v družbi ter v tehnokratski sredini, ki vidi v njem sintezo tradicionalnih vrednot liberalne družbe in zahtev sodobnega industrijskega sveta. To zagotavlja Giscardu d'Estaingu volilno bazo, ki presega okvire njegove stranke neodvisnih republikancev.
»Njegov problem je ljudstvo,« je dejal general de Gaulle o tem briljantnem finančnem strokovnjaku, ki se po naravi najbolje počuti med dosjeji ali na mednarodnih strokovnih srečanjih kot med ljudmi Ljudstvo bo nazadnje problem vseh. »Florentinec« Mitterrand ni posebno priljubljen med volivkami, šarmantni Chaban pa je neponovljivo slab pred televizijsko kamero.
Odločil bo volivčev refleks
Vse to so elementi, ki lahko prinesejo ali odnesejo nekaj sto tisoč glasov. V prvem krogu bo to zlasti pomembno za Giscarda in Chabana. Nihče namreč ne dvomi, da bi bil Mitterrand, ki predstavlja vso levico, 5. maja prvi, nekateri celo mislijo, da bi lahko dobil celo 50 odstotkov glasov in si s tem zagotovil zmago Toda stvarnejši komentatorji poudarjajo, da levica v prvem krogu na predsedniških volitvah ni nikdar dobila toliko glasov kot na parlamentarnih Leta 1965 je dobil Mitterrand v prvem krogu 32 odstotkov glasov, leta 1969 pa so dobili vsi štirje kandidati levice 31 odstotkov glasov Lani je levica dobila na parlamentarnih volitvah 45,5 odstotkov glasov če primerjamo podatke iz prejšnjih let, bi lahko rekli, da bo za Mitterranda velik uspeh, če bo že v prvem krogu pobral vse te glasove, kar pa je malo verjetno.
V drugem krogu, kjer nastopata samo dva najbolje uvrščena kandidata, se bo Mitterrand pomeril s tistim, »ki mi ga bo dalo ljudstvo«. To bo seveda Chaban-Delmas ali Giscard d’Estaing; v splošnem pripisujejo slednjemu, ki ima tudi veliko ožjo politično bazo, nekaj manj možnosti, vendar razlika najbrž ne bo velika. Od tod dalje so pota napovedi preveč spolzka. Za zdaj vse ankete kažejo, da ima kandidat združene levice manj možnosti za zmago. Toda odločil bo refleks volivca, ki se bo med prvim in drugim krogom v duši odločal med izrazito naveličanostjo nad dosedanjo politiko (medtem ko se 62 odstotkov anketiranih zavzema za kontinuiteto v zunanji politiki, jih le slaba tretjina odobrava gospodarsko in socialno politiko) ter nič manj jasno izraženo bojaznijo pred negotovostjo, ki bi jo utegnila prinesti zmaga levice.
Andrej Novak
Gneča na ljubljanskem letališču
Brnik prehiteva čas
Julija in avgusta bo vsakih šest minut pristalo ali vzletelo letalo z ljubljanskega letališča — 80 do 120 letal DC 9 na dan — Trikrat večji promet
LJUBLJANA, 18. aprila — Julija in avgusta bo na ljub-Ijanskem letališču Brnik ob konicah pristalo oziroma vzletelo tudi po 10 potniških letal DC 9 na uro, kar pomeni vsakih šest minut vzlet ali pristanek letalskega velikana. Po današnjih pričakovanjih računajo, da se bo v tem času na Brniku vsak dan zvrstilo po 40 do 80 velikih potniških letal, kar pomeni 80 do 120 pristankov oziroma vzletov ali kakih 3.500 pa tudi do 12.000 potnikov na dan.
To je pravzaprav vizija potniškega prometa na Brniku, ki naj bi ga po računih na papirju ter na osnovi letnega naraščanja prometa naše letališče doživelo šele nekako čez deset let. Za dva meseca se bo torej Brnik že letos preselil v bližnjo prihodnost ter pokazal in brez dvoma tudi dokazal, na kolikšen letalski promet se moramo pripraviti že jutri ali najkasneje pojutrišnjem.
Ljubljana bo Zagreb
Kakor so na včerajšnji tiskovni konferenci v Zagrebu povedali predstavniki zagreb-
škega letališča in največjega domačega prevoznika JAT, bodo za dva meseca levji del domačega in tujega letalskega prometa iz Zagreba preusmerili v Ljubljano, ker bodo tačas dan in noč obnavljali zagrebško letališče Plešo. Zakaj ravno na vrhuncu turistične sezone? Zato, ker so prav julija in avgusta najboljši vremenski pogoji za tako zahtevno gradnjo, kot trde prizadeti. Za obnovo so
se odločili tik pred 12. uro, poudarjajo.
Manjši del letalskega prometa se bo iz Zagreba v tem času preusmeril tudi na re-ško in puljsko letališče — predvsem čarterski poleti domačih in tujih letalskih družb, kakor pričakujejo Zagrebčani.
Zagrebčani računajo, da bodo v 71 dneh oziroma 52 delovnih dneh obnovili in podaljšali vzletno-pristajalno stezo, kar jih bo veljalo okroglih 200 milijonov din. Letalski Zagreb bo torej za dva meseca postala Ljublja-
na. Medtem ko bo letalski tovor potoval z Brnika na Plešo in obratno ponoči, bodo čez dan s kakimi 40 avtobusi (tudi klimatiziranimi, kakor zagotavlja JAT), poskrbeli za redno in »tekočo« zemeljsko zvezo med obema mestoma. Tej koloni avtobusov se bo pridružila še kača taksijev, rent-a-car in osebnih avtomobilov, in sicer na 170 kilometrov dolgi cesti v eno smer.
Cestni most, dolg 170 km
Ljubljanski prometniki bodo imeli prav na vrhuncu turistično-prometne sezone dovolj in preveč dela, da bodo varno in hitro usmerjali avtomobile na tem cestnem mostu med obema letališčema. Bržčas kaki pogost-nejši smerokazi »letališče« posebno v Ljubljani ne bodo odveč.
Samo v dveh mesecih bo letališče Plešo izgubilo okrog 342 tisoč potnikov, škodo pa cenijo na okroglih 70 milijonov din, medtem ko v Ljubljani pričakujemo okrog 320 tisoč potnikov v tem času.
Na Brniku se mrzlično pripravljajo na skoraj trikrat do petkrat večji promet, kot bi ga imeli, sicer: pravkar povečujejo pristajalno ploščad, tako da bo na njej prostora za 14 letal DC 9 hkrati (doslej za sedem) ter grade krožno obračalno ste-
zo. Bencinske rezervoarje povečujejo za več kot 100 odstotkov, v Dolskem grade radijski svetilnik ter montirajo ostale naprave za vodenje leta: pri pristajanju in vzletu.
Da bo pristaniška zgradba pripravljena na tako povečano število potnikov (in tovora), pripravljajo pet izhodnih in dvoje vhodnih vrat za mednarodni ter dvoje izhodnih in ena vhodna vrata za
domači promet. Posebna avtobusa bosta vozila potnike od letal do pristaniške zgradbe, kar je tudi novost.
Število ljudi v špediterskih, agencijskih in operativno-tehničnih službah bodo za ta čas podvojili. Za sprejem čarterskih potnikov bodo ponovno dvignili plastični šotor oziroma kupolo (po potrebi tudi obe), ki je služila za pristaniško stavbo med povečevanjem Brnika lani.
Bazen domačih letal bodo na ljubljanskem letališču julija in avgusta domala vsak dan pristajali tudi potniški (na rednih linijah) velikani Air France, Aeroflota, KLM, Interfluga, CSA, BEA, SAS, Swissaira, Lufthanse in drugih čarterskih družb, kar pomeni letalsko povezavo z domala vsem svetom.
Samo kar zadeva domače redne letalske Unije, bo Brnik vsak dan sprejel in odpremU po 19 do 20 potniških letal, in sicer v smereh proti Beki, Zadru, Splitu, Dubrovniku, Beogradu itd. Podrobnejše vozne rede bodo posamezne družbe še objavile, pri čemer JAT že zdaj zagotavlja. da cen prevozov spričo zamenjave zagrebškega letališča z ljubljanskim ne bo dvigal.
Brnik — mali Orly
Kolektiv brniškega letaU-šča ima točno začrtan in z vsemi vzporednimi službami do najmanjše podrobnosti usklajen program dela za svoje »vroče« poletje, ko bo postavljen pred največji izpit oziroma največjo preizkušnjo doslej, iz katere bo črpal kapital za prihodnost.
Direktor letališča, dipl. oec. Franc Sever, ob tem pripominja, da kljub velikemu povečanju prometa finančni učinek še zdaleč ne bo »pokril« vlaganj v hitre povečave in modernizacijo letališča, za kar so se morali odločiti prav zaradi prevzema zagrebškega letalskega prometa, čeprav so za to vedeli že dve leti.
Brnik bo torej za dva meseca postal maU pariški Orly oziroma praktična vizija ljubljanskega letališča v bližnji prihodnosti, kar je posebej pomembno za odpiranje oči gospodarstvenikom, kakor menijo letaUški in letalsko-prevozniški strokovnjaki.
NIKO LAPAJNE
LETALSKI VELIKAN NA BRNIKU — Poleti bo na ljubljanskem letališču živahno, kot še ni bilo nikdar doslej, kot bo šele čez deset let. Foto: E. šelhaus
Marec skozi sto let
Topli
sušeč
V	minulih sto letih je bilo samo desetkrat tako toplo kot je letos
V	vremenoslovju prištevamo že ves marec k spomladanskemu obdobju, čeprav se astronomska pomlad začne šele s pomladanskim enakonočjem 21. marca. Slovenija ima lahko v marcu dokaj razgibano vreme. Sonce je že tako močno, da znatno vpliva na vremenske procese. Kljub pogostim prodorom hladnega zraka je dolgotrajno deževje le redko pa tudi meglenih dni je malo.
Marčna temperatura močno niha, saj so izmeriU pred leti tudi 23 stopinj Celzija pod ničlo, najvišje dnevne temperature pa so dosegale 25 stopinj. Obdobja mrzlega vremena so se pogosto pojavljala zlasti v začetku marca v tistih letih, kadar je bilo februarja razmeroma toplo. Tako je bilo leta 1971 v začetku marca najhladnejše obdobje minevajoče zime, takrat so na Kredarici zabeležili rekordno nizko temperaturo minus 28 stopinj.
Tudi v letošnjem marcu nas je vreme presenetilo. Po toplem januarju to izredno toplem februarju se je v začetku marca malo pozno in v omiljeni obliki le uveljavilo zimsko vreme. Vse do 11. marca so bile temperature pod povprečjem, nato pa se je naglo otoplilo. Srednja mesečna temperatura je bila v Ljubljani 7,4 stopinje Celzija; pregled temperaturnih podatkov o ljubljanskem vremenu za 120 let nazaj kaže, da letošnji marec lahko uvrstimo med deset najtoplejših.
Kar marec rodi...
Prvič pa se je zgodilo, da so bili nadpovprečno topli prvi trije meseci v letu: januar, februar in marec. K visoki srednji temperaturi v marcu je največ prispevalo izredno toplo vreme v drugi polovici meseca. Takrat so tople zračne gmote zajele Alpe in Balkan, razen tega pa je nastalo nad Evropo področje visokega zračnega pritiska s sončnim vremenom brez izrazitega vetra.
Spričo tega so v Sloveniji najvišje dnevne temperature nenehno rasle, ob spomladanskem enakonočju pa so dosegle rekordne vrednosti. Tako so 22. marca izmerili naslednje najvišje temperature: v Ljubljani 24,4, v Novem mestu 24 to v Ajdovščini 26 stopinj Celzija. Iz zapiskov razberemo, da je imela Ljubljana letos najtoplejši prvi spomladanski dan v minulih sto letih: verjetno velja to tudi za druge slovenske kraje. V Kopru so ta dan izmerili 18 stopinj, torej manj kot v notranjosti Slovenije, vendar je tudi ta temperatura med najvišjimi marčnimi v tem mestu. V obmorskem pasu se v tem času zazna vphv hladnega morja, ki je imelo letos le temperaturo 12 stopinj Celzija.
Obdobja toplega vremena s temperaturami okoli 20 stopinj so bila pri nas tudi v prejšnjih letih, vendar šele ob koncu marca. V letih 1968 in 1972 so izmerili konec marca temperaturo okoli 22 stopinj.
... april požanje
Staro ljudsko ime sušeč je pravilno Izbrano, saj spada marec pri nas glede na dolgoletne povprečne padavine k sušnim mesecem. V minulih enajstih letih (1964—1974) smo dobili v marcu večje količine padavin le v letih 1965 in 1970. Marca je v nižinah pogosto snežilo, vendar se snežna odeja ni dolgo zadržala. Leta 1968 in tudi v lanskem marcu pa skoraj ni bilo padavin.
MAJDA VIDA, dipl. ing. met.
Kredit za ceste
Slovenija bo morala najeti posojilo 8 milijonov dolarjev za nadaljevanje del na avtocesti Razdrto—Senožeče
NOVA GORICA, 17. aprila — Potem ko je sprejel zaključni račun za minulo leto in finančni načrt za leto 1974, je izvršilni odbor skupščine republiške skupnosti za ceste obravnaval na današnjem zasedanju v Novi Gorici vrsto aktualnih vprašanj s področja cestne problematike.
Izvršilni odbor je med drugim sklenil predlagati skupščini najetje nekaj več kot 8 milijonov dolarjev posojila za nadaljevanje del na avtocesti od Razdrtega proti Sežani ter za rekonstrukcijo nekaterih drugih cestnih odsekov. Ta sredstva, s katerimi bo zagotovljena kontinuiteta pri graditvi avtoceste, so bila najeta za druge naložbe, ki pa jih bodo realizirali z drugimi krediti. Danes so pojasnih, da bo z njimi mogoče graditi dva vzporedna predora med Razdrtim in Senožečami, dolga po 750 m, ter spremljajoče objekte. Realizacija te naložbe, na katero se bodo po-
Varstvo
pred
korozijo
Francosko-slovensko posvetovanje o zaščiti jeklenih konstrukcij
LJUBLJANA, 18. aprila — Na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani bo 23. in 24. aprila posvetovanje o protikorozijski zaščiti lahkih jeklenih konstrukcij, ki ga organizirata inštitut Boris Kidrič skupaj s Centre Fran-cais de la Corrosion (CE-FRACOR) ob sodelovanju Gospodarske zbornice SRS, Društva za zaščito materiala SRS, zainteresiranih proizvajalcev in drugih.
V obeh dneh se bo zvrstilo 6 predavanj strokovnjakov francoskega centra in s pariške univerze ter dve predavanji domačih strokovnjakov. Obravnavani bodo splošni problemi protikorozijske zaščite, uporaba to predela-vava nizkolegiranih jekel, zaščita kovinski konstrukcij z različnimi prevlekami, priprava površin, sredstva za protikorozijsko zaščito itd.
Zaradi vse večjega uvajanja lahkih kovinskih konstrukcij v naši gradbeni industriji je ta seminar zelo aktualen.	P. Z.
tem navezovali drugi krediti, sodi v širši projekt cestne povezave s Trstom in Madžarsko.
Izvršilni odbor skupščine republiške skupnosti za ceste je danes zelo kritično ocenil tudi predlog mreže magistralnih cest ▼ SFRJ. Po njem naj bi imeli v državi kar blizu 15.000 kilometrov magistralnih cest, kar pa je strokovno in finančno nevzdržno. Po mnenju izvršilnega odbora imamo objektivne pogoje za 6000 do 7000 km takih cest. Predlogi, ki so jih izdelali v drugih republikah, so bolj kot izraz objektivnih možnosti za vzdrževanje in
Naša
gradbišča v Sudanu
Član ZIS dr. S. Andov sprejel sudanskega ministra dr. B. Abadija
BEOGRAD, 17. aprila (Tanjug) — Clan ZIS dr. Stojan Andov je sprejel sudanskega ministra za transport in komunikacije dr. Beširja Abadija. Dosedanje gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sudanom sta ministra ze lo dobro ocenila in obravnavala tudi možnosti za njegov razvoj, zlasti na področju ladjedelništva. Jugoslovanska podjetja bi lahko sodelovala pri gradnji cele vrste gospodarskih objektov v Sudanu. Po dosedanjih dogovorih bodo jugoslovanske gospodarske organizacije med drugim gradile pristanišče Suakin v tej državi. Ministra sta se dogovorila, da bo naslednje zasedanje jugoslovansko-su danske mešane komisije za gospodarsko sodelovanje konec maja v Kartumu.
tv»■■>*» ci-itna	»V * j««.«■*.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
razvijanje magistralnih cest odraz želja.
Na zasedanju so posvetili tudi precej pozornosti tako-imenovanim črnim točkam na cestah. Strokovne službe cestne skupnosti so v sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve pripravile analizo nesreč na posameznih cestnih odsekih ter program za odpravo objektivnih ovir na cestah. Poleg sredstev, ki sodijo k rednemu vzdrževanju cestišč, bodo morali investirati za odpravo kritičnih mest dodat, nih 56 milijonov dinarjev.
LOJZE KANTE
Promet
ogroža
Plitvice
V narodnem parku nameravajo uvesti vozila na električni pogon
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 17. april — Dokler ne bodo Plitvička jezera kje: računajo letos na 30 odstotkov večji devizni priliv, 20 odstotkov več prenočitev ter na 15 odstotkov več obiskovalcev, bolje zaščitena, se ne bomo lotili nadaljnje gospodarske izgradnje, so po-/eciali na časnikarski konferenc; turistični delavci.
Pravijo, da je mogoče obvarovati Plitvička jezera pred katastrofo — da ne bi do kraja počila naravna pregrada na meji gornjih to spodnjih jezer — le tako, da bi čimprej zaprlj cesto ob jezerih ter rekonstruirali obvoznici, v narodnem parku pa uvedli prevoz obiskovalcev same z vozili na električni pogon
Poleg prometa ni Plitvič-<c m jezerom v prid tudi turistična in zasebna gradnja v ogroženih conah.
MARJAN KUNEJ
Trideset let Partizanskega pevskega zbora
„Pesem nas je ozdravljala44
Pripoveduje Dušan Perme, eden prvih članov Invalidskega pevskega zbora
V petek, 26. aprila zvečer bo z velikim slavnosi.nim nastopom v tivolski dvorani proslavil tridesetletnico obstoja in delovanja naš popularni Partizanski pevski zbor. Ustanovljen v tihi majhni vasici Planiva pod Mirno goro iz okrevajočih ranjencev — inva-lidov, za katere se je oboroženi boj takrat za vedno končal je pod stro-kovnim vodstvom njegovega prvega dirigenta in partizanskega skladatelja pr oj. Karla Pahorja kmalu prerasel v ansambel, ki je prepeval partizansko pesem, to nepogrešljivo spremljevalko za svobodo bojujočega se ljudstva, lep-Se in drugače, skratka bolj ubrano. Tako se je Pahorjeva pojoča četa od tistega trenutka borila naprej, zdaj z novim orožjem — s pesmijo, ki je bo-drila in tolažila^dvigala upornega du-ha in vero v zmago._____________________
Invalidski pevski zbor — z današnjim imenom Partizanski zbor — tako živi in deluje celih trideset let. Tudi danes poje predvsem partizansko in revolucionarno pesem, katere slavo je v teh letih ponesel ne samo po ožji in širši domovini, temveč tucù daleč onstran naših meja. V tem zboru pa je še vedno nekaj starih pevcev, ki pojo v tem zboru celih trideset let, od prvih dni. Eden izmeri njih je sedanji podpredsednik zbora Dušan Per-
velikim slavjem njegovega in našega zbora.
»Tisti dan, bilo je konec aprila 1943, se je zame oboroženi ooj za vedno končal. Ko sem z drugimi ranjenci ležal noč po svoji zadnji bitki v stari cerkvi na Brezovi rebri nad Semičem, sem se najprej zavede; samo nečesa — da sem živ. Da, živ sem ostal, kakor po čudežu, čeprav prerešetan od belogardističnega mitraljeza, ki me je zadel v roko, v kolk, v koleno... Sam sem se nekako privlekel med tovariše v vas, ves zmrcvarjen in krvav, potem ko je moja Sercerjeva brigada že krepko udarjala nazaj po belih in jih pognala v beg.
Za prvomajske praznike sem potem že ležal v slovensko-hrvatski partizanski bolnišnici v Žumberku. Kako težko sem bil ranjen, sem se začel počasi zavedati šele v bolnišnici, saj sem preživel v njej potem skoraj leto dni. In kaj vse smo ranjenci morali tedaj še prestati. Ko so začeli ustaši na nas ofenzivo, so nas ranjence na hitro prepeljali na varno v Kočevski Rog. Z vozovi so nas prepeljali in vsak meter te vožnje sem hudo občutil in si ga zapomnil za vselej. Ne samo, da so nas med prevozom nekajkrat napadli z letali, že brez tega je bila preselitev nadvse težavna in mučna.
Jeseni, ko sem že malo okreval in ko se je začela velika nemška ofenziva, sem moral spet v drugo bolnišnico. Pred Nemci smo se umaknili v bližnjo hosto, prav pod vas Zelo blizu so bili, slišali smo jih, ko so vpili in
požigali vas. Mi pa smo ves čas trepetali, kdaj nas bodo odkrili, takole nebogljene in negibne in — pok.ali. No, pa smo jo srečno odnesli. Po ofenzivi so nas spet prepeljali nazaj v staro bolnišnico v Zumberak. Spet mučna vožnja na kmečkih vozeh, a zame je bila nemara rešilna. Moja trda noga v kolenu, ki je dotlej nisem in nisem mogel premakniti ali upogniti, je ob nekem kamnu, na katerega je naletel voz, trdo udarila ob tla. Mislil sem, da ne bom preživel bolečine, a nogo sem odtlej dalje lahko začel pregibati, čeprav mi je že grozilo, da mi jo bodo morali odrezati.
Zimo, ki je sledila, sem še vedno preživljal v bolnišnici, saj me je poleg noge mučila tudi ranjena roka. Počasi sem se toliko popravil, da sem začel prevzemati že manjše dolžnosti, dežurstva in stražo na primer. Na tihem pa me je pestila zavest, da bom ostal invalid za vse življenje. Groza me je bilo, kako naj se vrnem po zmagi domov takole prizadet in pohabljen — pri dobrih dvajsetih letih, koukor sem jih imel. Nehote sem se spominjal starih invalidov iz prve svetovne vojne, ki so nekoč beračili od vrat do vrat. No, to sem že vedel, da bo naša nova družba primemo poskrbela za nas. Prepričan pa sem bil tudi, da bom moral dati študiju tehnike — zanj sem se odločil že v gimnazijskih letih, preden sem odšel v partizane — za vedno slovo. Z mojo pohabljeno desno roko pač ne bi mogel nikoli več risati. Se pisati takrat nisem mogel Vse to me me, s katerim smo se pogovarjali pred
Je glodalo v dolgih nočeh, ko nisem mogel spati in sem se venomer nemirno obračal po trdem ležišču. Invalid! Ta beseda me je zasledovala takrat podnevi in ponoči.
Potem sem lepega dne — spomladi 1944 — dobil ukaz iz propagandnega oddelka glavnega štaba naj se javim na Otovcu dirigentu Karlu Pahorju, ki vodi invalidski pevski zbor Dolgo sem obračal v roki tisti list, pa nisem vedel, kaj početi z njim. No, ukaz je bil ukaz in odpravil sem se na pot. Že zaradi tega, ker se mi je po tolikem času obetala vsaj sprememba. Slo je počasi in pot se mi je vlekla neskončno dolgo, še za zdravega tistih 20 km ne bi bilo ravno malo, kaj šele zame. Hodil sem ves dan in pogosto počival. Dohitevali in prehitevali so me drugi partizani, sami ali pa tudi manjše enote. Žalostno sem gledal za njimi. Nekateri so tudi prepevali naše stare pesmi. Tudi sam sem vedno rad pel, prej sem bil tudi član našega brigad-nega zbora. Zdaj pa sem to pesem poslušal in sprejemal drueače. Kar nekam dvigala me je in bodrila Ge ne bom mogel več s puško, bom pa morda s pesmijo le še kaj prispeval k temu našemu boju, sem razmišljal in bilo mi je kar nekam laže
Ko sem počasi prilezel na Otovec, so imeli ravno vajo. že od daieč sem jih zaslišal, se ustavil ir jih poslušal. Pesem mi ni bila tuja, a tortikrat se mi je zdela nekoliko drugačna. Ne vem, kako bi povedal — drugače je zvenela, bolj ubrano, bolj slovesno morda. Ko so utihnili, sem se jim pri-
družil, še prej pa sem se javil dirigentu.
Pravzaprav sem bil po tako dolgi hoji precej izmučen in tudi lačen. In Pahor je potegnil na dan žlico. Hvala, sem rekel, žlico in porcijo imam sam, lačen sem pa zares, sem potrdil. — O kakšni preklemanski žlici in porciji pa govoriš, — je zagodrnjal Pahor in udaril po svoji žlici. — Tole zapoj, tale ton hočem slišati! — Njegova žlica je bila po naključju uglašena na ton A in žlico je imel namesto piščalke. Takole me je preskusil m me določil med druge tenorje. Tako sem postal član zbora, večerjo sem pa seveda tudi takoj dobil.
Pahor nas je neusmiljeno gnal. Vadili smo dopoldne in popoldne, predvsem zato, ker je zbor hitro zaslovel, zahteve po naših nastopih ps so bile velike. Zdaj smo peli ranjencem, zdaj bojnim enotam pred pohodi in boji, zdaj na tem mitingu in oni proslavi. Včasih smo se nenehnim va am upirali, a Pahor ni popustil. — Spomni se na svoje zdajle v brigadi in sp imni se tudi nazaj, ko si se sam pretepal s to prekleto drhaljo, pa boš hitro spoznal, da so v tej vojni še večji napori. Če nisi več za puško, napni grlo in bodi cel pevec, kakor si bil prej cel vojak. Jasno?
Seveda je bilo jasno. Jasno je bilo predvsem to, da je pesem zdaj naš novi, naš edini način boja. Zato smo premagovali vse tiste napore in zmagovali po svoje. Ljudje so nas imeli radi, trgali so se za naš nastop. In zato nas pravzaprav tudi ni prizadelo.
ko smo takrat nastopali v Gradacu ir le med nastopom nek navdušen in preprost domačin med ploskanjem zaklical »Živeli naši pohabljenci!« Kakorkoli je že bilo grenko, smo vedeli, da je mislil dobro. Mi med seboj pa se s to našo pesmijo, ki smo 'o prinašali med ljudstvo, med borce in ranjence, tako že dolgo nismo več čutil, invalide in nekoristno breme. Pesem nas je nosila, ozdravljala nas je in tudi naše nekdanje mračne misli, obup in občutki manjvrednosti so ob njej tonili v pozabo. Vse do danes.«
Dušan Perme poje v zboru že trideset let. To pomeni trideset let ljubezni do te naše dobre stare partizanske pesmi, edinega orožja nekdanjih ranjencev in invalidov; to e trideset let zvestobe boju, revoluciji in tej naši pesmi, ki je bila sestavni de) našega osvobodilnega boja in boja za boljši svet. Pahorjeva nekdanja oojoča četa, ki je kmalu prerasla v pojoči bataljon, je preživljala vse viharje in vse do današnjih dni opravila ogromno poslanstvo. Zbor, ki živi in poje še danes — sicer pod drugim dirigentom — pa je mimo vsega tudi zbor po<očib ambasadorjev miru in bratstva (er sožitja med narodi, kadar nosi to pesem na turneje in gostovanja na tuje In končno prenaša to naše veliko in dragoceno bojno izročilo tudi mlademu rodu, ki mu je tudi na široko odprl vrata v svoje vrste, da bi zbor tako živel še naprej in da bi tudi naša čudovita bor^ bena pesem nikoli ne izzvenela.
Vanda Škodnik
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
20. aprila 1974
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 20. aprila 1974
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
20.00	v Piovane Rocchetti
Summano — Breg
MOŠKA D LIGA
20.00	v Vidmu CSI — Olympia
1.	MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Gorici, Ul. Nizza Dom — Aurora * * *
18.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Dor — PAV Dormisch
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Trstu ,stadion «1. maj»
Sloga — PAV Dormisch * * *
18.00	v Gorici
AGI _ Bor
* * *
20.00	v Nabrežini
Sokol — Breg
KOŠARKA
KADETI
14.30	v Trstu, Ul. Caravaggio
Dor — Lloyd Adriatico
JUTRI
NEDELJA, 21. aprila 1974
ODBOJKA
2.	MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Gradežu
SS Grado — Dom B
2. ŽENSKA DIVIZIJA
8.30	v Trstu, Ul. Conti
FARIT — Bor
* * *
10.30	na Kontovelu
Kontovel — UGSS
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
15.00	v Skednju
Servolana — Bor
DEČKI
9.30	v Miljah
CGI — Bor
* * *
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Ferroviario * * *
11.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Libertas — Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Juventina
* * *
15.30	v Dolini
Breg — Libertas * * *
15.30	na Proseku
Primorje — Zarja * * *
15.0	v Miljah
Muggesana — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Doberdobu Mladost — Sudest
«k * *
15.30	v Gorici
Montesanto — Sovodnje * * *
14.00	pri Sv. Alojziju
Virtus — Primorec * * *
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — ACEGAT
NARAŠČAJNIKI
13.45	v Dolini
Breg — CGS
* * *
10.15 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Libertas S. Marco * * *
13.45	na Proseku
Primorje — Esperia * * *
12.45	v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole — Gaja * * *
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
Ponziana — Vesna ZAČETNIKI
9.30	v Trstu, Ul. R. Sanzio
Esperia Pio XII — Breg
KOLESARSTVO
ZAČETNIKI
10.00	v Zgoniku Nastopa tudi Adria
AMATERJI
14.00	v Premariaccu Nastopa tudi Adria
PLANINSTVO
4.	SPOMLADANSKI IZLET NA ARTVIŽE
7.45	v Trstu, Trg Libertà
Prireja SPDT
AVTOMOBILIZEM
RALLYE PO ELBII
Odlična uvrstitev Tržačanke Tominz
Evropska prvakinja četrta po naporni prvi etapi
NOGOMET
V JUTRIŠNJEM SREČANJU
Derbi s Primorjem odločilen za obstoj Bazovcev v 2. ligi
Na Goriškem bodo odigrali zadnje kolo tretje amaterske kategorije
NA POBUDO POSTOJNSKE SREDNJE ŠOLE
Danes v Postojni srečanje (lijakov primorskih gimnazij
Prisotne tudi višje srednje šole iz Trsta in Gorice
PORTOFERRAIO, 18. — Posadka Pinto - Bemacchini na fiatu a-barth vodi na avtomobilskem rallyju po Elbi. Po prvi etapi je odpadla približno polovica tekmovalcev od stotih, ki so se prijavili na startu. Med temi je tudi Pittoni na porschu, ki je bil med glavnimi kandidati za končno zmago.
Odlično pa je v tem prvem delu rallyja vozila tudi evropska prvakinja Donatella Tominz, ki je skupno s kolegico Gabriello Mamolo četrta na začasni lestvici.
Preostalih petinpetdeset tekmovalcev pa se je v poznih večernih urah podalo na zaključno etapo rallyja, ki velja tudi za evropsko in za italijansko prvenstvo.
Uradna lestvica po 607 km:
1.	Pinto - Bemacchini (fiat - a-barth) 3.20'56”
2.	Verini - Macaiuso 2’7” zaostanka
3.	De Eccher - Salvador (porsche) 6’52”
4.	Tominz - Mamolo (fiat abarth) O’SO”
5.	Brambilla - Laera (lancia) 14’35”
ATLETIKA
Danes popoldne ob 15.30 bo na stadionu «1. maj» Bor nadaljeval tekmovanje v skoku v višino za dijake nižjih srednjih šol letnikov 1959-60, ki je bilo zaradi teme prekinjeno pred dvema tednoma na šolskem stadionu v Kolonji.
_ Popoldne ob 16. uri bo na tržaškem stadionu «Pino Grezar» prvo večje atletsko tekmovanje deželnega merila. Tekmovalci se bodo pomerih v naslednjih panogah: 110 metrov ovire, 100 metrov, 400 metrov, 800 metrov, 1500 metrov, 5000 metrov, štafeta 4x100 metrov, met krogle, met kopja, skok s palico in skok v daljino.
B. Križman
2. AMATERSKA LIGA
Nedeljsko dvanajsto povratno kolo bi moralo biti precej zanimivo. Na sporedu je namreč nekaj neposrednih dvobojev, katerih izidi bodo morda odločilni za zgornji oziroma spodnji del lestvice.
Med najvažnejšimi tekmami tega zavrtljaja bo gotovo dvoboj Muggesana — Vesna. Miljska enajsterica, ki je od samega začetka startala kot velik favorit za končno zmago, se je štiri kola pred zaključkom prvenstva znašla sama na vrhu lestvice. Ta položaj hoče Muggesana obdržati do konca in si s tem zagotoviti prestop v višjo ligo. Za dosego tega si Muggesana ne sme več privoščiti spo. drsljajev. že v nedeljo pa bodo imeli Miljčani težko oviro, saj bodo naie, teli pri Vesni na močan odpor. Ne smemo, namreč pozabiti, da je Vesna nasula Miljčanom v Križu kar štiri gole in je zato povsem razum-
..........................................................................................................................................................■■■■■iiiiiiiiiiiiii.......im.........
ODBOJKA
V ŽENSKI C LIGI
V predzadnjem kolu težka naloga Brežank na tujem
V prvi ženski diviziji dobri obeti za vse tri slovenske predstavnike
C LIGA — članice
Prvenstvo pri članicah 3. lige se izteka. Do konca manjkata samo še dve koli. Odbojkarice Brega se bodo morale v teh dveh nastopih obakrat podati na pot. Drevi bodo odpotovale v nekoliko nepoznan kraj Pioverle Rocchetto, kjer se bodo spoprijele z najslabšim nasprotnikom te skupine. Ne glede na to, da preživljajo Dolinčanke hudo krizo, bi morale v tem nastopu prav gotovo zmagati, saj je Summano preslaba ekipa za konkurenco C lige. V dvanajstih tekmah je Summano izbojeval le borna dva seta, kar najbolje potrjuje njegovo vrednost. Dve točki pa bi Bregu dobro zalegli, saj bi mu omogočili osvojitev petega mesta na končni lestvici.
D LIGA — člani
Tudi v tej ligi manjkata do konca prvenstva somo še dva zavrtljaja. Goriška Olympia bo opravila zadnje gostovanje v sosednjem Vidmu. Domači CSI tudi spada med slabše tekmece. Videmčani so s šestimi točkami predzadnji, Goričani pa z dvema manj zadnji. Zmaga enega ali drugega bo le prestižnega pomena, kar sta obe šesterki že obsojeni na izpad. Vsekakor pa niso gostje brez možnosti za uspeh.
1. DIVIZIJA — člani
Za vodeči Bor bo drevišnje prvenstveno kolo le gola formalnost, saj jim prihaja v goste zadnji na lestvici PAV Dormisch iz Vidma. Videmčani so zmagali samo enkrat in so v tem nastopu že vnaprej obsojeni na dvanajsti poraz.
Danes čaka igralce Doma težka naloga, saj bodo sprejeli v goste drugouvrščenega na lestvici, Aurore iz Remanzacca (Videm).
Domovci prihajajo na to tekmo po treh zaporednih zmagah, kar je dokaz, da so sedaj naši fantje v dobri formi in da drevi lahko upajo, če že ne na zmago, vsaj na lepo igro.
Aurora je solidna in izkušena e-kipa, ki je do sedaj zgubila le z Borom v Trstu in je tako drugi kandidat za napredovanje v D ligo.
1. DIVIZIJA — članice
V skupini «A» bodo naše edine zastopnice Sloge sprejele v goste vodeči PAV Dormisch iz Vidma. Slogašice so zmagale dvakrat in odločile v lastno korist tudi zaostalo tekmo s Torriano. Upamo, da je kriza mimo in s tem bo nasprotnicam na stadionu 1. maj» trda predla. Odbojkarice Bora pa bodo nocoj igrale v Gorici. Tako AGI kot tudi Bor imata enako število
točk (šest). Prvo srečanje v Trstu je pripadlo domačinkam po petih setih igre. Tudi v Gorici bo slej ko prej precej izenačen spopad.
Vse boljši Sokol pa ne bo našel v Bregu enakovrednega nasprotnika. 2. DIVIZIJA — članice
Igralke Bora odhajajo v goste k tretji postavi FARIT. «Plave» bodo prav gotovo pospravile drugi zaporedni par točk. Naš drugi zastopnik, Kontovel, igra doma z UGSS. Kontovelke so prepričljivo opravile krstni nastop in pregovor pravi, da v drugo gre rado.
2. DIVIZIJA — član!
Po premoru ob velikonočnih praznikih bo v ponedeljek druga šesterka Krasa nastopila v prvi domači tekmi proti Libertasu iz Roccia. Čeprav ni znana moč gostov, pa bodo skušali krasovci izsiliti zmago. Cilj Rjasa, pa ni brezpogojna osvojitev ' celotnega izkupička, temveč uigran je -ekipe.
Tekma Kras ^-Libertas Rosol B bo v ponedeljek, 22. t.m. ob 20. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
Mlade domovce čaka jutri v Gradežu odločilen spopad s tamkajšnjo šesterko za uvrstitev v polfinale prvenstva 2. moške divizije za goriško pokrajino. Dom B ima za to možnosti, saj je že v prvi tekmi z Gradežem v Gorici zmagal s čistim 3:0.
Tekma SS Grado — Dom B (Gorica) bo jutri popoldne ob 15. uri na odprtem igrišču v «Centro Giovanile Fides Intrepida», Ulica Gra-denigo v Gradežu.
Za to važno tekmo so bili pozvani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati jutri ob 13. uri v Gorici pred klubom «S. Gregorčič» (Verdijev korzo 13) za skupni odhod v Gradež.
KOŠARKA
2. slovenska košarkarska liga — zahod
Za uvod dva derbija na Primorskem
Danes štartajo košarkarji v H. slovenski košarkarski ligi — zapad. Ljubitelji košarke na Primorskem, ki so že nestrpno čakali na začetek te nadvse zanimive lige, bodo verjetno že v prvem kolu prišli na svoj račun, saj bo že uvodni popoldan postregel z dvema primorskima derbijema. V sestavi desetčlanske druščine je prišlo (tako kot vsako leto) do nekaterih sprememb. Koper je napredoval v
LB slovensko ligo, Kropa je izpadla, kranjska Sava pa je bila premeščena v II. slovensko ligo — center. Novinci v ligi so košarkarji Pivke in Gorenje vasi, medtem ko je sežanski Kras bil že pred dvema letoma v tej ligi, in ker je bil lani zadnji v LB ligi se je tako spet znašel v stari družbi.
Vsa moštva so se bolj ali manj intenzivno pripravila na prvenstvo. V klubih je prišlo tudi do sprememb v igralskem in trenerskem kadru. Bistvenih premikov pa ni bilo. Sicer pa bodo že prva kola
Tiskovni urad italijanske televizije je včeraj objavil spored oddaj ob svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo junija v Zah. Nemčiji. Srečanja italijanske državne reprezentance bo televizija prenašala neposredno, kot tudi. nekatere druge pomembnejše tekme. Precej drugih $pppadov pa bodo oddajali v registriranem prenosu ali pa le delno. Neposredno pa bo televizija oddajala tudi otvoritveno svečanost ter tekmo med Brazilijo in Jugoslavijo. kot tudi polfinalna in finalna srečanja. Poprečno bo vsak dan en neposreden prenos ter po en registriran prenos tekme.
odgovorila na več neznank in na glavno vprašanje — kdo so letošnji kandidati za naslov prvaka.
Že prva primorske obračuna bosta povedala marsikaj. Salonit je doma v tekmi s Tolminci nesporen favorit, sežanski Kras pa je favorit v srečanju doma s TIK iz Kobarida.
Ostali pari I. kola: Cerknica -Pivka, Idrija - Gorenja vas, Kladi-var - Grosist.
« « »
Hkrati s člani pričnejo s svojini tekmovanjem tudi mladinci. V mladinski hgi bo letos nastopilo kar osem ekip: Salonit, AET Tolmin, Kladivar, Grosist, Idrija, Cerkno, Fructal in TIK Kobarid.
Pari I. kola: Salonit - Tolmin Kladivar - Grosist, Idrija - Cerkno, Fructal - TIK Kobarid.
E. Hvabca
MORZINE, 19. — Francozinja Fa-bienne Serrai je zmagala v spomladanskem ženskem slalomu v Franciji. Na drugo mesto se je uvrstila Italijanka Giordanijeva.
Ijivo, da se hoče tokrat Muggesana n^ščevati za poraz. V tem napetem dvoboju pa bosta obe najsterici prisiljeni stopiti na grišče v okrnjeni postavi. Zaradi diskvalifikacije bo odsoten v vrstah Maggesane Stradi, pri Vesni pa Skrem. Čeprav je Muggesana prepričana v zmago, upajo Križani da bodo odnesli iz Milj vsaj točko.
Zanimiv bo tudi slovenski derbi Primorje — Zarja, ker bo moria i-zid tega srečanja odločilen za bodočnost Zarje. Bazovci so v tem povratnem delu (11 tekem) nekoliko razočarab svoje navijače. Prema-gali so le Fossalon, dvakrat so remizirali (z Juventino in Edero), o-semkrat pa so zapustili igrišče poraženi .S temi neuspehi je Zarja zdrknila na dno lestvice in ji sedaj grozi nevarnost izpada. Poraz proti Primorju bi praktično pokopal vsako upanje Bazovcev za obstanek v ligi. Za Pri-norje ne bo izid tega srečanja igral velike vloge, saj moštvo nima problemov z lestvico.
Juventina pa bo šla v goste k E-deri, s katero deli sedmo mesto na začasni letsvici. štandrežci bodo priš-li v Trst z namenom, da obdržijo položaj na lestvici, kar pomeni, da računajo na remi. Edera, ki je v Štandrežu odpravila Juventino z 4:1, pa računa na celotni izkupiček.
Brežani bodo sprejeli v goste Libertas. ki v tem zaključnem delu prvenstva ni dosegel dobrih izidov in je zato zdrknil nekoliko v ozadje. To daje nekoliko upanja navijačem Brega, ki kljub neuspešnemu prvenstvu še vedno sledijo svojim varovancem.
V	ostalih tekmah predvidevamo zmago S. Anne nad Duinom, delitev točk med Campanellami in Fla-miniom, remi Fossalona v dvoboju z Interjem SS. V tekmi Audax — Stock pa lahko pride do vsakega izida.
3. AMATERSKA LIGA
Na Goriškem so v nedeljo odigrali predzadnje kolo, ki je potekalo v znamenju premoči vodeče enajsterice Isonza, ki nadaljuje (21 tekern) serijo pozitivnih nastopov, v katerih je doživela le en remi. Naj omenimo še, da so Sovodnje po zmagi nad Mladostjo dohitele Romano na tretjem mestu lestvice.
Izidi: Borgo Fasub - Lib. Montesanto 2:0, Sudest - Azzurra 3:3, Sovodnje - Mladost 3:0, Romana • Staranzano 1:1, Vermeghano - Lib. Tržič 2:0, Falco - Isonzo 0:4.
Lestvica: Isonzo 41, Vermeghano 34, Romana iin Sovodnje 26, Mladost ip Staranzano 20, Azzurra in Sudest 17, Lib. Montesanto in Borgo Fasub 14, Falco 12, Lib. IV-žic 10.	‘	1	' '	• ‘;''r-'1ar
Zadnje kolo: Mladost - Sudest, Lib. Montesanto - Sovodnje, Isonzo . Vermeghano, Romana - Lib. Tržič, Staranzano - Falco, Azzurra -Borgo Fasuli.
V	nedeljskem zadnjem kolu bosta obe slovenski enajsterici skušah dati zadnje zadoščenje svojim navijačem. Mladost, ki igra na domačih tleh, ne bi smela imeti problemov z ekipo Sudesta, predvsem zaradi tega, ker hočejo Doberdobci po porazu s Sovodenjci popraviti položaj na končni lestvici. Sovodnje pa, bodo v gosteh pri Libertasu Montesanto igrale za zmago, s čimer bi se praktično zagotovile častno tretje mesto na končni lestvici.
«	B. R.
Cesena - Cagliari X Fiorentina -LR Vicenza	X
Foggia - Bologna	1	X
Genoa - Torino	1X2
Juventus - Sampdoria 1 Milan - Lazio	2
Roma - Inter	2	X
Verona - Napoli	1X2
Ascoli - Palermo	1
Reggina - Como	X	2
Varese - Catanzaro 1 Seregno - Triestina X 2 Rimini - Sambenedet. 1
KOLESARSTVO
BRUSELJ, 19. — Belgijec Maer-tens je končni zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Belgiji. Zmagal je tudi v zadnji poletapi na kronometer na 24 km dolgi progi. V prvi poletapi je zmagal Stevens.
1.	— prvi	1	X
	drugi	X	1
2.	— prvi	1	2 X
	drugi	1	X X
3.	— prvi	1	X
	drugi	X	1
4.	— prvi	2	2
	drugi	1	X
5.	— prvi	1	
	drugi	X	
6.	— prvi	2	
	drugi	1	
Postojnska gimnazija bo danes priredila zanimivo športno in kulturno srečanje, na katero je povabila dijake primorskih gimnazij z obeh strani meje. Zamejske gimnazije se bodo srečanja udeležile skoraj stoodstotno, saj so svojo u-deležbo zagotovili dijaki liceja «Prešeren», Trgovske akademije «Žiga Zois», učiteljišča «Slomšek», strokovne šole ter gimnazije iz Gorice.
Spored, ki so ga pripravili prireditelji, je izredno bogat. Na športnih igriščih se bodo dijaki pomerih v odbojki, rokometu, namiznem tenisu, košarki, nogometu in šahu, dijakinje pa v odbojki, rokometu in namiznem tenisu. Atletski program vsebuje teke na 600 in na 1000 metrov ter dve štafeti (3x600 m in 3x1000).
Na sporedu je seveda tudi kulturni program:	zastopniki raznih
šol bodo brali svoje prispevke v prozi in pesmi, nekateri dijaki pa bodo priredili po nekaj dejanj iz
raznih dramskih del. Dijaki liceja «France Prešeren» bodo uprizorili drugo dejanje Linhartove «Županove Micke». V zgodnjih popoldanskih urah si bodo dijaki ogledali še Postonjsko jamo.
Težko je napovedati, če imajo zamejske gimnazije kako možnest, da posežejo po najvišjih mestih, saj nam ni znana kakovost ekip iz Slovenije. Vendar pa je v tem trenutku mnogo važnejše nekaj drugega: Prireditelju gre vse priznanje za organizacijo tega srečanja, s katerim je dal možnost vsem primorskim dijakom, da se pobliže seznanijo med seboj.
Kaže, da se bo koristna pobuda res uveljavila, kajti tudi letošnja je naletela na vsakovrstne ovire. Tretje srečanje bo verjetno prihodnje leto v Trstu.
Dobro bi bilo, da bi se slovenska javnost zavedala pomembnosti srečanj naše mladine in jih vsestransko podprla.
INKA
V četrtek je bil v KuKurnem domu v Trstu slovesen zaključek 8. slovenskih zimskih športnih iger, ki jih je tudi tokrat priredilo SPD iz Trsta. Na sliki pogled na malo dvorano Kulturnega doma, kjer je bilo nagraje. panje tekmovalcev. Dvorana je bila poka predvsem mladih smučarjev, katerim je spregovorila nekaj besed
predsednica SPDT dr. Sonja Mašerova
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiimniiiiiiuiiiitniiitliiiinitiiiiiiiiiniiiimuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNi
KOŠARKA
JUTRI V SKEDNJU
Krstni nastop Bora v prvi moški diviziji
Kontovelci stortojo no zmago v prvenstvu dečkov
PRVA DIVIZIJA
Jutri bo start v tem prvenstvu. Edina slovenska ekipa, Bor, bo v tem prvenstvu nastopila izključno z namenom, da bi dala možnost tekmovanja nekaterim igralcem, ki so letos bolj malo igrali. Obenem pa si je Bor zastavil cilj, da bi s tem prvenstvom zajel v svojo «košarkarsko družino» tudi nekatere igralce, ki nimajo možnosti obiskovanja rednih treningov, ki pa bi radi rekreativno igrali v kakem prvenstvu. Bor bo torej igral brez velikih ambicij in to že v prvi tekmi s Ser-volano.
Borova postava: Zunanji igralci: Renato Stokelj (1952) (trener te e-kipe), Valter Hrvatič (1954), Marko Oblak (1956), Branko Lakovič (1947). Krila: Ivan Fuflanič (1938), Jurij Kufersin (1944). Franko Drasič (1944), Vojko Cesar (1943). Centri: Leonard Koren (1956) in Marjan Kravos (1956).
KADETI
Danes čaka Borove kadete težko srečanje. E. :: rijeli se bodo namreč z Lloydom Adriaticom, ki je v sredo z 20 tf ikami razlike premagal Inter 1904 in J ■ tako na prvem mestu na lestvici. Lloyd Adriatico je v tej tegoriji daleč najboljše moštvo v Trstu. V tej ekipi igra med drugimi tudi državni reprezentant Riccardo Oeser. Proti takemu moštvu bodo «plavi» igrali z zelo o-
I krnjeno postavo, saj bo večina bo-I rovcev odpotovala s šolo v Postojno. V Borovih vrstah bodo manjkali Klobas, Vatovec, Košuta in Siega.
Do konca nrvenstva manjkata še dve koli. Borovci so trenutno na četrtem mestu za Lloydom, Interjem in SABA. V zadnjem kolu se bodo pomerili v odločilnem srečanju za tretje mesto prav s SABA.
DEČKI
V	A skupini se bo Bor spoprijel z zadnjim na lestvici, z ekipo Centro Giovanile Italiano iz Milj. Borovci so te nasprotnike v prvem srečanju visoko premagali. CGI je trenutno na zadnjem mestu. «Plavi» bi morali zato zmagati.
V	B skupini bo Kontovel sprejel v goste ekipo Ferroviaria, katero je v prvem srečanju premagal s 73:50. če bodo naši košarkarji zaigrali samozavestno in odločno, lahko pričakujemo zanesljivo zmago naših fantov in nov par točk. To bi jim omogočilo, da se obdržijo na odličnem drugem mestu za Lloydom Adriaticom A.
Zmagati bi moral tudi Polet, ki se bo spoprijel z zadnjeuvrščeno ekipo Libertasa iz Trsta. Poletovci : ) v prvem srečanju visoko zmagali (98:12), nato pa so naši košarkarji igrali pod svojimi zmožnostmi in so ostali na predzadnjem mestu lestvice z dvema točkama.
b. 1.
KOLESARSTVO
JUTRI V ZGONIKU
Krstni nastop za začetnike Adrie
Kolesarji začetniki ionjerskega kluba Adria bodo jutri opravili svoj letošnji krstni nastop. Pavel Ota in Roberto Gorup bosta nastopila na 42 km dolgi krožni dirki v Zgoniku, ki jo prireja tržaški kolesarski klub SCAT. Proga bo potekala iz Zgonika mimo Saleža in Gabrovca v Zgonik, mladi tekmovalci pa jo bodo morali prevoziti šestkrat. Težko je napovedati, kakšne možnosti imata mlada predstavnika lonjer-skega kluba, saj bosta prvič nastopala v hudi konkurenci. Ota je sicer tekmoval že lani na mladinskih igrah in se je dobro odrezal, vendar pa ni letos še v idealni formi, da bi lahko posegel po vidnejših mestih. Gorup pa bo nastopil prvič na uradni kolesarski dirki. Start dirke bo od 10. uri.
Amaterja Petelin in Kralj pa bosta tekmovala v Premariaccu na 114 km dolgi progi, ki bo precej naporna, saj vsebuje nekaj težjih vzponov. Vsekakor bo to za slovenska kolesarja prvi letošnji težavnejši izpit in upamo, da se ne bosta izneverila predvidevanjem ter se bosta zadovoljivo uvrstila. Start dirke bo ob 14. uri.
OBYKS ! ILA
Trim odsek ŠK Kras obvešča tekmovalce, da se jutri zaključi vpisovanje za 3. članski POP, ki bo 25. t.m.
* * *
SPDT obvešča, da bo jutri, 2). t.m. četrti spomladanski sprehod na Artviže. Zbirališče ob 7.45 na Klavni avtobusni postaji. Odhod ob 8.10 z avtobusom do Mar-kovščine. Povratek čez Rodik
TONE
SVETINA
Zakurila je, ga ogrnila s kocem in mu skuhala &j. «Mislila sem, da te bo ta noč vzela...» To je bilo vse, kar je rekla. Vedel je ,da bi slonela ob oknu vso noč, dokler ne bi doline obelil dan, dokler ga ne bi zagledala pod hišo...
9
Kdove kolikokrat se Je že zemlja zavrtela okoli svoje osi In koliko elips je napravila okoli sonca od tistega poznopoletnega dne, ko Je Joža obstal sredi plezanja nekje v Nemškem stebru in v mislih potegnil smer po vzhodnem razu triglavskega stebra.
Vsaka tvegana odločitev za veliko dejanje mora v Človeku dozoreti in tudi človek mora dozoreti zanjo, čas, ko želja zaplodi idejo, pa do rojstva, ko se spremeni v dejanje, je odvisen od teže zastavljenega cilja, je menil Stane.
Od takrat, ko Je omahnil Klement Jug in ko so leto zatem poskusili priti v Čml graben, da bi poiskali truplo Vladimira Topolovca, sl Je že marsikdo zaželel preplezati steno v tej smeri.
Nikomur ni uspelo, čeprav Je bil Joža plezalsko na vrhuncu svojih moči, se tej nalogi dolgo časa ni čutil kos.
Odvračala ga Je meja tveganja. Nagonsko jo je postavljal vedno niže od tega, kar je v resnici zmogel. Zdaj, ko je umrla mati, je imel vzrok manj, da to mejo potegne više.
Spet je bilo pozno poletje. Čas neznosne vročine in nenadnih neurij je že minil in začelo se je stalno vreme, takšno, kakršno je potrebno za posebne podvige.
V prvem jutranjem svitu so pod steno obstali trije možje. Stali so drug ob drugem, upirali roke v boke in brez besed strmeli v orjaški steber nad Črnim grabnom, v skalovje, ki se je izgubljalo v ledeniku pod vrhom gore. To je bilo njihovo odločilno srečanje volje s ciljem. Hoteli so	priti tja, kamor se	še niso	dotipale	človeške roke, v
zloglasni črni graben, ki je doslej zavrnil vse naveze. Hoteli so preplezati Ladjo, ki se Jt bočila nad njim. Zavedali so se, da je to zanje lahko usodna pot, kot Je bila že za marsikoga, ki se je drznil motiti demone Triglavske stene.
Joža, Stane in Miha so se vse poletje skrbno pripravljali na dan spopada s stebrom. Njihova volja, doseči cilj, je postala enotna, čeprav so jo vodili različni nagibi. Pred tem so izvedli nekaj lažjih in težjih prvenstvenih smeri v Julijcih, tako da so se	dodobra	spoznali	in navadili drug
na drugega. Zdaj je čas preizkušnje minil. Bili so prepričani, da	bo drug za drugega	napravil	vse —	če bo treba, bo
zastavil tudi življenje.
Čop je prvi odtrgal pogled od stene in predlagal:
«Fantje, vrzimo s pleč nahrbtnike, obujmo plezalnike in	se navežimo!» Molče	sta ga	ubogala	Stane je razvil
vrv in kot ponavadi vrgel prvi konec Jožu. Ta si jo je zavozlal okoli pasu in trikrat poskusil, če je napravil dovolj trdno. Potem so čevlje skrili v skrotje pod steno, da jih ne bi ovirali pr) plezanju
Joža se je pognal v steno prvi, za njim Miha in zadnji Stane. Po dobro razčlenjeni skali Nemškega stebra je šlo dokaj naglo vse do ostenja skonca črnega grabna.
Ustavili so se šele v zglajenem skalovju, tam. kjer s tisočmetrske stene lijakasta grapa prinese in odloži pod steno vse, kar se odtrga v sredini Triglava. Skala je pokazala zobe. Najprej sta držali le dve polički, povezani z ozko počjo. Tu se je Joža prvič razhudil. Klini so mu zažvenketali za pasom, klel je in zabijal in si hotel prehod izsiliti.
Miha, ki je plezal za Jožem, je za nekim robom odkril klin, zabit tako do dna, da se ga ni dalo več izruvati. Menili so, da sta Nemca, ki sta prva preplezala bavarsko smer, zašla preveč v desno, zabila klin In se vrnila v levi prehod, v Nemški steber. Vedeli so, da so se tu nekje na polici, ki je držala počez, križali z bavarsko smerjo.
Čop je zdaj plezal «na pamet», kot je imenoval svoj nagon. Začrtati smer v dolini ali pa izpeljati jo v skalovju ni vseeno. Prav nič niso Vedeli, kam bodo priplezali. Gladka skala, preprežena z gredmi, posutimi z drobnim gruščem, jim je dala dovolj opravka. Bilo je zelo nevarno, da noga, obuta v plezalndk, zdrsne, če je Joža še tako pazil, je neprestano prožil drobno kamenje. Miha je pritiskal glavo k steni, da ga ne bi oplazilo. Le Stane se je lahko skril vsaj za nekaj časa v duplino.
Vzpon je spremljalo nekaj skopih besed, ki so pomenile: kdaj naj se kdo premakne naprej, kdaj varuje, spusti vrv, izbije klin. Z višino je rasila izpostavljenost. Vrstile so se poči, traverze in vsakovrstne ovire, med katerimi je Joža iskal z nezmotljivim nosom prehode, kot bi se smeri naučil na pamet. Počasi so se znebli tesnobe in predsodkov. Duh se jim je izostril. Zdaj so delovali ubrano, premišljeno in brez zapletov. Minevale so ure plezanja, ki je bilo prevzaprav trdo in neusmiljeno delo. Bila je to zaverovanost, molitev, včasih pa trmasta sila, ki premaguje vse ovire na zastavljeni poti.
Prvo zmago Čopovega občutka in smisla za orientacijo
v steni so proslavili na polici, ki se je nad stometrskimi prepadi nenadoma zalomila v dno črnega grabna. Pred njimi je visel zaobljen rob nedotaknjenega kotla z gladkimi, obeljenimi ploščami, v dnu pa so se v lijakastih prehodih gvozdile zglajene, velike obrušene skale. Mlin tisočletij je brusil kot reka prod. Z začudenimi očmi so pili lepoto najstrahotnejše grape, ki so se vanjo namenili.
Sonce je viselo v zenitu. Slepeča svetloba jim je brazdila koža in slepila oči. črnim skalam, ki so se nekaj sto metrov visoko vzpenjale iz lijaka naravnost v nebo, pa je svetloba odvzela nekaj grozljivosti. Prišli so ob pravem času, da jih mrka izvešenost ni preveč preplašila Kljub termi pa so obstali pred veličino, zbito v ničevost, pred neznanim. Brisali so si čela, znoj pa jih je oblival po vsem telesu. Kako bodo prebrodili to fantastično sotesko, fcako bodo priplezali skozi to gladko, črno kamenje, ki visi kot balkon v gledališču nad glavami in jih pritiska k tlom? Zdaj morajo zbrati vso voljo.
«V dnu jarka bomo počivali in jedli,» je odločil čop, ki je prvi nameril svoj korak v sam čml graben.
Potem se je napotil k vodi, ki se je leno cedila čez skale in se bistra zbirala v tolmunčkih. Ohladil si je žareči obraz in se napil snežmee. Za njim sta se napila tudi Stane in Miha. Stena jim je vzela precej moči. Najedli so se, popili kavo iz čutaric in jih napolnili z vodo.
Zgradili so še možica in s čudnim občutkom pustili v njegovem trebuhu listek s podpisi. Saj niso mogli vedeti, če bodo črni graben zapustili živi ...
Na srečo je bil čas padajočega kamenja že mimo in so vsaj brez te skrbi lahko plezali naprej. Zdaj se je dalo plezati le po stebru, v katerega je bil zajeden dvajset metrov visok previsni kamin.
t N'-daijevani s sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naroinina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101 ■603-45361
«ADII. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 2_ 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200. finančno •
upravni 300, legalni 400. osmrtnice >n sožalia 200 lir «Mali og asi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri
Stran 8
20. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
NA PREDVEČER IZVOLITVE NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Spopadi v Kolumbiji med študenti in policijo: ubita dva mladeniča
Napet poloiaj v Latinski Ameriki: raste odpor proti vmešavanju ZDA v notranje zadeve prizadetih držav
BOGOTA, 19. — Med manifestacijo do katere je prišlo včeraj zvečer blizu vseučilišča v glavnem mestu Kolumbije je bil ubit mlad študent. Nekoliko ur pozneje, ko je prišlo do ponovne manifestacije zaradi uboja študenta, je padel pod streli še en študent.
Do manifestacij je prišlo v zvezi z volitvami, ki bodo pojutrišnjem v Kolumbiji. Zdi se, da so študenti priredili manifestacijo, da bi prepričali volivce, naj se ne udeležijo volitev. Ker je taka vrsta manifestacij prepovedana, je prišlo do spopada s policijo, ki je streljala na demonstrante.
Volitve, ki bodo v Kolumbiji pojutrišnjem, bodo precej pomembne za
STREAKING, BEDUINI IN «LAKOMNI» TURISTI
V	majhni oazi sredi Arabske puščave ob Rdečem morju se je naselila skupina hippyjev, ki so se tako navdušili za €streaking» (tekanje brez vsakršne obleke), da ves dan krožijo popolnoma goli, ali kot sami trdijo — oblečeni v krasno zagorelo kožo...
Beduinski prebivalci oaze so se spočetka samo zabavali ob pogledu na mlade gole fante in dekleta, v kratkem pa so odkrili način, kako jim «norost* mladih belcev lahko tudi kaj prinese v žep. V bližnjih turističnih naseljih natovarja-jo na kamele turiste in jih pripeljejo v svojo oazo, kjer jim razkažejo naravne krasote. Za nekaj drobiža jih še popeljejo do kraja, kjer se hippyji kopajo v Rdečem morju, gledat lepotice.
«LETALSKA NESREČA»
POT V ZAPOR
V	Novi Kaledoniji na Tihem oceanu so po daljši preiskavi aretirali fanta, ki je sprožil alarm reševalne službe, letalstva in policije. Sedel je v zasebno letalo v hangarju blizu letališča N oumea, priklopil radijski oddajnik in sporočil nadzornemu stolpu, da je letalo vrste «boeing» s 164 potniki strmoglavilo nedaleč od otoka in da so se potniki rešili na čolnih.
Komaj po več urah vnetega iskanja so se zavedeli, da je «pilot ponesrečenega letala» govoril v francoščini in ne v angleščini, ki je mednarodni jezik v letalstvu. Kmalu nato so odkrili blizu letališča fanta, ki se je izredno zabaval ob pogledu na mrzlično dejavnost reševalcev. Po krajšem zasliševanju je vse priznal.
lumbiji, kakor v drugih deželah Latinske Amerike. Sedaj skušajo na vsak način doseči, da ne bi Kuba sodelovala na prihodnji konferenci ministrov OSA, ki bo v januarju prihodnjega leta v Buenos Airesu. Kljub temu pa so Amerikanci dovolili, da bodo ameriška itodjetja v Argentini lahko izvažala nekatere stroje na Kubo.
Med dogajanji v Latinski Ameriki je še treba omeniti, da je Mehika odpoklicala svojega diplomatskega predstavnika v Čilu ter ga ni zamenjala. Tudi ta poteza dokazuje, kako je čilski režim nepriljubljen v Južni Ameriki.
Na procesu, ki je na sedežu letalske akademije v Sentiagu, so vojaški sodniki zaslišali danes Kaprola Mi-guela Guzmana Menesasa, narednika Carlosa Trujilla, Aguilero ter kaprola Joseja Carrasca Ovieda. Vsi trije so obtoženi, da so sodelovali pri poskusu izvajanja načrta «Zeta». 2e včeraj so branilci nekaterih drugih obtožencev oporekali, da bi bilo vojaško sodišče pristojno za sojenje teh domnevnih prekrškov. Sodniki so zavrnili vse te zahteve.
Iz Londona sporočajo medtem, da so delavci oddelka za popravila v tovarni «Rolls Royce» v East Kilbri-du na škotskem odbili, da bi popravljali osem reakcijskih motorjev, ki jih je čilsko letalstvo poslalo v Anglijo na popravilo. Neki glasnik tovarne v Glasgowu je izjavil, da delavci niso začeli popravljati štirih motorjev, medtem ko so dela na drugih štirih opustili.
Sklep sindikalnih organov, da se ne popravljajo motorji za čilsko letalstvo pomeni, da bo prišlo do precej hudega spora med vodstvom laburistične stranke ter laburisti, ki so danes na oblasti v Angliji in ki so pred časom sprejeli naročilo čilskega letalstva .
Zaradi dežja so reke prestopile bregove in preplavile obširna pod ročja. Najmanj 115 tisoč oseb je ostalo brez strehe, 12 pa jih je utonilo.
RIM, 19. — Zakonca, ki sta se sporazumno ločila, nimata več dolžnosti medsebojne zvestobe. To pomeni, da si po ločitvi lahko izbereta novega partnerja. To pravico omejuje samo zakon o prekrških proti javni morali in pravico uživata oba zakonca.
Tako je danes razsodilo ustavno sodišče, ki je zaradi protiustavno sti razveljavilo del člena 156 kazenskega zakonika, po katerem bi si tudi prostovoljno ločena zakonca morala biti spolno zvesta do smrti ali do razporoke. Zakon pa bo še vedno preganjal razmerja z drugimi osebami, če gre za «hudo žali tev» ločenega zakonca. V tem pri meru se bo prostovoljna ločitev lah ko spremenila v ločitev po krivdi enega izmed zakoncev, z vsemi zna nimi kazenskimi in civilnimi posledicami.
Ustavni zbor je izdal razsodbo na podlagi 3. člena ustave. Kot ne morejo različni zakoni urejevati istega odnosa, so razsodili sodniki, ne more niti isti zakon urejevati različnih odnosov.
VIDEM, 19. — Na avtocesti Trst-Benetke se je pri Latisani pripetila huda prometna nesreča:	13-letna
deklica je pri trčenju umrla, drugih šest oseb pa je bilo ranjenih. Zaradi neke lažje prometne nesreče se je na avtocesti zbrala dolga kolona vozil. Ko je 45-letni Mario Simeoni iz Trevisa privozil s svojim avtom, v katerem so bili še žena in štirje otroci, ni zaradi teme in visoke hitrosti opezil tovornjaka, ki je bil ustavljen sredi ceste.
Pri hudem čelnem trčenju je 13-letna Patrizia na mestu umrla, vsi ostali člani družine pa so se hudo ranili. Leže se je ranil šofer tovornjaka, 25-letni Valentino Gulin iz Sovodenj, ki se bo moral zdraviti 20 dni.
Veliko mrtvih in ogromno škode v severni Braziliji
BELEM, 19. — Med hudim ne-

politični razvoj Latinske Amerike v bližnji prihodnosti. Kolumbija je država, ki je v svoji zgodovini poznala razmeroma zelo stabilne režime.
Morda jo je prekosil samo čile, kjer .	.	,	____
je prišlo do prvega vojaškega «gol- I urjeni, ki ^	pn7^e0.J®y®^
peja» šele lani, po več kot stoletni Brazilijo, je ob ustju ^rnazon e zgodovini tiste države. V Kolumbiji prevrnilo čoln. Šest ribičev so zabeležili samo dva vojaška uda- padlo v vodu in samo eden ^ ra in sicer prvi okoli sredine prej- ie rešil: ostale so požrli krvoločni šnjega stoletja. Do drugega vojaškega | morski psi. udara pa je prišlo šele sto let pozneje.
Kolumbija meri en milijon kvadratnih kilometrov površine ter šteje okoli 24 milijonov prebivalcev. Zanimanje za politično življenje je bilo v tej državi skoraj vedno dokaj neznatno. Navadno se je dogajalo, da je pri volitvah sodelovalo manj kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Verjetno se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri sedanjih volitvah, čeprav je politično ozračje zelo bolj živahno, kot je bilo nekdaj.
Pri volitvah bodo nastopili kandidati konservativcev, liberalcev, hčerka sedanjega predsednika, ki zastopa nekakšno naprednejšo smer, toda v smislu politične in gospodarske usmerjenosti, ki je lastna brazilskemu režimu. Nastopa tudi levičarski kandidat, ki združuje levičarske napred ne tokove v deželi (komuniste, so cialiste in druge). Ta kandidat pa verjetno ne bo mogel prekositi svojih močnejših meščanskih tekmecev, in sicer prav zato, ker se velika večina kolumbijskega prebivalstva še ni politično predramila (med drugim gla sevanje v Kolumbiji ni obvezno).
Prej smo omenili, da bodo te volitve zelo pomembne za Latinsko A-nieriko. Ta trditev ima svojo osnovo v sedanjih dogajanjih v Južni Ameriki. Brazilski režim je sicer ustvaril nekakšen «gospodarski čudež», toda istočasno je sprožil vedno hujše raz redne boje, ki se bodo v bližnji pri hodnosti prav gotovo stopnjevali. Ar gentina zastopa politiko samostojnost ter skuša zagotoviti svoji skupnost neodvisen razvoj od pritiska ameriške ga velekapitala. V Čilu je položaj izredno resen, gospodarstvo propada vršijo se politični procesi, ki razbijajo nacionalno solidarnost ter spro-žujejo vse hujša razredna nasprostva.
Kako se bo usmerila Kolumbija: ali bo šla po poti čilske reakcije, oziroma brazilskega državnega kapitalizma. ali pa bo ubrala bolj demokratično pot ter sledila zgledu Argentine? Na vsa ta vprašanja bodo Kolumbijci odgovorili pojutrišnjem.
Določeni krogi ZDA bodo seveda akušali vplivati na dogodke v Ko
Konferenca sovjetskega vesoljca V. Šatalova
BEOGRAD, 19. — Sovjetski vesoljec Vladimir Šatalov, ki je na obisku v Jugoslaviji, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da Sovjetska zveza ne bo tako kmalu poslala svojih vesoljcev na Luno, ker za sedaj zadostujejo podatki, ki jih posredujejo rakete, avtomatski laboratoriji in druge naprave. Vsi sedanji načrti Sovjetske zveze so Po njegovih besedah usmerjeni k vzpostavitvi orbitalnih in vsemir-skih laboratorijev in dosedanji poleti so bili le del teh načrtov.
V ta program spada tudi skupni sovjetsko-ameriški polet, ki bo samo prvi v vrsti poletov in začetek bodočih skupnih programov. Po besedah Šatalova bo vesoljska ladja sojuz izstreljena za skupni polet 15. julija 1975. Po opravljeni nalogi se bo vesoljska ladja sojuz spustila na sovjetsko ozemlje, ameriška apollo pa — kot doslej vse ameriške vesoljske ladje — na Tihi ocean.
Na vprašanje o novih raziskovanjih in rešitvah, ki bi pomenile prelomnico in pospešitev nadaljnjega raziskovanja vsemirja, je Šatalov izjavil, da se trenutno bavijo predvsem z izdelavo jedrskih in podobnih raketnih motorjev. Šatalov je zaprosil jugoslovanske novinarje, naj več pišejo o poskusih Jugoslovana Milotina Veljkoviča, o njegovih dolgih bivanjih pod zemljo, kjer je opazoval živali v popolni osamljenosti. Njegovi eksperimenti so zelo koristni za vesoljce, je pripomnil Šatalov, in zelo podobni tistim, ki jih predvidevajo za bodoče polete, ko bodo ponesli v vesolje pajke, ribice, muhe in razne žuželke.
Četrtič zaporedoma povila dvojčka
PISMO IZ RIMA
Pekel
ZAPLETEN POLITIČNI RAZVOJ V CESARSTVU HAILEJA SELASJEJA
Hišni pripor za vse ministre odstavljene etiopske vlade
Osrednje policijske sile zagotavljajo zvestobo Makonnenv ■ Odpor v Asmari
46-letna Marj' Morris iz Richmonda je četrtič zaporedoma povila dvojčka in sicer dve brhki deklici. Izvedenci trdijo da je samo ena možnost proti 65 milijonom možnosti, da ista ženska rodi štirikrat zaporedoma dvojčke. Na sliki srečna «družinica». Prav za izredno porodnico stoji mož, 48-letni Howard Morris
5. MAJA PRVI KROG VOLITEV, 19. MAJA BALOTAŽA
ADIS ABEBA, 19. — Sin etiop- sti, ker ni bila sprejeta njihova skega cesarja Haile Selasjeja pre- zahteva po odpoklicu šefa etiopske stolonaslednik Asfa Wossen se bo policije, generala Vilma šibešija. kmalu vrnil skupaj z ženo in si- Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz nom Žare Jakobom v etiopsko pre- Asmare, je policija v pripravnem
stolnico. Kot §mo že poročali, je stari cesar Haile Selasie imenoval za svojega naslednika sina Asfo Wossena in takoj za njim vnuka Žara Jakoba.
Vprašanje nasledništva na etiopskem prestolu je postalo pereče pred letom in pol dni, ko je prestolonaslednik zbolel zaradi paralize. Zdravniki v Ženevi pravijo, da se je njegovo zdravstveno stanje toliko zboljšalo, da se bo lahko vrnil v domovino.
Njegov sin Žare Jakob pa je izjavil, da se čuti sicer zelo počaščenega za imenovanje prestolonaslednika druge stopnje, vendar je pripomnil, da namerava najprej končati svoje študije pri ox-fordski univerzi.
Te vesti iz etiopske prestolnice pa ne prispevajo odločilno k dokončni pomiritvi v tej afriški deželi. Položaj v Etiopiji je še vedno zelo napet. Predvsem se postavlja vprašanje pokrajine, ki spada pod glavno pokrajinsko mesto Asmaro. Policijski organi v tem mestu so sporočili po radiu, da se bodo vzdržali vsakršne tekoče dejavno-
MinamiinfiiiiiiiiliiiiiiHlMtHtlliiimiiniiMiimiMiiiiiiiiiiiiiHil
Valentino in Valentina za razporoko
stanju, toda ne opravlja normalne ga patruljiranja po mestu in okoliških krajih.
Na drugi strani sporočajo, da stavkajo tudi, državni uradniki v tem mestu. Ti so odbili predlog za rešitev spora, ki ga je predložila posebna komisija, ki ji je predsedoval generalni guverner.
Poleg tega je treba upoštevati še 1.200 železničarjev, ki že od srede stavkajo na železniški progi od Asmare do Masaue. Ti so preprečili, da bi natovorjeni tovornjaki prispeli do pristanišča ob Rdečem morju. V Masaui so tudi prenehali z natovarjanjem treh ladij. Pristanišče Asab je tudi ohromljeno zaradi stavke pristaniških delavcev.
Ti so verjetno najhujši problemi, ki jih bo moral reševati novi etiopski premier Makonnen. Ta si je včeraj zjutraj zagotovil podporo generalštaba IV. divizije. Visoki častniki so mu zagotovili, da so oborožene sile na razpolago vladi za vsakršno akcijo. Davi je premier obiskal policijsko vojašnico, kjer je govoril 2.500 agentom, ki so nastanjeni v prestolnici. V svojem nagovoru jih je opomnil na veliko odgovornost varnostnih sil in vojske za ohranitev miru in reda v državi, kar bo omogočilo novi vladi, da izvede svoj načrt reform.
Etiopski premier se je zahvalil policijskim agentom za njihovo obnašanje v dneh težke preizkušnje za državo ter jim je potem pojasnil svoje načrte za rešitev gospodarskih problemov Etiopije ter za dvig življenjske ravni prebivalstva. Poudaril pa je, da potrebuje za uresničitev teh načrtov mir in varnost, kar lahko zagotovijo prav policijske oblasti. Minister je še govoril o stavkah v mestih in na podeželju, ki ogrožajo enotnost dr žave. Pribil je, da lahko državni uradniki postavljajo vladi določene zahtevke, ne da bi se zatekli k stavkam. Zato je zahteval od policistov neomajno zvestobo do države ter strogo disciplino.
Medtem se je zvedelo, da je Makonnen ukazal hišni pripor za vse člane bivše vlade Aklilu Hapte Wolda, ki je odstopil 27. februarja letos zaradi vojaškega upora
V
Spopad v Čilu
(Nadaljevanje s 4. strani)


* . » Jo»» i. vdD/-* «
\A ^	\	X
*
'C^

V zvezi z referendumom o razporoki je znani francoski risar Peynet narisal svoja večna zaljubljenca Valentina in Valentino, ki se opredeljujeta za razporoko in glasujeta «ne». Zasanjana ljubimca pravita: «Za naju ui to problem. Toda tisti, ki se več ne ljubijo, imajo prav, ce
se ločijo.»
sc je s prižnice obrnil na vernike: «Ne verujem, da bo kdo hotel dvigniti roko na vašega dušnega pastirja, ki nič ne pomeni, vendar pa nosi Kristusov križ.»
Kardinalov uradni zastopnik je j sporočil, da ni bila kardinalu izročena nobena grožnja. Znano je, da bi hunta želela premakniti «kardinalov primer» na napačen tir, zato si je izmislila, da pripravlja levica njegov umor.
Ta operacija je bila za lase nri-vlečena, da bi bilo moč opravičiti vse večje divjanje nasilja nad čilskim ljudstvom. In ni bilo potrebno dolgo čakati, ko je hunta znova ponovila, da bo «z vso potrebno surovostjo uničila teroriste» in ne bo oklevala v pripravi strogih ukrepov «notranje vojne» in izjemnega stanja. Zato se v Čilu vrste množični procesi (začeli so se oziroma bili napovedani procesi proti več kot 200 patriotom) in je huntin tožilec že zahteval smrtno kazen za 18 oseb. Predstavnikom Mednarodnega rdečega križa in časnikarjem pa je dotlej bilo prepovedano približati se taboriščem, kjer je zaprtih nad 10 000 Čilcev.
Sleherni dan prinaša svoje tegobe. Niti kardinal ni zdaj več brez skrbi in Cerkev je resno zaskrbljena.
4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiii
peva k izoliran iu diktatorskega režima znotraj Čila.
A tudi hunta ni ostala prekrižanih rok. Generali so kardinalu takoj odgovorili: «Naši voditelji so kristjani, vendar jih to ne rešuje tkrbi za varnost ljudstva.» Hunte je napravila tudi spreten manever in odposlala v glavni štab cerkve svojega emisarja, da bi tu napravil senzacionalno odkritje, namreč, da se levica pripravlja, da bo kardinala umorila. To baje da izhaja iz najdenih dokumentov pravkar uničene «Organizacije teroristične levice» Kardinalu pa je bilo spo-rečeno: «Vas bo zdaj vedno spremljal prekaljen osebni stražar,» Tako se je Silva Henriquez znašel v jeklenem obroču. Kardinal
Kampanja za francoske predsedniške volitve
Živahnega političnega boja se bo udeležilo 12 kandidatov
PARIZ, 19. — Danes se je u-radno pričela volilna kampanja za predsedniške volitve. Za nasledstvo Pompidouja se bori 12 kandidatov (ustavni svet je odvrnil dva kandidata, ki nista zbrala sto podpisov izvoljenih predstavnikov iz 10 o-krožij).
Vsi kandidati sp že začeli s svojimi volilnimi shodi, nocoj pa je nastopil na televiziji degolistični kandidat Jacques Chaban - Delmas, po radiu pa je govorila kandidatka trockistov Arlette Laguiller. Vsak kandidat bo imel na razpolago 65 minut oddaje, ki so jih porazdelili v več krajših nastopov.
Radio - televizijsko organizacijo ORTF bo volilna kampanja stala približno 800 milijonov lir, ki jih bo morala odplačati država. Predsednik ORTF Marceau Long je izjavil, da so predstavili notranjemu ministrstvu fakture za prejšnji predsedniški volilni kampanji iz leta 1965 in leta 1969, vendar ni ministrstvo plačalo niti franka. «Upam, da bo tokrat ministrstvo ravnalo z večjim razumevanjem za naše stroške . . .», je dejal Long.
Združeno levico bo na volitvah zastopal Francois Mitterrand, degoli-ste pa Jacques Chaban - Delmas. Oba sta že imela prve shode v Parizu. Tudi neodvisni republikanec in
minister za finance Giscard D’E-staing je danes imel zborovanje v Strasbourgu. Poleg teh «treh velikih» samo še bivši minister za pošte Jean Royer resno upa, da ga bodo izvolili v elizejsko palačo.
Royer zastopa interese trgovcev in skrajnih reakcionarjev — po predvidevanjih bi moral dobiti na prvih volitvah 5. maja približno 5 odstotkov glasov. Največ glasov bi moral na tem glasovanju dobiti kandidat levice Mitterrand, kateremu ankete pripisujejo približno 40 odst. glasov. Na balotaži se bo po vse, verjetnosti moral spoprijeti s Cha-banom-Delmasom ali pa z D Estai ngom.
Preostali kandidati nimajo nobene možnosti, da pridejo niti do ba-lotaže. Gre za 34-letno trockistko Arlette Laguiller, ki je vodila dolgo stavko bančnih uradnikov. Mlajši od nje je 3Uetni Bertrand Renouvin, ki pa se bori za obnovitev kralje vine. Skrajno desnico zastopa Jean Marie Le Pen, ki vodi gonjo proti tujcem in zlasti proti Arabcem. Najstarejši kandidat je 70-letni pisatel, in agronom Renč Dumont, ki zastopa «ekološki» program proti onesnaženju okolja. Alain Krivine, 32-letni voditelj maoistov, je že nastopil na dveh predsedniških volitvah, na katerih je dobil le en odstotek glasov,
Upravičeno smo pričakovali, bodo nasprotniki razporoke — k* so obudili lov na čarovnice — Br0' žili s peklenskimi mukami vsem onim, ki so za razporoko. Pekla se je spomnil, nič čudnega, genovski kardinal Siri, ki je vedno v prvi vrsti turobne procesije klerikalnih mračnjakov. Fronta proti razporoki se tako širi: od Fanfa-/lija, ki nastopa kot trgovski potnik po vsej Italiji in prodaja svoje blago — pralni prašek za duše, pa do Sirija, ki enostavno «pošilja v pekel» vse tiste, ki bodo glasovali «NE». Luciferju se torej obetajo zlati časi, saj bo moral sprejeti najmanj polovico italijanskih državljanov. Verjetno bo moral zgraditi vsaj depandanso i> svojem «počitniškem domu»...
Toda če se Siri ne moti, bo referendum imel še tole posledico: tisti, ki so proti razporoki, bodo seveda šli v nebesa in tako bodo za vse večne čase ostali s svojo zemeljsko družico. Poroka bo torej nerazdružljiva na zemlji in tudi v nebesih na vekov veke. Zadeva se tako obeta dokaj dolgočasna, razen če ne bo tudi tam dovoljeno «poškiliti» drugam, kot se redno dogaja pri onih, ki so primorani s silo, da živijo vedno ob isti osebi.
Kaj pa če bi zmagali tisti, M so proti razporoki? Mož in žena, ki bi se rada ločila, bi morala najprej prestati peklenske muke skupnega življenja brez razporoke, nato pa še muke v pravem Luciferjevem peklu, ker sta glasovala «NE». Zdi se nam, da je to vseeno preveč! če pomislimo, da pobudnik referenduma primerja razporoko raku, je usoda onih, ki so za razporoko, res strahotna: peklenske muke na zemlji, smrt zaradi raka in posmrtno trplienje v peklu, če je tako. upravičeno lahko uvedemo zdravilo, ki so ga nekoč uvorabljali proti čarovnicam in obsedencem: smrt na grmadi!
In kam bo šel Almirante, ki ima dve ženi, je pa obenem proti razporoki? In z njim, kam bodo šli vsi ostali misovci, ki so se ločili od svojih žena?
To so res pereča vprašanja 'm verjetno Siri ni pomislil na vse hb ko je izustil svoj grozni opomin-Verjetno ni niti pomislil na dejstvo, da južnotirolski škof Gar-gitter, škofi iz Piemonta, don Fran-zoni in toliko drugih njegovih kolegov ne samo ne grozijo s peklenskimi mukami, vač pa zagotavljajo vsem svobodo proste izbire in celo spodbujajo nai se ala-suie «NE». Iz tega bi lahko sklepali, da katoličan, ki bo glasoval «ME» v Liguriji, bo obsojen na pekel, katoličan iz Južne Tirolske, ki bo enako glasoval, pa bo lahko šel v nebesa. To je res v nebo vpijoča krivica!
Naj nam bralci oprostijo: referendum ie resna zadeva in ne šala. Zgledovali pa smo se po kardinalu Siriju in Gabriu Lombardi-ju. ki uporabljata proti razporoki take argumente, da jih lahko primerjamo samo neokusnim in nevarnim «šalam» proti italijanski demokraciji.
MARIO DEZMANN
RIM, 19. — Orožniki so aretirali dva mladoletna dijaka zaradi posesti in uživanja mamil. V stanova^ nju 17-letnega dekleta so odkrili 1Ò0 g hišaša, dekle pa je vrglo na cesto vrečico v kateri je bilo drugih sto gramov mamila in še neka bela snov, za katero menijo da je tudi mamilo.
........hm,...........................................................................
PROCES O ŠKANDALU V ANGLEŠKI BBC
Sedem let zapora za «hudobno» Janie Jones
Z lahkoživimi dekleti je izsiljevala radiotelevizijske voditelje
LONDON, 19. — Z obsodbo na sedem let zapora se je zaključil proces proti pevki Janie Jones. Ko je bila stara 16 let, je Janie zapustila rudarsko naselje, kjer je njen oče delal v premogovniku, in se preselila v London. Svojim prijateljicam je takrat dejala: «Neke-
ga dne boste brale moje ime na prvih straneh vseh časopisov.»
In res, danes je bilo njeno ime v naslovih dnevnikov, vendar ne tako, kot si je takrat nadejala: «Sedem let zapora za hudobno Janie», «Ste hudobni, pravi sodnik» In to sta samo dva primera iz

Obsojena angleška pevka
britanskega tiska.
Proces zaradi navajanja in iz-1 koriščanja prostitucije je eden izmed najbolj perečih procesov zadnjih let v Angliji. Janie Jones je bila obtožena, da je svoj čas pro-stituirala v raznih nočnih lokalih, kjer je spoznala vodilne osebnosti angleške radiotelevizijske službe B BC. V kratkem je organizirala lastno «mrežo» mladih prostitutk in izsiljevala voditelje BBC. Preskrbovala jim je lahkoživa dekleta, v zameno pa je zahtevala, da po radiu oddajajo plošče, ki jih je sama izbirala po «nasvetu» svojih zainteresiranih prijateljev — proizvajalcev plošč.
Dekleta, ki so se udejstvovala orgij, so dobivala od 5 do 10 funtov (7.500 - 15.000 lir), Janie pa jim je obljubljala, da jim bo preskrbela službo na televiziji. Na procesu so «sa dekleta soglasno izjavila, da je pevka ravnala z njimi izredno sadistično. Tudi nekateri voditelji BBC, ki so jih med preiskavo razkrinkali, so sodniku Alanu King - Hamiltonu orisali taka dejanja, da ji je na koncu procesa sodnik dejal: «Vi ste ena izmed najhudobnejših žensk, kar sem jih kdaj spoznal.» Poleg zaporne kazni ji je sodnik naprtil tudi globo 16.000 funtov (približno 25 milijonov lir).
Med procesom niso uporabljali pravih imen prič. Kaže, da nekateri izmed voditeljev BBC, ki so se izživljali z dekleti, izvirajo iz najbolj znanih angleških aristokrat-
skih družin. Revija «Socialist Wor-ker» (Socialistični delavec) je objavila ime nekega aristokrata in sodnik King - Hamilton je takoj prijavil ravnatelja revije zaradi žalitve sodišča.
CATANZARO, 19. — Deseto zasedanje procesa proti Pietru Val-predi in ostalim anarhistom, ki so obtoženi pokola v milanski Kmečki banki, je trajalo le 20 minut. Včeraj je namreč kasacijsko sodišče sklenilo, da se ta proces združi s procesom proti Francu Fredu, Giovanniju Venturi in ostalim fašistom, katere so najprej v Trevisu, nato pa v Milanu pribili na zatožno klop za isti strahoviti pokol in za vrsto drugih bombnih atentatov.
Tako zastopniki zasebne stranke kot tudi javni tožilec so predlagali, naj se zasedanje začasno odloži. Tudi branilci anarhistov so se strinjali s preložitvijo, vendar so dejali, da utegne biti začetek vrste odlašanj pri iskanju pravih krivcev strahotnih zlačinov.
Proces se bo nadaljeval 4. maja, ko bo verjetno predsednik sodišča sklenil odložiti proces za nedoločen čas do dokončne združitve.
RIM, 19. — Demokristjanski senator Ettore Spora je predlagal, da bi uvedli prostovoljnb žensko vojaško službo. Vojaška služba naj bj trajala dve leti. Dekleta bi lohko dosegla največ čin polkovnika.