TRST, petek 12. decembra 1958 Leto XIV. . Št. 294 (4139) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Oci »cnv*338 ~ Podružnica GORICA:’ Ulica S. Pellico 3t5! 3M2*^^OGL 1230 ta S—‘ NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 251X1 Ur, celoletna 4900 lir — 1 LASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upralni 120 osmrtnice 90 lir - MALI OGLASI- 30 lir V «dJ“ i° 4in’ nede!Jska 20 din> mesefn° »»din - Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtle ______________________________________ * ' us,“rL",ce su ur. mali oglasi. 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: adit n7.s i.i„hn=nD a t ,.i -ji.o-i« r Tudi na vprašanju protiustavnosti zakonskega odloka o trgih Fanfanijeva vlada je ostala že četrtič v manjšini po zaslugi 16 demokristjanskih «prostih strelcev» Nenni poudarja, da spričo včerajšnjega glasovanja Fanfani ne more pripisati prav nobene veljave zaupnici, ki jo je prejel v soboto, ker je jasno, da KD ni več sposobna za vlado-Ali bo Fanfani odstopil? Ali bo ponovno postavil vprašanje zaupnice? (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Kljub temu da se je že včeraj začela naprava o spremembi vladnega odloka za trge v za-je poslanska zbornica danes pristala, da se gla* Se o resoluciji socialističnega poslanca Luzzata, v aten je rečeno, da je postopek za spremembo odloka zakon protiustaven. Ko je ------------------- Pošlo do glasovanja, je za fatalistično resolucijo gla-*>valo 274 poslancev, proti Pa samo 270, navzočih je wio 544 poslancev, a po-oebna večina je znašala Vseh poslancev je bilo Pusotnih nič manj kot 51, ““katerih jih pripada 33 “Poziciji, 18 pa vladni «ve-®iii». m6(j odsotnimi so bi-l': 9 demokristjanov, in kar “ Socialdemokratov, 3 republikanci in eden izmed treh Psmških poslancev iz Južne ,‘irolske. Od opozicije pa je “do odsotnih največ sociali-**°v> in sicer 22, en komu-5 nacionalnih monar-I jdstov, 2 liberalca, en poslanec iz Doline Aosta in 2 Poslanca MSI. Predpostavlja f' da so tudi liberalci gla-?°,Vali proti vladi, čeprav so “pl sicer ugodno razpoloženi do vladnega odloka o kgih. Soričo dejstva, da je za ^zdo glasovalo samo 270 Polancev, se upravičeno fklepa, da je najmanj 16 P-Riokristjanskih in socialdemokratskih poslancev gla-,valo za predlog socialista luzzata. ^ Takoj po glasovanju je : j,enni izjavil, da je izid ; ?}asovanja «politično dejstvo, j na odločen način opozarja 1 B .d°, naj spoštuje ustavo in fdstojnost parlamenta. Sedaj "iitio videli, kake posledice bo |ada izvajala. Vsekakor pa jpda ne more pripisovati niti ■ »Jmanjše veljave zaupnici, ki fi je prejela zadnjo soboto in jj‘ se uvršča med dva njena ^Uda_ poraza, in sicer poraz na Ptašanju cene bencina ter ^našnji poraz na vprašanju potiustavnosti vladnega od-o trgih. Spričo sedanjega ,‘anja stvari in zaradi no-ranjih razprtij krščanska de jiokracija ni več sposobna vla-državi.» facciardijeva agencija pa "fe, da se «za vsak zakon ‘ahteva tajno glasovanje in °pen zakon ne bo odobren vec — dober afi slab — že iz j naprej na,čelno določenega aipena. Ta vlada nima veei-| ji toda katera vlada jo bo JPela. če bodo še drugi «pro- «ti strelci« sledili tem-.i usod- jjainu zgledu? Prišli smo do te, Ut; generiianih oblik patlamen- nega režima, prav takih, pkršne so povzročile v Fran- k; Jfit posplošen moralni upor. °da sedaj so sovraštvo, raz- iti; L bom. ie in osebni boji prišli ta-daleč, da vse, kar se reče, eni govoriti gluhim.« .Seveda vladajo to sovra- „:yo in te razprtije v prvi vini ■ • ^ med demoKristjanskimi :lvaki in zato samo Pacciar-'leva akolaboracionistična« /'■selnost lahko političnemu o-azovalcu razloži vzrok takega Posploševanja razprtij na j,es parlament. Vodstvo — Jtafamjevo — krščanske demokracije pa kaže, da se za eshe posledice teh razprtij t°cn zmeniti in jih upošteva-Načelnik parlamentarne eUiokristjanske skupine je ^ainreč po glasovannju izjavil, 5a tj a S Je izid današnjega glasova-zgolj «tehničnega pome- Ijj.*- «Ukrep o splošnih trgih je . ‘ odbit zaradi tega, ker so oporekali nujnost. V bi-VU pa je bil popolnoma o-^avičen in je odgovarjal glo-potrebi ljudstva, ki se y0ti proti vzrokom, ki vpli-0?J° na draginjo. Senat je kn . Proučil in odobril.« Ta->, je razložil demokristjanski J.?s'anec Gui najnovejši po-l,p da bi se izognil vsem ^Sovim hudim posledicam k Prašanje, ki ga je hotel za-;n rešiti, ostane torej od- je dejal Gui. Tudi de-SV .ristjansko glasilo piše v i, “Ji jutrišnji številki o da-q V1 jem porazu. Podobno kot Hj1* se izgovarja z vprašanj m nujnosti. Vse to pomete', da vlada ne namerava po-vbo postavljati vprašanja n “Pnice, kot da ji parlament 1 5es ni že četrtič izrekel de- Sko nezaupnico in jo pustil manjšini po zaslugi #prostih Vjblcev«. Verjetno bo torej “a na svoji jutrišnji seji ta i 'la da P°novno predloži j ObS®meutu isti zakon v obliki .ajnega zakonskega predlo, j | m ne več v obliki odloka. Pa se bo lahko zgodilo šele Pol leta, ker tako določa £vilnik poslanske zbornice. {■.Panimivo je tudi, da niti Hnjlanj bil navzoč na da-in “Ji seji poslanske zbornice fljj s.e ni udeležil glasovanja. ; Vojjl* namreč zavzet z razgo-I ^1 jih je vodil z ameri-tik? °brambnim državnim taj-McElroyem. Potem bo 1 v Zahodno Nemčijo na 'tih 2 Adenauerjem, od (ta Pa v Pariz na zasedanje "š v^kega pakta. Zato se trdi, na jutrišnji seji vla- de ministri razpravljali v prvi vrsti o zunanji politiki. Vsaj tako je bilo predvideno, dokler vlada ni še doživela najnovejšega poraza. Zato je verjetno, da bo na seji prevladoval najnovejši notranjepolitični argument. V tem smislu piše tudi demokristjanski «11 Popolo« v svoji jutrišnji številki. Iz vsega tega vidimo, da so demokristjanski »prosti strelci« začeli sistematično nagajati Fanfanijevi viadi in vse kaže, da hočejo povzročili njen padec. Seveda se ne more govoriti, da je taka metoda bojkotiranja pri vsakem tajnem glasovanju bogve kako moralna. Bolj pošteno bi bilo, če bi se demokristjanski »prosti strelci« borili odkrito ne pa iz zasede. Zato ima Pacciardi precej prav, ko govori o degeneraciji, kajti, podobnih metod ni moč najti v dirugih političnih strankah, ra. zen pri pobožnih demokristjanih. Njihova stranka je prišla očitno do tiste točke, ko bodo notranje razprtije začele povzročati njen razpad, ki se je dejansko začel s krizo na Siciliji. Hkrati se ne more trditi, da vlada s Farifanijem vred nima «trde kože«, ko vidimo, da verjetno ne bo izvajala posledic in poslala Fan-tanija k predsedniku republike z nalogo da poda ostavko spričo današnjega četrtega poraza, ki je dejansko že sedmi, če se upošteva, da dvakrat ni prišlo do glasovanja, ko so bile pred parlamentom podob, ne zadeve, kakršna je bila današnja. Kljub temu pa nekateri opazovalci predvidevajo, da bo morda Fanfani postavil vprašanje zaupnice. Toda ko je komunistični prvak Pajet-ta po glasovanju ironično vprašal predsednika parlamenta, ali namerava Fanfani kaj takega storiti, mu je predsednik Leone odgovorii da ne. gativen izid glasovanja glede kakršnega koli vladnega u-krepa še ne pomeni izglasovanja nezaupnice vladi. Tudi tllllllllllimillUIIIIIIIIMIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, Alžirski poslanci so ustanovili lastno parlamentarno skupino PARIZ, 11. — Vse stranke razen komunistov so se v parlamentu sporazumele o razde-litvi_ parlamentarnih funkcij. Od šestih podpredsednikov bosta dva pripadala neodvisnim ter po eden MRP, UNR, SFIO, šesti pa bo Alžirec. Mesta 14 tajnikov pa so razdeljena tako: 5 UNR, 2 Alžirca ter po eden iz ostalih skupin vključno komuniste. Alžirski poslanci, ki jih je 71, so sklenili, da ustanove lastno parlamentarno skupino. Ta sklep je nekoliko presenetil, ker se je splošno mislilo, da se bodo Alžirci formalno pridružili Zvezi za novo republiko (UNR), ki ima 188 sedežev v parlamentu. V posebnem poročilu obveščajo alžirski poslanci, da njih sklep ne pomeni nezaupanja do drugih poslancev in strank in da bodo alžirski poslanci lahko glasovali, kakor bodo hoteli, v vseh vprašanjih razen tistih, ki so temeljnega pomena za Alžirijo in Saharo. Leone je namreč demokristjan. Današnja seja se je začela z govorom komunističnega poslanca Raffaellija, ki je dejal, da je vlada predložila svoj odlok o trgih zato, ker je hotela odvzeti občinskim upravam nadzorstvo nad trgi in ustvariti novo mrežo trgov, ki bi jih upravljali prav tisti, ki imajo že sedaj na trgih največjo svobodo. Socialistična poslanka Laura Diaz pa je rekla, da je hotela vlada zadati hud udarec krajevnim avtonomijam. Demokristjan Truzzi pa je dejal, da pomeni vladni ukrep korak naprej v pobijanju draginje. Liberalec Trombetta je nekatere člene predloga kritiziral ter izjavil, da spreminjevalni predlogi »navajajo na razmišljanje o potrebi spremembe odloka v zakon«. Minister Bo Je zagovarjal skega trenja v državi« ter poudaril, da gre izključno za to, da se ponovno omogoči zakonito ravnanje občinskim u-pravam. Sledila je združitev vseh predlogov resolucij, ki so nasprotovale spremembi odloka v zakon v enotno resolucijo, ki jo je skupaj z drugimi poslanci podpisal socialist Luzzato. Sledilo je glasovanje z izidom, ki ga objavljamo zgoraj. A. P. «» . Zakon o amnestiji v januarju 1959 ? RIM, 31. — Danes je komisija za finance in zaklad poslanske zbornice izrazila ugod-r.o mnenje o predlogih za anv-ne-t.jo, ki so jih p-elložili poslanci Pertini in Berlvngue: nato nujnost postopka zato, I ter Degli Oečhi. B.-rlitiguer da ne bi prišlo do ((gospodar-I je novinarjem izjavil, da bo predlog za amnestijo predložen komisiji za pravosodje, nato pa bo sledila razprava v poslanski zbornici’ in končno v senatu. «Zaradi tako dolge poti, zakon o amnestiji ne bo mogel biti odobren pred 15. januarjem prihodnjega leta. Toda dosedanja ugodna mnenja vsekakor vlivajo zaupanje, da bo amnestija odobrena,« je dejal Ber-linguer. «» ------ KAIRO, 11. — Agencija ((Srednji vzhod« javlja, da bo libanonski ministrski predsednik Karami prišel v kratkem v Kairo na važne razgovore s predstavniki ZAR. Spremljal ga bo minister za kmetijstvo Gemajel. KAIRO, 11. — Kakor poro-ča agencija ((Srednji vzhod«, je Irak baje sklenil umakniti se iz bagdadskega pakta od februarja prihodnjega leta dalje, ko bi se morala obnoviti njegova udeležba v paktu. Uradna izjava agencije Tass SZ bo začela sama izvajati sklepe o Berlinu če bodo zahodne vlade odklonile sodelovanje Moskva je pripravljena začeti razgovore za sporazumno ureditev - Vsak poizkus, odpreti si s silo pot v Berlin, bi pomenil napad na Vzhodno Nemčijo, ki bi ji prišle na pomoč vse članice varšavskega pakta MOSKVA, 11. — Moskovski radio je nocoj oddajal uradno izjavo Tassa, ki pravi, da je SZ pripravljena začeti razgovore za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Izjava pravi med drugim: »Potekla sta dva tedna,, oakar je sovjetska vlada sporočila v dveh notah vladam ZDA, Velike Britanije in Francije ter vladama nemške demokratične repu blike in nemške zvezne republike svoj sklep, da bo sprejela ukrepe za ukinitev tujega okupacijskega režima v Berlinu, ter je sporočila konkretne predloge za rešitev berlinskega vprašanja. Pcbuda sovjetske vlade je povzročila splošno pozornost in je naletela na podporo raznih držav in javnega mnenja mnogih držav. Vsekakor se uvi-deva vedno bolj, da ne more več dolgo trajati nevarni položaj, v katerem zahodni Berlin, ki je pod zasedbo zahodnih držav, zastruplja položaj v Evropi, Pri ocenjevanju sovjetskih »imuni urnimi ..............m,,,,m,m, ........... Sklepi gospodarske konference v Kairu Tesnejše gospodarsko med afriškimi in azijskimi državami Ukrepi proti evropskemu skupnemu tržišču, ki je v škodo afriškemu in azijskemu gospodarstvu - V Akri se vsi govorniki zavzemajo za neodvisnost Afrike in za medsebojno povezavo KAIRO, 11. — Afriško-azijska gospodarska konferenca je danes končala svoje delo. Na plenarni seji je sprejela vse resolucije, ki so jih predložile posamezne komisije. Glavni rezultat te konference je ustanovitev organizacije za gospodarsko sodelovanje med afriškimi in azijskimi državami s sedežem v Kairu. Zadevna resolucija pravi, da je evropsko skupno trži šče omejeno na gospodarsko skupino, na države članice, ki uživajo prednosti pri medsebojni trgovinski izmenjavi. S tem se ustvarjajo ovire za mednarodni gospodarski razvoj in se postavljajo države, ki niso članice te skupine, v neugoden položaj. Resolucija predlaga industrializacijo afriških in azijskih držav, boljše izkoriščanje lastnih surovin, koordinacijo proizvodnje in trgovine in uvedbo preferenčnega trgovinskega režima med prizadetimi državami. Resolucija poziva dalje na nadaljnje proučevanje evropskega skupnega tržišča. Imenovan je bil posvetovalni svet pod predsedstvom ZAR. V tem svetu so še Kitajska, Etiopija, Gana, Indija, Indonezija, Irak, Japonska, Libija Pakistan in Sudan. Naloga sveta bo proučiti ustanovitev organizacije, ki naj jo sestavlja ((gospodarski svet«. V tem svetu naj bodo predstavniki vseh držav, ki so u-deležene na konferenci. Predsedstvo naj ima glavnega tajnika, ki se imenuje za tri leta, ter več članov. V državah članicah pa naj se ustanovijo gospodarski uradi. Posebna komisija je proučevala sredstva za tehnično in gospodarsko sodelovanje med afriškimi in azijskimi državami ter je predlagala sklenitev regionalnih trgovinskih sporazumov na preferenčni podlagi, ustanovitev združenj med proizvajalci surovin, naglo izboljšanje prevoznih sredstev in čim prejšnjo ustanovitev posebnega sklada za gospodarsko sodelovanje, kakor to priporoča bandunška konferenca. Komisija, ki je proučevala vprašanje plačil, je zahtevala ustanovitev koordinacijske komisije, ki naj določa navodila za sklepanje dvostranskih sporazumov. Predlagala je tudi, naj industrijsko bolj napredne države nudijo tehnično pomoč drugim azijskim in afriškim državam. Med razgovori je prišlo tu di do nekaterih nesoglasij, ker so se nekatere delegaci je uprle navzočnosti Sovjetske zveze in poudarile, da SZ ne more veljati niti za azijsko niti za afriško državo. Proti navzočnosti SZ so bile Turčija, Indonezija Južni Vietnam, Pakistan, Somalija, Liberija, Malaja, Iran in Filipini. Voditelj sovjetske delegacije je sporočil državam udeleženkam nove gospodarske predloge. Ponudil je vrsto proizvodov in suiovin ki bi jih države nabaviteljice lahko plačale v svoji valuti. Vzporedno s to konferenco zaseda tudi 'konferenca trgovinskih zbornic afriških in g-zijskih držav. Ta bo zaključila svoje delo v soboto. Tudi gospodarski odbor Arabske lige se je imel sestati danes v Kairu, toda zaradi omenjenih dveh konferenc je odložil delo na 5. januarja. AKRA, 11. — Na vseafriški konferenci v Akri «o se na današnji plenarni seji nada- ................. Mednarodna zveza rudarjev zahteva skrajšanje urnika Resolucijo so sprejeli delegati iz 11 držav, predstavniki 1.700.000 rudarjev - Zaradi nadprodukcije premoga grozi rudarjem brezposelnost LONDON, U. — Voditelji sindikatov rudarjev iz 11 držav, ki predstavljajo 1.700.000 rudarjev, so danes v Londonu soglasno sklenili, da zahtevajo takojšnje skrčenje delovnih urnikov, da tako preprečijo nadaljnjo nadprodukcijo premoga, ki je ugotovljena v svetovnem obsegu. Ta sklep je bil objavljen po dvodnevni konferenci Mednarodne zveze rudarjev; konferenca je bila sklicana prav z namenom, da se proučjio ukrepi za preprečenje premogovne krize. Ernest Jones, predsednik angleške zveze rudarjev ter generalni tajnik Mednarodne zveze je na tiskovni konferenci izjavil, da bo njegova zveza zahtevala zmanjšanje delovnega urnika na 7 ur dnevno v rovih in na 8 ur dnevne na dnevnih kopih. Zasedanja, ki se je višilo za zaprtimi vrati, se je udeležilo 80 predstavnikov iz 11 držav, in sicer iz Anglije, Avstrije, Belgije, Francije, Nizozemske, Indije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Nemčije in Nove Zelandije. Sklepi so bili sprejeti dan pred razgovori) ki se bodo jutri pričeli med zvezo angleških rudarjev ter Jamesom Bowmanom, predsednikom državnega urada za premog, ki je odredil, da se v Veliki Britaniji zapre 36 rovov. Sklep angleškega državnega urada za premog lahko povzroči brezposelnost 13 tisoč rudarjev, čeprav so dvema tretjinama obljubili drugačno zaposlitev v rovih, ki še delajo. Resolucija Mednarodne zveze rudarjev vabi vlade raznih držav, naj takoj uvedejo ukrepe za stimulacijo gospodarske dejavnosti, da se tako zagotovi popolna zaposlitev. Nadalje se od vlad zahteva, naj koordinirajo vsaka svojo politiko tako, da bo zagotovljena najvišja uporaba premoga domače proizvodnje in pa ureditev uvoza energije. Italijanske rudarje je na konferenci predstavljal dr. Giorgio Craviotto, tajnik Italijanske svobodne zveze delavcev ekstraktivne industrije, ki pripada CISL. Italija sicer ni direktno prizadeta po evropski krizi nadprodukcije, ker je predvsem konsument, vendar od blizu sledi težavam držav, ki so z njo povezane v evropski premogovni skupnosti, zlasti kolikor se to nanaša na posledice zaposlitve italijanske delovne sile v emigraciji. Ijevali govori posameznih delegatov. V začetku seje je predsednik Mboja sporočil, da bo pet komisij verjetno končalo sveje delo nocoj. Zatem bodo predložile poročilo in načrte resolucij odboru, ki ga sestavljajo voditelji delegacij in ki se bo sestal jutri zjutraj. Po odobritvi na seji tega odbora bodo resolucije predložili jutrišnji popoldanski plenarni seji, ki bo tajna. Po seji bodo objavili vsebino resolucij. Na konferenci je bil sporočen tudi predlog, naj se 15. april proglasi za «dan Afrike«; ta dan naj bo praznik za vse Afričane. Kakor je znano, se je 15. aprila letos začela v Akri konferenca neodvisnih držav. Na današnji seji je tuniški delegat Mongi Slim izjavil, da so v številnih delih Afrike še vedno socialni in politični .sistemi, ki temeljijo na rasizmu. Poudaril je, da je treba take sisteme v celoti iztrebi.i. Izrekel je željo, naj bi prihodnja vsaafriška konferenca bila v Tuniziji. Predstavnik alžirske osvobodilne fronte Bumendžel je izrekel dvom v sposobnost Francije, da bi «spremenila nezadostno razvite Alžirce v dobro rejene Francoze«. V zvezi z nedavnim referendumom in s kampanjo o integraciji je delegat obsodil francosko vlado, da vara alžirsko ljudstvo, zahodne države pa je o>bt'ožil, ker pomagajo Franciji, s tem da ji pošiljajo o-rožje in sredstva, da izpolni primanjkljaj v svojem proračunu. Nigerijski delegat Anthony Enahoro je predlagal petletni načrt za osvoboditev Afrike. Izjavil je, da bi morali začeti pogajanja za ustanovitev federacije Zahodne Afrike. Delegat iz Sierre Leone je izrekel upanje, da bo konferenca v Akri prvi korak k ustanovitvi afriških združenih držav. Enahoro je nato izjavil, da je njegova stranka naklonjena združitvi Gvineje in Gane. Dodal pa je, da ni pričakovati, da bi se okoli teh dveh držav ustvarile širše federacije, ker se ti dve državi nista posvetovali z voditelji ostalih ozemelj. Ugotovil je, da imata Gana in Gvineja skupno 6 milijonov prebivalcev, medtem ko živi v Zahodni in Ekvatorialni Afriki okoli 60 milijonov ljudi. Na dosedanjih zasedanjih so številni govorniki pozdravili dejstvo, da si bodo v dveh letih pridobile neodvisnost še Nigerija, Togo, Kamerun in Somalija. Voditelji delegacij vidijo svoj ideal neodvisnega kontinenta tudi v tem, da se ne povežejo s sedanjimi bloki, da vodijo politiko pozitivne nevtralnosti, kakršno že danes oznanjajo in izvajajo neodvisne afriške države. «Ce bloki velikih sil ne znajo nič pametnejšega, kot da si med seboj grozijo, je med drugim poudaril predsednik konference Mboja, naj se borijo izven Afrike. Nočemo, da bi postala Airika kraj njihove igre.« Veliko zanimanje za Titovo potovanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Inozemsko časopisje spremlja z veli- kim zanimanjem potovanje predsednika Jugoslavije Tita. Posebno veliko je to zanimanje v državah na Daljnem vzhodu in v arabskih državah Bližnjega vzhoda. Sirsko časo. pisje je na primer te dni objavilo številne članke o Jugoslaviji in njeni borbi za uresničenje načela aktivne koeksistence in obrambe miru. V vseh teh člankih je prikazana osebnost predsednika Tita kot državnika voditelja jugoslovanskih narodov, borca za mir. Sirski list «Alif Baa» med drugim opozarja na prijateljstvo med Titom in Naserjem in poudarja da Tito bolj kot kdor koli drug razume splošne težnje arabskih narodov in politiko predsednika Naserja. «Ni dvoma,« ugotavlja list, «da je prijateljstvo med obema predsednikoma pomemben či-nitelj v koordiniranju miroljubne politike na mednarodnem področju in v razvoju prijateljstva med obema državama.« List «A1 Nasr« piše, da so odnosi med Jugoslavijo in Združeno arabsko republiko več kot prijateljski in prisrčni. To so odnosi iskrenega sodelovanja na vseh področjih, to je enotnost stališča o bistvenih mednarodnih vprašanjih, v prvi vrsti v borbi za politiko miroljubne koeksistence. B. B. PARIZ, 11. — Centralni komite KP Francije je začel danes tajno sejo, ki bo trajala dva dni. Proučil bo položaj, ki je nastal po zadnjih volitvah, ki so število komunističnih poslancev znižale od 140 na 10. Poročilo je podal Etien-ne Fajon. predlogov Nemci Vzhodne in Zahodne Nemčije ugotavljajo predvsem, da jim bo odprava zasedbe v zahoc-iiem Berlinu, ki je sedaj nesmisel, omogočila, da postanejo ponovno gospodarji svoje zgodovinske prestolnice in da bodo s tem ustvarjeni ugodnejši pogoji za mirno zbližanje obeh nemških ciižav.« »Ugotavlja se, da je sovjetski predlog, naj bi zahodni Berlin proglasili za svobodno mesto, objektivnega značaja, kei je očitno vsem, da izvedba tega predlcga ne more nikomur škodovati in prav tako ne more pri tem nihče imeti enostranske koristi, razen seveda zahodnoberlinskega prebivalstva, ki bi imelo veliko korist z izvedbo tega pred-lega. Zato ne preseneča, da številni zahodni listi, ki so naj-različneje usmerjeni, poudarjajo važnost sovjetskih predlogov za berlinsko vprašanje in pozivajo zahodne vlade, naj jih resno proučijo ter naj začnejo razgovore s Sovjetsko zvezo. Pripomniti pa je treba, da je stališče uradnih predstavnikov nekaterih zahodnih držav članic NATO do sovjetskih predlogov povsem drugačno. To se lahko ugotovi iz izjav predsedniku Eisenhower-jb, državnega tajnika Dullesa, britanskega zunanjega ministra Lloyda in predsednika za-hodnonemške vlade Adenauerja. Spričo teh izjav predstavnikov vlad zahodnih držav je Tass pooblaščena izjaviti naslednje; «Samo en zaključek se lahko povzame iz izjav predsednika in državnega tajnika ZDA, britanskega zunanjega ministra in zahodnpnemškega kanclerja: vlade teh držav ponovno odklanjajo objektivno ocenitev položaja, ki je nastal v Evropi z okupacijskim režimom v zahodnem Berlinu. Spričo nujnosti reagiranja na pobudo sovjetske vlade, skušajo še vedno braniti zdavnaj zapadlo «pravico» zahodnih držav do zasedbe zahodnega Berlina in ne kažejo pripravljenosti konkretno razpravljati o sovjetskem predlogu. Izjave predstavnikov vlad ZDA, Velike Britanije in nemške zvezne republike so polne želje, da ovirajo normalizacijo položaja v Berlinu, da ohranijo tujo okupacijo v zahodnem Berlinu. Druga značilnost teh izjav je, da imajo zahodni Berlin ne kot mesto, kjer živi in dela nad dva milijona Nemcev, pač pa kot neke vrste figura z avanturistični igri hujskačev na hladno vojno in kot predmet vojaških programov NATO.« Izjava pravi dalje; «Ko se je izrekel proti sovjetskim predlogom, je predsednik Ei-senhotver na tiskovni konferenci 10. decembra izjavil, da imajo ZDA, Velika Britanija in Francija odgovornost in dolžnost; braniti svobodo zahodnega dela Berlina. Lahko se vprašamo: kdo ogroža svobodo zahodnega Berlina? Znano je, da predlogi sovjetske vlade nimajo namena spremeniti sedanje socialne ureditve v tem delu mesta. Sovjetska zveza, kakor tudi nemška demokratična republika ne želita nič zase. Prav tako ne želi škoditi prestižu zahodnih držav. Poleg tega je sovjetska vlada izrekla pripravljenost jamčiti z drugimi državami položaj svobodnega mesta in nevmešavanja v politično in gospodarsko življenje zahodnega Berlina«. Nota pobija zatem Dulleso-ve trditve, da morajo ameri- ške čete v zahodnem Berlinu jamčiti mir in varnost ZDA. B tem v zvezi pravi nota, da se take trditve ne morejo vzeti resno, in dodaja, da prav ZDA ustvarjajo z navzočnostjo v zahodnem Berlinu nevarnost za mir in s tem tudi o-grožajo svojo lastno varnost. V sedanjih okoliščinah nima zahteva za združitev Nemčije s pomočj. vsenem-ških volitev nobene realne podlage in gre le za prazno šema-goško geslo. Sovjetska zveza v celoti podpira edini realni program za združitev Nemčije s sporazumom med poema nemškima državama. Pripravljena je storiti vse, kar more, za premaganje nasprotij med obema Nemčijama in da prispela k njunemu zbližaniu. »Sovjetska zveza je naklonjena sestanku predstavnikov držav. Toda to mora biti sestanek enakih z namenom, da se proučijo mednarodna vprašanja, ki bi nastala in ki spadajo v pristojnost udeležencev; ta sestanek bi moral u-poštevati tudi interese vseh prizadetih stran.. Nobeden od članov NATO ne nasprotuje sovjetskim predlogom v tolikšni meri kakor kancler Adenauer. Ce bi bilo po njegovem, se zdi, da bi napravil kar koli, da zastrupi ozračje v zvezi z Berlinom, da znova zaplamtijo plameni vojne nad Nemčijo. Sovraštvo proti komunizmu, ki ga Adenauer kaže ob vsakem trenutku, ga — hočeš nočeš — vodi po poti, po kateri je nekdaj hodil Hitler. Toda pot avanturam nasproti, na katero se Zahodna Nemčija potiska, je pot brez unanja, ki lahko pripelje Zahodno Nemčijo samo do katastrofe«. Izjava pravi nato, da skušajo z nadaljnjo okupacijo za-holnega Berlina ohraniti oporišče za napad na Vzhodno Nemčijo^ in nadaljuje; »Sovjetska vlada je odločena sprejeti potrebne ukrepe, da odpravi nenormalni položaj V Berlinu. Rajši bi odpravila okupacijski statut v Berlinu z razumnim sporazumom z drugimi prizadetimi država, mi, in ne opušča upanja, da bo to mogoče. Toda če vlade ZDA, Velike Britanije in F’an-cije ne želijo sodelovati s Sovjetsko zvezo pri rešitvi te naloge, tedaj ne bo imela so- go odpovedati se svojim funk. cijam, ki se tičejo okupacijskega režima v Berlinu, in skleniti primeren sporazum z vlado nemške demokratične republike. Nekateri ljudje na Zahodu se zatekajo k grožnjam. Slišijo se glasovi, ki zahtevajo uporabo sile in tankov za obrambo položaja oku. pacijskih sil v zahodnem Berlinu. Ali ni jasno, da bi vsak poizkus, odpreti si pot s silo v Berlin pomenil napad na remško demokratično republiko in torej na njene zaveznike v varšavskem paktu? V primeru napada na nemško demokratično republiko bi se napadalci znašli pred primernim odgovorom ob skupnem naporu članov varšavskega pakta. Lahko se z gotovostjo računa na dejstvo, da bo varnost nemške demokratične re. publike branjena. Ce bi moral izbruhniti vojaški spopad okoli Berlina, bi se težko omejila njegova razširitev. Obe strani bi spravili v akcijo vsa najmodernejša uničevalna sredstva, in tudi jedrsko in raketno orožje. Sovjetski predlogi o likvidaciji okupacijskega statuta v Berlinu nudijo - priložnost, rešiti vprašanje zahodnega Berlina z upoštevanjem interesov o-krepitve miru v Evropi brez škode za interese velikih držav ter v korist nemškega ljudstva. Sovjetsko ljudstvo u-pa. da bodo vlade zahodnih držav pokazale, da realistično gledajo na te predloge.« Dulles bo vodil delegacijo ZDA v Parizu WASHINuTON, U. — Ameriški državni tajnik Dulles je bil danes imenovan za načelnika ameriške delegacije na sestankih sveta NATO v Parizu. Dullesa bosta spremljala obrambni minister McElroy in podtajnik za finance ter 14 svetovalcev. Predstavnik državnega departmaja je nocoj izjavil, da bo Dulles v Parizu v nedeljo in da se bo udeležil razgovorov zunanjih ministrov. Verjetno bo Dulles zapustil vjetska vlada druge izbire ne- bolnišnico v petek. ....................... m, V OZN nadaljujejo razpravo o • • • Madžarska spet pred skupščino NEW YORK, 11 — v političnem odboru OŽN kjer govorijo o Alžiriji, je sovjetski delegat Soboljev ostro napadal vojno, ki jo Francija vodi v Alžirijk Izrekel je željo, naj se za Alžirijo najde mirna rešitev v korist zakonitim pravicam alžirskega prebivalstva in Francije. Referendum in volitve v Alžiriji je Soboljev označil za farso. Kritiziral je tudi ZDA, ki pomagajo Franciji v borbi proti Alžircem, pri čemer skušajo ameriški monopoli že odvzeti Franciji saharski petrolej. Burmanski delegat U Tant je tudi omenil saharski petrolej in izjavil, da sta mir in francosko - alžirsko prijateljstvo nujno potrebni za izkoriščanje tamkajšnjih ležišč. Pozval je Francijo, naj opusti fikcijo, češ da so Alžirci Fran- ..........""‘Tm»WHHrannnMiraim»n»iinuinuimiiwwMniMlwiiMiiiNiiiiiiumniiuii Se nobene uradne reakcije na izjavo Moskve o Berlinu Nove ameriške pobude kot odgovor na predlog SZ? - Izjave Hruščeva V Washingtonu izjavljajo, da sovjetska izjava ne odpira novih poti in da v veliki meri ponavlja že znano sovjetsko stališče. V Londonu tudi ni še uradnih komentarjev. V nekaterih krogih pa pravijo, da je izjava nov poizkus vplivati na razgovore, ki se bodo v kratkem začeli v zvezi z Berlinom v Parizu. Prav tako ni še nobenega uradnega komentarja iz Pariza in Bonna, kjer pravijo, da so pričakovali kako sovjetsko pobudo pred pariškimi razgovori. Jutri popoldne bo kancler Adenauer sprejel zahodnonem-škega župana Brandta. Navzoč bo tudi zunanji minister von Brentano. Govorili bodo o bližnjih razgovorih v zvezi z Berlinom. Brandt bo tudi odpotoval v Pariz, kjer bo kot morebitni «svetovalec» na razpolago zunanjim ministrom. Von Brentano pa se bo sestal z voditeljem socialdemokratske opozicije Ollenhauer- jem. Predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel danes komentirati govoric o morebitnih novih ameriških pobudah v zvezi s sovjetskimi predlogi o Berlinu. Po teh govoricah razmišljajo baje ZDA o predlogu, na podlagi katerega bi umaknili zahodne čete iz zahodnega Berlina, če bi SZ umaknila svoje iz vzhodnega Berlina. Jutrišnji muenchenski list «Suddeutsche Zeitung« pa bo objavil intervju Hruščeva z njegovim ravnateljem. Hru-ščev pravi, da bo Sovjetska zveza branila mejo Vzhodne Nemčije v primeru napada. V odgovorih na razna vprašanja pravi Hruščev, da «razgrete glave« med zahodnimi vojaškimi voditelji govorijo, da si bodo odprle pot v Berlin z vojaštvom in tanki. «A)i ni morda jasno, da bi to pomenilo vojno, pravi Hruščev, ker tudi druga stran ima tanke in najmočnejše orožje, ki ne bi ostalo neaktivno?«. Hruščev izjavlja dalje, da, če zahodne države zavrnejo sovjetski predlog o Berlinu, ne bo več nobene podlage za pogajanja, in dodaja; «Ponav-ljamo, da ne potrebujemo sporazuma z zahodnimi državami zr izvedbo ukrepov ,ki smo jih glede Berlina pripravili, in da nas nobena njihova zahteva ne bo odvrnila od te poti.« Zatem pravi, da se SZ ne bo razgovarjala z zahodnimi državami o tistem delu nemškega vprašanja, ki ga morajo rešiti Nemci sami. SZ je pripravljena zmanjšati število svojih čet v Vzhodni Nemčiji, če zahodne države storijo isto v Zahodni Nemčiji. Zahodnoberlinsko svobodno mesto mora imeti ustavo, ki naj jamči človeške pravice, svobodo izražanja in mnenja. Svobodno mesto bi sestavljalo gospodarsko enoto s svojim proračunom, s svojimi bankami in denarjem in s svojo policijo. Berlinski statut bi jam-čije štiri velesile in obe Nemčiji.. cozi, ter naj na en ali drug način prizna zakonite pravice Alžircev. Libanonski delegat je izrekel upanje, da bo Francija sprejela rešitev na podlagi pogajanj, ki naj omogočijo Alžircem možnost samoodloča-nja. Delegat Gane je zahteval, naj bi Alžirija «spet dobila neodvisnost, ki jo je imela pred francoskim zavojeva-njem«, ter je zahteval, naj OZN uveljavi glede Alžirije načela svoje listine. V skupščini OZN pa so govorili o Madžarski. Razpravo je načel avstralski delegat Walker kot poročevalec posebne komisije petih članov OZN za Madžarsko. Govoril ie zatem ameriški delegat Lodge, ki je obtožil Hruščeva, da je pripravil usmrtitev Nagyja. Podprl je načrt resolucije, ki so jo ŽDA predložile skupno z drugimi 36 državami, na podlagi katere naj se novozelandski predstavnik Munro imenuje za predstavnika OZN za madžarske zadeve. Lodge ie zagrozil Madžarski z izključitvijo iz OZN, če madžarske oblasti ne bodo hotele sodelovati z Mun-rom. Zahodni delegati so vsi ploskali Lodgeu, medtem ko so vzhodni delegati ploskali naslednjemu govorniku madžarskemu predstavniku Ja-nošu Petru. Ta je izjavil, da je Nagy več let pred vstajo leta 1956 koval zaroto za zrušitev tamkajšnjega režima, in je dodal, da nobeden od tistih. ki so jih postavili pred sodišče po dogodkih leta 1956, ni bil sojen »samo zaradi tega. ker se je udeležil te vstaje«. «»— Železniška nesreča v Anpji URMSTON, 11. — Danes se je med Liverpoolom in Manchestrom dogodila železniška nesreča, pri kateri je bil en potnik ubit, 41 pa ranjenih. Nesreča se je dogodila, ko je vlak, ki je prihajal iz Liverpoola, zadel ob posodo, ki je padla na tračnice z nekega žerjava, ki ga uporabljajo pri graditvi mostu. Pet vagonov se je iztirilo. Privozil je nato drugi vlak iz Manchestra in je zavozil v razbitine prvega vlaka. Vreme rte ra J; NaJviSja temperatura 11.2, najnižja 4,6, tratni tlak 997,2 patfa, veter 7 km na uro Jugovahodnik, vlaga 82 od«., nebo poablateno, padavine 0,1 nun, morje skoraj mimo, temperatura morja 12.4 stopinje. Danes, PETEK, 12. decembra Maiksencij, AljoSa Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.20 Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 8.49 in zatone ob 18.3«. Jutri, SOBOTA, 13. decembra Lucija, Lutka I Dr. Josip Ferfolja] Ob zasedanju mešane italijansko-jugoslovansk e komisije v Rimu V Milanu zanimiv sestanek operaterjev italijansko-jugoslovanske trg. zbornice SLOVENIJA 327.1 m, 212,1 m, 212,4 m Porotna: 5.00. 6.00, 7.00, 8,00, 10,00, 13,00, 15,00, 17.00, 19JO, 2200 22.95. 5.00 - 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 8.05 Gioacchino frcssini-Ottorino Reapighi: Fantastična prodajalna, baletna suita (londonski simfonični orkester dirigira Lrmest Ansermet); 8.40 Variete na valu 327,1 (ponovitev oddaje z dne 7.XIL); 9.40 5 minut za novo pesmico — Janez Bitenc: Tika-taka; 9.45 Veseli godci igraje; 10.10 Tri arije iz opere »Evgenij On jogi n« P. I. Čajkovskega; 10.40 Zabavne melodije; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Poje Edmundo Ros; 11.30 Pol ure z našimi solisti; 12.00 Narodne v priredbi Filipa Bernarda; 12.15 KmetiLki nasveti — Franc Cimerman: Čuvajmo in izboljšajmo čebeljo pašo; 12.25 George Gershvvin: Ame-rikanec v ParizU; 12.45 Pet pevcev — pet popevk; 13.30 Odlomki iz manj znanih oper; 14.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo — Jelka Mesesnel: Luknjica v zobku; 14.35 Domači vokalni solisti in ansambli; 14.45 Radijski fotografski tečaj; 14.50 V tričetrtinskem taktu; 15.40 Iz svetovne književnosti — F. Svvinnerton; Sodba; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (drobne violinske skladbe izvaja Ali Dermelj); 17.25 Modelni ritmi; 17.45 Mediteranski napevi; 18.00 Radijski leksikon; 18.10 Pesmi Zorka Prelovca poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 8. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Ray Anthony igra za ples; 22.45 15 minut s francosko pevko Line Renaud; 23.10 Plesna glasba. televizija 14.00 do 15.10 Telešcla; 17.00 do 18.00 Zgodba o štorklji in «Corky, cirkuški deček«; 18.30 TV dnevnik. 18.45 Ona in drugi; 19.30 Možje in knjtge: 19.45 Kaj pravite?; 20.15 Italijanska ustava; 20.30 TV dnevnik; 20.50 Carosello; 21.00 «Plan.ice», komedija v treh dejanjih; TV dnevnik. KRITIKE IN POROČILA Premiera v «Verdiju» Puccini: «Manon Lescaut» Kljub velikemu trgovinskemu prometu med obema državama pa še vedno obstajajo nekatere težave - Pomembno vprašanje električnih dobav IZPRED POROTNEGA SODISCA je na pomoč priplula ladja «Rezač». Reševalno delo je bilo otežkočeno tudi zaradi tega, ker je bilo na ladji zelo malo tovora in ni bilo upati na plimo, ki je tam zelo nizka. Po potrebnih pripravljalnih delih se je 7. decembra začelo pravo reševanje ladje, ki je trajalo tri ure. Ob 6. zjutraj je tako ladja lahko odplula proti Reki. Uradno so ladjo izročili poveljniku 8. decembra, strokovnjaki podjetja »Brodospas« s pomočjo delavcev podjetja «V. Lenac« pa so opravili najnujnejša popravila. «»—_ GLEDA VERDI V nedeljo ob 16. uri druga predstava Puccinijeve opere »Manon Lescaut«. Dirigira O-liviero De Fabritiis. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri recital Paole Borboni: Riccardo Bacchel-li: ((Mineralna voda«, Aldo Ni-colay: «Emilia v miru in vojni«, Dino Buzzatti; «Sama doma«, Carlo Terron: «Mrav!ja», Stefano Pirandello: «Konec dneva«. Abonma G - F. Cene: 1.000 lir, 600 lir in 300 lir. Spominska proslava ob obletnici smrti \ P. Tomažiča in tovarišev Ezcelsior. 16.00: «Karamazov», V. Bryn-ner, M. Schell. Cineinn-scope. Technicolor. Mladini prepovedano. Fenice. 16.00: «Caš za življenje«, E, M. Re,marque, Jean Gabln, L. Pulver. Nazionale. 16.00: »Dnevnik obsojenca«, R. Hudson, J. Adams. TechrticOlor. Arccbaleno. 15.30: «Potvorjen general«, Glenn Ford, Red But-tons, Tama Elg. Supercinema, 15.30: «Sir... ljubezen in fantazija«. Risanice v technicolorju. Filodrammatfco. 16.00: «Uporna zemlja«, Peter Finch in Mary Ure. Grattacielo. 16.00: «Kruh, ljubezen in Andaluzija«, V. De Sica, C Sevilla, P. De Filippo. Crištailo. 1545, zadnja 21.45: «Most na reki Kway», VV. Hol-den, A. Guiness Capitol. 16.00: ((Benetke, mesec In ti«, A. Sordi, M. Allasio. East-mantolor. Astra Roiano. 16.30: »Se bo vzhajalo conce«, Ava Gardner, T. Povver. Alabarda. 15.30: »Slabi časi za narednike«, A. Grlffith, M. Mc Cormick. Aldebarau. 16.00: »Vzdolž Rdeče reke« Jim Davis A. Whelan. Ariston. 16.00: »Zla bitja«, E. Con-stantine, F. Lulli in J. Greco. Aurora. 16.00: «Zbogom orožje«, R. Hudson, J. Jones, V. De Sica cinemascope. Garibaldi. 16.30; «Serenatella sciuč sciuč«, G. Tinii, M. T. Vianello. Ideale. 16.00: »Jastreb lz Hongkonga«, V. Ishlvvara, Y. Tsu-kioka. Japonski barvni Tlim. Irnpero. 16.30: »Prgišče praha«, G Cooper. Ita>ia. 15.30; «Dekle greha«, Bri-gitte Bardot. Jean Gabin. Moderno. 16.00: »Upornik v mestu«, John Payne, Ruth Roman. S. Marco. 16.00: ((Smrtni nasilnež«, J. Ireland, B. Garland in A Hayes. Savona. 16.00: »Tat«, H. Fonda. Policijski film. Viale. 15.30: »Lovci«, Robert Mit-chum, May Britt. Vittorio Veneto. 16.00: »Pepel pod soncem«, Frank Sinatra, T. Cur-tis, N. VVood Be‘vedere. 15.30: »Prehod ponoči«, J. Stewart in A. Murphy. Marconi. 15.30, 17.30, 19.45, 22.00; «Dolgo vroče poletje«, Paul Nevvman Joanne Woodward, Orson Welles, Anthony Fran-closa. Massimo. 16.00: »Vražji Quinland», C. Heston, J. Leigh, O. Welles. Nevo cine. 16.00: «Gusarskl Otok«, R. Podesta, F. Perier. Odeon. 16.00: «Pariške skrivnosti«, Lorella De Luca, Frank Vil-lard. Radio 16.00: «Tarzan in izgubljeni Safari«, Gordon Scott in Betta St. John. KINO V MILJAH Europa: »Upor kovtoojev«. T rebri ieolor Roma: «E1 Alameln«, Fausto Toz-zi, Rossana Rory. Verdi: *KlJuč», S. Loren ln VV. Holden. Voka: »Rodan, krilata pdšast«. Pokrajinski predsednik bo poročal o uspehu svojih razgovorov v Rimu Dnevnemu redu seje to bile dodane še štiri točke UMETNIŠKA BOŽIČNA VOŠČILA akad. slikarja L. Spacala «Začarano mesto«, »Večer na Krasu«, «Kraškt borjač«, «Večer ob kaminu« vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška št. 20 tel. 61-792 prispevkov šolskim blagajnam. O eni od dodanih točk bodo razpravljali na tajni seji. Poleg tega vsebuje dnevni red sedanjega zajedanja še precejšnje število navadnih u-pravnih vprašanj. Najvažnejše točke zasedanja pa še niso bile obravnavane. Gre pred-vsem za predložitev v obravnavo in odobritev proračuna pokrajinske uprave za leto 1959, za proučitev in odobritev obračuna za finančno leto 1957, za obravnavo in odobritev novega pravilnika za pokrajinsko osebje in za predlog za nakup zemljišča za gradnjo novega poslopja državnega zavoda uporabne u-metnosti. Pričakuje se, da bodo tudi ta važna vprašanja obravnavana na sejah še pred koncem leta. *»------- Nezgode na delu Nekaj čez 10. uro se je zglasil v bolnišnici 26-letni Sergij Žerjal iz Ul. Molin a vapore, ki je bil zaradi ran na dveh prstih leve roke potreben zdravniške pomoči. Povedni je. da se je ranil med delom s stružnico v mizarski delavnici v Ul. Gatteri. Zdravniki so mu takoj razkužili rane, a' so ga vseeno sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. * * * 44-letna Roza Bašič por. Pa-klič is Ul. Biasoletto se bo morala verjetno zdraviti na ortopedskem oddelku 8 ali celo 4o dni, in to zaradi nesrečnega padca v kuhinji menza ladjedelnice Sv. Marka, kjer je med prenašanjem lonca s krompirjem zdrsnila in .padla yznak» Skofaj istočasno s« pripeljali v bolnišnico drugega u-siužbenca ladjedelnice. Gre za 21-letnega Luciana D’Am-brosija iz Lazareta, kateremu ja žSboj pfčmoga stisnil dva prsta leve roke ob ograjo e-lektričnega vozička, D'Ambrosija so iz sprejemnega oddelka premestili na I. kirurški, «»------- Včeraj popoldne je na I. zdravniškem oddelku umrl 81-letni Francesco Greco iz Ul. Piccola Fornace. Priletni mož je padel nedaleč od doma 25. novembra letos. Naslednjega dne ga je hči spremila v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognožo. »» , O V nedeljo ob 11. bo v Ljudskem domu v Ul. Madon-nina poslanec Vittorio Vidali govoril o temi «Parlament in ljudstvo proti Fanfaniju«. Govornik bo pojasnil pomen zadnjih dogodkov v parlamentu in borbo proti vladnim dekretom ter upor vse dežele proti FanfanijevemU režimu. O Zaradi urejevanja kanalizacije bo do zaključka del za promet zaprta Ul. Media, in sicer med Ul. Donadoni in Ul. Piccardl Izpred kazenskega sodišča Čilajle in Sirile grožnje in prevare odsedel 10 mesecev Danes se je v Kopru nadaljevalo zasedanje mešane jugoslovansko - italijanske komisije, ki razpravlja o podpisu sporazuma o oskrbovanju jugoslovanskih obmejnih krajev z vodo iz miljskega vodovoda. Pričakuje se, da bo sporazum o tem vprašanju podpisan prihodnjo soboto v Kopru. Člani obeh delegacij so bili danes na kosilu, ki ga je priredil v njihovo čast predsednik miljske občine. ««-------- Moža je prijavila sodišču njegova bivša sostanovalka, ki se je po 20 mesecih skupnega življenja naveličala stalnih groženj MALI OGLAS* PODI IZ FURNIRJA po kv. m — se prodajajo Gambini 3. Včeraj ponoči so rešili sindikalni spor med uslužbenci in vodstvom lokalnega Rdečega kriša. Do spora je prišlo, ker vodstvo ni plačevalo pravilnih socialnih prispevkov, zaradi česar so bili uslužbenci prikrajšani pri računanju pokojnin. Poleg tega niso priznali uslužbencem ugodnosti, ki jih predvideva zakon za bojevnike in niso izplačali 4800 lir zaostankov na račun izravnave plač. Uslužbenci RK so zagrozili s stavko, ki bi morala biti danes od 8. do 20. ure. Vendar pa do stavke ne bo prišlo ker je med pogajanji na uradu za delo po posredovanju vladnega generalnega komisarja odv. Pue-Cher, ki vodi RK, popustil ln sprejel vse zahteve osebja. •»— OD VČERAJ DO DANES Zahteve po ureditvi položaja v tržaških ladjedelniških obratih Goldoni *; dr. Rossetti, Ul, Com-oi 19; dr. Mimi, Barkovlje in Nlcoli v Skednju Vse je odvisno od tega, ali bodo vključili tržaška podjetja v načrt IR1 za modernizacijo podjetij Roka v okvir Tržaškega arzenala, kar pomeni da v tej ladjedelnici ne bodo več gradili novih ladij, temveč da bodo samo popravljali start ladje. Na zasedanju so delavci ugotovili, da bodo na ta način v resnici ukinili eno izmed tržaških podjetij na škodo stotine delavcev, ki so sedaj zaposleni v Arzenalu in kar bo škodilo gospodarstvu Trsta in Milj. Zato delavci protestirajo proti taki rešitvi in obnavljajo zahtevo, da se kritični položaj ladjedelnice SV. Roka reši z modernizacijo naprav in dodelitvijo naročil. Končno je bilo govora o o-srednjem vprašanju, od katerega je odvisna v bistvu rešitev celotne težke tržaške industri. je, saj si brez vključitve tržaških podjetij v okvir načrta IRl za modernizacijo podjetij ni mogoče zamisliti nadaljnji obstoj in napredek ne samo ladjedelnice Sv, Roka, temveč niti ladjedelnice Sv. Marka, železarne ILVA itd. Zato so delavci mnenja, da se je treba še nadalje in še bolj odločno in enotno boriti za to da se dosežejo navedeni cilji. Slovenska kulturno darska zveza izreka o Včeraj so se sestali v dvorani v Ul. Pondares sindikalni aktivisti FIOM-CG-IL, ki So obširno razpravljali o položaju v vseh tržaških ladjedelniških podjetjih. Pričeli so razpravo z dvema izredno perečima vprašanjema: s stanjem v ladjedelnici Sv. Justa in predvideno likvidacijo ladjedelnice Sv. Roka. Glede prve ladjedelnice so ugotovili, da ni prišlo do vladne intervencije čeprav so jjJ delavci ladjedelnice že večkrat zahtevali in čeprav leži tudi na oblasteh del krivde, da še niso pričeli graditi ladij za Inuonezijo in obeh vlačilcev za Pakistan. Ponovno so podčrtali, da lahko predstavlja rešitev iz krize samo direkma intervencija države, ki je že vložila v ladjedelnico obsežna sredstva iz rotacijskega sklada in ki ima tako tudi možnost, da se neposredno vmeša v delovanje ladjedelnice. Zagotovili so ,da bodo nudili delavcem te ladjedelnice vso podporo. Vendar pa to vprašanje ni osamljeno, saj je značilno, da imamo istočasno opravka s premestitvijo ladjedelnice Sv. svoje iskreno prizadeti družini Opozarjamo vse člane, da je treba obnoviti obrtnice (ličen-ce). Lahko jih prinesejo na tajništvo združenja ali pa jih oddajo našemu uradniku Batiču, ki jih bo zagotovo pravočasno obiskal. Slovensko gospodarsko združenje Za vedno nas je zapustil naš dragi očka FERFOLJA Valute Prometna nesreča Med vožnjo z motornim kolesom proti domu v Saležu št. 47 je 32-letnemu Ivanu Rebuli kak poldrugi kilometer pred Gabrovcem iznenada u-gasnil žaromet. To ga je presenetilo in ker se v popolni temi ni znašel, je Rebula izgubil ravnotežje in padel na cestni tlak. 50 minut kasneje je bil že v bolnišnici, kjer so mu ugotovili številne odrgnine na čelu in desnem licu ter majhne rane na zgornji ustnici. glavne bolnišnice pokopališče v Ronchi Pogreb bo iz mrtvašnice Trstu v soboto ob 11. uri na dei Legionari. SINDIKALNI SPOR. KI JE SPROŽIL Kobal Stane Raztres«* bo **• minister dvor* i začujejo tenak smeh. In a dve rastlinici in govoi brStci. Kakšni pa st«, apa-:apice itnate? Glejte naju, nar n« poznale, Fažolčka PRED PREMIERO LETOŠNJE OPERETE SNG IN GM . t * ----------------------------------------- - * -y- ' - » IDEOLOŠKO DEBATO in nedel V naporih, da bi dohiteli razbite dežele, gredo Kitajci do skrajnosti Do pred kratkim so na Kitajskem svojemu šeststomili-jonskemu narodu temeljito rsrtagšli prednosti kontracepcije, da bi se pač število rojstev zmanjšalo Odgovorni krogi so se verjetno zavedali odgovornosti pred svojim ljud. -;tvom. ki mu je treba zago toviti vedno višjo življenjsko raven. Kot bi jih bilo kai pičilo pa so se sedaj pognali v drugo smer in številne družine so postale «nacionalni Ponos». Ce bodo šli po tej Poti, bo Kitajska s svojim naglim prirastkom leta 1980 štela že milijardo prebival- cev in okoli leta 2000 pa že dve milijardi ljudi. Kitajska dežela je kontinent, je velika, toda za dve milijardi ljudi je treba veliko hrane, obutve in obleke. Pa tudi drugega. Na račun naraščanja prebivalstva se že sedaj čuti manjšanje obdelovalne površine na posameznega prebivalca, pa čeprav je tUdi neizpodbitno gotovo, da se pridelek s te obdelovalne Površine naglo veča in da si na Kitajskem v vsej njihovi tisočletni zgodovini niso še nikoli rezali tolikšnih kosov kruha, kot si jih danes. Nji-hflv letošnji pridelek žita je bil za 90 odstotkov večji od lanskega in na enem akru površine na Kitajskem že pridelajo dvakrat več riža kot na isti površini " sosedne industrijsko in gospodarsko naj. bolj razvite azijske države — •laponske. Zato pa je potrebno mnogo več delovne sile in v sedanjem poletu, ki je Prav gotovo edinstven v zgodovini človeštva, kitajski kmet ne pczna več ne dneva ne noči in pogosto dela celo ob bakli. Ne bomo šli v načelna razglabljanja o vsem tem, pač Pa bomo skušali iz njihovih Podatkov nanizati najbolj zna. čilne. Komentar naj si dela vsak zase. Pred kratkim so začeli na kitajskem ustanavljati komune, ki so se posebno razbohotile na podeželju, saj so jih organizirali doslej že 25.000 in vanje je vstopilo 90 odst. kmečkega prebivalstva, ki šteje 500 milijonov ljudi. Prav v zadnjem času pa so začeli organizirati komune tudi po mestih. Komune so za nas nekaj nepojmljivega. Vsaj v obliki,' ki jo uvajajo na Kitajskem. Z vstopom v komuno se njeni člani odrečejo vsemu svojemu premoženju in postanejo enostavno proizvajalno orodje V komuni «tiputnik» v Honanu na pr. je včlanjenih 43.000 ljudi .Ti so razdeljeni v 27 ((produkcijskih korpusov« in 87 ((produkcijskih bataljonov)). Vsak član »korpusa« ali ((bataljona« mora delati to, kar mu ukaže komandir. Organizacija je stoodstotno vojaška in življenje v njej kot v vojašnici: zjutraj zatrobi vstajanje, temu J sledi telovadba, streljanje v tarčo in nato gredo množice na delo. Z dela se vračajo pozno zvečer in namesto na dom, v družino, gredo ljudje na politična predavanja. V komuni «Sputnik» imajo 28 skupnih obednic, skupne delavnice za ženske, kjer delajo na pritaer posamezne brigade, kot na primer »brigada za krpanje obleke in perila«. Starčke in onemogle pa so namestili v »srečne domove«, kjer pa niso povsem brez dela, ker za delo sposobnejše razvrste v #brigade za krmljenje kokoši«, ali kaj podobnega. Toliko o teh podeželskih ko. munah. V mestih so začeli organizirati tudi mestne komune. V Jangčuanu so na ur. preselili 28 000 rudarjev v bližino rudnikov, da bi tu živeli bolj »organizirano in disciplinirano življenje«. Z ru_ darji so sem preselili tudi njih žene in otroke. 2ene so prav tako organizirali v brigade, ki delajo v na novo odprtih delavnicah. V nekaterih tovarnah so šli celo do naslednje skrajnosti. Uvedli so »noč med soboto in nede- niiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiunumuinimminiinii Glasbene zanimivosti Mozart je bil vsekakor naj-hivrejši glasbeni ustvarjalec; svoja genialna dela je včasih kar stresal iz rokava. Tako je, n* primer, svojo opero «Ti-tus« napisal v 18 dneh, tri svoje velike simfonije (((Simfonijo v e-molu», »Simfonijo v Gr-duvu» in simfonijo ((Jupiter«) pa v 42 dneh, medtem ko je uverturo k operi «Don Juan« napisal v dušku, ne da bi vstal od klavirja. Ali imamo še kakšne druge rekorde na glasbenem področju? Najdaljša opera; «Parsifal» Riharda VVagnerja; njena iz-Vedha traja povprečno 4 ure in 4o minut. Najstarejša opera; «Daphne» italijanskega skladatelja Otta-via Rinuccinija, ki je nastala leta 1597, Najstarejša napisana glasbena skladba je sumeranska vfefska hiiiiniiiiiaiiiiiii n iiaiiiiiiiHiiiiiiuitfutiiiiiMiiifiiiiiiiti mn mini nimfi) namiliti um,,m ■,||rfl||«||,,,ia,||aii||||||ana|||l||liai mnainm Odvetniki spet vznemirjeni Bodo ukinili sodniji v Gradiški in Krminu ? Po vsej državi pripravljajo novo razdelitev sodnih .okolišev. , Kakor se govori, bodo uvedli nekatere spremembe tudi v naši pokrajini Ukiniti nameravajo sodniji v Gradiški in Krminu, sodnijo v Gradežu, ki spada pod trži-ški sodni okoliš, pa naj bi priključili sodnemu okolišu Cer-vignano, »'orej videmskemu sodišču. Odvetniška zbornica nasprotuje tem spremembam in zahteva ohranitev sodnij v Gradiški in v Krminu. poleg tega pa naj bi se priključila goriškemu sodnemu okolišu sodnija v Cervignanu. To zahtevo utemeljuje odvetniška zbornica s tem, da je bil Cer-vignano od leta 1823 pod goričkim sodnim okolišem in da je treba najti pravično porazdelitev dela med sodiščema v Vidmu in v Gorici. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 4 stopinje ob 13. u-ri, najnižjo pa —3 stopinje ob 4. uri.* 46-letni Carlo Cosarin iz Padove je trgovec, ki mnogo potuje zaradi svojih trgovskih poslov. Mnogokrat pride tudi v Gorico, kjer ima mnogo trgovskih prijateljev. Pred nekaj leti je ob priliki takega prihoda v naše mesto spoznal 26-letno Francesco Mocilnig, Bassa 2, ki je po doglednem času povila hčerkico. Iz svojih razlogov se Cosarin in Mo-cilnigova nista poročila, a za vzdrževanje hčerke je Cosarin plačeval mesečno 40.000 lir. Ob priliki svojih poslovnih obiskov v Gorici je prenočeval pri Močilnigovi in tako je hotel napraviti tudi letošnjega 21. junija, ko je po opravljenih trgovskih poslih v mestu odšel v Ločnik na dom svoje izvoljenke. Prišel je z avtomobilom pred vrata Močilnigovega stanovanja nekaj minut po polnoči in, ker je slišal v hiši moške glasove, ni hotel vstopiti. Počakal je pred vrati in iele po tridesetih minutah je izstopil neki moški. Močilnigo-va pa je ostala v stanovanju z drugim moškim in ko je Cosarin vstopil jo je našel v precej domačem razgovoru z neznancem. Mož je ostal seveda presenečen in pričel vpiti na Močilnigovo in jo tudi fizično napadel. Neznanec je posegel vmes in preprečil pretepanje, medtem pa je ženska zbežala v kuhinjo in vzela precej nevaren nož. s katerim je hotela nad Cosari-na. Na srečo se je tedaj vrnil drugi neznanec in ji vzel nož iz rok. Močilnigova je medtem vpila svojima prijateljema, naj pridržita Cosa-rina, sama pa je zaklenila vrata in mu preprečila izhod. Na sodišču je izjavila, da je to napravila, ker je hotela Cosarinu razložiti, da sta bila oba moža (poročena Goričana) pri njej zaradi trgovskih poslov in da je bilo torej njegovo sumničenje neupravičeno. Cosarin pa ji ni verjel In ko so ga spustili na svobodo, je šel na policijo, kjer je naznanil Močilnigovo in neznanca zaradi omejitve osebne svobode. Včeraj pa je go-riški sodnik Fabiani oprostil Močilnigovq, ker je to napravila v samoobrambi. 14. Glenn Davis (ZDA) -- atlet 54, 15. Mike Havvthorn (V. B.) — avtomobilist, Charley Gaul (Luks.) — kolesar, Dawn Fraser (Avstral.) — plavalka 52, 18. Boris Saklin (S7) — telovadec 49, 19. A. Noviki v (SZ) — peteroboref 47, 20. Donald Campell (V.B.) — dirkač z motornimi čolni, Ashley Cooper (Avstral.) — tenisar 42, 22. Vasilij Kuznecov (SZ) — deseteroborec 40, 23. Stirling Moss (V.B.) — avtomobilist 38, 24. Tommy Kono (ZDA) — dvigalec uteži 37, 25. Ir,-gemar Jchansson (Šved.) — boksar 34. 26. Gustav Schur (Vzh. Nem.) — kolesar 33 itd. * * * VARŠAVA, 11. — Anketa o 10 najboljših športnikih leta 1958, ki jo je izvedla poljska telegrafska agencija, je dala naslednji izid: 1. Elliott (Avstral.), 2. Johnson (ZDA), 3. Riviere (Fr.), 4. J. Konrads (Avstral.), 5. lisa Konrads (Avstral.), 6. Pele (Braz.), 7. Sailer (Avstr.), 8. Krzyskowiak (Polj.), 9. Patter-son (ZDA), 10. Hary (Nem.). * » # LONDON, 11. — škotski plavalec lan Black je bil izbran za najboljšega britanskega športnika leta. Sledita mu nogometaš Bobby Charlton in avtomobilist Stirling Moss. eMd ženskami pa je bila za najboljšo športnico jeta izbrana plavalka Judy Grinham pred tenisarko Christine Truman in jahalko Pat Smyte. HERB ELLIOTT iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnuinnuiiinmiimiiiiHimHniiinnnmimuii Svetovno prvenstvo srednjeteike kategorije 45-letni Archie Moore premagal s knock-outom v 11. rundi Durelleja Svetovni prvak je bil v prvi rundi trikrat na tleh in nato še enkrat v 5. rundi MONTREAL, 11. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Amenkanec Archie Moore je sinoči premagal s k. o. svojega izzivalca Kanadčana Yvona Durelleja in ohranil naslov, katerega si je priboril 1. 1952 z zmago nad Joejem Maximom. S to zmago je Moore dosegel enega svojih največjih u-spehov v dolgi karieri, obenem pa tudi nov rekord v zgodovini boksa s tem, da je dosegel že 127 zmag s knock-outom. Dvoboj je btl žeto dramatičen že od samega začetka, v katerem je svetovnemu prvaku kazalo zelo slabo. Durelle je namreč že v prvi rundi poslal Moora kar trikrat na tla in sicer za 9, 2 in spet za 9 sekund. V drugi rundi se je Moore popravil, toda v tretji rundi je bil Durelle spet v o-fenzivi in je Moora stisnil v kot z direktnimi levimi udarci. Četrta runda je bila precej izenačena in na začetne napade izzivalca je Moore reagiral z močnim levim in desnim udarcem v obraz. V 5. rundi se je Durelle vrgel na svojega nasprotnika in ga kratkim desnim udarcem v čeljust poslal četrtič na tla. Moore se je dvignil po 8 sekundah in kot da bi sploh ne čutil udarca prisilil Kanadčana na obrambo. V 6. rundi je Moore povzročil Durelleju rano na nosu. Kanadčan je sicer skušal reagirati, toda Moore mu je zadal sedem direktnih udarcev in bil nato da konca runde v absolutni premoči. V 7. rundi je spet začel napadati Durelle, vendar pa je Moore še enkrat uveljavil svojo veliko izkušenost in vzdržljivost in je prvič podrl Durelleja za 3 sekunde. V 8. rudni je Moore s kratkimi udarci potisnil nasprotnika k vrvem in tudi 9. runda je potekla v znamenju Amerikan-čeve premoči. V 10. rundi je prvak zrušil Durelleja za 8 sekund. Rešil ga je gong, ko je bil še na kolenih, toda konec je bil že na vidiku. V začetku 11. runde je Moore navalil na Durelleja in ga z levim udarcem zrušil na tla. Kanadčan se je dvignil V deveti sekundi, toda Moore ga je z dvojnim udarcem znova zrušil in tokrat do končnega štetja. Po zaključku 10. runde je bil Moore v prednosti tudi po točkah. Po dvoboju je 45-letni Moore dejal, da je v svojem življenju poznal samo enega močnejšega boksarja od Durelleja in sicer Rockyja Marciana. Durelle pa je dejal, da je do- puščal svojemu nasprotniku preveč »lukenj« medtem ko se je Moore dobro pokrival. Za svojo 127. zmago s k. o. v 2C4 dvobojih je Moore prejel 75.000 dolarjev, Durelle pa 31.110 dolarjev. 10.000 gledalcev je plačalo za vstopnino 89.940 dolarjev. KOŠARKA Italijanske kandidatke za srečanje s Poljsko RIM, 11. — Za mednarodno košarkarsko srečanje ženskih reprezentanc Italije in Poljske, so bile sklicane naslednje igralke: Licia Bradamante, Nidia Pausich, Franca Vendrame, Nicoletta Persi, Marisa Gero-ni (Udinese), Mirella Tara-bocchia, Inelda Prennuschi (Stock-Trst), Pia Mapelli, Liljana Ronchetti, Milena Gel-metti (Standa - Milan), Marisa Gentilin (Talmone Torino), Giovanna Šesto (Fiat - Tu- rin). Navedene igralke morajo biti v ponedeljek v Vidmu na razpolago tehničnemu inštruktorju Giar.carlu Primu. Srečanje s Poljsko bo v Vidmu 21. dec, ob 10. uri. Trening Triestme Triestina je včeraj popoldne kljub dežju imela po tridnevnem počitku prvi lažji kondicijski trening na osnovi telovadnih vaj. Treninga so se udeležili vsi titulargi razen Masseija in onih, ki so igrali za B moštvo v Benetkah. Danes popoldne bodo imeli titularci intenzivnejši trening. TENIS Anderson in Cooper finalista v Melbournu MELBOURNE. 11. — Avstralca Mal Anderson in’ Ashley Cooper sta se kvalificirala v finale teniškega prvenstva države Victoria. Anderson jo premagal rojaka Fraserja s 6:3, 3:6, -2:6, 11:9, 8:6, Cooper pa Španca Andre-sa Gimeno z 1:6, 13:11, 11:9, 5:7, 6:3. Finalno srečanje bo v soboto. ODBOJKA Italija - Jugoslavija 6. januarja v Padovi RIM, 11. — 6. januarja 1959 bo verjetno v Padovi srečanje v odbojki med univerzi- tetnima reprezentancama Italije in Jugoslavije. Za to srečanje, ki bo prvo v okviru priprav za nastop italijanske reprezentance na »univerzia-di» v Turinu, je CUSI sklical prvi zbor kandidatov za 20. in 21. dec. v Parmi. Na ta trening so bili pozvani: Bellagambi, Bigoni, Borto-lomasi, Dj Nuzzo, Federzoni, Gennari, Ghigi. Giovannini, Guidetti, Leccl, Llppa, Mamini, Manetti, Mazzi, Moise, Ra-tazzi, Scaramuzza in Tedeschi. Trening bosta vodila tehnični komisar CUSI pref. Del Chicca in zvezm trener Trinajstič. Primorsko nogometno prvenstvo V zadnjem jese Nova Coma še ob eno toiko Postojna na drugem mestu - Rudar in Branik v krizi V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo nogometnega prvenstva Primorske. Rezultati so bili naslednji: Branik-Sidro 0:1, Primorje - Nova Gorica 2:2, Anhovo - Rudar 3:0, Koper - Tolmin 3:1, Adria • II. Bistrica 5:2 in Postojna -Tabor 3:0. Zanimivo je, da so bila prav vsa srečanja pomembna za končno jesensko razvrstitev na lestvici. Zato so bile tekme borbene m ostre in tudi število gledalcev je preseglo dosedanje povprečje. Največ (nad 1000) jih je bilo v Ajdovščini in v Kopru. Tekma v Ajdovščini je bila borbena od prve do zadnje minute in domačinom je zasluženo uspelo iztrgati točko jesenskemu primorskemu prvaku. Postojna je zasluženo premagala Tabor in si tako zagotovila drugo mesto. Tudi v drugih srečanjih so zmagali favoriti, majhno presenečenje pa je pripravilo piransko Sidro, ki je na tujem igrišču pobralo ves izkupiček. Precej razburljiva je bila tekma v Kopru, kjer je le malo manjkalo, da niso gostje odnesli eno ali celo obeh točk. V prvem polčasu so Tolminčani prevladovali na igrišču in zasluženo dosegli vodstvo. Z napadi so nadaljevali tudi v drugem polčasu in le zaradi nespretnosti pa tudi smole napadalcev niso povišali vodstva. Šele v zadnji tretjini igre je Koper odločil srečanje v svojo korist. Prvo mesto je zasluženo o-svojila Nova Gorica. Od vseh moštev je pokazala najbolj zrelo igro in tudi najbolj solidno formo. Šele v zadnjih dveh kolih je imela dva spodrsljaja, ki pa bosta napravila tekmovanje spomladi še bolj zanimivo, saj bo razlika med prvim in drugim verjetno le dve točki. Drugo mesto je zasluženo osvojila Postojna. Njena igra je približno na istem nivoju kot lani. V kolikor bodo zimo izrabili za temeljite priprave, utegne priti še do ogorčenega boja za prvo mesto. Tabor, Koper, Sidro, Primorje in Tolmin so moštva | približno enakih kvalitet. V iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiNiiiiiiiniiiHiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinuii Zadnji trening italijanskih reprezentantov Češkoslovaški nogometaši prispeli včeraj v Genovo Optimistične izjave kapetana Bonipertija in štirih debutantov GENOVA, 11. — Češkoslovaški nogometaši, ki se bodo v soboto na stadionu «Luigi Ferraris« v Genovi pomerili z italijanskimi, so nekaj . po 18. uri dopotovali z vlakom v Genovo. V skupini je bilo 16 nogometašev, trenerja Karel Kolsky in Rudolf Vykla-cil, zdravnik Josef Topinka in večje število voditeljev češkoslovaške nogometne zveze. Med nogometaši manjka napadalec Krgus, ki se je poškodoval med neko prijateljsko tekmo. Takoj po svojem prihodu so se Cehoslovaki podali v hotel v bližini železniške postaje, kjer bodo nastanjeni do nedelje. Jutri se bodo po ogledu mesta podali na stadion »Ferraris«. kjer bodo imeli lahek kondicijski trening, da se seznanijo z lastnostmi terena. Italijanski nogometaši, ki so zbrani v Nerviju, so danes popoldne pod vodstvom Fer-rarija trenirali v Tigulliu. Trening je zaradi neugodnega vremena bil razdeljen v tri dele. Najprej so nogometaši pretekli nekaj krogov okrog igrišča, po 20 minutah pa so si branile: in napadalci podajali žoge v pospešenem ritmu, medtem ko je Ferrari posebej treniral vratarja Buffona in Panettija. Tretji del treninga je obstajal iz trening-tek-me med dvema formacijama titularcev s po 7 igralci na vsaki strani. Igro je trener Ferrari pogosto prekinjal z nasveti predvsem obema kriloma Beanu in Stacchiniju. Trening se je nato zaključil s streli na vrata, ki sta jih izmenoma čuvala Buffon in Panetti. Jutri bodo imeli igralci popoln počitek v hotelu, možno pa je tudi, da bo kateri izmed igralcev vendarle treniral zaradi ohranitve kondicije. Morala igralcev je visoka. Po treningu je kapetan moštva Boniperti dal sodelavcu Anse naslednjo izjavo: »Tekma v soboto bo nedvomno zelo trda in težka zaradi negotovosti, ki jo predstavlja češkoslovaško moštvo. Enajsto-rica, ki bo naš nasprotnik na Marassiju, je prav gotovo močnejša od one s katero smo se srečali in jo premagali v Genovi 1. 1953. Vendar pa sem optimist in računam predvsem na mlade, ki bodo prvič oblekli državni dres. Vsi imajo dovolj kvalitet za uspeh v mednarodnem srečanju. Med njimi in starimi vlada popolno duševno in kondicijsko ravnovesje. Genova je prinesla »azzurrom« vedno srečo in bo morala tudi tokrat potrditi osnovo naše reprezentance za svetovno prvenstvo 1. 1962.» Tudi vsi štirje debutant: Fogli. Robotti, Castelletti in Stacchini, so polni optimizma in zaupanja v lastne sposobnosti. primerjavi z lanskim letom je najbolj napredovalo Sidro, medtem ko so Tolminčani največje presenečenje tekmovanja. Največje razočaranje pa je pripravil lanski primorski prvak Koper. Sicer je v zadnjih kolih osvojil vse točke m tudi spomladi utegne marsikomu zmešati štrene (vrnilo se bo nekaj dobrih igralcev od vojakov), toaa zamujenih začetnih priložnosti ne bo vec moč nadoknaditi. Uvrstitev Anhovega in Adrie ustreza njuni moči, medtem ko sta nekdanja člana ljubljansko-primorske lige Rudar in Branik' v hudi krizi. Obema OA®" reč primanjkuje igralcev. K« pa so tako v Novi Gorici kot v Idriji začeli posvečati vec pozornosti naraščaju, moremo pričakovati, da si bodo P?sto? poma le priborili izgubljen sloves. Zadnji mesto Ilirske Bistrice je ra-ftimljivo, saj gr* za novinca, ki si šele nabira izkušnje. T■P5tvif’a • Nova Gorica 11 9 2 0 54:17 20 Postojna 10 7 2 1 29:8 1» Tabor 11 7 1 3 31:21 15 Primorje 11 5 3 3 29:21 1 Koper 11 6 1 4 24:28 13 Sidro 10 5 2 3 22:10 12 Tolmin 11 4 4 3 33:23 12 Anhovo 11 4 1 6 20:23 » Adria 11 3 1 7 18:37 Rudar 11 2 1 8 27:41 Branik 11 2 1 8 12:29 » II. Bistrica 9 0 1 8 12:53 1 V lestvici manjkata še dv* tekmi (II. Bistrica - Postojna in II. Bistrica Sidro). Favorita sta seveda Postojna in o*" dro. V primeru njunih k’1’®*' se bo Postojna pribežala N*" vi Gorici na dve točki, Sid* pa se bo pomaknilo s šestega na četrto mesto. _ L. O. PRVENSTVO REZERV Venezia- Triestina 1:1 BENETKE. 11. — V tekmi za prvenstvo rezerv sta Venezi in Triestina igrali neodločen 1:1 (0:0). V prvem polčasu a bili v premoči domači, v dru-gem pa gostje. Prvi gol je ®4i segel Nunzio za Venezio v 1* drugega polčasa, izenačil Pa 1® za Triestino v 40’ Clemente . strelom z glavo iz gneče. F Triestini so se odlikovali C mente, Tortul in VargbeIh Triestina je igrala v naslednj postavi; Bandini; Varglien b moni; Rigonat, Mercusa, grassi; Puia, Tortul, Cazzaniga, Coihisso, Auber. V druge*" polčasu je Comissa zamenja Clemente. Nogometaši Rijeke na poti skozi Trst Včeraj nekaj pred 20. ur® so prispeli v Trst z avtobusom z Reke nogometaši j**?®” slovanske ligaške enajstoric^ Rijeke, ki bodo v nedeljo *" grali v Rimu proti Romi- y koj po prihodu so se jugo51®" vanski nogometaši, kat** spremljajo trener Milovan Og-njanov ter člana vodstva ričič in Pavičič podali v ho* zadnje besede poslušaj- Vivat, crescat, floreat■••• Kako se ti zdi?« «To bo prav dobro! A kaj pa pomenijo te zadnj besede?« »Jaz ne vem, toda *P£ dobi se, da jih človek , konec govora; itirinajstk sem govoril in vselej se sklenil z njimi«. »Ivan, ali pa si že 1 pri drugih?« »Pri kom?« »I no, pri MudnU, P^i Vrazu in pri Projcu, k' 1 majo vso t0 stvar v roka • da ti povedo, kako i*1 ' Danes je že sreda >n v deljo bo veselico-« . »Vid«, Malka. k Mudnu grem jaz strašno nerad, ni se zdi, da j* ze ben človek!«