{urns tudi zapleten v oljni škandal Predsednik Ooolidge zahtev* pre-iakanje obdolibe, H di ite n dala podkupiti dva kongresni)». K AKCIJI JB POZVANA TUDI POSLANSKA ZBORNICA, KI IMA PKAVIOO DO JAVNI OBTOŽBI. Waahington, D. 0. — Daugher-ty se je maščeval ter namignil, da sta se dala dva kongresnika podkupiti, ko je šlo sa pomilošče nje rasnih aločineev ▼ zveznem zaporu. In vlada se sedaj priprav lja s vso naglico na korake, ki »o potrebni ca dognanje te obdolibe. Predsednik Coolidge je oisebno odredil takojinjo preiskavo ter naročil, naj bodo dokasi predloženi veleporoti sa obtoinioo. Poslanee Garrett je predlošil resolucijo v poslanski sborniei aa javno obtošbo ali pa isgnanje doslej ie neimenovanih poslsnoev, ki sta se dala podkupiti Odvetnik John W. Crim, ki je vodil v Chioagu porotno postopanje, se je vrnil semkaj, da se pomeni o tej sadevi s predsednikom Coolidgem. Crim ni na noben način hotel imenovati osumljenih poslsneev rekoč, da bo to storil le tedaj, kadar mu bo te ukazano v resoluciji, sprejeti v poslanski sborniei. Osebni tajnik je isdal v imenu predsednika Coolidga naslednjo isjavo: "Predsednik je takoj potem, ko je isvedel is čaanikarskih po rotil, da sta sapletena v zadevo izredne čikslke veleporote tudi dva |lana- poslanske zbornice, nato«! nadomestttemu JustiČnemtt tajniku 8cymourju, naj bodo storjeni nemudoma koraki, ki so potrebni, da pride vlada celi stvari do dna." Sedaj je najvainejia reS vprašanje, kako postopati v taki sadevi. Bela hiša, pravosodni de-partment in kongres, vse te kor-poracije sedaj prav pridno Iščejo po zakonikih, kakšne so postavne določbe za takšno postopanje. Poslanec Garrett, ki vodi boj proti še neimenovanima poslan cema, je dejal, da bo poslanska zbornica neosiraje se na sodno akeijo izkušala izključiti oba ftla-na, bržko bo ugotovljena njuna krivda. Zakaj se prikrivajo javnosti i meni osumljenih poslancev, ni še snano. Ali lahko pa to vsakdo u gane, Se le malo pomisli, da je vlada v rokah kapitalističnih in teresov. Delavska vlada znižala W; budgat Angleški labortt so manjšali drtavne izdatke m dvesto mi-ljonov dolarjev v tea tolo. London, 5. marca. — Prvi bud get (proračun) delavske vlade is kazuje dvesto miljonov dolarjev manj letnih isdatkov kot so jih inicli konservativci v prejšnjem letu. Izdatki armade in moraariee ao reducirani za $41,750,000 vojaška otyedt v Mezopotamiji dobi letos $18,900,000 manj kot lani. apro-priaeije sa vse kolonije ao sploh niije za $32,250,00 in oddelek trgovine je dobil polovioo manj. Ulater (aeverni del Irske), kate remu je Baldwinova vlada lani dala $15,620,000, ne dobi letoa niti «ttta. To znafti, da bodo Ulsterci marali iskati svežo s Svobodno irako dršavo, ker aami se finančno ne morejo vsdrševati. turški papež je pobegnil iz carigrada. Kalifa» uradno odpravljeni kali íovo bogastvo, ki M ©eni na $500,000,000, aaplanjene. Tur ška republika ae je lotila od NOVA TUlCUA TBMBUI NA USTAVI, NB VBÔ NA VBBL oiaobnjb mu Estrada prosi milosti m pristaše Mexico City, 5. marca. — Čiščenje južne Mehike gre h koncu. Huerta, Estrada in Sanchez, glav ni voditelji revolte, so pripravlja ni na beg čez mejo v Ouatemalo. Oeneral Estrada je danes našlo vil apel na predsednika Obregena, naj bo vlada mlloetljiva s njetiml vstašL Zaae ne prosi nobene mi losti. Mexico City, 4. marca. — Več generalov s 9000 vojaki, ki ao slu šili v armadi vetaškega vodje Estrade, se je včeraj podalo fede ralcem. Duhovnik «Ml svojega brata. Guadalajara, Mehika, 4. marca — Francisco Arias Cortee, keto liški duhoven, je v tukajšnji oer k vi Bresmadešnega spočetja u atrelil svojega brata Helvadorja, ko ga je ta napadel v hipni bi s/ noeU. — V torek popoldne se bile v čikaiki mestni sborniei šivakne i< 'uansf racije proti Jobosoaovi priaeSiški predlogi, katera koše snišali sedanje kvote naseljencev veš ko polovico. Poljaki, Ita-lijani In drage narodnosti so i-■ele velike število zastopnikov, toda Jugoslovani se imeli senu» eaege. Br. Filip Oodioe je bil s-diai, ki je saetopal Jugoslovan« Na kaka rajan, naga 1 kaka ja delal. Chicago, DI. — Spor med fan-damentallsti in moderniati. ki je raaburil vse cerkve širom te de-šele, bi moral biti kar hitro poravnan, kakor meni duhoven dr Harris Franklin Bali, ki je profesor sistematičnega bogoslovja na Garrettovem biblijskem aavodu v Bvanstonu in ki je raspravljal o tem predmetu na sboro vanju me-todistovskih duhovnov v čika-šksm templu. * Dr. Rail je dsj^l, da Ja velika ire*s, ker nI bila metodistovska cerkev priiadeta vsled tega 'ae-•reínega spora*. "Jas nisem nit Ml nam" pri obeh strankah. Dr. Bali je menil, da so bil fundamentalisti pošteni in iskren v svojih prizadevanjih, da bi o* iiranili vero v nadnaravne reši Ali misli pa, da so v^eliki «moti glede tegs, kaj pomfn! in šeaar ne pomeni nadnaravnoat. (Nad naravnost je šlsto navaden bluf, s katerim rneŠe duhovščina nezavednim masam peaek v oči. Nad naravnost je v šesti samo pri ti stih ljudeh, ki verujejo v čarov» ništvo, ki verjamejo v duhovnove čenče v njegovi oprhneli letinšči ni, ki se daje plahtati duhovnim trditvam, češ, da je duhovššina nekaj nadnaravnega, češ, ker u-me delati is navadnega testa šiva bitja itd. — O. ur.) "Fundamentalisti satrjujejo nskake mehanične ideje In ae iso« gibljejo etišnih," je rekel.. "Ti ljudje postavljajo nauk o deviškem spočetju na višje mesto, kakor pa mu gre. Pavel ga ae o-menja nikoder. Ni čudešno to, ksko js bil Jszus rojen, nsgo to, ksr je učil in delsL" (Kakor je razvidno is zgornjega poročila, je duhoven Bali preeej hudo prijel fundamentaliste sa ušeea. Ti ljud je, med katere js seve prištevati tudi vse menihe in druge alterne hlapce rimske cerkve, trde, da je v te do pičiee rea, kar je poveda nega v takozvanem sv. pismu, Še-prav je bilo še neštetokrat dokazane, da ao svetopisemske knjige stsrs in nove saveze ekocinskos Isinjive in ponekod naravnost bogokletne. Če pripisuje U ali oni pisee sv. pisma neskončno po polnemu bitju, ki mu nadevajo eerkvenjaki ime bog, tako krvoločna dejanja, kakor so aaprlmer opisana v knjigah starega zakona, potem morajo rsčf vsi tisti, ki ko-Ifkaj mislijo s lastnimi mošgani, rU je bil tisti "W «BO najne-u «mil jene jšib bitij aa avet«. Dati po bol jem navodilo pomoriti nad štirideeet tisoč ljudi kkrsti, je grosodfjstvo, ki bi ga ne mogel akasatl niti aajkrvoločnejši šlo-vek na sveto. — O. ur.) ftBDBM OlfIJIf BVBOA. ~ Koaeem zadnjega meseca jo snbrtla mrzla burja ter prinesla metele, ki ae d enimi jo. Vse svese se Ule pretrgeae. Kkero sedem ševUev 'Inkel je sepedel v CataM Csrigrad, 5. marca. —- Kalifat js bil včeraj odpravljen in kalif Abdul Medjid Effendi se je takoj odpeljal v Švico. Abdul je vsel s seboj dve šeni, drugih 600 je ps pustil v Carigradu. Carigradakl vali (polioijski na Čelnik) je dobil nalogo is Angors, da izvrši aklep akupščine. Vali je šel a oddelkom policije ob dveh zjutraj v kalifovo, prej eultanovo, palačo in ukaaal kalifu, naj sedo na avoj prestol. Nato je vali pre čital odlok akupščine na prestolu sedečemu kslifu, nakar mu je ukasal, da stopi s prestola, vzsme najpotrebnejše reči in hitro i pusti Carigrad In Turčijo. Carigrad, B. maroa. —• Turčija je danes prvič po trinajstih stoletij >b bres verskega poglavarja Narodna akupščina turške re publike je isvršila najradikalnejš sklep, o ksterem bi ne bili Turk niti ostali svet nikdar sanjal še pred nekaj Isti i dala je broo pre-rokovemu namestniku na somlji kateri js pri mohamedancih toli ko kot rimaki papeš pri katollča nih. Turškega papeša, ki je bi obenem turški sultan in ki js na-koč igral največjo ulogo v islam skem svetu, ni več. Kalif Abdul Medjid je bU sadet kt|wrod strele, ko js Is? edel «v* ^ mogel verjet^ da "^fc kaj lakiga mogoče. Toda ni se u plral. Pokorno je isjavll, da «e ukloni sklepu skupščine in sspusti Turčijo. Nič manj preeenečen je bil kalifov dvor, ki šteje okrog tristo slušabnikov in čes petsto Šensk, največ konkubln v haremu Načelnik dvora ni tri dni okusil jedi in vse osobje je dva dni molilo. Kalif js sadnja dva dni prebil med svojimi Šenami v haremu. Kalifat je bil odpravljen iz dveh vzrokov. Mustafa Kemal paša, prodsednik turške republike in moderni turški šenlj, ki ims diktatorično oblast, hoče imeti novo Turčijo ,kstera mora aloneti na uatavnih načelih in ne več ns temelju izlsmske vere. Temeljno pravo vseh dršavnih institucij v stari Turčiji js bilo versko pravo. Po tem pravu je imel muslimsn vse prsvios, dršsvljan druga ali nobene vere pa ni imel nobenih pravic. Kemsl js pa spoznsl, ds to ne gre v demokratični republiki, sato se je odločil, da popolnoma loči driavo od vero. Izlam je sdaj privatna zadeva dršavljanov. Drugi vzrok je, da ae turška vlada na lepem polasti silnega bo gastva bivših sultanov in kslifov, ki je bilo doslej nedotaknjeno, dokler je imel kalif prejšnjo ob-last. Sklep skupščine se glssi, da vai saklsdi kalif s ta pripadejo republiki. Bogastvo se reni ns okrog 600 miljonov dolsrjsv in ta vsots bo sdaj precej pomagsla turški vladi, ki ne more takoj dobiti več-Jega posojils v inozemstvu. Ultimat balgljakih aa-cialiatav. Zahtevajo, da jim kralj poveri ■ vlado ali pa naj raspusti parlament. Bruselj, Belgija, 6. marca. — Vladna krisa se nadaljuje. Včeraj ao socialisti naalovili na kralja Alberta ultimat, da jim mora dati mandat sa sestavo vlade ali pa razpustiti parlament in raapi* sati takojšnje volitve. Ves kaše, da bo moral kralj ugoditi eni ali drugi zahtevi socialistov, ker vo* ditelji klerikalne in liberalne strsns odklsnjajo mandat sa orga-niairanje nove vlade. Nenčija is ss rsba pre- ■ pada. Minneapolia, Klnn. — Dobro plsčani ljudje na Nemškem so ta* ko slsbo oblečeni, da bi take ob-leke ne nosil Američan, kadar po« spravlja svojo klet ali lfuri svojo peč. Na Nemškem kads moški vse, le tobska ne. Od navadne slame pa do krompirjevega psrja. Otro-ci imsjo tako slsbotne noge, da no morejo nositi obuvala. Vse to je povedal Oton Klel, ki je bil pred kratkim v Nemčiji na obisku. Mošak js dslavee v neki tukajšnji tiskarni. Videti je hotsl. kakšne rssmere je ustvarila vojna v Nemčiji, na lastns ošl. Kato si js vssl po dvajsetih letih vestnsga dela prvič počitnice ter odrinil v Nemčijo. Pred kratkim se ja vrnil v Mlnneapolis po malo več ka. kor petmesečnem dopustu. Klel ja bil rojen v Nemčiji. Ali pravi pa, da ga nesareasko veseli, da Je a* meriški dršavljan. ; "Uaamsrs aa Nemškem se aa 7BAMOO0KI FBAMK PADA, PADA. ▼ torek je padel na SMO sa dolar. Panika v Parizu Pariz, 5. marca. — V francoskih finančnih in političnih kro-gih je psnika radi neprestanega padanja franka. Včeraj js frank padel na 24 #0 naprsm dolarja, kar )e do sds j nsjnišji rekord. Finančni minister Lesteyrie je •moli konferirsl a vodilnimi finančniki. Naročeni še vedno Uootije Madrid, 5. marea — Bebeli v Maroku eo izvršili uspešni napad aa špansko komnnikseijsko Črte in ubili M Apeneev. Direktorij je odrodU, da takoj odrine brigada leev v Maroko la mobiliaaeijo drek drugih brigad to predstavljajo Amaričanje,M Je dejal Klal po svojem povratku v to mesto. "Tsško si js misliti, kako slabe razmere so tsmkaj, a« da bi jih človek videl na lastna oči. "Gene šivllom in oblačilu ao r ameriških dolarjih dvikrat to tik* ine kakor v Zdrulenlh dršavak, ln akoro slsdnji js bres dela tamkaj." Klel je oblsksl Berlin, Magde-burg, Hanover, bclpsig, Hamburg ln Ilalls. V teh mestih Js beda najhujša. MUnovanJsks rssmere so Jako slsbe. Po tri ali štiri ¿rt» šins stanujejo v enem drušinskepf stsnovanju. Novih hiš ne sidajo. Se ne isplačs. Ksjtl mesečna sta« nsrlna sns drulins ne plača riltl ene škatljlea všigalfe. "Dne 0. Januarja so bUs zaprte vse delavnice in tovarne. Dna 14. januarja so bili vsi strojniki od* puŠčenl s dela. Ko sem odhajal, so še ssmo Islaznlee obratovale,44 je dejal g. Klel. Klel je posebno poudarja, da Jo slasti pomsnjksnje šivi! In obla« čil selo hudo. Nemške druline ao posebno hvslelne, če dobe kaka obleko, pa nsj bo še teko stara bi obnošena. Klel je vzet 2ft0 funtov oblačil s as bo v Nemčijo. Ko uglndsjo nemški otroel Je. dila, jim etopijo oči ekoro popol- , noma Is Jsmic. Videti otroka na berlinski eesti, ki mu ni rtxj«d«* no lise, js neksj povsem nena-vsdnegs in Isrednegs, js reksl g. Klel. Če bi se Nemčija spravila na nogs, bi lahko kmalu plačala sva» jo vojno odškodnino. Nemška vlada si prisedeva |»osiavltl svoj denar na trdno podlago a tem, da is-daja zlate marke in bankovce, sa katere stoji dobra s zlatom. Klal je dobil eno prvih zlatih mark novega Izdanja. če ostans sedanja vlada na krmilu, se bodo rssmere kmelu izboljšale, meni g. Klel. Kitajski general nasoril M oeeb. Peking, 4. msres. — Oeneral Peng Min Čun je včeraj v hipni blaznosti ustrelil evojo šeno, pri-lešnieo, otroke In vse slušno oeeb* je, skupaj 26 oeeb. Chicago la okolica t V . ■¡■jasno. Menjajoči se' vetrovi. Temperatur« v sadajik 24. urah t ne j višje M, aajnlšja •side ob êtlB, salde ob fti - .m i., t á '■•dm „^ zvezne Ujne policije ja „ml pred oljnim preiskoval. R odsekom, da js namignil Mc- I^anu, nsj se nmakna tiuk wall8tbbbtskb bombb. Brideseu "rešitev" rasstrelbe je ostala nerešena. . New York. — V torek je prišla Navka it Anglije prek<^ dr-»^tra d< |>artmenta v Washing-J, da sp nahaja v Londonu jet-« P« ira< nu Ralph Thurber, ki »"«povedal", da je sodeloval n razatrelhi bombe v Wall Stree-1 Ukcj na delo in iiognala, da 1 \ Nppt« mbru 1920. Policija je 1 kil Thurber 7,a časa razstrelbe v San Quentinu, Kalifor-Pj S irm najnovejša "lapo-zr.pet eksplodirala in eka-bombe je oatala misterij. •J« i" ¿iirideaeti slučaj, da > «'J» "nanla" krivca" ali'ya P kdo nnm oglasil, da "ve", * knv. ** Cikaian pred sodiščem ▼ Moskvi r>. marca. — Včeraj je s otvi.rjf na aodna obravnava ** Aleknandru Kraenočekovu, Jn» pr^Uedniku vzhodno-r'publike in bivšemu kakemu uradniku Industrij ! v Moakvi. Obtožnica 0 da je i raznim» trans-Mjami. ki jih j« imel a svojim poncreril 12,000 sUtih v "menjeni banki; dalje ^rsjial Ku»l^n ameriško in-korP°rftci¿o (Podjetje krojUke unije v sveti a p' lk" vI«do) za $244,000. F*** Krilenko J ki jo vo-w proti nadškofu zagovarja obto-4 "" Komoder, ki je zage-F , kl"ja Bučkeviša, kateri J redi izdajekih 1rtfT;';k0T * v cu*, * J J,io l917- u 1^"kata in njegovo ime fti. ¿ I""*- *«J«ÍMkün. 1 ,J' hr<> p*eae> Rudarska pogadba In Wall Street. Glasilo bankirjev se veseli poged-be, ker upa, da bofe neunijskl diztrikti pošali vas dobiček. (Poroča Leland Olds. Ped. Press.) "The Wall Street Journal", glaailo velikih bankirjev in špekulantov, napoveduje alato dobo za neunijake premogovne okoliše v prihodnjih treh letih kot résultat triletne pogodbe, katero ao podpieaji rudarji in operatorji na mehkega premoga. List piše, da letna produkcija neunijskega mehkega premoga znaša danes 312 miljonov ton, v prihodnje ae pa še poveča na račun unijskega premoga, kajti operatorji v unijskih distriktih ne bodo mogli tekmovati i »eunijskimi distrikti. List dalje piše, da je 2393 premogovnikov izmed 6619 v deželi prenehalo obratovati 1. februarja m da je večina teh rovov v unijskih distriktih. Okrog 200,000 rudarjev je bres dela ali pa uposle-nih s polovičnim delovnim Čaaom. "The Chicago Journal of Oom-.mrtce" piše iatočasno, da 60 od< etotkov premogovnikov v centralnih distriktih, ki še obrstujejo, bo zaprtih 1. aprila in okrog 100,000 rudarjev bo moralo trajno zapn-stiti premogovno industrijo. Organizirani delavci bi morali dobro premotritl načrte, ki eta jih omenjena organa organiziranega denarja odkrila javnoeti. Glaailo Wall Streeta , pravi odprto, da bodo neunijaki operatorji, ki plačujejo niljo meado, nalašč znižali cene premogu v svrho, da odvrnejo kupce s trgov unijskega premoga. 8 tem nameravajo doseči, da bodo lastniki unijekfli rovov opuščali obrat in iskali nove premogovnike V neunijskih distriktih. Rudarji, ki bodo hoteli obdr-isti svoj poklic, bodo morali sls-diti operatorjem v neunijake okoliše, kjer je sioer nižja mezda, toda stslno delo, vsled česar zaalu šijo več kot pa tam, kjer ao več dni v leta bres dela kakor na delu. Na ta način upajo baroni premoge oslabiti in polagoma uničiti rudarsko organizacfjo. Največje polje neunijekega premoga ae obeta operatorjem v Za-padni Virginiji In Kentuckjju. Organizacija mora torej napeti vse sile in organizirati rudarje na tem polju. OBLAČILIH DELODAJALCI ZA ODPftAVO DELAVSKIH STEAŽ. Okioag», AL — Oblačilni tovar-narji so vlešili aa višjem sodišču prošnjo aa sodno prepoved delav-skih straž e okrožju okoli 8. Mar ket in AdaaM sts. Delavska etavke krojaške uni je v čikaškem mestu se asmreč šs vedno nadaljnje, In tovarnarji eo v hudih škripcih, ker ne Berejo dobiti aadestnegs števila isde-jalskik aajetešev. & PRO ^uA H**/»- I VETA ITO-YEAR XVa lema. TSS^ Chkngo, III., ¿^rtnk, 6. Mtta (March 6), 1924. for«* Moo STEV.—NUMBER 86. i ■- - t, OHBNY JI poizkusil pod IUPITI SBNATOEJA w ALAHA. 'mmmmmmmmm '' 1 ftobirgton, D. 0. — Tri selo pinive reči so prišle nadalje v fcnik senatnega odseka, ki pre-nje oljni iksndsl, dočim sta (kednikovs posebna odvetnika trojim delom zs preklic najem skih pogodb, ki sta jih akleni gindair in Doheny s takratnim tnnjim tajnikom Fallom, sko-> pri koncu Senator Walsh is Montane js mdsl. da ga je Doheny v mesa ¡decembru lani vabil in snubil gfojo oljno družbo ter mu obe-selo mamljive dobrote. Šszstor Walsh pa je odklonil do oljno ponudbo. Dnigo zanimivo raskritje je plo na dan, ko je bil zaališan illiam J. Burna, ki je ravnatelj ■■kovalnega urada v pravo-rišem departmentu. Kikor je izpovedal ta detektiv, m namignil izdajatelju liata 'nhington Post Edwardu B. eLeanu. naj odstopi kot tajni nt njegovega urada, kar je McLean od 1. 1921. sem. Burns rekel, da je to storil, ker je Hel tako ob verovati justičnega jnika Daugbertyja prav mošne late. francois H. McAdoo, ki je sin «nega Willisma G. McAdooja, jreskrbel sa t»e^| seasacijo iu ari ilsega odseka. McLean mu je kot svojemu avaemu zastopniku brzojavil, j« bil bivši demokrationi jus-W tajnik A. Mitchell Palmer »vni zastopnik za Alberta B. Wis in Harryja P. Sinclair ja. tilmer je tajnil zadnji teden nd preiskovalnim odsekom, da ' Wi »ploh kdaj takšni odnoša aed njim in pravkar omenje« as človekoma. . Amerika. Preiskava v senstu je še odkrila, da je tudi Burns, šef zvez-negs detektivskega biroja, saple-ten t oljni škandal. Coolidge je odredil, da velepo-rota takoj došene, kdo so podkupljeni kongresniki. Glasilo wallstreetokih bankirjev napoveduje novo ofensivo proti organiziranim rudarjem. Štirideseti '«bombar" s Wall Streeta padel v vodo kot vai pre j- inji. Inosemstvo. Turški papeš je hitro pobrisal v ¿vico. Nova panika v Parizu vsled padanja franka. Belgijski socialisti s6 dali kralju ultimat. Bolgaraka vlada dala aretirati 400 Macedoncev na ukaz Jugo-slavije. Delavska vlada Angliji je znišala državne izdatke. Bivši Čikašan pred aodiščem v Moskvi. Potres na Kostariki. četrtek. marca PROSVETA PROSV íU-ASIU) SLOVI** uu»iü JEDNOTB c—« œW ¿age» ii il, toUyki »»°nT w»T«jo. ' NaroénIna: l«dtaj«»e JsSav« premoženje 23 ti. Ako takrat ne bo zadovoljivega odgovora, bo dopri-1 t Glasovi čUnor intiUteljOT Oleveland, Okle. — Cital aem porodilo zadružne mlekarn« t Minneapoliau, Minn., ki j« bil* ustanovljena tata 1921. V prvih 9 mesecih je imela prometa m $800,000, skozi leto 1922 as je promet podvojil i» t letu 1928 fte pomnožil za #3,100,000. V teka 33 mesecev obstoj* je zadruga raz pečala za $5,500,000 mleka in mlečnih izdelkov. Človek ae ¿udi koloaalneaut u-spehu, ki ga pokažejo t« storilke, in ga .je napravila tako kratko obstoječa delavska zadruga. Sto-vilke pokažejo samo eno stran, kar je delavatvo zmožno uresničiti v enem samem meatu srednje velikosti in pri sami eni vrsti vsakdanjih potrebščin. Pri takem podjetju se gleda samo na naj. boljfe vrste blago; zdrava in Čista hrana je glavni namen zadružništvu, poleg tega ostane ves hasek zadružniearjem in odjemalcem v obliki povečanja podjetja, nižjih cen in ako je prebitek, določi članstvo, ako hoče, da se razdeli dividende' mod nje ali pa ae razdelijo v razne sklade ca »lučaje potrebe: izobrazbo in drage koriatne namene. Ne omenjal bi te zadrugo toliko, ker je tisočero kolosalnejiih prikazni na zadružniftkem polju po kulturnem aveta. Da aem omenil, me je napotilo to, ker so Min-neapolčanje na mnogo apelov do« pustili zmožnega upravitelja kle-velandski zadružni mlekarni. On ima upanje, da v kratki dobi zna Cleveland trikrat prekositi Min-neapolia. Z njim upamo tudi ml, da se uresniči stremljenje, ki naj bo v izpodbudo k daljnim in ob* tirnim podjetjem. Kako velikanskega pomena je zadružništvo in kako kriči po njem potreba, naj nam* pokažejo Številke. V letu 1922 so ameriiki farmarji prejeli za poljake pridelke sedem mi-ljard 500 miljonov, za iato pa ao plačali konzumentje (odjemalci ga uporabo) 22 miljard U in prt miljonov. Farmarakl pridelek so je torej podražil za 70 odatotkov med potjo od tiatega, ki ga jo pridelal, do tistega, ki ga je ribil. Ali je delavaka para upravičena do razmižljanjaf Kako naj ae rt-ii izžemanjaf se vprašujemo. Vea denar v deželi prekroži trikrat na leto v obliki mesde, ako bi a« vsi tbti, ki ga prejemamo kot mezdo, savedali in si uravnaM prave smeri, bi se mezdno suženj stvo kmalu feišilo izkoriščanja. Za. pomislek imam malo pove* stioo zamorskega farmarja, ki je peljal vos tobaka v skladišče, da ga proda. Ko mu iaročijo papir je, ua katere ao napiaali kakovost blaga, težo, oeno in atroške a tehtanjem, uskladiščenjem, posredovanjem in potrdilom, le o denarju, ki ga ima prijeti, nič. Zamorec se je čudil in vprašal piaarja, kje je denar. Piaar mu je pregledal listine in pronašol, da je zamoree ostal že dolžan skladišču toliko kot je vredna kokoš. NaroČil mu jc, ako bo kdaj hodil mimo, naj prineae kokoš in bo vse izravnano. Kmalu potem ae je zamoree zopet zglasil v skladiščni pisarni s kokošjo pod pazduho. Piaar je mu je začudil, češ* da bi ena ko koš zadostovala, a zamorca so odreže: "Maatah, pripeljal aem Še voz tobaka.*' Če je paihologija zamorca takt, ker so bili njegovi starši še teta-ni sužnji, koliko smo jih pa ie belei prekosili 9 Najprimernejši odgovor je: Toliko, da so da (s nss še več izčrpati kakor iz črn cev. Vendar nismo vsi tako dobrodušni kot samoree; delavsko gibanje v rasnih panogah spričo* je, da je že veliko vzbujene zavs-ati. Zadružništva je mogočen čini-telj aa preobrazbo družabnega reda. Opisovanje koristi naj aa sedaj opusti, da se raaategne, toliko U »o omenim, da Slovenska delavaka zadružna iv*aa ima sedaj že štiri prodajal ne z groeerijo in meanieo, tri v Clevclandu in eno v Lorainn. Da je zvesa stabilna, ni dvoma. Lst-hi proračun j« pokazal, da po od 140 tisoš dolarjev v zadnjem lotu. Ca upoštevamo to, da ae v Clevclandu lahko računa na 30,000 slovenskega življa, je sedajai promet aaaltnkost. Polja j« doati, da so deeetkrat pomnoži, pa tudi dvaj-aetkrat toliko bi bilo mogoče. Zadruga obstaja še nad deaet lat. Ua jo je veter prineael, o tem ni govora in tako so tudi ni bati, da bi jo odnesel. Pač smo a« v»t za-družničarji obljubili a pomnoženo voljo pridobivati novih članov in odjemaleev, dobro vedoč, da čimveč ae iztrži, tem nižji so režijski stroški In v čim večji množini aa nakupuje, tem nišje ao cena. Z množenjem delničarjev narašča podjetje. Slovenei v Clevelaudu imamo |e štiri narodne domove, katerih eden se imenuje 81ovenskl dom, a namerava se staviti še e-den, ki se bo nazival Delav. dom. Gotovo so domovi potrebni, vendar je vredno razmišljati, ako b» ae toliko volje in agitaeij« posvetilo zadrulništv*, kako aijajni u-spehi bi iz tega Izvirali. Lahko bt imeli tudi zadružne domove. V zapadno evropakih državah si je delavstvo najprvo zgradila zadruge in ob zadružništvu stavilo socialna središča. Slovenci tu v'Ameriki smo pričeli s podpornimi organizacijami, nato s domovi in nedvomno je, da v bližnji bodočnoati ae bo zadružno gibanje razširilo med nami kakor podporno in ae bo po prijasnem sodelovanju a čaaom osredotočilo. Slovenska narodna podporna jod-nota ima sedaj v projektu tiakar-no in aavetišče. Zavetišče aoveda mora biti na dešeli in lahko je mogoče, da se ob okrožju rasvije farmarska zadruga. V Proaveti ae je nekaj razpravljalo, v kak položaj lahko pride blagajna 8. NT, P. J., ako bi akraljiral denar kakor v evropakih drlavah, in čimprej se vloži denar 8. N. P. J. v zemljišča, tem boljše za naa in sa jednoto. Razprava o tem je nuj-na. Slovenci v Clevelandu, pričnite ae bolj zanimati sa aadrugo, postanite odjemalci in so)astulki. Saj bo to vam v lastno korist. Tisoč novih odjemaleev in delničarjev, kakšni uspehi bi se pokazali t Oni, ki Živite v okolioi, sledite vzornemu vsgledu LorainČanov. — Zadružničar. "malo me jo popraakalo po nogi, torej * lahko odrl&>'"Tudi mene je tako,"Jc odgovoril Jože. — Čez pol tiré so "oba prenesli na mizo pod nož in žago. Oba hkratu sta z*apala in oba hkratu ao operirali, potem pa ju odneety nazaj na poetelji, kjer se sdrsvi-ta. Upam, da v kratkem popolnoma okrevata in se vrneta k svojim dragim družinam. Rojakom priporočam, da bolj oprezni, kadar pride agent ali zastopnik k njim v hišo, da ne bo prepozno. Sleparjev je še dosti na svetu. Poznam več ljudi, ki so l>ili ogoljufani, pa kakor vidim, je že imenovani in v listu slikani Anton Ujčič vse prekosil. On je doma iz Velikega Brda in se ga prav lahko pozna» ker ima črn-tast obraz, velik, nekoliko razbit noa ter je arednje postave. Jako rad ae hvali z doživljaji i« vojake in tudi več jezikov govori. Pre-krati ae večkrat, tako je tudi moje ime že rabil. Op ima dva brata v Barbertonu, Ohio, ki mu pa ni-sta prav nič podobna ne v dejanjih kakor tudi nista odgovorna zanj. fo sta John in Joe Ujčič, ki sta tudi Člana društva "Tri-glav", št. 46 S. N. P. J. John js tudi predsednik samostojnega društva "Domovina" in oskrbnik S. D. D. Sploh oba brata sta uljudna in spoštovana pri Barber-tončanih. posdrav zavednim Čitateljem Proavete! — Anton K. Bradloj, potovalni zastopnik. nešen doka*, da bo treba le veliko agitacije in poduka, zadnji članski aeifae je'skbniïo", da bo ljudatvo snalo aklepati na podlagi dogodkov in do- «*a " napravi tudi ekiadltfe in «e kazov in ae ne bo dalo voditi od političnih voditeljev ata- ko,ikor mo*°** wcdotoči »aku-rih Mi-ank, Id uluthu 10 " delavska zveia podpira stavkarioa. Cikažka delavska ^iiaievna federacija vaeh SovBihunij)>vnedaljoakie- 2 ,s bo moralno in gmotno ¡¡„U krotke delavka, krao ^Zrna je tudi akleni- Gideti na P«tc državnemu ¡¡piku Croueju, čigar detck-5 ¿vtošeae pretepajo atavku-t delavke in ščitijo pretepače, In r službi privatnih detektiv-| ifeotor. Aretacije atavka-[l0 Ba dnevnem redu. V pon-«ek j« bilo zopet 18 aretiranih potem izpuščenih, ko je bilo » položeno poroštvo. bivših stavkarjev obsojenih. toctoii, Mass. — Sodnik W. r( jc obsodil 180 Čevljarskih fcev na zaporno in denarno * radi piketiranja tovaren za i itivke v zadnjem, juliju. Pi-fiuje (stavkovne atraže) v ■e«tu je nepostavno. Delav-i kili obsojeni na 10 dni do ^etfce zapora in na globo v vsoti $3500. Odvetniki ob-•ev so vložili priaiv na višje položaj t Industrijah fishinpton, D. C. — Poročilo ga depart menta za delo ta januar dokazuje, da ao ide v splošnem padle povpreč-u ¿tiri odstotke in število Hpoceluih delavcev je narastlo. liilo se nanaša na 7849 tova-ili podjetij v šestnajstih glav-industrijah dežele. Hovi odbor L W. W, Chicago. - Unija ''Industrijski il «veta" (I. W. W.) ima |L odbor, ki je bil ravnokar aljen z referendumom. Novi Krni tajnik je Tom Doyle, far-Rki delavec, ki je bil dolgo ča-? Kaliforniji. Pomožni tajnik-inik je Jamee Thompson, tki delavec, ki je bil aa časa ju« v zaporu radi agitacije pro-*jni. .Too Fisher, ttffll famftr-delavec, je glavni organize Doyle pravi, da so letošnje lere zelo ugodne za I. W. W. »udarji v Novi ftkotijl 6Uee Bay. — 12,000 rudarjev, idenih v premogovnikih Nove ▼oliki duhoven toga kalta ja da-jal svojim ovčioam in ovnom sirovo karanja in spinato na miso. — 'Verniki' obojega spola ao mu aa to dajali vos svoj zaslužek. — Ja poljubljal mlada dekleta tor jih maaal i o-ljem po hrbtu. Ohicago, 111. — "Kriatovo bratovščino" je zadnji torek obsedel badič v obliki sodne obravnave. Njeni člani pa niso vedeli, Če gredo po poti, ki drži v nebesa ali v pogubljenje. Bratovščino je ustanovil Adam Thomasaon v svojem templu v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 601 N. Clark street. Adam so je izdajal za odreše-nika in izveličarja Človeškega Yo-du. Njegova platforma je bila naslednja: Nobenega spola, nobenega denarja, nobenega meaa. 0-koli sebe je zbral pol ducata žensk in ravno toliko moških ter jih u-trjeval v svoji veri ter uril v stradanju. Pošiljal jih je lepo na delo. A vsi sq mu morali oddajati ves zaslužek. Na aodišču je bilo slišati tudi pritožbe, da se ni vedno tako obnašal, kakor ae spodobi njegovemu * 'vzvišenemu" poklicu. Dekle Frances Muellcr je bila privedena pred sodnika Bernarda P. Bar-raao. "Pridobil me je za svojo 'bratovščino' pred enim mesecem,' je pripovedovala punca. '*Poši ljal me je na delo ter jemal od mene zaslužek. Potem pa je pri šel v mojo spalnico ter jel siliti vame, čeprav pravi njegova vera, da ne sme biti nobenih ljubavnih odnošajev med moškimi in žen-skamL" "Ona ja hudič," je rekel Adam odvetniku. "Bog jo je hotel rešiti s tem, da jo. jo poslal k meni, ali punea ne mara biti rešena in iz velikana. No, hudiči jo imajo i svojih krempljih." In potem je prillo pred oltarjem tega kulta do prepira, ki pa ni prišel pred aodiiče. Neka žen ska in neki fant ata neomajno verovala v Adama. Neki moški pa ja prišel do izpoananja, da ja A dam navaden humbugar in navi hanec. In naslednje pričkanje se je vršilo v Adamovem templu. "Adam je Krist," je zatrdil fant. "On ve vse." "Fantu mora nekaj manjkati v možganih," je dejal tiati moški. "Moralne napetoati, pa nič dru ■tjje. ki so lastnina British ¿«ga, in pa ie Adam povrhu ipire Steel kompanijo, razprav i o novem mezdnem boju, daai si mesec dni, odkar ao podpi-' sedanjo pogodbo. Rudarji o zadovoljni z novo pogodbo, )• veljavna do 15. januarja ■taka konvencija v Dlinoizu preložena. ¿tingfield, 1U. — Budarska ivencija v 12. diatriktu, ki je J »klicanj 4. marca, je od «ena do 13. maja t L »*» »tavbinskih delavcev i 8t. Louisu. *. I/ouis.—Prva stavka v zve J «plošnim gibanjem za mini-™ m,*j<. dobiti iznrjenik ¡¡H« d.Uvcev za delo te vr- •lavski *t odbornik ja veleporota. Uuis. — E, j naMInflr M anion, BSi"'H '»"0a železniških tok ■■^predsednik tukajšnje Witt o v it, l''*ničarskih na ^ ......»«»»iii ung, ja — I-porote, katera preisku [H.vinje prič in splošno gg'J" na sodiščih r 8t. Loui- JJ***»-' proti stavkarioam. Bja«. - Ustniki krojaških 4 t m. dobili sodnij- PMkim delavkam l»red delavnicami je * Dennis L Ivriif ■ uvan v ChieafU prad^M Sodnik _ ■norega »o deUvel Erl :**0 iivo,i,i • f® t«ketu pri radnjih voüt-h -<'» (£3* delav* , »* ixdal prepoved. J* «•»ks širi. Pet->v > «natoan j« zaatav. r Us humorja - "Oospo. ''' ^stno nomo. • fls p rosi ■ vašega o- "Mi smo eden sa vae in vai za enega," je pripomnila ženska. "Nobeden nima ničeaar." "Nihče razen Adama," je šepetajo ispregovoril moški. "On nas vse pošilja delat, a mi mu vsi izročamo avoj zaslužek. Kupil si je zemljišče v Floridi z našim denarjem, čeprav ae dela, kakor bi nO- posedoval ničeaar. Trikrat na dan dobivamo sirovo korenje. In samo zato ima v svoji verski plst-formi: Nobenega meaa:" "Tu ni nobenega apola med nami," je nadalje naredila ženska svojo opaskd. "Ali jaz aem pa videl, kako je Adam drgnil dekle po hrbtu, ko j« ležala v poatelji, in ta ga je drgnila po njegovem," je spet povzel moški. "To jo maziljenje," ga je zavrnila ženska. "Maiemo se drug drugega s olivnim oljem, kakor ao to delali prvi kristjanje, kakor veste." "Adam je glavni in vrhovni masač," de moški. "On maže samo ženske, a te pa njega. Neko noč sem ga videl, kako je poljubljal in objemal neko dekle." "Adam poljublja dekleta, kadar gre s doma," ae je potegnila ienaka za duhovna. "To ao brez apolni poljubi našega isveličarjs." "Smrti nI," je pripomnUa neka druga ienaka. "Tako vam pravi Adam," de moški "Hrani ae a sirovim korenjem in z nekuhano Špinačo, pa *boš živel vekomaj. To je glavno pravilo Adamovega kulta. Večina njegovih ovae zaaluii po $6 na dan, in Adam dobi ves dmar ra-sen enega nikla, ki ga izda za korenje." pf Nenadoma se moški obrne k časnikarskemu poročevalcu ter vzklikne hudo nevoljen: "Kako, vraga, more pameten človek verjeti v takšne budaloati. ki jih na tvezuje Adam svojim ovčiaamt Ha j je vendar vešji humbug ta kult kakor pa oni v Hiši Davidovi. Jas Mm zašel med Adamove čeetilae in bogomolk, ker aem mlatil, da je ve« prav dobro ia pošteno Ali kar sem videl..." "flprt govore hudiči." ga j' preatrigla «enaka v t»aedi. "Ob- sedli ao nas. Toda končno pa lo zmagamo — Adam nu bo odre- šil." Čeprav ie nI ugotovljeno, koga je obsedel hudič, aH Adama, ali njegove ovce, in dasi je aod-n i k ttarasa vsled pomanjkanja dokazov izpustil Adama ua svobodo, ao kljub temu iijavlli državni uradniki, da hočejo nemudoma dodobra prciakati to zadevo. • 'Ker niste dejanako doalej še ničesar žalega storili gdčni. Muel-cr, vas to pot Še iapuatim na svobodo. Ali pazite se in varujte-!M Ka je posvaril sodnik, preden ga je izpustil na svobodo. Ta navihanee je pod pretvezo verskega kulta iavabljal denar neumnim ljudem, ki so si služili vsakdanji kruh, oziroma v tem slučaju, vaakdanje sirovo korenje in špinačo s trdim delom svo* jih rok. Mnogo je tekih verskih navihaneev pa avatu. Kar eele tolpe je teh ernih krokarjev. Našemu znanemu in sloglaane mu kovertarju mora biti hudo, selo hudo, ko mu skoro vsak teden uhaja kak prefriganeo "vrt av. Frančiška." Na vaeh koncih in krajih ae pojavljajo tekmeci, ki mu pridijo kupčijo i posmrtnimi nebesi, vioami in pe klom. Zato taka jesa. Zato toliko pisanja za corkvene darove. Zato kovertice. Zato nepreatano feh tanje, paovanje in zmerjanjo i cerkvi in izven nje. Župnišče mu je premajhno za vae kosle, ki ao tako prekleto neumni, da mu„de-lajo aaatonj in pomagajo uganja ti humbug med našimi ljudmi. Na vem sicer, če ae med kutarji tudi dajo mazati ženskam s olivnim o ljcm po hrbtu. Ali toliko pa mi je vendar znano, da naši kutarji ka, radi božajo svoje ovce po mošnjah. Kdor da voč v našo bisago, ta bo laže prilezel pO avoji amrt v sveta nobesa, kjer vlada večno veselje, pihajo ljudem ti gadje na dušo. Kdor pa da vse, kar zasluži, utegne kar gorak sfrčati po smrti v tisto večno nebeško veae-lje. Toda to pa le ni gotovo. Mor da odfrči vaša duša iz vašega te lesa še a kakim madežem. In vao take duše pošlje nebeški gospo-dar v viee, kjer ae malo prespf-rijo, prekuhajo in opero. Zato je treba sa vaakim človekom brati maše, Dajte za maše! Dajte, dajte, dajte I Vaši sorodniki se vica-jo na drugem svetu ter vas neznansko milo prosijo pomoči v obliki avetlih dolarjev, ki izginjajo v nenasitno bisago verskega navihanca. — Vsak eent, ki ga kdo da za cerkev, je kakor vrien na cesto. Namesto da ga daate cerkvi, ga podarite reaniČ-nemu revežu 1 Namesto v cerkev hodite na znanstvena predavanja! Namesto da verujete v posmrtno veselje, si ga poizkusite uatvariti na tem avetu! Pomagajte izboljševati človeško družbo na ta ali oni način. Najbolje pa to vršite, če ae poatavite v bojne vrste, ki ae bore za pravico in reanico. Stopite med čvrste čete tistih, ki se potegujejo iskreno in pošteno za odpravo revščine, bede in trpljenja, kar vsega je pač največ med delavstvom vsled sedanjega krivičnega gospodarskega in političnega sistema. In Če to storite, pa vršite najbolje in naj pametneje nalogo, ki jo ima vršiti veak dober član človeške družbe. TOWVOBItfctt** SKA POSTAVA New York, N. ¥, — < (*>der. Press. V Newyoriko organizira no delavstvo bo poelalo avoje ailc v boj za sprejetja predlog, po katerih bodi popravljena državna -odškodninska postava. Eaališara nje sc bo vršilo pred skupnim po stavodajnim odsekom sa industrije dne 11. marca v mestu Albany. Več kakor 1,000 delegatov, prestavljajoči petdoaet strokovnih unij pojde na poaebnem vlaku v glavno mesto na tisto zaaliianje. Sloviti zdravniki in izvedene!, med katerimi bosta dr. Alioe Hamilton in dr. Frederick L. Hoffman, bodo povedali avoje mnenjo o industrijskih boleznih. Predloženi amendment i ae ogrevajo aa pošteno odškodnino delavcem, ki ai nakoplje jo induatrijake bolezni, ko ao na delu. Predloge ,o katerih bodo raspravljaR, je sestavil de lavski zdravstveni urad. 41 PRKDLOOA SA DILAVtU pocmnci. Praga, čehoalovaklja. — (Ped Press.) ~ Nova sakonska osnova pravkar predložena Českoslova škemu parlamentu v fem mestu določa, da mora biti dovoljen vaa kemu delavcu letni odpočitek i plačo. Dolgoet takšnih počitnic naj bo ugotovljena po tem, koliko čaaa je delavec uslužben v dotič-nem podjetju. Medtem razpravlja parlament še vedno o starostni in Invalidn pokojninski sakonski osnovi, ki je že več let na rešetu v parlamentu Kakor isgleda, savlačujejo neka tere politične akupine sprejetje te postave, ker bi rada videle, da b' bila spravljena pod atreho tik pred glavnimi volitvami, ki vrše 1. 1926. Z njo ti lovili politi kar ji delavake glaaove. GLAVNI STAN. MS7-BO SO. LAWNDALS AVT, CHICAOO, ILLINOIS. Isvršavalni odbor t UPPRAVNI ODSUti Pr«d.»4.ik VI..MI c*l»k*r, Aa*«» VMr«*. F. D. V, »•« al. J*lMMtm, »t. |*j »ik M»ub«w T mrk, l*jmik MmUk^» Bia.^N«^ ^^^UT^iikk, «rW»ik gUsIla Mm POROTNI OOlUi Ukm 40T W. Hmj Si., SpHafltaM. I*., ikar, M.u 170, 6ki«, F t mi A. In 07». Siy, MU». Ukm T«WilM SI. H—d«wa»qu» PM j*km GmrUk, 414 W. H*» Su SoHaaNallm BOLNIŠKI ODSBKi OSREDNJE OKROtJEi BUi Navak psaMath, tOST-S» Sa. U»adala At, O OKftOEJEi JaMb A«WUII, In Saa, Mns, Raa, fa- j * J*km Cr«i«i), taatl A»^ O. ZAPADNO OKROtJEi SatarJUa 104, Gr—. Kaos»» aa . Maa Mar«, B«s 1M, B«bl, Mtaa* aa smaaspaA —J Mik« tuM HI) S. WI*iUt«r SI.. Marva?. Utak. Nadzorni odbor: Pvaak Salta, »rsdssdalh, S4S0 W. Štab Si., Cbleaa^ lit, fsaali san Pr«M«r Av*., Clavalaad, Oh WUIU« Slllav, 4404 Si. Clalr It, Zdrvftitvoni odbori Pradeadallu Piaak AlaL 1184 S». Cvawf«r4 Ava« Cbl«»«a. VL Mkt Ovrnm, S4S9 W. «4* Si., CMaage. lik Jm. S bab, 4404 Ovtaa Cl., Q*~Um4.Obk. VRHOVNI EMAVNIKi Dr« P. J. Kava« 4SSS Si. Clalr k*« Clavalaaš. POSOIII Ksessraaisaaa a gt «ttesalM, W 4ela|a « «Uvaa» «rada, — vril lab«Ui VSA PISMA, bi sa aaaalaia aa »••)• al. Ma4sa4alba sa aa^avai PMMaUtaa sTN. P. J^ 84ST44 S«. UvadsU Cblaa«^ IN. VSE EADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOV* BalaMba taj* alllva S. N. P. J., SSST44 Sa. UsmdaUAva« Cblsaga, III. DENARNB POIIUATVE IN STVARI, M se lUaja jrt. Isvrlavalae«e MA^SS^JTiu! M MaWvtl TaJ*U|t* 1 H' P* J** SSST4» Sa. Lawa- VSB EADEVE V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIM POSU aa aeUUaja »a »v« BkaaJaUlva S. N. P. J« 0447-44 Sa. U»a4aU Ava« CUaata, III. . Vsa ■vltoflba alada aaslavaaja v fl. lavešavalaam adbora sa aa| paASJaja Praab Zaltaa, priliilift« aaiaarasga *4b*ra. Ilgar aaelav Ja i|mj. Vsi M4aM aa «I. patalal •M «a aaj pa»Hjaja aa aaslavi Jaba Uadsr- ___J, 40T W. tUf SI., SprlagfMd* III. Vsi daplal la dmgl spisi, aaaaaatta, «fIssi, la splab h; kw t v ifMl a flasUa«J«4aals, aaj sa palUJa aa aaslavi "Prnuli", S4ST44 P i Lsvadale Ava^ Cblsaga, III* ( sc PROOKEBIVOI IN KMBÖXO-DELAVSKE SKUPINE. OOOLZDOB PROTI ZVllANJU POŠTNIH PLAO. Washington, D. C. — (Feder Press.) — Predaeduik Coolidge ae je isrekel proti mezdnemu povi Šku, ki ga sahtevajo poštni ualuž benci te dežele. Kakor ae sdi, so ga k lemu pregovorili njegov Mq}loni in Dsughertyjl, saj pra vi,'da bi bilo privoljenje tega po viška v snesku po 4125,000,000 selo "usoden učinek na deželo", če bi bilo udejstveno. "Usodni učinekse da prav lahko prevesti v "slab sgled ta delavstvo v vaeh drugih industri jsh". V AVSTRIJI OBDAUB VBÖ BREZPOSELNOSTI Dunaj, Avstrija. — llresposel nost v Avstriji narašča. V dob mod novembrom, 1923, in januar jem, 1924, ja znašalo število bres poaelnlh delavcev od 75,000 do 95,000. Vlada razlaga ta položaj a tem, da ae aklicuje na zaatanek v gradnji radi enega in mraza. V aociajalističnih krogih pripisujejo to naraščanje delavske brezposel nostl industrijski krizi, ki jo je opaziti širom osrednje Evrope. Amerilko-angloška alkoholna pogodba. London, 4. marca. — Danes ja bila objavljena amerlško^brltska pogodba proti vtihotapljanju o-pojnih pijač v Zdrušene drŽave. V pogodbi je priznan princip tr miljne meje teritorijalnih voda in ameriške oblaati imajo pravieo preiskati ladje pod angleško ss stavo io zapleniti pijačo na njih eno uro plovbe od brega. Angleške ladja amejo imeti pijačo r amer Washington, D. C. — (Feder. PrtM.) — skladnost med kmečko-delavskimi skupinami, ki ae enl-dejo dne 30. maja v St. Paulu, In konferenco za progrealvno politično akcijo prerokujejo prietc*l _ ' ' • ll< - obeh elementov v glavnem meatn ^ ¡„fimVšMk vodah, toda sa-Po njihovem mnenju ae bo vršil-konvencija kmečkodelavakih sku pin i» profrMirnih •I'«"»««'tvM Moc^dktl « MMlj.j,), koj potem, ko bodo republikanci j v Avstraliji imenovali avoje kandidate. Pro ti /ZuT ____% greaivni volilni liatek bo noaill ~ IV4 r§"' T taka imena, da bo zmaga zagotov-l "'M prol^om d,lavske strani Ijena spojenim progresivnim si- lam, pravijo tisti pristali. ZBORNICA DO»I SA FILIPINSKO NOST. PREDLOOO NEODVIS i in strokovnih unij je avstralaka protidelavaka vlada dovolila več i jrmu številu rual^ih « snstov. da ; ho ae naselili v Avstraliji. Cariet, ; ki ao alulili v Kolčakovi armadi, I so prišli Iz Kitajeke. SloYttsb Ntrtdas UetaaavUeBaS. »db Podporat Jedssts IV. ta^la 100? « 4r4a«i IIIImU. Waahington, D. 0. — Kljub ad* ministraeljski opoziciji jc zbornični ods^k za otoške zadeve glasoval v razmerja U proti 5 za poročanje skupne rezolueije neodvisnosti filipinskega ljudstvs vprid. Republikanci in demokratje ao bili na obeh straneh tega vpraša nja. Imenovan je bil pododsek. ki ima sestaviti predlogo, In do konen« akeija pride, kakor pravijo, v desetih ali Štirinajstih dneh. Ali nikakor pa ni gotovo, da pride fzolaejjs zgodaj na dnevni red v poslanski rbarniei. 400 Mixrdoncev aretiranih aa ukaz Jugoslavija. ftofija. 5. mana — Jugoslav!-ja je zablavata, da morajo biti a» r< tirani vsi voditelji ' makedun-stvujuščibM. ki ae nahajajo v Bol-g ariji. Takoj nate ja bilo prijo tih 400 Maeedoneev; aretacije ea nadaljujejo. V sobranju (bolgarskem paiiassentu) ja vsled tega naatala veliko razburjanje. Ms-eedonski poslane! Ijuto protaati* rs jo. Minister u notranje etvari je odgovoril, da jemlje vso od rovornoat za aretaeije aaer PivtitiUrtti nidir|i, (Pite Aston lachar j ''(Dalja.) S tovarišem tudi radi stanovanja niava bila sadovoljna. Ponoči uiso dale miru atenice, da ava kar ječala, ker ava bila navajena le snažnoga stanovanja. Jedli po tudi nismo drugega kakor gnjal in fižol, pa še tiato m»ao, ki ga nam ja akuhala gospodinja, je bilo pri kosteh zeleno. Žena sicer ni bila kriva, kajti dobiti ni mog U kaj boljlaga. Nekoč sem jo pri jedi zaprosil: "Mati, ali bi nam mogli vČaaih postaviti na mizo kake aolate, ki smo jo navajeni naši naselbini." Gospodinja je bila postrcžljivs, kar ae je pokazalo že drugI dan, B tovarišem sva se že mod delom v rovu spomnila na šolalo, da bomo imeli la večer boljšo večerjo. ' Prišli smo z dela domov in poaedlo se nas je devet mož okoli mize, a po tleh Je čepelo nekaj malčkov. Med drugim jedilom nam ja Žena postavila na mizo sldedico aolate, ki pa bi jo bila dva človeka lahko sama potedla. Vsak dvakrat smo zabodli, pa ni bilo ničesar več, otroci ao la poželjivo pogledovali s poda gori na miso. Zena je videla, kako hitro je isginils solata, pa je pripomni* la: "Možje, po to solato aein morala tri četrt ure daleč gori k ne-kemu farmarju in zanjo sem plačala 75 eentov." "Holatc pa ne želimo več, mati," sem rekel dobri Ženici, "ftkoda je, da ste ao naaelili v tako pust« kraje, (k bi vi prišli v našo slovensko naselbino, hI vam v zagrajl moja žena nabrala poln jerbas solate, kolikor hi jo pač mogli nest i, zastonj." Obrnila ae je proti avojtmu možu : " Vidiš, kako ]«jk> s« imajo Blovenei po svojih domovih, ml pa amo prisiljeni po umazanih kompanijsklh blokih rediti ateof «o. Delaj na to, da ae spravimo od tukaj," (Vaš stari boardin« boas Martin ftlosar je š#no menila poalušal, ker danes je zadovoljen farmar blizu (iafe.) Po večerji je bil kskor običaj* no nabit sodček, pri čemur pa nI bila alkakega vprašanja, na kale. ro ime je nabit, ker prirašnasno je bilo vse to na plačilni dan. Parkrat »em bil v dotičnl družbi a sodčkom, a sačel sem misliti tis prihodnost, fe hI mi slučajno piaa la žena, da ao tem prijeli g delom, da bi lahko nasaj na avoj ljubi dom. Hu»j, niš v«# na bom pil, aem ai rekel, voda mora biti dobra, in naalednjega večera Ke nisem bil val v veaell družbi a aodčkom Drugega jutra ao me vpraševali, zakaj nieem bil kra- doli aem ae napil vode, potem pa lezel gori v goščo In aaapal v hladni senci, drugi doma ao ae pa ve> selili, pili in possbljsli na sedanjost in bodočnost. a a a Prebivalci dotičnoga kraja ao uam pripovedovali o alrašnlh dogodkih. Dne 19. maja tistega leta je bilo aklenjeno pri vseh lokalih uuije, da se zbsremo skupsj Š« istega dno in odkorakamo, kam pa nam niso povedsll določno. 01» ensjstih ponoči so pričeli priha-jstl neznani nsm ljudje, ki so nam , pr ipo Y*4p veli<Ä d a.. so pre^straža. Namenjeni da so iti dalje, da spravijo a aeboj vae rudarje is Haffe, West Newtons, Hmithoiis, Laromera in drugih nasdlšč. Že po treh zjutrsj so pričele prihajati trumo premogsrjsv, ki so nss našle že pripravljene in smo takoj itoplli v njih vrite ter «dko* rakali proti velikemu rudniku Pirapal. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO IN ZAHVALA. S,tufnhR sreem nsznanjam so-rodnlkom, snancem in prijateljem žalostno veat, da je za vedno za spala moja preljubljena aoproga, oziroma mati ANNS PLANINSNEK, (rojena Ha wich.) Umrla ja dne 13. januarja, 1924 v najlepši še itak l dobi, atara komaj 29 lat in 0 mesecev. Pokojnlca Je bila rojena dna 20. julija, 1H94 i Mlovenijt. Pogreb e# jo vršil dn« 30. januarja, 1924 iu tukajšno po kopališče v Bear Creek, Mont. Upa hvala društvu "Zavodna Hlovenke" št. 324, H. N. V. J. za lep darovani venee in za korpora-tivno vdelelbo pri pogrebu. Po. kojnlea je bila članica in aousta-novlteljlca tega društvi, Lepa hvala tudi tukajšnjemu moškemu društvli "Hlnvenakl sinovi" štev. 112, M, N. P i, za krasni podariš-nI venec, kakor tudi za vai» druge usluge, katere mi je Izkazalo Članstvo za časa mojih žalostnih ur. Prav lepa hvala društvu Št. ftH, 4. H. K. J. za lepi darova»! venec, enako hvala tudi Hlav, Dram Klubu za darovgni venec, lakrena hvala vsem poumesnl kom, katerih pa ja preogromno število, da bi jih posamezno imenoval vse, za lepe šopka evežih in suhih cvetlic, a katerimi ate i ska-Uli vaš« prijateljetvo pokojniei, Ae enkrat lepa hvala vsem skupsj in vsem posameznikom, za dan > pomoč in tolažbo meni v mojih /aloalnih urah. Tebi draga aopro-ga in mama. pa Želimo, počivaj mirno in lahko naj ti bode ameriška zemlje folujoči oetali HlaK „ - IMsniušek, aoprog, Frankie, Tony, »an, pa sem aa izgovarjal, da mi ,>iV# j^ard in Hanry, alnovi. Apaie Jr , hčerke Jakob I« Urša* la Mavrieh, stariša Frank, Jaaob in Alojz, njeni brat j«. Val v Bear Creek, Mont, škoduje pivo, da morsm preveč hoditi na etra n. V resnici je bilo seveda vse kaj drugega Ob nad« Ijab po jažini so pili, jaz pa aem ja zavil doli po železni«!, kjar a« je dobila eveža eUideačniea Tam 1 - \r**i Ogiaj v zgodivi«! ¿loške družb«. Kadar brijejo v sedenjih rimskih da«h zunaj ledene «epe ter ee poigravajo z belimi «nedUnka-mi, »i ne ¿elimo ničesar bolj kakor mirneg» kotičke pri peči, v kateri preckete ogenj. Ogenj ms je dene» tako vtakdanja i« samo-obeebi razumljiva «tvar, d* se gotovo nikdar ne vprelanu», kaj bi bilo, če bi «a ne imeli : d» nikdar fu prevdarimo njegovega velikanskega pomena za razvoj civiliza, fije in kulture; dssi niti misliti ne moremo, da »o bili «ploh kdaj faei, ko človeštvo ie ni poznalo «gaje. In vendar je bilo tako. Člo-vsétvo, naravno, ni starejle kakor og«nj, je pa mnogo, starejie kakor uporaba ognja. Bili so časi, ko človek ognja ie ni poznal in ga tudi ni znsl v porabljati; prav Uko, kakor ga ie dandane« ne zna vporsbljsti nobena živel. Človek edini »i je vdomačil ta element in javijo njemu «e ima zahvaliti, da je «ploh po«tel človek, da aa je dvignil tako visoko nad vsa druga llvs bitja in zagospodoval vsemu «vetu. Brez vporabe ognja bi bilct ie dene« človeštvo enako ži«. valut vu. z .Pomislite «smo, ksko je bilo takrat, ko človek ie ni posnel ognja, ko gs ie ni znal vporabljeti! Nag, bref v«ske obleke, se je po-tepel po pregozdu ; bil je bres o-rodje, brez prevega orožja, brez stalnega doma in hrano, katero si je nabra| ali nalovil s rokama, je moral poviiti surovo. Pri sadju to ie nt bilo tsko hudo, ssj ga tudi mi dsne« jemo v surovem stanju, tod s jesti «uro ve žabe, polic, ribe, gliste, ?rve, hrošče itd, — brir,,.. -- «preleti nas mre« ob iemi mi«li uu to, in če ne bi bili nikdar «poznali ognja in njegove vporabe, godilo bi «e nam ie dane« toko. Nikdar bi ne poznali toplih hii. nikdar železnico, avto-mobilov, ladij, modnih oblek, nikdar prijetnosti plapolajočega ognja v reči, kadar pihajo zunaj ledena sape, kadar je aonej mraz. Ogvnj; ravno ogenj, ki sa ga neti prededi ie tako v**0 eeniti, da «o ga po božje čestili m katMaga smatramo »1, s kulturo in eivili- zeeijo prenaaičeni sinovi dvajae- tega stoletja sa nekaj semopoeebl li in pojedli. Kako prijetno je bi ialege ne Igodi in da as od gore-iega drevesa liri prijetna toplota, ee previdno etopiH bliie in se grafi; tuintam je padel a dreves, ki jih je saje mal ogenj, tudi Itak «pečen ead in Ijndjs so ga pobre- umevnega, je bil tisti,- katerem« se moramo zahvaliti za vas naše blagostanje; on je bil oče naie civilizacije in kulture. Ko talio premišljujemo o ognju in njegovem velikanskem pome- au, se nehote vpreiemo, kdaj in kako je človek «poznal ogsnj in ga pričel vporabljeti T Na prvi del vprašanje sploh ni mogoče odgovoriti; ostalo bo vedno nerešena skrivnost predevne prošlosti, kskor sto in sto drugih nič manj interventnih. Na drugi del tpra-šanja odgovorimo lahko, vsaj t domnevanji. Mnogo učenjakov ar je ie bsvilo s tem vprsienjem in napieaio cele knjige trditev is prof titrdPitev. V sploinem pa so se ti odgovori izkristalizirali? itiri glavna mnenja. V proŠlem stoletju je bilo sploino razširjeno mnenje, da je človeltvo dobilo ogenj potom «trele. V temnem pragozdu «e je stikala kopica nagih ljudi pod. debli mogočnih dreves, trepetala vsled m rez«, ker je bito nebo pokrito z gostimi obiski, iz ka; terih so padale na zemljo mrsle deievne kaplje. Trepetala pa je ta kopiee nesrečnežev tudi radi «trshu pred strsinim, nerazumljivim neravnim pojavom, pred gromom in bliakom. Naenkrat se je zopet močno zasvetilo, velikanlka ognjene iskra je ivignila v vrh enega sosednjih dreve«nih velikanov, ki je «tel gol in stih v bližini, na to pa je pretresel temni gozd silen grom. Kopiea nagib ljudi «e je ie bolj vtisnila, le bolj je zatrepetsls. Toda glej: kaj je to! Drevo, v katerega je ivignila mogočna iskrs, «e je naenkrat pričelo asmo svetiti enako, kakor «« je «vetils ona iskra poprej. Plamenčki «o pričeli ivigsti po deblu in vejevju in kope nagih* ljudi se je polotil ie večji strah. Ko pa so opazili, da se jim nič le vse tol Jtorde je kdo v svoji radovednosti tudi prijel za kak ogorek in «e pošteno opekel. To seveda ni bilo prijetno. Tako so ljudje po tej teoriji eposnali o-genj in ga pričeli vporabljeti. Nalagali so nanj novega lese in ga čuvali, da ni ugasnil Na isti način je dobil ogenj nekoč tudi— Bobinson. Drage domneva pravi, da je ¿loveitvo dobilo ogenj is ognjenikov. Lava je zažgala gosdove in ljadje so potem ogenj čuvsli dalje. Tretjo hipotezo je postavil Nemec, Adetbert Kuhn krog 1. 1859. Trdil je da je človeitvo tako dobilo ogenj, da se je vnelo drevo veled drgnenje dveh euhih vej v vetra. Četrta trditev je »ieer romantična, toda ie nejmenj verjetna. Po tej naj bi se bil ogenj " odkril" pri religijoznem obredu, kjer se je vrtila neka obla, simbol «olnce, ne kolu, ki se je vsled drgnenje vnel. RazeA teh ¿e ie veliko dragih, različnih mnenj. Katero Je pravilno ne vemo in naj-brže nikdar ne bomo vedeli, gotovo pa je, da je najverjetnejia «na prvih dveh domnev, da je človeštvo dobilo ogenj ali iz podzemlja ali izpod neba kajti strela in ognjenik sta bila na zemlji davno, davno pred človekom. Pozneje so se Ijndje naučili sami delati ogenj : sprva potom drgnenje in vrtanja, pozneje potom kresanja in nazadnje potom viigalic. Danes ni na zemlji nobenega človeškega plemena« ki bi ne poznalo ognja in njegove vporabe. Nekateri primitivni narodi pripravljajo ie dandanes ogenj potom drgnenja ali vrtanja, to pa navadno le v skrajni sili ksjti ngvsdno čuvajo raje ogenj, da nikdar ne ugasne ip če slučajno vendar ugashe, si ga raje izgosodijo pri sosedih, kakor da bi gs «ami pripravili. Hilan Fabjanéíó : V PLAMENIH. (Dalje.) "Kakšen konce! — Jaz se jim ne dsm, jss ne t Poglej, ui«o uftjiaili,. . ."je razkazoval žep ni nož irv gu n^Ioh! v pceiL " Jaz ie jim ne dam, prej pokoljeui vw, je «llnll «kozi zobe in zadri Opfar «t«no,' . "H to krev.so niti kure ne zakoljeil" "Kajt Enega pa prav gotovo, to vem,to Uar črninj." 41 Rev® 1 Niti ganil ne boš, ko bo treščila ta «'tr»»ba ns te." u "V zemljo «e za kopljemo." * "Z nohtov! in zobmi!" "Pehoto I Vae ee«ta jih je polna ..." - ^fco polk hudičev naj priženo, če jim to ni 4a4o«ti! Kaj mi mar. ksj mi mar! Sodri bom pa Voh) čakal, da me pojedo." "8 tvojih kosti nimajo kaj obirati." "Kako dirjajo oficirji, kako kriče te site fcleve!" "Optovo niso lačni ..." "Ppkali zobe, Če jih i« ima* I" — Hobo.do-bri «o, močni »o, ie jih boi krvavo rabil . . ." -J ""Za kaj!" "Za kruh gotovo ne I" ('Moj bog, moj boK . . ." "Kakšen bogi — Ga hočeš a peMjo v obraz!" ' "Ker daj, kaj mi mar t" ' Zarohncla je zemlja prav iz uvoje težke globine; krčevito »o se «tresli, se oprijeli «ten, ki «o le samajale, in mrsle bledica jim je raaiirila oči, razklenila čeljusti. Zažvižgalo j e preko taborišča kakor ognjen bič, »e zvijalo in trepetalo, re «alo in dušllo — in daleč na planjavi nekje je V7dp\nila zemlja, zarohncla in umrla . . . , Oledali «o m^z velikimi, plašno bledimi očmi; V brezkrvna lice se je vračala rjava bledica, ki se je boleetno svetlikale «redi poluteme — in piv nili soi "Kam je padls, kam!" ; < "Ta je šls čez . ... , "Huh — iiliiv — buh j« iia k vrtgu, hs-kahe . . c"Pail" v, 1'rrd taboriščrrn «e je hipoma razvile konje-ni ca in izginila v brMi.ro diru črt* planjavo; pe hote p j« ra«meičale. " fl|d%| se j« pričelo. ." "Intoreeeutno! Do tedaj ir niicm opazoval ItU^e od sedaj..." "Doživeli »m« kar črrz nomcb in bolua preirrnoat. Nobenega «trahu veš; n«t«gnjeai, trepetajoči Aivei m popustili in se are« je bilo dovolj prostora v prsih Prekrtiamh rok eo zrli akoei okenoe in s« norčevali i« oficirjev, ki «o se podili ua konjih in razporejali. f Vrteli so me po baraki in se prijemati za gteve 'Ta iuo rekli, da bo«lo na« pobiti, ha 'Sramne »me mislili " n"Ni| ne veš, prav nič Ukho ee ie PIÉIH vse *e fr lahko pftm^lF. J** « .. "Resnično! Zver ee melo )migra s teboj pr«4ao t« tadevi. Jas Jim ne verjamem ; sverinski aa rtdoeti '* "P«t! Puške; jih »lUite!" BSraka jc utihnila in prisluhnila: "Da, »to «o puške ... Toda s kom nc tepo!" , "Z ženskami gotovo ne! S topovi ne bi šli na je pomežiknil in oddirjal za tolpo. "Hej, kdo. pe je tisti vrag T" "Zvečer boste ie lshko videli," je zsmshnil z roko in izginil. " "Kaj bomo videli zvečer I Veš toliko, kakor prej!" "Spustimo katerega notri; nam bo povedali" ^Hej, pstl f>rtdi sem, hitro, hitro!" Odprli «o mu vrata lh oni je planil zasopel in pra-šan med nje. "Kaj je, kaj jet'' so ga obstopili. "Kaj jez vem! Nič ni ,. . Gonijo nas že dve uri kar v galop in sajejo s kopiti; dvajset%jih je obležalo..." "Zakaj, zakaj gonijo f" "Zakaj, ha!" mu je prešinilo obraz kakor nasmešek. Ozrl se je po baraki in skozi okence, pogledel vsem v oči in tiho prtstevil: "Tsm so usši, ie to noč pridejo!'4 "Kekšni nsšiT" so ga svetlo gledali in trepetajo pričakovali. "Naši ven&ar! Rdeči.. ." Baraka «e je «tresla t izbruhu krohota. Begali so okrog, udsrjsH s pestmi ob stene in sksks-li od tal: "Sedaj razumemo, čemu ta železna pe«t na ustih. Hehaha, hahaha . .." - "Ker pred žice, de bomo videli od bliie !M "Odpri!" Planili ao s burnim krohotom is barake in zdirjall k žicam. V hipu se je pred njimi gnetla vae taboriiče, deset tisoč raieepenih in ismos-ganlh . . . "Kar s bodali in a kopiti!" je kričal častnik ns streie in odpenjal revolver. • * Zabobnela so kopita in neusmiljeno suvala križem tolpe ... * "Nazaj v barake!" Drveli «o preko šivih kupov s glasnim krikom in v hipu so jih polrle barake ... Krčevito «o se drfelT za roke, jih «treaeli in «i grisli ustnice i "Ksj. kaj ... Ah, «večer bo ko-necj Bo konee . . v n "P«t' straže so »e potrojile ..." "Hahaha Brecomen vrtei muli, kričav govor rok in oči, beeneš vihar «rodi. Hira i« eo se potrojile . . ia da so bili eett legijoni, bi bile kekor da jih ni. ni bili »amo kemen na potit, ki gs prest«, piš in drviš neprej v vihar -in del Kljubovali bi « smehom na lieih vsem njim in bi jih položili Ares koleno kakor peglavea m bi ee smejali nji-hovsesu otepeej«. breaaju to kričavim solsam. • % f*Pag*! jlfel Mror de se te boje . . **? i •Rodilo s* je ^ tefl bSrsksh. rastio \n dozo. relo in jih je streh le«tnege pode — Sodome in Gomore." (Dalje prihodnjk.) Ravno to Čuvanje ognja doka-suje, da je Človeštvo imelo prej ogenj, kakor ga je znalo eemo pripraviti, č/ttvmije in s tem čaščenje ognjš se je obranilo preko vseh poznejših dob človeške kulture zgodovine do dsndsnea in to ne samo pri primitivnih, ampak tndi pri civiliziranih narodih. Stari Grki so skrSno čuvali ogenj da ni ugasnil, le vsako leto ok •določenem času posebno ladjo na o-tok Delos po ogenj k svetemu ognjišču. Kader so ipartanski vladarji ill na pot ali v )>oj, je Šel vedno s njimi poseben sluge, ki je nosil ogenj —- tlečo gobo. V starem Rimu je v svetišču Veste gorel ogenj, ksterega eo čuvele Vestslke, svečeniee ognja, le vaa-kega 1. marea v letu so ga pogasili, zsto da ga je potem obnovil poseben svečenik Ie tega svetega ognjišča so dobili takrat ogenj tudi ostsli meščani. Tndi kristjani niso mogli preko te pradavne tradicije in večni ogenj je našel svoje nadaljevanje v večni luči ki brli v sleherni cerkvi in še 1c o Veliki noči, vpihne in zopet pri-šge. Istotako se je krščsnstvu o-hranil dalje tudi vsako leto na Veliko soboto. Tako vidimo, da imajo tudr ti, kakor sploh vsi cerkveni obredi, svoj izvor v davni pred krščanski dobi in so le nadaljevanje pradavnih poganskih obredov. Ogenj je torej bil tisti element, ki je pripeljal človeštvo od divje poliivalske stopnje do današnje kulture in civilizacije, zato mu moramo biti hvalešni vsaj v mislih te dni, ko padajo zunaj mrzle snežinke in se grejemo ob topli peči. Kolikor tisoč in tisoč rodov naših pradedov je moralo šiveti in umreti, da smo prišli do te tople udobnosti . . Kaj dela otroški urad za matero in detetaf (J u g oslo v. oddelek F. L. I. ki.) Delovanje federalnega otroškega urada (U. ti. Children's Bureau) sega prav v srce družine, kajti obsežen del tega delovanja je posvečen informacijam za očete in matere. Od ogromnega čtiva, ki ga ta tirad objavlja, tri četrtine so namenjene materam, in povpraševanje po tem čti¥u je vedno večje in večje. Urad pa tudi odgovarja na pismena vprašanja mater in očetov, ki prosijo sa informacijo ali za nasvet. Časopisom pa isdaja članke, ki objašnju-jejo delovanje urada, poživljajo matere, naj se poslužijo ugodnosti tega svetovalca in razširjajo poduk o pravilni oskrbi otrok. Iz pisem, ki jih urad dobiva od mnogih mater, jc razvidno,, kako mnoge izmed njih trpijo radi pomanjkanja vešče oskrbe in pomoči. Preiskave, ki jih je otro&ki u-rad izvedel v mnogih pokrajinah raznih dršav, dokazujejo, kako matere in deteta trpijo, bodisi ker je zdravnik ali oekrbovalnica za deteta preoddaljena ali ker živijo v prerevnih razmerah, da bi plačale za zdravniško' pomoč. Poiz* vedbe pri 24,000 materah, Živečih v meetih, so jasno dokazale, da čim revnejše je družina, tem menj ime otrok nade do livljenje. Mati brez sredstev ne more plačati za nasvet in snanje, ki si ga premožnejša mati priplfrbuje od doktorja ali vešče bolničarke. Zato nte revščina in materino neznanje največji vzrok sa smrt otrok. , Federalna vlada, v sodelovanju s Štiridesetorico drŽav, «edej skuša pomagati materam in detetom čes ovire revščine in nevednosti. Kongre« je potom zakona, ki je bil sprejet leta 1921, takorvanegs Federal Maternity and Infeney Act, odredil vledno pomoč v svr ho, de Zdruiene drševe postanejo verno mesto za matere, da imajo deeo, in sa deteta, da se rodijo. Po tem zakonn je otroški urad postal informacijsko središče za drževe. Kongres je dovotil gotove letne isdatke sa dobo petih let, ki naj se isplečejo onim driavem, katere hočejo pod gotovimi pogoji «odelovati a federalno vlado v korist oskrbe meter in detet. Drževe, ki sprejmejo to ponudbo, dobijo tekoj tfOOO in potem še enkret toliko, kolikor one seme hočejo v te namen potroelti • iz leetnega sklada 8 tem 'načrtom federalna vlada hoče vzpodbujati intere« državnih uprav aa vprašanje oskrbe materinstva in de-[tinstva Ksko «« te denar potrosi. je stver vladne upreve. Redi tega u načrt deluje v vaeki državi nekoliko dragaAe. Stvar se rrfi približno tako-le: Prvi korak obatoja v Tem. de dr-ievne legiala t uril sprejme ponudbo trga f dereloega zakona. Na to ose državna ofcleet, ki Se ukve- za vporebo nahnsaaage denarje, predloži načrt poeetai federalni kamiaiji/ takozvšmntti »dital Board of Kates»)**, and Infant Hygiene, čiger pcedtedmk je vodja otroškega urada, tn pri tem navede, koliko denarja je dršava pripravljena doeoUfi od svoje strani* Ko federalna komieija potrdi načrt, se dotični -drievni oblasti nakaže primerna vsota iz federalnega aklada. • • -Vse države raeun oemah ao «prejele določbe tega j zakona. Sprejele še niee sledeče države: Illinois, Louisiana, Ksnsat, Connecticut, Maine, Vermont, Maesechusetts in Rhode Island. D| «i ptadaUvljwno, kako ta-l zakon deluje, vTWtfijSp,j&a primer državo New York* ki radi svojega večjega prebivalstva je vpraviče-na do. največje federalne podpore. Država N$w Jfri ima v to svrbo $150,000 na razpolago sa tekoče leto, ima ¿a letos sledeči načrt; ' 7 1. Stalne zdravstvene.' postaje za matere in deteta, opremljene z zdravniki, bolničarkami, znanstvenimi aparati itd. 2. Potovalni zdravniki in bolničarke, ki bodo na riMPolago materam in dejetomu • 3. Dvajaet i «urjenih zdravstvenih oskrbovateljie, kina j posvečajo ves svoj čas materam, dojenčkom in mladim otrokom. 4. Nadziranja in poduGevanje babic. 5. Proučevanje okornosti v onih mestih in okrajih, kjer je morta-liteta teater in otrobe? jpoaebno visoka, in sredstev", kako naj se ista zniža. f *k v < j», i# „ 6. Izobraževalno delovanje. 7. Nadziranje materinskih bolnišnic, detiščnie in dnevnih detin-skih oskrbovalnic. Seveda druge države nimajo teko obširnega programa-. Pri nekaterih državah gre dostikrat še le za prvi začetek takega delovanja. Nekatere se posebno brigajo za vprašanje slepote med otroki, druge poudarjajo bolj vprašanje mleka, itd. Kakor rečeno, razmere v poedinih državah so različne. Nekje je.oskrba mater in detet že preeej razvita, v drugih'M le začenja. Na voak način, štiridese-torica dršav je sprejela dobrote tega zakona in začela sodelovati s federalno vlado v svrhd oskrbo materinstva in detibstvh. * > ¿ETRTEK, 6. MAECa^ fiospodiajtki kitic r Obramba. Sodniki Zakaj ite prinesli ta kol s seboj f Obtoženec: Naj oprostijo, gospod sodnik, na papirju, fci sem ga dobil, piše, da naj prineeem a seboj vse, s čimer se morem braniti, pa sem mislil, če . na bo dosti niti ta kol, pa bogme ne bo niti sekira. Ako imate kito poskusile to brezplačno. Deal te aa hahrlswhell kile, «tora all m«—veUhe aH majhes.li «rs> idite aa pel peeprUa-■Je klaeMtu^ Pošljemo žaatonj, da doka-inmoto. Kdorkoli Mm kito. smISI. «m»Im «11 oirok. naj »Ifto m W. a «loo. 7» C. Molo Stroot. i,,- •a P TI .JL J to m kilo'to tekoJ pHtaoto Mliloo kr«HI to okWAl toliko, 4» M «rilas »■» urin» mmSI woo roo ko iitow «s ok»ooo ia sasesi.aasisísfe ee> iitiéri. M* w—isrtto atoatt m u toa» atolu« imIwm ttoflMk Ml ato «m voto kih «M m toa. OSOM «S« ea««M »»o i«mi flmfsaiti ton t»**! to ihm •t( T HM «toM * Matol »ariiiiiy voto« ■Mto kito, kl i» mmw ü Utoto m o»oro-tUoto »loo T fMiSmi «tooUs mM to Um k ^^VsaržrS» aisrtír to. nus* pa «wsto »Mkpliii, kl IM A^kmi^ aa AA m__A— «^ anwrvisp «e« je pemofeio mai si * HU it kile, M ¡9 tkaifitft víMimé 4 v#fc ll» »otklk s H lik kito to ZASTONJ ZA KILO^"^ w. a «mí i»o.. f« C. Moto au III I. M. T. roiijMo »i • .»«•«»•»• fOO* M .......... ..■*. • • ........................• ..............9.....#......... •panje otroka. Urni telesni in doievni ri ottma v prvik istih utrnil telo ter potrebuje zato otrok ¿«rnegaiL Prvih lest let ne »doict «3 niti eela noč, dbffo mu j, ^ no da spi tndi le ^^ kakor naj lega otrok ii0A* pozimi med 7. in 8, poleti^S in 9. uro spat. Večerja nu uro prej, preden leže; ^ vedno lahko prebavljivo J Na večer ga ne «mcnio moti bučno igro ter ne dražiti „j,, domišljije s neprimernimi po mi o strshovih, o eopernictii Preden gre otrok v posteljo opravi svojo potrebo. Xa to | bs atrogo in zgodaj paziti majhnih otrocih ter jih, ¿e| tudi ponoči poklicati, da k« J vadijo nečesa, kar je pozneJ no težko ali celo nemogoč« praviti. Nespametno in brez potreb majhne otroke zibati in jih naleti, da laspe. Tudi ni tctbi bi morala vladati smrtna kadar otrok saspi. Na ntl hrupa se otrok že lahko na Zelo škodljivo je jemati ke k sebi v posteljo. Večkrat re matere to zato, da jim ni ponoči vstajati. Toda pominlž treba, da niso tako redki s]D ko je mati poležala «vojega ka. To «e zlasti lahko zgod kmetih, kjer matere vei du porno delajo ter «o silno uti ne, da trdno «pe vso noč. Ne de na to pa tudi otrok, ki leži vadno nilje od matere, vd. «lobi, izprijeni zrak, ki ga i» vo mati, kar je gotovo «kodi Marsikatera mati ima jetiko kake druge bolezni v sebi, u niti sama ne ve in na ta se kali bolezni kaj lahko pre na otroka. Poleg tega ie| spovanja pri starših zelo težko vadi in tako se lahko pripeti že nekoliko razumnejši in bad li, da vidi kaj, kar bi mu mo ostati prikrito. Nekatere matere imajo nav da dajejo majhnim otrokon vati razna uspavalna sredi ponajveč kuhan mak, ds k otrok ponoči ne motiL To ji ravnost alečinsko. Otrok, ki žival taka sredstvs, duševno tovo zaostane. i:,Otrok naj ima vsak svoja, volj veliko, čisto, ne premehk« steljieo. Ko so otroci nekolik« čji, je pa dobro, da imijo s?9jo spalnico, ki mors biti da polsg spalnice «taršev ali raslih. - Da bodo otroci hoteli «piti mi, jih je trebs že od milegi vajati na to ter jih nikd«r str ti s parklji in bavbsvi, ne pr vedati jim na večer povesti bajk o strshovih in prikaznih jim pojasniti, ds so to neumne v katere izobražen človek ne ruje. Sploh naj odgojitelji t zato nt strašijo « strahovi, ker žejo na ta način lastno onemof ter jasno izpričujejo, d« si * ne morejo pridobiti potreb«e korlčine. Zs slabotne, bolriine Živahne otroke, ki imajo jnko b no domišljijo, pa more postiti ko straienje naravnost u*ode| no. Sieer pa se ne zagrešijo p ti temu toliko «tarši. k«kor r katerim naj matere ne prepd jo preveč «vojih otrok. I Pe« to vanje — Ne p^tuj majhnega otroka, da w m | skrivi krbtenics! Ne p<*'"j ka vedno le ns eni roki. di nagne hrbtenica na en« Boljše je pes t o vat i maji)"'?«] troka dalje časa, kot g« H daj siliti hoditi Teksvnice, 'j terih se otroci uče hoditi, po^ čajo, da dobe otroci k*-" H ki se večkrst poiem tc\o dolf« zrsvnijo. lllvala Bogu! - ^ "Tvoj oskrbnik, ki «i f» "»fl tako poštenega . . " - Jf (prestrašen) i "K«j P» Je'J Baronice: "Mi je ra/odfl ljubezen." — Baron: *'H»wsj gul Sem mislil, da je blagajno." ZA KUHANJE PIVA DOMA «me v ealegi iML krneli, sledkot Ate ____ ^^^^ mmAmá^^m.' ra T^a •nia* i ouniiir m ee pr«pne«Jt#, ds le émmm pri aa«. FRANK OGLAR, »•parter Avnm, QmW^, ITAUANSKE HARMOrf mi • * - - -u I« toip«rt"**f.JSa itauanskk tUATTA