. KUPUJTE lOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni (fCTORY buy . •?«'.! MR W)NDS EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ;^Kxvm.—LETo xxvm. obžaloval Hi'Semitizem v 'Kcni oporoki ■^NBErg, cleveland, ohio, thursday (četrtek), NOVEMBER 1, 1945 KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FX^ICTORY Slovene Daily HITV in Ohio Ik- Best Advertising Medium ' ŠTEVILKA (NUMBER) 255 ŠTEVILKA (NUMBER) 255 % Gacijske Rob, Nemčija. — delavske fron-^ .vuoert Ley, ki se je te-^ na obravnavo kot ^ pred tednom dni celici, je zapustil {! N "1° oporoko", v kateri je ' <(i Pov Sonja proti židov-^''^čila padec Nemčije. 'Ali ostalim pisal: ^ pravico apelirati ftf ljudstvo po tej silni JU® •'''Oh,-' sem eden izmed D f \ tek^- bil sem s Hit- eaf om dobrih dni, Ito so in nade izpolnje-"A. ^ '^očem biti z njim tu- ani Vjo. sem, da se za vsako "ahai Bo ja roka božje pre-L S me je vodil v k ^ f. sem kdaj storil. On d^i^Ustif sedaj pa .'d sem padel. Mu-^ašel vzrok za pa-1 plod mojih razmiš- b, ^ krši stvarstva" '" j ''45 T ^pustili Boga in za-^ Boin zapustil. Božjo ^'% . Nadomestili efH" ti**! ^ Z anti-semitiz- z naso 'V >a eno izmed te-g . ^ božjega stvar- je izmaličil ^_ ___________ ^ fg.'H storili smo respe )|f ^da priznati, na- ' "až tehtnici je ves ljudstva; mi na- _____■ ,____ lik" <;> A 1», Opozorilo čitateljem! Čilalelje Enakopravnosti že danes opozarjamo, naj pazno prečita j o pismo slovenskega umetnika-slikarja Božidarja Jakaca. Obširno pismo bomo pričeli priobčevati v jutrišnji izdaji Enakopravnosti. Nevarnost revolte proti ameriški vojski v Nemčiji raste, izjavljaEisenhoiver FRANKFURT, Nemčija, 31, oktobra — Gen. Dwight D. Eisenhower je danes poročal državnemu departmentu, da se med riemško mladino in bivšimi vojaki pojavljajo znamenja odpornosti, ki utegne prinesti organiziran upor proti ameriškim okupacijskim silam. Nemški srd proti fraternizira- *■ I' So *1" pogum, da se ij.- '^""Semitizma. Pove-oiladini, da je bil ne bo verjela '^hltQ J^tiiikom. Posamez-^ stranke in /^^jo, toda ljudstvo ^ in živeti. Prvi^^'^^i'Semiti so pod-'"ak, torej morajo ,s 4^\ ^ ^ Prtt- Nemci in zi iNvjigp' sporazuma ra y in svetovne- To ne sme biti Ha ! ® Č mir, ki bo °Siki, znanju, jas-m obligacijah." i """ganizlra Vojno st^ i ^%unisti nju ameriških vojakov z nemškimi dekleti in splošna neaktivnost sta že dovedla do spo-radičnih izbruhov nasilja, pravi Eisenhower v formalnem poročilu za mesec september. Eisenhower v poročilu pravi, da postaja kritika med odraslimi Nemci proti ameriški vojaški vladi čim dalje bolj drzna, medtem ko skrajno levičarski elementi niso zadovoljni, ker so bili bivši naciji samo odstranjeni iz javnih uradov, temveč zahtevajo zanje strožje kazni. V poročilu je dalje rečeno, da se politična aktivnost pod nadzorstvom okupacijskih oblasti veča, da pa je med ljudstvom v obče malo zanimanja za politiko. Ameriški program za izkoreninjenj nacizma se bliža zaključku, poroča Eisenhower, in dostavlja, da je bilo do 15. septembra v ameriški coni odstranjenih iz javnih služb okrog 100,000 nacijev in bivših, vojakov, katerim je bila zanikana zaposlenost. Kar se delavskega položaja tiče, pravi poročilo, je nastala paradoksna situacija. Medtep ko na eni strani obstoji pomanjkanje delovnih moči v rudnikih, pri gradnji in v gozdovih, pa je na drugi 20 odstotkov registriranih delavcev brezposelnih. PEPPER SE IZJAVIL ZA PODPORO RUSIJE BUDIMPEŠTA, 29. oktobra. (Zakasnjeno) — Senator Pe-per, demokrat iz Floride, je danes tukaj izjavil, da Zedinjene države delajo napako, ker v rastoči napetosti med Anglijo in Rusijo, stoje na strani Anglije. "Mi nimamo nobenih resnih nesoglasij z Rusijo," je rekel Pepper, "kar pa jih je, se bodo razčistila. Ampak mi se v sporih radi ekonomskih in političnih sfer v Evropi preveč nagibamo na angleško stran." Nemci v Clevelandu organizirali relif za "Vaterland" Takrat je bila %oška ofenziva... i'^bi oktobra. — danes tu poroča- ^ Voi ®°^3®tskimi in ki-0 Sb„ oblastmi bil da se v ^ M- - *®tall prenese čete p» koj^i' oktobra. — so danes ob-L Oja^ ^ centralno vlado SS-KajSeka. da pre-to, da bi pri->h « 'Civilne vojne, komuni-iiiegi. napad na že-'»• ° Tatung v sever-Osi. da je gen. tte^^ih silo, sesto-< la zborov, o provinco ob komunistični vo-pognal 8 Pfavo in mir na Ljubljanski dnevnik "Slovenski poročevalec" z dne 16. septembra 1945, poroča pod gornjim naslovom sledeče: "Dne 16. avgusta 1942 . . . "Roška ofenziva, ki bo ostala večno zapisana v zgodovini slovenskega naroda, je divjala po kočevskem Rogu. Tudi okrog Dolenjskih Toplic je mrgolelo italijanskih vojakov, ki so v svojem pohotnem besu oprezovali, kje nas bodo huje zadeli. "Pol ure hoda od Toplic proti zapadu, v dolini Krke, leži vas Podhosta. Podhoščani so vsi zbegani. Zle slutnje lebde nad njimi, od groze jim ledeni kri... Že pred nekaj dnevi so prišli italijanski vojaki v vas in sumljivo povpraševali po vaškem pokopališču . . . Ogledovali so si ga natančneje ... Toda pokopališče ob cerkvici sv. Martina, tik ob Krki, leži sredi doline, sredi čistine, obdane krog in krog z vencem soteških gozdov, kjer so baje—partizani . . . Nezadovoljni so vojaki odšli, ostala pa je zla slutnja. "Možje in fantje bi radi zbežali v gozdove k tovarišem, se skrili ali vsaj oboroženi stopili po robu preganjalcem, ampak povsod v dolini so sovje oči fašistov, ki budno pazijo . . . "Danes je nedelja. Sončna pripeka žge pokrajino, po ozračju se čuti brnenje' italijanskih tankov in kamijonov. Pod večer pri-jaše v vas krdelo italijanskih vojakov iz Straže. Obkolijo vso vas, iz hiš poženo odrastle može in fante. Z vrvjo jih zvežejo in hajd v dmcu v Stražo. "Okrog 9. ure zvečer je za pokopališčem v Vavti vasi zagrme-lo . . . Odjeknili so prvi streli. Prvi dve žrtvi iz Podhoste sta padli. Strahotno so se streli ponavljali, da ti je srce zaostajalo; grmelo je v noč pošastno in neusmiljeno, da je odmevalo od hiš po vsej dolini. Rabi j i so odpravljali svoj vnebovpijoč posel, smrt je kosila .. . "Ubogi Podhoščani! Dvajset mož in očetov, sinov in bratov je nocoj za zmeraj obležalo na tleh . . . "V Vavti vasi so se fašistični krvniki kopali v nedolžni krvi 20 slovenskih mučenikov. "Dne 14. avgusta 1945 . . "V Podhosti pleto vence Mladinci, mladinke in pionirji donašajo zelenje in živordeče cvetje. "V Vavti vasi za pokopališkim zidom se vrstijo skupni grobovi podhoških žrtev. Danes se spreminjajo žalostni grobovi v cvetlične grede. Jutri bo toc spominska svečanost za padlimi junaki. Prišli bodo iz Podhoste starši, žene, bratje, sestre in otroci, tudi tisti otroci, ki svojih očetov nikoli videli niso. Prišli bodo ljudje iz sosednjih in daljnih vasi, prinesli bodo polno rož in jih položili na grobove mučenikov. "Majhna vas, Podhosta, vendar tako velika po svoji bole čini! "Slavka." m attlee utegne priti na obisk v ameriko LONDON, 20. okt.—Tu se po roča, da utegne premier Cle ment Attlee prihodnji mesec obiskati Zedinjene države, ker želi osebno govoriti s predsednikom Trumanom glede atom ske bombe in drugih nujnih'za dev. Državni tajnik Byrnes odobril "Monroevo doktrino" za Rusijo V torek zvečer se je vršil' v Sachsenheim dvorani na zapad-ni strani mesta shod za organiziranje relifne akcije za .Nemčijo, katerega se je udeležilo okrog tisoč oseb. Edini govornik na shodu je bil Rev. Walter K. Klein, pastor nemške evangelijske cerkve na zapadni strani Clevelanda. Ko je govornik kritiziral zavezniško okupacijsko politiko v emčiji, so nekateri od navzo-^ čih s klici pokazali svoje odo-sravanje, medtem ko je vsa dvorana viharno ploskala, ko je Dilo omenjeno ime gen. Pattona, ki je bil odstavljen kot vojaški governer na Bavarskem, ker je jil preveč popustljiv z naciji. Rev. Klein je v svojem govoru rekel, da bo letos na milijone Nemcev trpelo lakoto in )rezebovalo, in da bi Ameri kanci "z grozo dvigali roke, ako bi vedeli, kaj se danes godi v Evropi." Da bodo Nemci trpeli to zimo, ni dvoma, kar pa je govornik pozabil povedati, je to, da 30 to prva taka zima za Nemce, medtem ko so narodi, ki so lili žrtve nemškega divjaštva, štiri dolga leta bili ne samo lačni, temveč da so bili tudi mor-jeni in preganjani kot divje zverine. KATOLIŠKI ŠKOF OBSOJA TRUMANOV VOJAŠKI PROGRAM COLUMBUS, 31. oktobra. — Tukajšnji katoliški škof Michael J. Ready je danes v govoru, katerega je imel pred tisoč članicami katoliške ženske organizacije ostro kritiziral Trumanov načrt za enoletno obvezno vojaščino, o katerem je rekel, da je nevaren blagostanju ameriškega naroda. Škof Ready je izjavil, da je trditev, da vojaško vežbanje ustvarja dober značaj, "navadna nesmiselnost." Med drugim je škof Ready rekel, da eden izmed najresnejših rezultatov zadnje vojne je bil, da se je milijone mladih mož učilo navade, ki jih vsi dostojni državljani smatrajo za nemoralne." Priznava, da ima Sovjetska unija posebne interese v vzhodni in centralni Evropi, svari pa proti ustrahovanju NEW YORK, 31. oktobra — Govoreč pred javnim forumom "New York Herald Tribune," je državni tajnik James F. Byrnes nocoj izjavil, da se Zed. države v polni meri zavedajo, da ima Rusija posebne varnostne interese v vzhodni in centralni Evropi in da se Amerika ne bo nikdar pridružila kakim intrigam, ki bi ogrožale omenjene sovjetske varnostne interese. » I Obenem pa je Byrnes izrazil Vesti iz življenja ameriških Slovencev Izjava unijskega vodje o Trumanu DETROIT, 30. oktobra. — R. J, Thomas, predsednik CIO unije avtomobilskih delavcev, je včeraj kritiziral predsednika Trumana, o katerem je rekel, da je kongresu dal nekaj dobrih priporočil glede zakonov, ki naj Di bili sprejeti, da pa hitro odneha, ako vidi, da ga je kongres ignoriral. "Ne vem, ali skuša biti nepristranski tako napram reakcijo-narjem kot napram liberalcem," je rekel Thomas, "ampak prepričan sem, da ako bo še nadalje sledil tej taktiki, si bo prej ali slej odtujil prve kot druge. Mnogo njegovih imenovanj je bilo slabih, nekatera imenova nja pa niso vzela f poštev vseh grup. "Predsednik Truman bi oči-vidno rad ustregel vsem, posledica pa je, da ne ustreže nikomur." Hudson, Wyo. — Dne 23 oktobra je umrla Katarina Dolenc, rojena Pintar (Žetincova), stara 62 let in doma iz Stare Loke pri Škofji Loki. Tukaj zapušča moža„ pet. sinov (trije v armadi),poročeno hčer in brata, v starem kraju pa sestro. Bolna je bila samo par dni. Argo, 111. — John Horvat je bil častno odpuščen od vojakov. V armadi je bil 52 mesecev in zadnja štiri leta popravljal letalske motorje največ tipa B-29, ki so zrušili Japonsko. Bil je v Victoriji, Tex. Slovan, Pa. — Dne 14. okto bra je bil častno odpuščen iz armade Frank Anzlovar ml. Služil je 43 mesecev in se boril v Afriki, Siciliji, Italiji, Franciji in Nemčiji, odkoder se je vrnil domov k očetu 7. oktobra. Njegov brat Tony služi v Jokohami, Japonska. Indianapolis, Ind. — Tukaj je umrl Frank Turk, star 60 let. Zadel ga je mrtvoud. Zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in sestro v Pennsylvaniji. delavci pri ford co. so za stavko DETROIT. — Tajno glasovanje med 80,000 delavci pri Ford Motor Co., ki ga je izvršila CIO unija, je odkrilo, da je 19 mož napram 1 glasovalo za stavko v prilog SO-odstotnemu mezdnemu zvišanju. Red Lodge, Mont. — Iz armade so bili odpuščeni sledeči: Joe Papež, v armadi čez štiri leta in se udeležil invazije v Afriki in Italiji; August Gabrian, v vojni čez tri leta in se udeležil več bojev na Pacifiku; Roland Raunikar, v akciji na evropskem in afriškem bojišču in v službi čez tri leta; William Gru-šovnik, v službi pri letalcih približno štiri leta; Steve Karina, v Alaski okrog tri leta; Joe Klopcich, ki je služil pri trgovski mornarici od letošnjega marca. ' Chicago. — V soboto sta se poročila Stanley Kaiser in Marie Korenčan. Walsenburg, Colo. — Dne 18 septembra je po pettedenski bolezni umrla v bolnišnici Jera Br goch, stara 53 let, doma iz Zgornje Slivnice pri Ljubljani in v Ameriki 37 let. Bila je članica SNPJ. Zapušča moža, dve poročeni hčeri in dva sinova (enega pri vojakih, drugi pa se je vrnil s Pacifika), brata Johna Selana v Helperju, Utah, sestro Smith v Trinidadu in več drugih sorodnikov. zaupanje da bo Rusija držala roke proč od ameriških držav. Za pokrajinske sisteme v okvirju Združenih narodov Bistvo govora, ki ga je obdr-žaval Byrnes, je bilo, da ima Sovjetska Rusija v območju, ki je vitalne važnosti za njeno varnost, iste pravice kot si jih lastijo Zed. države v zapadni he-misferi na podlagi znane Mon-roeve doktrine. Kakor Zed. države zahtevajo, da se ne-ame-riške države ne vmešavajo v notranje zadeve katerekoli ameriške države, tako ima Rusija pravico zahtevati nevmešava-nje v zadeve vzhodne in centralne Evrope. Odločno pa se je Byrnes izjavil proti vsakemu poizkusu, da bi se katerikoli državi v njenem varnostnem območju vsililo sovjetski sistem. Obenem pa je poudaril, da morajo vsi taki pokrajinski sistem biti v okviru organizacije Združenih narodov. Državni tajnik je tozadevno rekel: "V tej dobi atomske sile moramo ustvariti en svet za nas vse, ali pa ne bo nobenega sveta za nikogar izmed nas." Poudarja prijateljstvo Amerike za Rusijo Velik del svojega govora je Byrnes porabil za poudarjanje ameriškega prijateljstva za Rusijo. Rekel je: 'Mi nismo niti od daleč nasprotovali, temveč smo na primer dejansko simpatizirali s prizadevanjem Sovjetske unije, da ustvari tesnejši in bolj prijateljski odnos s svojimi sosedi v vzhodni in centralni Evropi. "Mi se v polni meri zavedamo njenih posebnih varnostnih interesov, ki jih ima v dotičnih deželah in smo priznali te inte rese v uredbah, ki so bile izvršene za okupacijo in- kontrolo bivših sovražnih držav." držav, ki so članice Istega, potem pa pristavil, da jim to ne daje pravice, da bi svobodno ruvarile proti svobodi drugih. "Trpke izkušnje zadnjih 10 let so nas naučile," je nadaljeval Byrnes, "da so se nacijski načrti za zunanjo agresijo začeli s tiranstvom doma, katerega se je krivo zagovarjalo kot povsem domačo zadevo. "Naučili smo se, da moramo biti vsepovsod na straži pred tiranstvom, kajti tako tiranstvo utegne ogrožati sosedne narode in kmalu postati problem vseh narodov." Sen* Pepper obiskal maršala Tita BELGRAD, 29. oktobra. — Senator Claude Pepper, demokrat iz Floride, je včeraj dospel v Belgrad in je imel sestanek z maršalom Titom. Po pogovoru z jugoslovanskim političnim in vojaškim voditeljem je senator Pepper izjavil: 'Prepričan sem, da se maršal Tito, ki je tako sijajno premagal težkoče vojne, tudi zaveda težkoč miru. Maršal, kakor n^š 3rvi predsednik George Washington, želi da bi bilo njegovo ime prvo v vojni, prvo v miru in prvo v srcih svojega ljudstva." "Mi razumemo odločnost ljudstva Sovjetske unije, da noče nikoli več dopustiti, da bi se v dotičnih državah vodila politi ka, ki bi bila premišljeno na perjena proti varnosti Sovjetske unije in proti njenemu načinu življenja. Načelo nevmešavanja se mora splošno spoštovati "Amerika se ne bo nikoli pri družila nobenim skupinam v do tičnih deželah v sovražnem spletkarstvu proti Sovjetski uniji. Mi tudi zaupamo, da se tudi Sovjetska unija ne bo pridružila sovražnemu spletkarstvu proti nam. v tej hemisferi." Byrnes je dejal, med-ameriški sistem ne dopušča nobenega vmešavanja v notranje zadeve Nasi fantje-vojaki Častno je bil odpuščen od vojakov Cpl. Andy Joe Rahotina, sin Mr. in Mrs. Henry Rahotina, 923 Nathaniel Ave. Pri vojakih je bil skoro štiri leta in sreko morja se je nahajal nad dve leti. lovska seja Redna mesečna seja St. Clair Rifle and Hunting kluba se vrši v nedeljo, 4. novembra 1945 ob 10. uri dopoldne v navadnih prostorih. Članstvo je vabljeno, da se naj udeleži v obilnem številu, ker je več važnih stvari za rešiti. dar sans-u Mr. Louis Hafner je daroval $5.00 podr. št. 106 SANS mesto venca za pokojnega^ Franka Močilnikarja. Odbor'se mu iskreno zahvaljuje! na operaciji V Glenville bolnišnici se na-iiaja Mrs. Erna Kotula, hči Mr. in Mrs. Frank Krašovec, 16021 Holmes Ave. Podvreči se je morala operaciji. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnje okrevanje! ___ ________ _____________ ______ Ifor Europe, Boutb Americ* uid Other Foreign Oountrlei: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge tnosenuke drl»T«): Ifor One Year — (Z5» celo leto)__tt.oo Por Half Year — (Za pol leta)___________________ Catered m Becoud Clau Matter April 26th, 1B18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of IiCarch Srd, 1878. NEKAJ SPOMINOV NA DR. ANTONA BREZNIKA (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) ' 1. (Dr. Breznik je bil profesor v škofijski gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je poučeval slovenščino, nemščino in še nekatere druge predmete. Proučeval je slovenski jezik in postal prvak slovenske slovnice. Med prvo svetovno vojno je objavil "Slovensko slovnico za srednje šole," ki je postala predpisana učna knjiga v gimnazijah in realkah. Bil je velik sovražnik tujih besed v slovenskem jeziku, katerega je obogatel s tisoči novih slovenskih besedi, zlasti strokovnih in tehničnih. Bil je velik Slovenec in Slovan, in to svoje prepričanje je utrjeval tudi med dijaki. Komaj je bila nova slovnica natisnjena, je že delal popravke in dodatke, katere smo morali študentje zaznamovati po robih knjige. To slovnico rabim še danes. Ko so Nemci navalili na Gorenjsko, so spremenili škofijski zavod v koncentracijsko taborišče. Dr. Breznik se je preselil v Ljubljano, kjer je med okupacijo umrl. Blag mu spomin!—Mirko G. Kuhel.) a & % f Kaj nam je dal in kaj nam pomeni jezikoslovec dr. Anton Breznik, o tem bodo še veliko pisali. Jaz sem mislil zbrati le nekaj svojih spominov nanj, ki kot človek ni bil vsakdanje vrste. Bili smo v šentviškem zavodu. Ob desetih smo se vra-čaH z igrišča v razrede. CJB vratih je stal profesor Breznik — kje smo vedeli, kakšno ime je to. Ali kakor je stal tam, sem si ga moral za vedno zapomniti in za gotovo vedeti, da je to dober človek. Sonce, ki je presijalo pomladno nebo in drevje, da je bilo, kakor da zlata svetloba cvete nad nami, je svetlo sijalo tudi iz njegovega odkrito se smejočega obraza in iz hudomušnih oči. Nanje si je nataknil dvoje očal, skoraj bi rekel iz same hudomušnosti. Tak je znal biti večkrat tudi v šoli. Sicer so nas starejši strašili, kako zahteva svojo slovnico, češ, da se ne smeš odmakniti od nje, in to je bilo tudi-precej res, ali pri nas je imel samo srbohrvaščino in morali smo reči, da je bilo veselje z njim. Dosti, etimologije, ki je bila zame prava poslastica. S tem nam je odpiral pogled v razvoj jezikov, besed in njihovega pomena. Besede so zaživele, s svojo zgodovino so postale zanimive, nismo jih mogli kar tako brez* misli izgovarjati, ampak je bilo treba paziti na njih pomen. Tako je Breznik v nas obnavljal čut za jezik, ki ti ga šola, časopis in družba po navadi spridijo. Zakaj tudi v jeziku velja stavek, ki ga je poudarjal,_ češ, da se tem bolj izogibamo življenju, čim bolj se oddajamo od narave. Zraven nam je bral stare dalmatinske pisce in nas venomer opozarjal na njih lepi jezik, ki ga seveda mi nismo vselej opazili. Saj jih še dosti razumeli nismo, nekateri pa, če so bili na primer v cirilici, še brati niso znali. Če ge je komu pri branju ali odgovorih zatikalo, pa je profesor sprožil hudomušen dovtip, morda takšnega: "Čežana, čežana, še pišek bi znal kaj takega," in vsi srno se zasmejali. Smejali smo se njegovemu dobrodušnemu obrazu, njegovim šaljivim besedam in še posebej tisti "čežani," zakaj to je bilo tudi njegovo ime pri dijaki^. Pa on je to dobro vedel in se vsemu odkrito-smejal. Kadar pa nam res ni šlo ali pa se tudi njemu ni dosti dalo, je predlagal, naj malo telovadimo, in je sam začel kar izza katedra. In smo bili vsi dobre volje, ves razred se je sprostil, ko je gledal gibe njegovih rok in obraze, ki jih je rezal. To je bila prostost, ki je bila tako daleč od odtujenosti, kakršno navadno srečava mlad človek pri odraslem, zlasti pa pri profesorju in duhovniku. Potem pa je včasih začel govoriti stvari, ki niso po učnem načrtu in ki se zato po navadi mladine še najbolj primejo. Pripovedoval je na primer, kako so v oni vojni zapirali šolska okna, da so naš itn zavednim dijakom povedali, kako Imenitno bežijo Avstrijci pred Rusi. Kdaj se je dotaknil našega tedanjega položaja, tako nezdravega razmerja med jugoslovanskimi narodi, ki bi si morali biti drugače pravični med seboj, če bi se vsi res zavedali, kako so prišli svoj čas do svobode. Tako so pri nas pozabili, je dejal, da je veliki Rus otel malega Srba. "Pa v šoli," je pristavil, "se ne sme govoriti resnica. To je resnica, pa ostane med nami." Tiste svoje študentovske čase sem si zapisoval njegove jezikovne razlage in pripombe, ki so se mi zdele vredne. ENAKOPRAVNOST 1. PISMA IZ STAREGA KRAJA Ses+ra piše iz Kočevja Zadnji teden je prejela pismo Mrs. Charles Žele, 20970 N. Vine St., Euclid, Ohio, od svoje sestre Ivane Vesel, živeče v Klinji vasi pri Kočevju. Sestra opisuje strahote, katere so prestali za časa vojne, posebno v Travniku, kjer je rojstni kraj Mrs. Marije Žele, rojene Vesel, podomače Grguševa. Kakor znano, so se v okolici Ložkega potoka vršile strašne bitke takoj v začetku vpada sovražnika, Italijanov in potem pa Nemcev. Pismo, pisano 16. julija 1945, vsebuje sledeče: "Draga sestra! "Zopet je enkrat napočil tisti dan, ko Ti po dolgem času spet pišem. Najprvo Te najlepše pozdravljamo vsi skupaj. Nadalje Ti poročam, d^ smo ostali še živi in zdravi, zakar naj bo Bog zahvaljen za vse, dasiravno smo morali prestati veliko strahot. Ostalo nam ni drugega kakor golo življenje, vse drugo nam je vojska vzela. "Že leta 1942 nam je Italijan; ski okupator požgal dom, potem smo se pa preselili v Kočevje. Anton je tedaj delal v rudniku, in smo potem še mi sem prišli. Tako so nam tekli dnevi v mukah in trpljenju, v pomanjkanju in težavah, skrbeli smo, kako se bomo preživeli. Takoj smo se naselili v Klinji vasi. Obdelujemo tudi polje narodne imovine, to je na tistih posestvih, na katerih so bili prej Kočevar-ji. Če imaš živino, je lahko. Tukaj smo že štiri leta. "Letos 20. aprila pa nas je zadela druga nesreča, ko je bila vas bombardirana in tako smo ob vse: obleko, živež, pohištvo, sploh ob vse, kar smo si pripomogli po prvem požaru. Smo ob dve kravi, da nimamo sedaj nič. tako, da nam je sedaj težko za življenski obstanek. "Kar se pa tiče drugih domačih, pa niso prizadeti na premoženju. Doma je pa tako: Oče so umrli leta 1944, marca me-I seca. Mama so še živi. Lojze je ■ tudi doma, je bil v nemški in-I ternaciji, domov je prišel zdrav. iKarolina je tudi doma. Neža je i pa v Ljubljani, se nismo že pet i let videle. Tonin svak je tudi doma. Samo Ivan je padel za svobodo v partizanih, in sicer spomladi, leta 1944. Zdravkota je pa granata raznesla, ko se je igral z njo. Stankota je pa hudo opraskala, živi še vedno v Martinjaku pri Cerknici, svak je doma, pa bo v kratkem začela tovarna delati v Martinjaku. Dekleta so tudi doma, pa se nismo videli že štiri leta, kadar bo prosto za potovanje, bomo že prišli eden do drugega, da se bomo kaj pogovorili. Mama so bili večkrat tam, k meni bolj malo pridejo; zadnjič so bili v decembru lansko leto. "Kaj smo vse prestali. Ti bom pa drugič popisala, če boš dobila to pismo. "Kako pa kaj tam pri Vas? Ste zdravi? Je svak doma? Kaj pa dekleta, so kaj pridni ? In pa sin? Rada bi Vas vse enkrat videla, to pa menda ne bo nikoli. Boš kakšne slike poslala? "Drugih novic za enkrat ne bom pisala. Pa se kaj Ti oglasi, če je mogoče prej ko mogoče. "Sprejmite najlepše pozdrave iz domačega osvobojenega kraja od nas vseh skupaj. "Ivana Vesel." v "Ljuba teta! "Tudi jaz Vas najlepše pozdravljam ! "Mici". Sorodnikom piše naravnost iz Trs+a Mr. in Mrs. Andrej in Pepina Renko, 1278 E. 55 St., sta prejela naslednjo pismo od nečak-kinje Pavle Mezgec, ki živi v Trstu. Kakor omenja v pismu, je bilo oddano nekemu Ameri kancu, ki ga je prinesel v Jersey City, N. J., in od tam poslal po pošti na gornji naslov. Pismo je sledeče vsebine: "Trst, 2. septembra 1945. "Draga teta Pepina! "Tudi ta strašna vojska je končala, in hvalabogu, v naši družini smo vsi živi in zdravi. Največ je trpel naš Karlo, še zdaj ga ni domov. 2e sedem let je pri voj&kih. Bil je na Hrvatskem, tam so ga ujeli Nemci in odpeljali V ujetništvo. Lahko si mislite, k a j je tam pretrpel. Končno so ga rešili Rusi in se še sedaj nahaja z njimi, ker so železnice v tej ubogi Evropi vse razkopane in razdejane. "Mi smo tudi dosti pretrpeli glada, straha in mraza. Ure in ure smo bili pod tunelom, kadar so prišli zrakoplovi. Noč in dan nismo imeli miru. Tudi en vogal naše hiše je porušen, zadela ga je bomba, tako da imamo vso hišo razkopano. Ne vem, kedaj bomo popravili, ker sedaj je treba imeti žakelj denarja, ker je taka draginja. "Naša mama se je zelo postarala, pozimi je bila vedno bolna, imela je hud kašelj in naduho. At a je suh, a je "zdrav, samo noge ga bolijo. Zdaj si privošči kakšen kvart vina, ves čas vojne ni bilo vina. "Renato in Marijo sta bila Čis+o brez milnega praška? Porabljene maščobe se potrebuje v izdelavi mila ... kot tudi za pralne stroje, preproge, blago in nyiogo drugih stvari, ki jih želite. ODDAJTE VAŠE PORABLJENE MAŠČOBE! da bi ne smele kar tako mimo. Hranil sem jih v njegovi slovnici in list, ki so bile n^ njem zbrane, je ž njo vred prebil to drugo veliko vojno. Breznik njenega konca, ki bi dokončno potrdil njegovo vero in upanje, ni učakal. Naj jih navedem, ker bodo pokazale, da to ni bil samo človek, ki je poznal naš jezik do podrobnosti, vedel za njegove imenit-nosti in jih tako rad poudarjal, ampak da je tudi mnogo razmišljal o usodi našega naroda in o načelih, ki te morajo voditi, če se šteješ njegovega sinu; "Vse leto sem delal besede za železnico, nad tisoč je I mojih. Zato se mi zdi tako imenitno, če slišim na železnici I svojo besedo." (Smeh, veselje v razredu.) , : 1 "Jezik popolnoma zdivja, če ne pazimo nanj. Vse tujke | !moramo odpraviti. Tako delajo vsi narodi, da napravijo je-1 zik lep. Srbi pa pišejo, kakor govorijo na ulici. Srbi bodo j uničili Hrvatom jezik, ker imajo samo tuje besede. — Na-1 ravnemu razvoju se jaz nikoli ne protivim, pač pa sili. — Župančič pravi: Mi nimamo od nikogar milosti. Majhni smo, pa delajmo!" "Zgodovina je večkrat krivična, ker gleda najbolj na tiste, ki so prišli do ugleda s pomočjo drugih, ne na tiste, ki se sami, žrtvujejo, kar je težje." "Ce bi imeli ob prevratu Ruse, bi ne bili v tako težkem položaju. Tudi zdaj lahko zaupamo v Rusijo, samo dolgo časa bo treba, preden, si bo toliko opomogla, da se bo pomirila. Tako je bilo tudi v Franciji po revoluciji." doma. Mož od Albe tudi. Marijo je bival v Monfalconi in je tam zgubil hišo, ki je bila bombardirana. Zdaj živi v Trstu. Kata je stara, suha, a zmeraj vesele narave. Njen soprog ne dela več, je prestar, dela pa ona. Ana Renko se je poročila, ima eno punčko. Renkota bolijo noge. "Johana z Buj je umrla v juliju, leta 1943; malo je bila bolna, ležala je samo par dni. Pe-pi, ta starejši sin ima tri otroke, tadrugi je v Trstu pri železnici. Eno dekle je v Italiji, njen mož je tudi pri železnici. Brat Janez je umrl letos v bolnišnici v Benetkah, so ga tam poslali, ker v naših bolnišnicah so bili nastanjeni vojaki. Tako je umrl sam, brez da bi bil kdo poleg njega ob zadnji uri, ker je bila nevarnost voziti se ali potovati zaradi pogostega bombardiranja. Starejši fant od Franceta a Vrem je tudi umrl, bolan je bil več let na nogah. V Vremenu so Nemci požgali par hiš. Drugi sin Franceta se je oženil v Lešečah. Na Artvišah so celo vas zažgali, in so ubili tudi brata od našega ateta. Tudi Toni, brat našega ateta je umrl, ubila ga je bomba. Slič-nih nesreč je še številno. Ta vojska je napravila nepopisno razdejanje, da je strah. "Zelo smo bili zadovoljni, da smo spoznali Janeza, sina od Nežke. Pri nas je bil dvakrat. Lep fant je. Kdo bi si mislil, da se bo ta svet tako zmešal, da bodo amerikanski vojaki, prišli v Trst. Tukaj je še velika zmešnjava, nič ne vemo, kam bomo spadali. Samo, da ne bi spladali več pod Italijana. Ne vemo, ali bo Trst prosto mesto, ali pod Jugoslavijo. Zdaj smo brez gospodarja, in nihče ne skrbi za nas. Dela ni nič, naše tovarne so vse porušene in huda draginja. Tako da med vojsko ni bilo nič za kupiti; zdaj je vsega in ni denarja. "Nežin fant je vprašal, zakaj je ostal naš ata tukaj, ker če bi bili v Ameriki, kohko trpljenja bi se bili ognili. Vi si ne morete misliti, kako slabo je bilo v Evropi. Kaj je delal Italijan in Nemec z ljudmi, koliko jih ne bo več nazaj. "Janez nam je povedal, da si bila zelo bolna. Upamo, da si zdaj zdrava. "To pismo bo nesel s seboj Renkotov prijatelj v New York, tako da ga bosta kmalu dobili. Vas pozdravljam. Vaša nečakinja • "Pavla." Pepina, to pismo je pisala Pavla. Srčno Vas pozdravimo vsi Tebe, Nežko in vso njeno družino, če se kaj vidite. Tvoja sestra "Franca Mezgec." I* I ijj Iz Kori+nice piše svojcem v StrabanCi 4o| Pred kratkim so se Mr. in in nam morete poslati, če Mrs. Anton in Frances Logar, pošta. Tukaj ni nobene za kupiti, a ostali smo % 982 E. 67 St., ter Mr. in Mrs. Frank Chesnik nahajali na obi- bosi. Naša hiša je vsa sku ■ pri Mr. in Mrs. Frank in jena, moramo hoditi spat v % Marija Kirn, Strabane, Pa. Mr. go hišo. Najprvo so jo pok^m q Kirn in Mrs. Logar sta brat in Italijani, ko smo bili kot b®?* ^ sestra. Mrs. Kirn je prejela pi- ci v Italiji 14 dni, leta ' smo od svoje nečakinje Antoni- so šli Italijani v Jugoslaviji' je Krulc, iz Koritnice, katero tem nam jo je pokvaril pismo je oddala svakinji Mrs. je Nemec, ki je vsak dan. . Logar, s prošnjo, da ga odda koval no hišah op so hih, pa je vse razdejal, P® del živež in robo. "Draga teta, če veste mojega očeta, če je živ, "f: te za njega. Naša punčka f p,! ra 10 let, je velika. s "še en pozdrav vsem celi Vaši družini in > ujca Jožeta in njegove otr® ^ ujca Pavla in otroke, saj j*, goče, da so njegovi sinovi blizu. Drugič bom pisal® 4^ več, za zdaj naj zadostuj® Zbogom! "Antonija „ , - -----odda koval po hišah, če so Enakopravnosti v objavo, ker je klenjena vrata, je udaril p® prvo pismo, ki se ga je prejelo iz Koritnice, odkoder je več naših rojakov doma, ki željno pričakujejo glasu od svojcev. Pismo je sledeče vsebine: "Koritnice, 10. julija 1945. "Draga mi teta in svak! "Po dolgem času, iz našega strašnega gorja Vam hočem napisati par vrstic. Vas prav lepo pozdravimo, jaz in moja mama in moja punčka Marija, posebno pa moje sestrične. Zdravi smo še malo in Vam želimo ljubo zdravje vsem skupaj. "Draga teta, saj ne vem, če ste tudi Vi živi" in zdravi, in nisem sigurna, če boste to pismo dobili, pa Vam vseeno pišem. Draga teta, ne morem Vam opisati našega gorja, če Vam bi pisala dva meseca skupaj. Naša vas Koritnice je jako požga-na. En» leto je preteklo 23. februarja, ko nas je Nemec bombardiral. Prišli so trikrat isti dan s tremi aeroplani. Takrat smo mislili, da je za nas zadnja ura. Pod velbam smo bili skriti in hiše so gorele v celi vasi. Metali so težke bombe in je bilo dosti človeških žrtev. Ubilo je Pustovko in Ruščovo Nežo. Loj-zu Šernu je odbilo levo roko in Tonetu Lojzovemu pa obe roke. Ženi od mojega bratranca, Franca Marinkatovega je odbilo nogo preč od kolena, na posledicah je umrla še tisti dan na poti v bolnišnico. Zapustila je majhna otroka. Pogorela mu je hiša in vsa oprema, kar je imel notri, ostal je sam na cesti, vdovec. "Pavel, njegov brat, ki je poročen z eno Klemenovo, je tudi ranjen trikrat v levo roko in je nerabna. Bil je v prvi liniji na fronti. Sedaj je invalid in mu bodo dali primerno službo. "Tukaj manjka polovica naroda. Moja mama je bila v Trstu v bolnišnici, je imela vnetje mehurja. Draga teta, tukaj je zmeraj pomanjkanje vsega, živeža in obleke in nam je težko 3a obstanek. Tukaj smo vsi bolni od samega glada in od grenkobe. Saj ne bomo dolgo živeli nobeden, ker smo preveč uničeni in smo si vsi nakopali živčno bolezen od samega straha in slabosti. Vsak dan smo imeli smrt pred seboj, zmeraj je bila fronta okoli nas. Ostali smo skoro gluhi od groznega streljanja. letos 27. aprila, je bila huda bitka, štiri dni in štiri noči smo bili skriti v hišah, tako je grmelo, topovi in mitraljeze in tanki, da se je vse treslo. Hudo smo prestali, nismo si mislili, da X v , , v ' oziroma upravičeni ^ w h odkme se kaksai mv. Tukaj je * Vsaj k bilo mrfvAcro ^ k bUo_do.ti mrtvega sovražnik;. Su'Sr ^nas Je S pustilo, ko je sedanja K S tracija sestavljala V • na.kateri ni uvrščen Al . ... . , , aiii, Ker se nas je /ukk-ejeva bsa. je tudi :%;oi?la, ko je 80 drusTje iia stanovanju. ()8ta- tracM« sesbsvliala void?* li so vsi živi. KADAR RABITE zobozdravnisko oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clftir Ave. v poslopju Norih Amarican banka VHOD NA STRANI E. 62 ST. ^ ]Ck-ag,i teta, ce Vas to pismo (giovanec, če-prav dobi, Vas prosim, da nam kaj Euclidu nad trelino pomagate, če imate kaj obleke )Vf i« He Urednilcov^l pošta Euclidčanje, dolžnost nas kliče V torek 6. novembra se našem mestu volitve za administracijo in od je odvisno, kdo nam bo dve leti pri mestni upravi I daril. Ne trdimo, da je nja uprava slaba; , pw. bi lahko boljša, bi hil^ zastopane vse plasti da ^ čevalcev. jT*« Mi Slovenci poseduje!^ stu Euclidu svoje donaov^i^j^ re smo zgradili s težko nimi prihranki, smo p 0 dobri koplačevalci in skrbii'""'^^ okolici, kjer živimo za olepšavo naselbine. ^ ga značaja, kjer ni potr® ^ f tervencija policije, lamo preglavice mestni ^ straciji do skrajnosti, moremo drugače ponnag ' pridni in delavni in ' bi nas po našem karaK poštenem značaju rado |. sredo sprejelo. Težko |j^ kvalitetno boljše državlj^^ ^ kor smo Slovenci in nnor no to ^ naša nesreča prošnje preponosni in ve pa preponižni. Dru gačni in kaj radi izrabij°^^ značaj svojega bližnje^ da!" Drugi ■I i -------ijicr sebno, če ga najde pri P ^ lint®' brezbrižnega in neza nega. Slovenski demokrats^^^^ uvidevši vse gornje f' ^ zapostavi j en je SlovenC^_^ ^ mestni upravi, je za 1^ ^ senske volitve postavi ^ ' M kandidata, ki kan didira ______ ____„„ -'V 1^^^ "iVoSot„„ .'"r., -»""J"- odvisni volilni listina ..(fj ^ I^asd vas ]e bila osvobojena y . ^elo mest" , / L hns 9.7 QiiviiQ HQ Kil« zoornico cez ceiu phi '.j J' cilman-at-Large," v % F. Intihar, ki ima k ki zmožnosti in bogate Po sedanji admini® \ nas ne smatra, da A oziroma upravičeni do jji b (Nadaljevanje na A. GRDINA e SINOVI Pogrebni zavod gg 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 20»^ Ambulančna posluga podnevi in pon^ DR. P. B. VIRANT — Optome PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer; 6:30 do 8:30 » . v sredo in soboto 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Clev^aii v poslopju North American Banke Za sestanek pokliqjte IVanhoe 6436 1945 y'.Selj. ^1= AB2; ENAKOPRAVNOST BTEIB 8 O nas jCi * ' tnteri« jugoslovan- >ia u (ZOJSA) je or- I Url . tvorijo Slo- ' Makedonci " ^se • letna seja * vršila v Clevelan- f 1^1 ^ oktobra. Ko je ' kako dolo- 'i za prihodnjih I* so posamezni ' V "" ^"^evati, koliko nas je ov v Ameriki. ^ zanimale te šte- V zanimanja " ^0 Q imamo da- . *, 8. Slovencev, 500,000 Kev' ®° Srbov, 30,000 * ll^dg, 10,000 Bolgarov. 'T v Ameriki je bilo mnenje na-" je izrekel "^kaj več, mo-. Silg &mtpak te števil-^ podlaga za W ^ Ameriki. Natančni nikoli ne Slovencev ^ petdeset tisoč. statistika ijjjj Ji Večjih slovenskih katere 4 ^ ° slovenska ^gOta, Ameriška J .' ^^ovenska dobro-A '4,. ijiL ^^Padna slovan- Fraternal J Jfetjw. . poroča, da ima-j(j ^jL v obeh član-Jr . ^^>418 članov in " %o ^^tali Slovenci? , ^ I. ^ je dvesto i "®kaj. >**mezmh Wa- 5 Sv. pripadajo k (^ Ki j enim orga- je gotovo, da y K *(ak !y'hv, - 11^... V številu Stara i"n I ».UVV.U«. L: Slovencev V J. _ organiza-p Skih v mladins- rji" ^ ^*^0 ameriški pri-5 g člgj." odštejemo , od odraslih od-I C° številko—109, stevn gotovo, da triri ^ ®krči morebiti ^^eset tisoč, ali še v ki tega dej. zajednice je okoli 14 milijonov dolarjev, Hrvatske katoliške zajednice $934,388 in Srbskega narodnega sayeza $2,739,248. Na podlagi teh številk je premoženje vseh omenjenih jugoslovanskih organizacij v Ameriki okoli 42 milijonov dolarjev. O Makedoncih in Bolgarih mi ni znano, če so organizirani v podpornih bratskih organizacijah. O tem morebiti poizvem, ko nanese prilika. Ta opis naj bi bil podlaga za nadaljno poizvedovanje in določevanje: Koliko nas je, koliko štejemo in kako smo organizirani. To bi bilo baš potrebno sedaj, ko se je porodila močna in samosvoja, svobodna in federativna Jugoslavija. O nas so tako malo vedeli naši bratje in sestre onkraj morja, zato so nas tudi prav tako cenili. Če bi pa jugoslovansko časopisje informiralo svoje čitatelje o našem kulturnem, gospodarskem in bratskem udejstvovanju v Ameriki, gotovo bi malo več mislili o nas ter tudi skušali pridobiti tesnejše zveze z nami. Da, samo toliko nas je Jugoslovanov v Ameriki, kot govore zapisane številke. Druga svetovna vojna nas je združila prvikrat v zgodovini našega našel j-ništva. Danes imamo skupno organizacijo ZOJSA, katerega tvorijo: Slovenski narodni svet. Hrvatsko narodno v ječe, Srbski vidovdanski kongres in mace-donski-bolgarski kongres. Mi smo pripravljeni, da napravimo zvezo z domovino onkraj morja. Ali pa je tudi domovina pripravljena na zvezo z nami? Bodočnost bo kmalu povedala. "Nova Doba," glasilo ABZ. Urednikova pošta (Nadaljevanje z 2. strani) Oglašajte v Enakopravnosti cev. Tako nas euclidski politi-kaši upoštevajo in tako nam merijo politične odmerke. Da ni to žalostno, bi človek rekel prav nam je, ker se ne zavedamo svoje moči in ker ne nastopimo skupno, da obrišemo oči onim; ki nas podcenjujejo. Mesto, da bi oni za jiami letali, moramo mi okrog njih, kadar kje kakšno pomoč prosimo. Dragi slovenski državljani in državljanke našega dičnega mesta Euclida, letos je čas, da z našim kandidatom demonstriramo našo moč v mestu Euclidu in volimo za kandidata, katerega so člani Slovenskega demokratskega kluba postavili in vam ga v izvolitev priporočajo in pozabite na one, ki vam jih vsiljujejo tisti, kateri so se sami postavili, da jih prebavite, neoziraje so slabi ali dobri. Brez nas Slovencev so odločali, sedaj imamo pa priliko, da mi brez njih po svoje odločimo. V torek vsi v volilne koče in napravite križ (X) pred ime Matt F. Intihar. —Odbor Slov. demokratskega kluba, Euclid, O. Društveni koledar 19 4 5 NOVEMBER S. novembra, sobota. — Ples podružnice št. 41 S. Ž. Z., v Slov. del. domu na Waterloo Road 4. novembra, nedelja, — Koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja. — genski odsek SNPJ farme — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10. novembra, sobota. — Stragglers SNPJ — ples v SDD. Radoveden 3e res dvesto in podporne V teh or- ,i L^^gah'^ pravi, da !l) v svojih if A kaj ne? Toda lifj l%i stran, za ko- if )t' Poro- ''.j k M) slovenski •> organizaci-^ ^^°^o sto mili- Ori„ ^očne so or-Sovor: po ni', ij' / % M, ^etJtn " . iG 123^5%. H obrestna '^vesticij? Odgo- k, ^■J h^ih^"^^^jGnih brat-''' '* ■ "^^anizacij, ima-* '^fUŽK zvezo k ° Družine, ^ podporni k M v. , statistike ^ L ®tis]j Nato ima-zvezo, k ^elij in Možko OVn ^""^Porne, dru-®^upine. Njih Ijj.Kitjj i^'^ipada k že ll^jo J"'8anizacijain. %0r J Ameriki dve ^aV ^'^ganizaciji. ^atska zajed- '^ruga je Hr- . ^^j^dnica v 11 W.. Ameriških s 9,- je pri Hr- "j°. % H J - 1^1 1 XII - včlanje-Srbov. v'^' organi- '^'ielkih 21,388 ^^tske bratske J t mm#!:# NAGRADITE zvesto poslugo lojalnost in poštenost OBDRŽITE VAŠEGA ŽUPANA Thomas A. BURKE Kot volilec narodnostne grupe, je vaša sveta dolžnost, da nagradite moža, ki je obdržal Cleveland prost sovraštva in predsodkov V TOREK, 6. NOVEMBRA, VOLILNI DAN, pojdite na volišče in VOLITE, s tem, da napravite X pred imenom THOMAS A. BURKE za župana ZA ŽUPANA X I THOMAS A. BURKE Democratic County Central Committee Ray T. Miller, Chairman V blag spomin ob peti obletnici smrti našega dobrega očeta in soproga JOHN JEGUCA ki je umrl dne 1. novembra 1940 S pomnoženo hvaležnostjo in velikim spoštovanjem se danes zamišljamo v ono radostno in sončno stran življenja, katerega smo preživeli v našem kratkem doživetju. In spomin na njega nam je drag in priljubljen, ter ostane enak še na mnoga leta. ♦ ŽALUJOČA DRUŽINA Cleveland, Ohio, dne .1. novembra, 1945. 11. novembra, nedelja. — V Boj SNPj ■ prireditev v SDD. 17. novembra, sobota — Društvo "Mir" št. 142 SNPJ praznuje svojo 35-letnic,o v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja prireditev v SDD. 25. novemora, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DECEMBER 2. decembra, nedelja. — Podružnica • št. 106 SANS obhaja svojo obletnico z igro v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 2. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" — prireditev v SDD. 16. decembra, nedelja. — 2enr ski klub — ples v SDD. 23. decembra, nedelja. — Ženski klub — ples v SDD, 25. decembra, torek, — Velika plesna veselica Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 25. decembra, torek__Socialistični klub št. 49 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 80. decembra, nedelja. — Odbor za ameriške vojake — ples v S. D. D. 31. decembra, ponedeljek_Sil- vestrov ples zbora "Jadran" v S. D. D. 1946 JANUAR 13. januarja, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 13. januarja, sobota. — Ženski klub — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, 20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FERUAR 3. februarja, nedelja. — Ženski klub priredi ples v dvorani Slovenskega delavskega dona na Waterloo Rd. 10. februarja, nedelja. — Blejsko jezero SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. februarja, nedelja, — Progresivne Slovenke krožek 1 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24. februarja, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. APRIL 21. aprila, nedelja. — Svoboda SNPJ — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd, ZAVESE Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. Odprto ob večerih do 9. ure Parkwood Home Furnishings ^ 7110 5l. Clair Ave. ENdicott 0511 Vprašajte za Jennie Hrovat . Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. Iz urada korporacije URADNO SE NAZNANJA SLEDEČE: Vsaki dan se vršijo pogajanja glede zidanja novih hiš, glede cene in glede takojšnjega začetka. Križ je ta, da se kontraktor-ji drug za drugim bojijo začeli, ker ne vedo, če bodo mogU s cenami, za katere se morajo obligirati, hišo dozidati. Časi so taki, da se cene dvigajo z vsakim dnem. Vsaki dan nam obljubljajo, da začno jutri ali v nekaj dneh. Slovenske kontraktorje, ki bi si upali začeti z delom za 5 novih hiš, se vabi, naj se obrnejo takoj na arhitekta Mr. George Voinoviča in Miller j a, telefon v uradu je MA 6489 in na domu pa KEnmore 7178. ZAHVALA BEROS STUDIO Uradno se tudi zahvaljujemo Beros Studio, ki je izdelala tako lepo serijo slik in jih zložila v oknu za razgled, slike so bile izdelane iz programa na dan obletnice, ko je bila zasajena prva lopata. Občinstvo naj te slike vidi, kdor ni mogel biti navzoč pri proslavi. P. S.—Mr. Beros je član korporacije s posojilom en tisoč dolarjev. DIPLOME Vsi, kateri so posodili denar v korporacijo, bodo v kratkem prejeli diplome v okvirjih in naj jih ohranijo v spomin. Kdor se hoče v kratkem še pridružiti, to I lahko stori, če se prijavi. Odbor, korporacije za pozidavo novih domov. J NAZNANILO! Cenjeni javnosti se sporoča, da se bo odslej naprej vodilo zavarovalninske posle pokojnega John Zulieha pod imenom John Zulich Insurance Agency 18115 Neff Road — IVanhoe 4221 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim \ nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ^ ENdicott 0718 Domači mali oglasnik GOSTILNA AVTOMOBILSKA Mr. in Mrs. Frank Kopina 481 EAST 152nd St. Pri nas vam vedno postrežemo z dobrim ŽGANJEM, PIVOM IN VINOM. Okusen prigrizek. — Prijetna družba. Se priporočamo za naklonjenost Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359 Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Rupnik Cafe Preje Louis Seme's 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6. zj. do 3.30 zj. Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy KavdnUs ia John Levstik, lastnika Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo Mr. in Mrs. Joe Sustarsic GOSTILNA 5379 Si. Clair Ave. Postrežemo z izvrstno pijačo in okrepčili HECKER TAVERN John Sustaršič in Frank Hribar 1194 EAST 71st ST. " ENdicott 8866 Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprlo do 3.30 zi. POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender, je, — Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830 ELYRL1 AUTO BEPAIB AND WELDING Joe Mrhar, lastnik Towing, IJarfa. Batteriea. Painting 'Body Pender* 6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska popravljalnlea PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TBUKE Superior Body & Paint Co. Popravimo ogrodje in fender je. Prvovrstno delo. Frank Cvelbar 6605 St. Clair Ave, EN. 1633 E. 61st St Garage Frank Rich, lastnik. Se priporočamo za popravilo In barvanje vaSega avtomobila. Delo točno In dobro. CVETLIČARNE Slovenska cvetličarna f elercic jFlorists 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 R^O GAY INN J. Mam in J. Slmčlč, lastnika G933 ST. CLAIR AVE. Fino pivo, vino in žganje, ter okusen prigrizek.—Za prijetno družbo obiščite nas. JANSA'S CAFE 1297 E. 55 St, Serviramo najboljše pivo, vino in žganje ter okusen pregri-zek. Odprto do 2:00 zj. — Se priporočamo za, obisk. —- CARLSON'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St. PREJE STOPAR'S Mi imamo avto-rack; i\ajnovejšo napravo za mazanj avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo. JIM OKORN Slovenski krojač Čistilnica ženskega in moškega oblačila €906 ST. CLAIR AVE. Se priporočam POZOR, HI8NI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezlh, zglaslte se pri ' LEO LADIBA ms E. SSth s t, HEndenoB 77« Frank Mack Realtor — Broker's License Ako želite kupiti ali prodajLi dom, se zglasite pri meni. Točna in zadovoljiva posluga. 6603 St. Clair Ave, EX 1494 BTRXN 1 ENAKOPRAVNOST I. novetn^ Mali ogl3» TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Tereza je poljubila Gottfrie-da in on ji je voščil "lahko noč", "Lahko noč," je ponovil sam pri sebi in spet je pomislil na priznanja, ki jih je nameraval nekoč zapisati, in na svojo izpoved. Oče in sin sta ostala še kasno v noč pri kozarcu vina. Naslednje jutro si je Gottfried privezal smuči in bil ves dan z doma. Zvečer je bil utrujen do smrti in je šel zgodaj spat. To noc je zglo dobro spal. Sanje mu niso vznemirjale spanja. Zjutraj se je zbudil s soncem. Dolina je zažarela v vsem svojem svežem, zimskem sijaju. Anton Muller se je peljal tega dne v Interlaken, kamor so ga povabili na zasedanje nekega komiteja. Gottfried je bil pri zajtrku sam s Terezo. To jutro se mu je zdelo izredno lepa. Njena tiha dražest, njeno pametno vedenje ga je zamaknilo bolj kakor kdaj poprej. Iznenada ga je vprašala o včerajšnji smuški turi. Pripovedoval ji je, da je šel do Arnisbodna in da ima sedaj tako trde noge, da ne bo mogel danes na daljši izlet in bo le nekoliko postaval v soncu. "Ali greva skupaj na kratek sprehod?" je vprašala. "To bi bilo čudovito!" Odšla sta na piano. Dasi je solnce pošiljalo svoje tople žarke, povsod, je bil sneg vendar trdo zmrznjen, škripalo je pod njunimi koraki. "Ljubim to krhko škripanje snega,je dejal Gottfried. "Jaz tudi!" je vzkliknila ona. "Ko človek takole koraka, se mu zdi, kakor bi se sppščal v ozračje in se dvigal, ali ne?" Počasi sta stopala skozi Gam in pozdravljala vse, ki sta jih srečala. Pred Buhlerjevo trgovino, v katere izložbi je viselo veliko zrcalo, je Tereza naglo prestregla pogled na svojo postavo, Obstala je in rekla: "Veš, Gottfried, kadar grem s teboj na sprehod, sg moram drugače obleči. Starejša se moram zdeti. Sicer ljudje ne bodo verjeli, da sem tvoja mačeha." Zasmejal se je. "To ve vendar ves svet." "že res, toda kljub temu!" Obrnila se je k njemu. "Non dieu! Que je suis bete! Toda ti si kriv, Gottfried, da sem še vedno tako neumna! Prosila sem te, da bi me vzgajal, toda ničesar nisi še storil." "Tebe vzgajati? Za mene si prav dovolj izobražena." Namesto da bi odgovorila, je Teresa vprašala; "Kako je le mogoče, da živijo na svetu ljudje, ki tako neskončno mnogo vedo?" "Kdo na jDrimer?" "Na primer Victor Hugo in Balzac in Gottfried Keller. Par njihovih knjig sem brala, nekatere celo dvakrat! Tvoj oče sicer ne vidi rad, če mnogo berem. On pravi, da mi branje kvari oči. Povej zdaj; kako le morejo ti ljudje toliko vedeti o nas?" "O nas?" "Da, meni sami se včasih dozdeva, da pišejo o nas, o nas samih!" Gottfried se je smehljal. "To pa ni neumna opazka! Ali mi verjameš ?" "Ne, in prepričana sem, da ne bom nikdar mnogo vedela v pri- meri s teboj in mnogimi, mnogimi drugimi ljudmi na svetu." "In kaj misliš, da vem jaz? Neznaten del onega, kar bi človek lahko vedel! čim bolj študiram pravo, tem manj ga razumem, vsaj tako se mi zdi. Kake zakone so si že izmislili ljudje, le da bi se varovali drug pred drugim! Za vsako peščico lastnine, za vsakega psa, za vsako hišo in vsako vrečo žita so postavili zakone. 2Jakaj mora biti tako ? Cesto sem se vpraševal po tem. Toda nisem še spoznal." I "Ej! se je začudila. "Celo ti se sprašuješ po takih rečeh?" "Zakaj: 'Celo jaz?' Ali si ti tudi že o tem premišljevala?" Gottfried je presenečen obstal. "Ah, ne vem, kaj naj bi rekla. Ne, prav za prav ne. Toda zdaj, ko ti vse to tako pripoveduješ, se mi zdi da sem tudi jaz to že vedno občutila." "To je čudno," je odvrnil Gottfried. "Preden boš zdaj odpotoval, ti bom dala nekaj denarja in kupiti mi moraš knjige. Veš, zdaj berem precej hitro. Rada bi imela knjige, ki razložijo vse, kar mora človek vedeti. Potem pa še par romanov in novel. Vsak dan bom brala in se učila. Ha, kako naglo mi bo potem mineval čas!" Ustavila se je pred gospoda Guggela trgovino s fotografskimi potrebščinami. "Počakaj, skočim po svoj aparat!" je vzkliknila vneto. "Minuto počakaj, Gottfried, hitro bom opravila v trgovini." Stopila je v trgovino in se kmalu povrnila s svojim aparatom in polnm zavitkom posnetkov. "Glej! Te podobe sem napravila včeraj. Tu je vlak, ki pelje iz postaje! To je sankalisče. Oh, tu pa je ena popolnoma zabrisana. Nikar je ne poglej." "Ti, Gottfried, slikala te bom! Da, to bova storila! Pojdi, greva iz vasi. Vem za prostor, kjer te bom slikala!" Šla sta mimo žage na rob gozda. Tereza ni mogla prikriti svoje nestrpnosti. Toda kaj naj bi prav za prav prikrivala Gott-friedu Snxtu? Njemu se hvala bogu, lahko pokaže taka kakor je. "Zdaj se nasloni na dreves no deblo!" je rekla. "Tako je prav. Toda ne glej tako resno. Smej se vendar!" Gottfried je ubogal. Njegovi pogledi so počivali na njenem obrazu in ona je sprožila. Nekajkrat ga je slikala, nato pa je ; z zamišljeno resnobo spravila I svoj aparat, kakor bi skrivala ta skrinjica globoke skrivnosti. Po ovinku sta šla domov, šla sta ob vznožju sankališča in sta gledala otroke in odrasle, ki so veselo drvel* navzdol. "Danes popoldne se pojdeva skupaj sankat," je dejal Gottfried. "Kaj praviš k temu?" Za trenutek je molčala. "Ali bi šla? Strašno bi me veselilo." "Ne vem," je rekla, "nisem prav razpoložena." "Ali se bojiš?" "Ne." "Kaj pa?" "Oh, ne vem. Pojdiva domov. Premislila bom. Ti se greš lahko sankat, Gottfried, in jaz te bom gledala." Gottfried je najel udobne da-voške sanke z blazino na sedežu in se je odpravil popoldne v Terezini družbi na pot. Bila je zelo molčeča in njeno vedenje ga je zmedlo. Mali Cleveland Orchestra Erich Lelnsdorf, ^dirigent SEVERANCE Četrtek, 1. nov., 8.30 DVORANA soboto, 3. nov., 8.30 HARRY FUCHS, violoncello Vdopnlc« v Severance dvorani CE 7300 NORTHERN FURNACE Forneze inštaliramo ter popravimo vsakovrstne forneze z novimi ali rabljenimi deli. 1172 E. 79 St. HE 4146 , HE 6344 ZOPET ODPRTO! Kupite kokoš, race, jajca, vsako vrstno žito za kokoši, pri Collinwood Poultry NAŠ NOVI NASLOV 14801 Saranac Rd.—LI 3866 M. Blaskovič se priporoča za POPRAVLJANJE VSAKOVRSTNIH UR Cena zmerna in delo prvovrstno M. Blaskovič ; 5801 St. Clair Ave. HE 2882 Ko sta prišla na sankališče, je dejal Gottfried: "Moraš se peljati z menoj, mačeha, saj imaš snežke in drugega ne potrebuješ." "Ni zaradi snežk." Za trenutek je oklevala. Nenadoma je pokazala svoje jamice. "Pojdi!" je zaklicala, "čemu se ne bi s teboj sankala!" Korakala sta na vrh. "Jaz bom vodil," je dejal Gottfried. Ti boš sedela za menoj in se me boš trdno oprijemala. Ne boj se, to progo sem prevozil že stokrat." "Kot otrok sem se pogosto vozila popolnoma sama," je rekla Tereza. "Vem, kako je treba voziti." "Ali hočeh ti voditi?" "Ne, ne, ti boš vodil!" "Prav — ti lahko vodiš pri-hodnjikrat." Išče se I za splošna hišna site se po šesti uM 121^ Norwood Rd. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO.'S BASEMENT Prdjubljena športna oprava! Dodajte izbero in barvo vaši garderobi z prijetnimi dodatnimi komadi iz našega oddelka s športno opravo! Nabavite si različne komade in imejte več prememb v oblačilu z par kosi. Nov športni jacket Vaš rja j bolj priljubljeni jacket v navy, zeleni ali rjavi barvi z belim obrobon?. 75% čiste volne, 25% porabljene volne. Mere 12 do 18. Žive plaid srajce žive barve plaid srajce iz flanele, ukrojene kot moške! Rdeče z modro ali sivo barvo. Se lepo poda s slacks. Mere 32 do 36. Lepe nove bluze Prijetno ukrojene bluze, obrobljene z lepimi mehiškimi vzorci. Rozaste, bele ali rumene barve. Mere 32 do 38. Classic jopiči Cardigan ali "slipover" stili iz 100% volne, ki se lepo prilegajo. Rozaste, modre, chartreuse, črne, rjave ali rdeče barve. Mere 34 do 40. Popularna nabrana krila Lahke teže nabrana krila v črni, ^ QK rjavi ali zeleni barvi. Z ZIPPER-JEM na strani. Mere 24 do 30. NaroČila sprejeta po posti in telefonu - Pokličite CHerry 3000 NAZNANILO IN ZAHVALA 1885 ' 4 ' ' T: ^ v J V'-:' • w ■ Atf'A"