158. Številka
Ljnblj&Dft, v soboto 12. julija 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, iztmfii nedelje in prazniKe, ter velja po posti prejušau •* atatro-ogrska dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, /.a pol leta 11 K, za četrt ieta 6 E 60 \ aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pofitnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobno vpoailjttv* niu'uitaine oo ne ozira. — Za oznanila plačuje s« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, co so oznanilo jodenkrat tiska, po 10 b le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali vočkrat tiska. — Dopisi naj so isrvoJe fsraakovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj oe bia govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod1' telefon št. 34. — „Naroina tiskarna'1 telefon št. 85.
„Gospodarska zveza".
Meseca maja lanskega leta so bili kranjski napredni poslanci v poljedelskem ministrstvu in specijalno pri sekcijskem šefu baronu Becku, ki je duša in pravi gospodar tega ministrstva. Šli so intervenirat v zadevi gospodarske organizacije na Kranjskem. Šli so brez upa zmage, saj je obče znano, da na vse odločbe poljedelskega ministrstva upli vajo v prvi vrsti klerikalni stranka r-sko-politiČni oziri, dočim pridejo interesi kmetijstva samega vedno šele v drugi vrsti v poštev. Poljedelsko ministrstvo je že od nekdaj domena klerikalizma in deluje tako, kakor d a je utrjevanje klerikalnih strank njegova glavna naloga in ne pospeševanje kmetijstva. Temu primerni so tudi uspehi; v gospodarskem oziru so tako borni, da bornejši ne mo rejo biti.
Tudi pri tisti intervenciji naprednih poslancev se je sekcijski šef baron Beck postavil na stališče, da mora klerikalna strankarska gospodarska organizacija biti središče vse kmetijske organizacije na Kranjskem, dostavil pa, da ta organizacija ne sme biti torišče političnih bojev.
Vse, kar so napredni poslanci takrat dosegli, je bila obljuba, da pusti ministrstvo preiskati razmere pri tej gospodarski organizaciji, in da bo podpiralo to organizacijo samo, čeostane izven političnih bojev.
Od tedaj je preteklo dobro leto in sedaj je ministrstvo nakazalo »Gospodarski zvezi«, kot centrali klerikalne organizacije, 15.000 kron podpore.
Ta podpora je naravnost javen škandal, in mi protestiramo proti tej podpori z ogorčenjem in toliko bolj, ker ministrstvo niti svoje obljube ni resno izpolnilo.
Sekcijski šef baron Beck je obljubil, da ukaže preiskati razmere pri klerikalni organizaciji. Že tedaj, ko je storil to obljubo, se mu je reklo, da zamore taka preiskava 1 eted aj izkazati dejanj
sko stanje gospodarske organizacije, če se pritegnejo zaupniki obeh strank, ker le v tem tiči ga* rancija, da se izvrši preiskava temeljito in nepristransko. To pa se ni zgodilo in s polno zavestjo rečemo, da se zategadelj ni zgodilo, ker ministrstvo ni hotelo izvedeti, kakšno je dejanjsko stanje klerikalne orga n i z a c i j e, ampak je hotelo za vsako ceno imeti ugodno poročilo. Preiskava je bila gola formalnost in odposlanca poljedelskega ministrstva, Štefan Richter — ki je bil spoden s Češkega zaradi neke umazane afere z žlindro — in Brunner, se še toliko nista potrudila, da bi to prikrila. Richter trdi v glorifikacijskem pismu, ki ga je »iz prepričanja« pisal »Gospodarski zvezi«, da je temeljito preiskal 27 zadrug. Kaka je bila ta temeljitost, se spozna iz tega, da se je v Dobrepoljah mudil dve uri in v Trnovem tudi ne več. Ta preiskava je bila navaden humbug in zato se jej tudi niso pritegnili zaupniki obeh strank.
In na podlagi take preiskave je ministrstvo dovoliio »Gosp. zvezi« 15.000 kron podpore, dasi je ta klerikalna organizacija sJej kakor prej strogo političnega značaja, dasi je eminentno bojno politično društvo. To se je izkazalo pri vseh volitvah, pri raznih druzih prilikah in tudi na zadnjem občnem zboru »Gosp. zveze«, glede katerega je sam »Slovenec« v štev. 146. z dne 28. junija izrecno priznal, da se je na njem razpravljalo o bojkotiranju raznih ljubljanskih tvrdk in sklenilo, da se pri liberalcih kupovati ne sme.
Podpiranje »Gosp. zveze« iz državnih sredstev pa ni škandalozno samo z ozirom na omenjene obljube, ampak je tudi škandalozno z ozirom na namen, v kateri se je podpora dala. Ministrstvo je, kakor se čuje, svojo podporo dalo za revizijo h »Gosp. zvezi« spadaj očih zadrug. Revidiranje zadrug je gotovo koristno in potrebno delo. Če bi klerikalci imeli
čisto vest in čiste roke, bi se gotovo ne upirali deželni reviziji, zlasti ker bi zadruge, ki se podvržejo deželni reviziji, dobivale tudi deželne podpore. Toda klerikalci nimajo čiste vesti in tudi ne čistih rok. Revizije, ki jih izvršujejo, so sleparija, druže ga nič. »Slov. Narod« in »Soča« sta pojasnila, kaka sleparija se je uprizorila v Cerknem. VCelju tožijo revizorja »Gosp. zveze« Pel ca, ker je ve-doma in namenoma falsificiral bilanco konsumnega društva v Rečici, že lani pa je bila uložena ovadba, daje »Vinogradniško dru-štvo«izdalo falsificirano bilanco, in sicer jo je falsificiral uradnik »Ljudske posojilnice« K a ste lic, in to po naročilu c. kr. deželnosodnega svetnika v p., advokata in poslanca Vencajza. Dotični akt roma zdaj že celo leto od državnega pravdništva k ministrstvu in od ministrstva k drž. pravdništvu — čemu, si vsak lahko misli. In takih falsifikacij seda navesti še celo vrsto in za tako »revizijo« se porabljajo krvavi žulji davkoplačevalcev!
»Gospodarska zveza« seveda ne porabi državne podpore za te »revizije«, s a j morajo zadruge revizije same plačevati in še prav drago, tako da nima »Gospodarska zveza« č i s t o nič izgub«. »Gospodarska zveza« bo denar porabila za druge namene, za saniranje bankerotnih konsumov — dr. Su-steršič je članom konsumnega društva v Dobrunjah že pred meseci obljubil, da dobi od ministrstva denar in se iz tega de narja poravna izguba pri dobrunjskem konsumu — za bojkotiranje liberalnih trgovcev, ali pa tudi za kako novo sleparijo z žlindro.
Ministrska podpora »Gosp. zvezi« je nad vse značilen pojav in osvetljuje kaj čudno v naši državi vladajoče razmere. Ta podpora je udarec v obraz javni morali, in zato je dolžnost poklicanih zastop nikov, da na pristojnem mestu povedo poljedelskemu ministrstvu, kar mu gre.
Razmere na Hrvatskem.
Zagreb, 11. julija. Ni dvoma, da se zavlačuje nagodba med Avstrijo in Ogrsko tudi iz povse drugih razlogov, kakor so oni, ki se poročajo javnosti. Z ene in z druge strani se povdarjajo zapreke tehnične in linancijalne narave ter se skrbno skrivajo ..tajne misli-*, ki vodijo v poslu eno in drugo polovico monarhije. Napram zunanjosti se iznašajo dnevna vpra sanja, ki se dado takorekoč z roko otipati kot vsakomur pristopna in umevna, dočim se v istini borijo medsebojno višji interesi obeh državnih polovic, regulirani in vplivni interesi dinastije.
Smer, ki jo hodi madjarska politika, posebno zadnja desetletja, odkar je madjarski element v vzhodnem delu monarhije dosegel vlogo in položaj nemškega elementa v zapadni polovici, kaže se očitno, da se Madjari zelo spretno, s popolnim in najbrezobzir-nejšim izrabljevanjem sedanjega položaja, pripravljajo za odnošaje, v katerih bi zavzemali v sami monarhiji povse samostojen in od druge polovice v ničem odvisen položaj. Tako dosežen položaj bi jim osigu-raval ednak uspeh za vsakojaki slučaj, ako bi se pripetil tudi polom v državi, ker bi se v tem' slučaju pokazali kot dovršena državna naprava. Vsled tega si tudi prizadevajo, podati svoji polovici znake enotne madjarske države, pritiskajoči vsak poskus, da bi se katerakoli narodnost pokazala kot ravno-praven faktor madjarskemn. S svojo notorno brezobzirnostjo in znanim in dokazanim tlačenjem narodnosti oni pri tem tudi vspevajo.
Čuteč se dovolj močne, da drže današnje heterogene elemente svoje državno polovice pritisnjene in da jih v slučaju kakega hipnega preobrata uničijo, ne ustavljajo se samo pri tem, temuč tudi delajo drzne kombinacije za bodočnost te svoje države. Balkan, stara domena nezavednih Slovanov, naj bo služil za razširjenje oblasti in moči prepotentno sarnozavednih #Iadjarov. Okupirani deželi Bosna in Hercegovina morata najti prej ali slej svojo definitivno rešitev, a madjarska državna polovica deluje na to, da se to zgodi v njenem okviru.   In če se tudi
Charivari.
Žlindrovsko vsiljivi komarji in kakor obrazi demonstrujoče rimsko katoliško so cialno-demokratične mularije kisle kumare prinašajo vsako leto velik preobrat v svetovnem mravljišču. Šole se zaključijo, pi sarne reducirajo na praktikante in nepremakljive pedante. Domači zrak je treba spremeniti z ostrejšim ali milejšim, debelejšim ali tanjšim, kakor so pač debelejše ali tanjše — mošnje in spremljajoče soproge. In začne se »malo« preseljevanje narodov, ali ker se vsakega po rimskih obredih krščenega lačnega trupla drži tudi žejna duša: preseljevanje duš.
Naše toplice in naše planine vidijo ▼ tem času dan na dan raznolične take posode neumrljivih duš.
Vsega tega še ni bilo pred pol stoletjem. Naši predniki so v svoji nepokvarjeni gorečnosti celo verovali, da so visoke gore pribežališče vragov in copernic, zato so tudi imenovali najvišje vršace »Pfaff« (pop), »M6ncha (menih), devica (Jungfrau) itd. In niti v sanjah jim ni prišlo na misel, obiskati te častitljive velikane.
Tembolj pregrešno se mora zdeti katoliškim moralistom, da hodijo protestan-
tovski Angleži po glavah, ki nosijo vendar maziljena imena. Toda kolikokrat se sliši celo pri nas: Jutri pa grem na Sv. Jošta! A sedaj si, prosim, predstavite okovane črevlje kakega Urbana! In ta irhovina bi naj nekaznovano krevsal s svojimi težkimi črevlji po sv. Joštu ali sv. Katarini! Naš škof bi moral kaj takega veliko strožje prepovedati, kakor pa ples našim Marijinim členicam po opljuvanih deskah.
Na ta način sem prišel nehote na smledniškega kaplana — a Bog varuj, ne na njegovo maziljeno glavo! — ki je izključil plesalke iz Marijine družbe. Evropsko in ameriško katoličanstvo je torej docela različnih zakonov. V Ameriki je cerkvenim društvom sv. Antona, sv. Trojice itd. glavni namen ples. In kako tam plešejo pod okriljem sv. Antona! Na popra-stih in paprikovanih tleh, da se pobožne členice »vsaj pošteno skihajo«. Prosil! Da znajo biti v Ameriki tudi vaško malenkostni, je gotovo zanimivo.
Treba je v roke vzeti le imenitni list »Mir« — za čegar uredništvo je poprašati le g. Maverja — in človek se kar naslaja ob samih čudežih.
Iz tega lista, ki piše v primeri z »Rudečim praporjem« uprav idealno slovenščino — n. pr. izvemo svetovni dogodek:  »G. Francetu Pugel so krstili v ne-
deljo močnega fantička Francka — in g. Martin Nemanič je dobil sinčka Jožefa. Castitamo!« Izvemo tudi novo amerikansko vzgojno načelo, da je treba otroke odvajati od igrač k Slovenijanskemu »pozitivnemu« delu, kajti list pravi: »Ako se pusti malim preveč časa za igranje, ostanejo otroci še, ko jim že brka (!) rastejo«. To resnico smo videli tudi v našem deželnem zboru, ko so si preganjali bradati možje dolgčas z otročjimi igračicami.
Sicer pa naši rojaki v Ameriki niso nič na boljem, saj trdi »Mir«: »Naša mladina je še vsa pri tleh; doraste šele v kakih petih letih«.
Kriminalna obravnava se je vršila v Pueblo Colorado. »V torek sta stala pred sodniki 10 let stara Bessie Gensler in 41etni Fred Kropp. Deklica je tožena zaradi napada na Freda; baje ga je prav neusmiljeno nabijala. »Podrobnosti niso znane«.
Sodniki v Ameriki imajo pač mnogo dela, ako morajo soditi 41etne zločinke!
Pristno domača, katoliška vest je tudi ta: »Poročil se je v nedeljo gosp. Karol Mišmaš iz Ambrusa z gospodično Marijo Žlindra, doma iz Sodražice«. — Kdo bi si bil mislil, da ima dr. Šusteršič tudi v Ameriki sorodnike, čestitamo!
Toda ostanimo v Evropi!
V teh pasjih dneh je šla neka znana rožnatordeča debeluška, ki je dobila nenadoma v levo koleno putiko, v bližnje toplice. Soprog ji je dal cele štiri tedne dopusta. Ali že v drugem tednu mu je postalo dolgčas; odpeljal se je torej za ženko. Hotel jo je presenetiti, in res jo je našel na mehkem mahu v gostem, senčnem logu pred toplicami. V kopalni obleki si je hladila nožice v plitkem mlačnem ribniku, poleg nje pa je sedel v kopalnih hlačicah soprogov mladi klerikalni prijatelj . . .
Da, vroče je! To se je pokazalo tudi pri nekem klerikalnem pekovskem mojstru v Š. »Juni, julij, avgust — pivo pij pa ženske pust!« pravi narodni pregovor. Toda mojster pek se ne zanima za pregovore, nego za čokato, krepko in jedro Ma-nico, črnolaso prodajalničarko svojih umotvorov. Te dni se je proti večeru mojstrova žena baš vrnila iz Ljubljane. V hiši je začula silen vrišč in ogorčeno upitje črnolase Manice. V kotu shrambe za moko pa si je na vrečah sede gladil mojster levo lice ter godrnjal: »E, e, saj nisem mislil zares! Pri mišji duši, da ne!« — Čudno, da je imel mojster drugega dne obe lici otekli! Ali so ga opikali komarji ?
Ta vročina, ta vročina!
Jože Komar.
reši v njenem okviru, je vprašanje, na kak način se bo to zgodilo in na korist katere polovice. To je nemali razlog napetosti izmed obeh državnih polovic, a poveča se še s tem, ker se s tem vprašanjem kot neobhodno potrebno spaja tudi vprašanje Dalmacije. Res je, da se Dalmacija spominja v hrvaško-ogrski nagodbi, a to se je tam storilo samo zato, da se malo pogladijo nemirni duhovi v Hrvaški. De fakto se Madjari niso nikdar brigali za Dalmacijo, šli so temuč sistematično za tem, da ugasnejo v Hrvaški vprašanje o Dalmaciji, dobro vedoč, da se to vprašanje tako na Hrvaškem kakor tudi v Dalmaciji smatra za narodnostno vprašanje, a nikakor ne kot nagodbeno. Madjari so tako odločno preganjali misel o zedinjenju Dalmacije, da so končno pod vlado grofa Khuena premotili kastrirano, takozvano narodno, taktično vladno stranko, ki je to vprašanje izvrgla tudi iz kraljeve adrese, dočim so se spominjale tega do tedaj vse adrese.
Stoprav sedaj, ko se je pokazalo na obzorju vprašanje Bosne in Hercegovine, s kojim se obenem resno spaja tudi vprašanje o Dalmaciji, a to drži zapadna polovica, začelo se je v madjarskih krogih potegovati se tudi za vprašanje o Dalmaciji, ki jc črez noč postala za Madjare važna in interesantna. Sedaj se je začela dajati važnost onemu pla-toničnemu spominjanju Dalmacije v nagodbi, in seveda, kadar pride na vrsto in razpravo dalmatinsko vprašanje, moralo se bo rešiti v smislu zahtev krone sv. Štefana t. j. v korist Madjarske. Uprav zanimivo je opazovati, kako se sedaj piše v madjarskih časopisih o Dalmaciji, uprav kipi vse brige zanjo ter je posebno dražestuo naivna ogorčenost, s katero se z madjarske strani konstatira stara resnica, da je Avstrija Dalmacijo povse zapustila, izrabljajoča le iz nje in od nje vse, kar je le mogla. Kakor da niso mogli tega poprej videti ali kakor da ne delajo ravno tako i dandanes isti Madjari s sestro Dalmacije — s Hrvatsko. Na kratko povedano, z madjarske strani se je začelo z vso res-nobo zanimati se za dalmatinsko vprašanje na eni strani kot predpogoj za rešitev vprašanja
0 Bosni in Hercegovini, na drugi strani pa kot taktično sredstvo v poravnanju med Cis-in Translitauijo. Hoče namreč pokazati Avstriji, da še ima eno sredstvo, s katerim jo more spraviti v nepriliko. Istina jc, če bi bila Dalmacija v hrvaško madjarski nagodbi tudi mnogo resneje omenjena, a ne samo, da se s tem slepari, s tem se njen položaj v drugi polovici monarhije prav nič ne tangira, še manj pa alterira. Brez Cislitanije, ki jo drži, ni in ne more biti govora o kakem faktičnem rešeuju tega vprašanja. Pač pa je treba priznati resnico, Madjari to dobro vedo
1 sami, pa ker vkljub temu vlačijo to vprašanje v diskusijo, delajo to za to, ker hočejo razun navedenega, da si za vsak slučaj pripravljajo teren tako v Hrvatski kakor i v Dalmaciji.
Dočim sc tako po starodavnem običaju bijejo tretji preko nas in o nas, mi še vedno z enako vztrajnostjo deremo staro kozo, misleči v svoji naivnosti, da se politična vprašanja rešujejo črez noč po stalni formuli. Pri nas je dovolj, izstreliti kako bombo kot devizo, da postane ta deviza potem za „marš-ruto" za vse v dotični stvari in od teh se zahteva, da postavijo svoje misli in uredijo v tako postavljeno formulo. Ker se je nekomu v Dalmaciji n. pr. zljubilo izpustiti frazo: brez Hrvaške nočemo Bosne, tedaj so vsi pozvani, da isto trobijo, dasi jim nihče ne ponuja niti Hrvaške niti Bosne. Naša politika se podi v oblakih ter se hrani s frazami, tira se s čutom, a se ne upravlja z razumom, če tudi ne spominjamo, kako nikjer ne izhaja iz našega dela znamenje, ki bi pričalo o našem — ljudstvu, Človeštvu.
Oglejmo si samo današnje odnošaje v monarhiji. Neporavnani odnošaji med eno in drugo državno polovico, neporavnani med nami in Madjarsko. Madjari napram Avstriji, kakor smo zgoraj videli, porabljajo vse, da dosežejo svoj cilj, prav jim pride celo nedolžno hrvatsko pravo na Dalmacijo, oprijemajo se vsega, da bi nagodba, ki se sklepa, ako ne boljše, pa nikakor ne slabše zanje izpadla. Z eno besedo, Madjari kažejo pri vsakem koraku, da so živi in da se preko njih ne hodi na dnevni red. Z naše strani pa je nasprotno, mi vse prepuščamo slučaju ali usodi, in Če bi se sam grof Khuen ne brigal za povišanje tangente — seveda zaradi svoje vladovine in koristi, a ne za občo korist — odišla bi tudi ta nagodba brez onega beraškega nuncija. I
A koliko večje vrednosti in važnosti bi bil korak narodnega sabora, ko bi ta možato odločil, da brezpogojno pretrga vse iinančno-ekonomske odnošaje z Madjarsko ter da prevzame vodstvo teh poslov v lastne roke. Takšen sklep bi privedel nasprotnike do povse drugačnega postopanja ter bi jih prisilil, ako ne do drugega vsaj do tega, da se ne bi razgovarjali z nami, kakor dosedaj, ko bahato komaudirajo in šikanizirajo ter zrejo s prezirom na one, ki se jim kažejo po milosti njihovega emisara grofa Khuena kot predsednika naroda. Ne smemo se namreč varati s tem, da protivniku iniponuje samo oni, ki se ne da gaziti, niti ne vklanja tilnika pred protivnikom, niti se da izrabljati, a kdor vse to dopušča ali dela, o tem nihče ne računa kot o človeku. Tudi o nas kakor o narodu nihče ne računa, temuč le kvečjemu kakor o objektu izsesavauja.
Poleg gornjega uvaževati bi bilo še eden moment, ki bi imel važnost, ako bi se z naše strani postopalo tako, kakor smo omenili. Hrvaška ima s svojo pravico obnavljanja in sklepanja finančne nagodbe v rokah sredstvo, s katerim mora bolj krepko kot vsaka druga narodnost napraviti neugodnosti Madjarski. Hrvaška ima pri obnavljanju tinančne nagodbe priliko, da se postavi popolnoma na noge paritete, in da z ednakim pravom stavi zahteve kakor Ma-djarska.
A ker se to ne zgodi, je samo zato, ker smo tako nizko padli, da se nižje pasti ne more. V tej svoji paritetni poziciji mogli bi, ako bi bili kaj vredni, tako zavoženi položaj v monarhiji porabiti sebi v korist, ker samo eden poskus po finančno ekonomskem odcepljenju dal bi Madjarom misliti, ne bliža li se tukaj nadaljna posledica državnopravnoga odcepljenja. A z druge strani državne polovice se itak ne gleda s posebnim do-brovoljem na položaj Madjarske in na bahatost Madjarov. Mesto vdajati se Madjarom brezpogojno in ponavljati za njimi njihove fraze o bratstvu in posestrimstvu dežel, trebalo bi jim pri vsakem vprašanju nametati pravih resnic.
Ko bi namesto dokazov o edinstvu naših interesov z njimi oni slišali, da so naši interesi popolnoma drugje, da Dalmacija ne želi in ne potrebuje njene Štefanove krone, pa da tudi Hrvaška bi si mogla najti drugje zaslombe, če bi se jim povedala resnica, da po današnjih razmerah soditi bi združitev Dalmacije v to polovico značilo, izročiti jo barbarski eksploataciji, ubiti v njej edino ono, kar še ima — moralo njene inteligence, kakor je to v banovini, ker Dalmacija banovine ne bi moralno povzdignila, pač bi banovina njo moralno ubila. Verus.
Bob iz Kranja!
(Ocvrt po naših sodiščih.)
Vitrix causa placuit diis, sed vieta Catoni.
I.
O zanimivi sodni razpravi gospoda Rudolfa Kokalja smo kratko že poročali. Sodišči sta mu odrekli vsako zadoščenje, zategadelj je naša dolžnost, da se za moža, ki je bil kruto razžaljen na svoji časti, zavzamemo, dasi so mu sodniki odrekli vsako satisfakcijo. Pa to nič ne de, ker nas skušnja uči, da se tudi sodniki časih zmotijo, in to posebno tudi sodniki našega prestavnega c. kr. deželnega sodišča.
Ali vzlic temu, se mora v poštenem človeku napeti vsaka žila proti temu, da bi tako očiten in premišljen komplot proti časti poštenega človeka ostal brez kazni; komplot, ki je meril na to, ter bil tudi sposoben v to, da se gospodarsko ugonobi politični nasprotnik! Če bi take brezvestnosti ne bile kažnjive, potem bi morali obžalovati usodo, katera nas je postavila v Avstrijo — in ne na Kitajsko!
Kaj je iz aktov jasno razvideti ?
Stvar se da kratko tako-le povedati:
V Kranju živi mlad mož Rudolf Kokalj, ki si v potu svojega obraza po steno služi kruh sebi in svoji družini. Njegov posel je tak, da takorekoč živi od javnega zaupanja. Če se mu to zadnje ukrade, vzame se mu gospodarsko življenje. Imel je zraven svojega obilega posla še postranskega posla pri obilih društvih, kateri posel pa je, kar je samo ob sebi umevno, opravljal brezplačno. Pri tem se mu je primerila nesreča, da je dva za društvo
»mestne godbe« prejeta zneska pozabil vpisati in to v prvi vrsti zategadelj, ker sta mu bila izven njegove pisarne izročena. Mej tema zneskoma nahajal se je znesek 100 K, ki se je redno vsako leto dobival od požarne hrambe, in ki je bil takorekoč jedna glavnih dohodkov mestne godbe. In tem pomenljivejši dohodek, ker se je redno in zanesljivo vsako leto ponavljal, tako da je društvo na njega računati smelo in moglo.
Ima pa v govoru stoječi mož nekaj strastnih političnih in ob jednem osebnih sovražnikov, med katere spadajo v prvi vrsti France Omersa, Kari liorijan, Ferdi nand Hlebš in France Sajovic, vsi štirje dekadentne eksistence Kranjskega mesta.
Ti pošteni gospodje dobili so po novem letu »mestno godbo« v svoje roke; v tisti dobi bi bili pa radi dobili v roke tudi okrajno bolniško blagajno, pri koji je opravljal službo blagajnika njihov politični nasprotnik Rudolf Kokalj. To blagajniško mesto jih je tem bolj v oči bodlo, ker je plačano s 1200 kron. Omenjena četvorica belila se je torej noč in dan glavo, kako bi se dalo Rudolfa Kokalja odpraviti iz bolniške blagajne, in kako bi se mu dalo odjesti plačana služba blagajnika, za katero se je posebno Ferdinand Hlebš svoj čas krčevito potegoval.
Tu pa je omenjeni človekoljubni četvorici prišel nasproti slučaj.
Rudolf Kokalj izročil je bil pri svojem odstopu od mestne godbe vse knjige svojim naslednikom, in današnjim nasprotnikom rekoč: preglejte in potem mi ob svojem času plačajte,   kar mi gre!
Tu si je namreč treba v spominu obdržati, da je bila mestna godba v tistem času pasivna, in da je bil Rudolf Kokalj, da je moglo društvo dalje vegetirati, založil precej svojega denarja. BI je resničen upnik »mestne godbe«, in to tudi tedaj, če bi se bila vpisala oba zneska, katera po raslogih prve sodbe toliko prahu v zdi guje ta!
Malo časa pred volitvami v bolniško blagajno opazili so današnji oproščenci, da se redni vsakoletni dohodek 100 K ni vpisal v blagajniško knjigo »mestne godbe«. Sedaj ga imamo! so od veselja vzkliknili, ter si meli od radosti poštene roke. Skovali so načrt, ki diši in smrdi po hudobiji, po katerem pa so se vestno držali.
Najpoprej so si bili ti gospodje v zavesti, da bode Rudolf Kokalj, ako se ga opozori na blagajniško pomoto, odgovoril: dobro, odračunajte od moje tirjatve, ker je leta višja od 100 K! Omenjeni go spodje so se prej kot ne bali, da bi jim tika kompenzacija hodila v kvar pred kazenskim sodnikom, in zategadelj so se požurili, da so Rudolfu Kokalju izplačali celi saldo, dasi so takrat že vedeli, da se 100 K ni vpisalo v knjigo! O tem Rudolfu Kokalju tudi besedice črhnili niso, ker so vedeli, da bi bil on, kot pravi poštenjak, takoj pomoto poravnal in da bi oni vsled tega prišli ob veselje kazenskega preganjanja.
Takoj na to so sklicali odborovo sejo, v kateri so se posvetovali pod vtisom, da je kazenska ovadba nekaj odioz-nega. Da bi torej odij no padel na celi odbor, izsrečkan je bil France Omersa, ki je omenjeni odij tem raje prevzel na junaško svojo ramo, ker je osobni sovraž nik Rudolfa Kokalja.
Vložil je ovadbo pri kazenskem sodišču v Kranju, po gostilnah po mestu okrog pa je še isti dan razbobnal, daje Rudolf Kokalj mestno godbo za 100 K ogoljufal.
Kmalu na to sta vložila tudi Kari Florijan in Ferdinand Hlebš svojo posebno ovadbo pred kazenskim sodiščem v Kranju.
In g. France Ksaver Sajovic pa je drl še celo pred državnega pravdnika v Ljubljano ter vložil ondi posebno svojo ovadbo.
Kar se je dalo torej storiti z ovadbami na kazenske oblastnije, se je storilo, samo rabeljnu na Dunaju se ni pisalo, da bi bil takoj pri roki, kadar bi se Rudolf Kokalj obešal! Da se ni pisalo, se nam pri teh omenjenih »gospodih« vidi čudno, ker so vendar na vse, prav na vse mislili!
Mislili so na ovadbe pri kazenskem sodišču, ter dosegli v tem pogledu najlepši rekord!
Mislili so na občinstvo v Kranju. Da bi to ovadbo napačno ne tolmačilo, razkričali so po gostilnah, da so Rudolfa Kokalja ovadili, ker je mestno godbo goljufal za 100 K!
Misli i i bo tudi na bodočo volitev v okrajno bolniško blagajno, in zategadelj so hoteli za to volitev iz svojih ovadb skovati največje koristi. In v ta namen razobesili so pa časniških glasilih svoje stranke celo zadevo in pisali so o nji dolge članke: z jedno besedo s Kranja do Ljubljane je zadonelo: Rudolf Kokalj, ki kot zavarovalni agent dobiva denar v roke in ki je imel v rokah blagajno okrajne bolniške blagajne, je malverzant, ali pošteno po gorenjsko povedano, je goljuf!
Mislili pa so sedaj oproščeni poštenjaki na najširšo javnost, in po voditelju svoje stranke sprožili so krvavo interpelacijo do ministra notranjih zadev in od Ljubljane do Dunaja je odmevalo: Rudolf Kokalj je malverzant!
V tem pogledu mora vsak, ki objektivno misli in sodi, pripoznati, da so nasprotniki iz nedolžne računske pomote skovali, kar se je sploh največ skovati dalo! Mnogovrstnost naklepov, s kojimi so nasprotniki skušali uničiti pošteno ime svojemu someščanu, je naravnost občudovanja vredna! Pred sabo imam«) vzorno societas delinquendi, koja ima obilo satanskega na sebi!
Sedaj pa, ko se je pred kazenskim sodiščem vse ponesrečilo, sedaj, koje Rudolf Kokalj prenesel vse muke kazenskega preiskavanja, in kar je še hujše, tudi vse muke javnega pisarjenja, govoričenja in šepetanja, sedaj so ostudni de-nuncianti igrali nedolžne jarce, ter so se unisono izgovarjali: mi nismo nič hudega nameravali in nič hudega mislili!
In sodišča so jim to verovala!!
V LJubljani, 12 julija. Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor je bil radi klerikalnih škandalov zaključen, drugod pa delajo deželni zbori neumorno. Moravski deželni zbor ima celo večerne seje, da dovrši svojo obširno nalogo. V češkem deželnem zboru se dela takisto marljivd. Predlog legitimacijskega odseka, naj se vsenemški poslanci dr. Schalk, \Viist, Klie-mann in \Volf izroče sodiščem, je bil sprejet. Vsenemški škandali se torej preselijo iz politike v sodišča, boj med Scho-nererjem in \Volfom zapusti parlamentarno torišče in sodišča dovrše sramotne pojave med Vsenemci na korist konkurenčnih nemških naprednih ali nemško-nacionalnih strank. V gališkem deželnem zboru so Malorusi že opustili obstrukcijo, dasi imajo zanjo dovelj povoda, dočim kranjski klerikalci niso imeli nobenega. Nižjeavstrijski, gornjeavstrijski, solnogra-ški, štajerski, tirolski, istrski in dalmatinski deželni zbori poslujejo vztrajno in plodonosno, le kranjski počiva po zaslugi dr. Šusteršica in tovarišev, dasi bi bilo ubogi Kranjski deželnozborskega zasedanja nujno treba. Kranjski klerikalci so pač najbrezveatnejši in najlenejši v vsej državi.
Nagodbena pogajanja v teku.
Nagodba bo baje že v kratkem sklenjena. Nepričakovano seje zgodilo. Ogrski ministrski predsednik Szell, trgovinski mi nister Lang in poljedelski minister Da-ranyi so prišli na Dunaj ter so imeli v četrtek dopoldne in popoldne sejo z avstrijskimi ministri. Seji sta imeli vspeh, da se je začelo že 3. čitanje carinskega tarifa. Poročevalci se snidejo 23. t. m., med tem pa se doženejo še posamezna resortna vprašanja, ki so v zvezi z gospodarsko nagodbo. Poročevalci so dobili od ministrov instrukcije, tako da se bo vršila že v kratkem zaključna konferenca. Tako se dožene nagodba vendarle, dasi se je zdelo, da sta stališči vlad nezdružljivi ter da postane žrtev nesloge ali Szell ali Koerber. Politično nasprotje med mini strskima šefoma se je razvilo že v oseben konflikt. Pogajanja so se docela nehala, in Koerber s Szellom sploh ni več občeval Cesarjevo posredovanje pa je izpremenilo mahoma ves položaj ; pogajanja so se obnovila ter skoraj že dovršila. Kdo je na koristi, Koerber ali Szell, danes še ni
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu
Narodu" St 158. dne 12. Julija 19P2.
znano. Bržčas sta morala odnehati oba ter se je sklenil kompromis. Za Avstrijo ni bil položaj še nikdar tako ugoden, saj se je javnost že sprijaznila z mislijo, da se carinsko odločimo od Ogrske. Nagod bena kriza se je razkadila, a gotovo niso avstrijske gospodarske koristi ničesar pridobile.
Kdaj bo Edvard VII. kronan?
Iz Londona prihajajo različne vesti o zdravstvenem stanju kralju. Trdi se, da se bo moglo vršiti kronanje že 9. avgusta ali vsaj tekom avgusta, drugi pa menijo, da bo treba kralja še drugič operirati. Prva rana je še vedno odprta ter se gnoji. List »Lancet« piše: Kralj spi izvrstno; vspavajoča sredstva se sploh nikdar niso rabila. Njegovo zdravje je v splošnem izborno ter je vedno dobre volje. Vse neugodne vesti o njegovem stanju so neresnične. Niti sence kake nevarne tajne bolezni ni več. »British Medical Journal« piše, da zdravljenje hitrejše napreduje kakor se je pričakovalo. A rana je še globoka ter jo zdravijo od znotraj. »Liverpool Daily Post« pa piše, da bo možno šele koncem tega tedna reči, ali ne bo potrebna še druga, manje nevarna operacija. »Times« poroča, da bo kralj kronan v avgustu, če se ne pripeti kaj nepričakovanega. Kralj bo najprej kronan, potem pa pojde za daljši čas v kako zdravilišče, kjer bo prost vseh skrbij. Ceremoniel kronanja se bo skrajšal kolikor možno, parad se kralj ne vdeleži, nego pojde le v cerkev. »Standard« pa piše, da o kronanju ni možno govoriti, če se ceremoniel še tako skrajša, kajti človek z odprto, gnojno rano se sploh ne more vdeležiti napornega kronanja.
Najnovejše politične vesti.
Glede renunciacije nadvojvoda Frana Ferdinanda. Mlado-češki poslanci so predložili včeraj deželnemu zboru predlog, naj se naznanijo tudi češkemu deželnemu zboru otroci prestolonaslednika s kneginjo Hohenberg.
— Zboljšanje plač gališkemu učiteljstvu je sprejel deželni zbor v drugem in tretjem branju. — V nižje-avstrijskem deželnem zboru je prišlo včeraj med Vsenemci in kršč. socialisti do hrupnih škandalov ter se je morala seja zaključiti. — Italijanske finance so jako ugodne ter znašajo državni dohodki 1472 milijonov lir, tedaj za 22Vj milijona lir več kot je bilo pro-računjenih. — Tretje branje avtonomnega carinskega tarifa bo baje trajalo samo en teden. V začetku avgusta se vrše zopet ministrske seje, potem pa se podasta oba ministrska predsednika poročat k cesarju v Išl. — Potovanje italijanskega kralja Včeraj se je peljal kralj skozi Inomos proti Franzesfeste inkognito, zato ni bilo nikjer sprejema. Danes zjutraj je dospel v Berolin. — Nemiri v Južni Ameriki. V Panami so se združili vstaši iz Nikaragve z onimi v Kolumbiji. — Kongres zoper trgovanje z dekleti se bo vršil meseca avgusta v Parizu. Zastopana bo tudi Avstrija. — Zgodovino južnoafrikanske vojne piše bivši predsednik Kriiger. Razodel bo tudi svoje zveze  z evropskimi državami.
— Poroka črnogorskega princa Mirka s polkovnikovo hčerjo Natalijo Konstantinović se je vršila včeraj na Ce-tinju. Srbski kralj ni poslal svojega zastopnika. — Kardinal dr. Schlauch, škof v Velikem Varaždinu, je včeraj umrl.
— Angleški kralj je podelil nadvojvodi Franu Ferdinandu veliki križ podveznega reda. — V prilog poljskemu jeziku. Na Vestfalskem je policija prepovedala shod poljskega telovadnega društva, ker je bila napovedana poljščina kot obravnalni jezik. Na pritožbo Poljakov je sodišče prepoved zavrglo, obsodilo policijo na stroške in odškodnino 100 mark društvu, z motivacijo, da ni nemščina na Nemškem edini obravnalni jezik. —
Oklic.
Slov. akad. mladina si je postavila za velevažno nalogo, delovati v prihodnjih počitnicah med ljudstvom. Ne le buditi narodne zavesti v različnih krajih naše domovine, ne le prirejati nepolitične veselice v zabavo ljudstva, ampak tudi dajati slovenskemu ljudstvu večje duševne hrane, izobraževati ga in izomikati.
Zato je sklenila slovenska akad. mladina prirediti dne 3. avgusta t. 1. v zvezi z dijaškim shodom, ki bo služil v medsebojni pogovor dijaštva samega in na katerem se bode razpravljalo o naših principielnih težnjah, tudi velik ljudski shod, ki postani nekaka manifestacija za slovensko vseučilišče.
Ni še dolgo, kar je bilo to vprašanje na dnevnem redu v naši javnosti, ni še dolgo, kar se je skoraj ves slovenski narod s tako vnemo zavzel za ustanovitev kulturnega središča, ni še dolgo, kar se je v državni zbornici razpravljalo o za nas tako velepomembnem vprašanju, in vendar se zdi, kakor da hoče to vpraš nje zopet zaspati, zdi se, kakor da hoče iskra, ki se je zanetila, zopet ugasniti — morda zopet za dolgo dobo.
Toda tega ne moremo in ne smemo pustiti. Zanimanje za ustanovitev lastnega vseučilišča ne sme izginiti, mora ostati živ in bistven del duševnega življenja celega našega naroda.
To hoče slov. akad. mladina doseči s tem, da prireja na različnih krajih naše domovine shode, na katerih se bo raz pravijalo o tem vprašanju. Hoče pa tudi, da se priredi jeden glavni shod za celi Spodnji Štajer, na katerega naj bi prišli zastopniki ljudstva celega tega ozemlja, da se tako javno in jasno ter krepko manifestirajo naše želje glede vseučilišča, ki jih hočemo ponavljati vedno in vedno.
In tak shod se hoče prirediti, dne 3. avgusta t. 1. v Šmarju pri Jelšah. Poleg vprašanja slov. vseučilišča so pa na dnevnem redu tudi druga, istotako aktualna vprašanja, in sicer vprašan|a o slov. šolstvu na Spodnjem Štajerskem in pa politični in gospodarski položaj spodnješta jerskih Slovencev.
Shod se bo vršil popoldne in sicer pod milim nebom; zvečer pa se priredi veselica.
Kakor je razvideti, bo shod velevaž-nega pomena. Zato poživljamo že danes rodoljube cele Spodnje Štajerske, da že sedaj začno med ljudstvom delovati na to, da pride na shod kolikor največ ljudstva, da bode shod postal res sijajna manifestacija vseh spodnještajerskih Slovencev.
Poživljamo pa ob enem vse druge Slovence, da se pripravljajo že sedaj na to. da se udeleže shoda in tako pokažejo z nami vred, da je ustanovitev slovenskega vseučilišča volja celega slovenskega naroda in pokažejo ob enem, da se živo zanimajo za kulturne in gospodarske težnje spodnještajerskih Slovencev.
Upati je in slov. akad. mladina se zanaša na to, da se bodo manifestirale na tem shodu jasno ter krepko želje in zahteve slovenskega naroda.
Pripravljalni odbor.
Izpred sodišča.
G. deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj sledečim obravnavam deželnega sodišča:
1. Tudi nekak „anarhist". Pred nekaj meseci je v pisarni rudniškega uradnika Benjamina Detele v Kisovcu eksplo dirala dinamitna patrona. Gotovo je, daje bila ta eksplozija nalašč provzročena, in sicer z namenom, ubiti g. Detelo. Ta je bil slučajno v sosedni sobi, tako da atentat ni druge škode napravil, nego ob zi-dovju Iskali so storilca, a našli ga niso. Uradnik Detela je prišel kmalu nato, 11. prosinca, v Potoški vasi pri Zagorju z 1. 1851. rojenim bivšim posestnikom Janezom Kudrom, p. d. »Hanzeljnom« skupaj. Od kar je Hanzelju posestvo pogorelo, je mož revež in si služi kruh kot rudniški delavec ali sploh kot dninar. Ker je bil takrat ravno brez posla, je prosil Detelo, naj mu da delo. Detela pa mu reče, naj gre k ravnatelju. Nato se je Kuder, ki je bil očividno pijan, zjezil in pretil: »Vi mi nočete dati dela, on mi ga noče dati — bo pa še enkrat počilo . . . .« Za to nevarno pretenje je bil tožen. Po zagovoru dr. To-minšeka, ki je opozarjal posebno na dejstvo, da je bil toženec polnopijan, obsodilo ga je sodišče le na 14 dni zapora s postom na teden.
2. Figar in Figarica se imenujeta po domače 371etni gostač Luka Po-dakar in njegova žena Marija iz Kamnika. Zadnjič sta hotela goljufati. Figar je svojo ženko dobro poučil in ženka je ubogala ter šla v Kranj. Tam je na trgu kupila 72 kg pšenice. Šla je in pripeljala to pšenico tvrdki Majdičevi v prodajo. Skladiš-ničar jo je kupil in napravil listek, da bi ji blagajnik izplačal svoto. Blagajna pa je v pisarni, oddaljeni od magacina. Med potjo je Figarica vzela svinčnik in napravila iz 72 kg — 722 kg. Žal, »pogruntano« je bilo dobro, a ujeli so jo precej. Najprve je dejala, da jo je njen mož »inspiciral«, a pozneje je to tajila. Gosp. MajdiČ je pri natančnem pregledovanju našel več takih listkov; ni se pa moglo dokazati, li je vse te goljufije provzročil Podrekar ali ne. Figar bode sedel 4 mesece v težki ječi, Figarica pa dva meseca. Postila se bosta vsakih 14 dni.
Dnevne vesti
V Ljubljani   12 julija
— Osebne vesti. V VIII. činovni razred so pomaknjeni profesorji gg dr. Ivan Tertnik na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, JoipWentzel na realki v Ljubljani in Ivan Le i s na drž. gimnaziji v Kočevju.
— Občinski svet ljubljanski ima prihodnji torek, 15. t. m. ob petih popoludne izredno sejo.
— Šusteršič — pogorel. Poli tični generalni vikarij našega škofa, dr. Šusteršič je zagazil zopet v lepo blamažo. Ta blamaža je toliko izdatnejša, ker se mu je primerila pri državnem sodišću in ker je ž njo pojasnjeno, kakšen humbug je ta isti Šusteršič uganjal po državno zborskih volitvah. Klerikalci so hoteli pri državnozborskih volitvah uprizoriti velik »coup«: spraviti so hoteli mej vo lilce mestne skupine vse črno kmetskih volilcev. Poskusili so to v Ribnici, kjer so imeli na razpolaganje ribniškega župana. Tam so med mestne volilce vpisali vse polno kmetov iz oko liških vasi, češ, ker so te vasi del ribniške občine, imajo tudi njih prebivalci v trgu volilno pravico. To je bilo nekaj popolnoma novega in v nasprotju tako z duhom zakona, kakor tudi z dosedanjo prakso. Zakon določa, da imajo mesta in trgi svoje posebne po slance, zastopnike mestnih in trških interesov, in zato popolnoma proti duhu tega zakona, dabite mestne volilce majorizirali vaščani, ki ne stanujejo v dotičnih mestih in trgih samih, ampak so tem občinam le priklopljeni iz upravnih ozirov. Na tem stališču je vedno stala vlada in vse stranke na Kranjskem, tudi klerikalci. Šele pri zadnjih volitvah so klerikalci prišli na drugo misel, to pa v nadeji, da za m o rejo na ta način kar več mestnih mandatov dobiti v svoje roke. Dosedanja praksa — in pri tej ostane tudi v naprej — je bila ta, da kmetske vasi, tudi če so priklop lj ene kaki mestni ali trški občini, ne volijo v mestni skupini, nego s kmetskimi občinami. Tako je bilo z vasmi, ki spadajo k Vrhniki, tako z vasmi, ki spadajo h Krškemu, tako z vasmi, ki spadajo h Kamniku, tako z vasmi, ki so spadale k Škofji Loki in tako tudi z vasmi, ki spadajo k Ribnici. Te vasi, dasimestnim občinam priklop-lj ene, so vedno volile s kmetskimi občinami, in klerikalci so bili doslej vedno zadovoljni s tem in priznavali to tolmačenje zakona kot pravilno. S tem torej, da pridobe klerikalci s pomočjo kmetov nekaj mestnih mandatov, ne bo nič. Šusteršič je blamiran in sicer toli občutnejše, ker je po državnozborski volitvi po »Slovencu« strahovito razsajal, ker ribniški okoliški kmetje niso volili v trgu, in napravil celo protest proti izvolitvi p08l. Plantana. Državno sodišče mu je sedaj pojasnilo stališče. Svojo bla mažo naznanja dr. Šusteršič v sinočnjem »Slovencu« silno previdno, tako da tisti, ki cele zadeve ne pozna, niti ne ve, za kaj se gre in niti ne sluti, da se gre za stvar naj d a 1ek o sežnejšeg a pomena, kajti razsodba državnega sodišča ne pomeni nič manj, kakor da klerikalci nikdar nedobe mandatov mest in trgov v roke. Ako bi bil Šusteršič zmagal, bi bila ta zmaga v sedanjih razmerah za napredno stranko prava katastrofa. No, mi glede izida nismo bili v dvomih. Šusteršič sicer trdi v »Slovencu« da so bili sodniki različnega mnenja, a nam se zdi, da je to »farba-rija«, kajti državno sodišče je že opetovano na razne pritožbe iz Moravske in — če se ne motimo — tudi na pritožbo iz Žalca razsodilo v istem smislu kakor sedaj.
— Svindel z volilno reformo.
Kako ordinaren švindel uganjajo klerikalci z volilno reformo, se vidi tudi iz tega, da niti dva klerikalca ne govorita jednako. V tem, ko je dr. Šusteršič v »Kat. domu« razglasil, da prej ne bo v deželnem zboru miru, dokler se ne uvede splošna injednaka volilna pravica, v tem, ko se delavcem to po celi deželi obljubuje, je pa suhi dr. Brejc v Naklem že vrgel splošno in jednako volilno pravico pod klop in
zahteva le še novo splošno kurijo, kakor jo imamo za volitve v državni zbor. Svoje reteriranje je dr. Brejc prikril z vzdihljaji, da ni nič popolnega na svetu. Brejc zahteva veliko manj kakor Šusteršič, in mislimo, da iz premetenosti, da tako sebe postavi v lepšo luč, češ, zdaj bodo rekli: Brejc je veliko bolj zmeren kakor Šusteršič. Oj, ti klerikalci se med seboj ljubijo kakor pes in mačka in mečejo drug drugemu polena pod noge, če tudi store vae svoje sklepe »soglasno«. Kar se tiče volilne reforme same, smo že tolikrat pojasnili svoje stališče, da nimamo nič dostavljati. Klerikalci naj pridobe Nemce, da sploh dopuste razpravljanje in sklepanja o volilni reformi, p o t e m b o m o govorili d alj e.
— Tako je  prav. Protestnega
shoda minole nedelje se je udeležilo tudi več mož iz selške občine. Nadi somišljeniki v Selcah so tem možem pokazali »Slovenca«, češ, čitajte, kaj pišeta duhovniški list o shodu. Možje so čitali in — strmeli in njihova soglasna sodba je bila: Vemo sicer, da >Slovenec« ne piše zmerom resnice, a da znajo duhovniki tako lagati, tega bi vendar ne bili verjeli. — In možje pripovedujejo zdaj po celi občini o tem slučaju duhovniške lažnivosti.
— Goška afera, kije prišla vsled Jerončičeve ovadbe v nov stadij, je »Slovenca« omamila. To je zares hud udarec, kajti »Slovenčevi« poštenjaki so obrnili zaprtim goškim kmetom hrbet ter za ku-ratovo pomiloščenje zastavili vse sile, da bi pozneje »dobremu ljudstvu« lahko v glavo utepali, da so to nedolžno jagnje, tega »najboljšega duhovnika«, krivični liberalni sodniki obsodili. In ko so vsa kolesca tako dobro namazana, pa pride ta prokleta ovadba, ki se ne tiče le zapeljanih kmetov, marveč tudi g. kurata Ferjančiča in Habetove rodovine. V svoji 154. številki je ubogi »Slovenec« kar iz sebe ter skuša z lažjo in zavijanjem pozornost od naše notice odvrniti. Toda »peklenski informatorji« so dobro poučeni, in kar smo mi pisali, je gola resnica, in ako pobožnega »Slovenca« zanima, mu povemo, da dobiva ovadba vedno širše dimenzije, in govori se, da pride do 70 krivcev pred sodnike! Kaj čuda, da kriče sedaj Habetovi opričniki, da bi trebalo babo (ženo ovadnika Jerončiča) ubiti! In tudi kurat sam se je stresal nad njo, potem se pa še drzne nam popravke pošiljati! In pa stari lisjak, stric Habe! Sakrebelska — sakrebelska!! Strah in groza! In v tem položaju in v isti sapi imajo ti vipavski klerikalci še pogum zadirati se v Hrova-tina, Božiča in dr. Ferjančiča! Dokler trpite po farovžih nečistnike, lažnike in obrekovalce, dokler imate v svojih vrstah možakarje, ki niso vzor devištva in čistosti; dokler postavljate nasproti Hrova-tinu moža, ki si je z grehom celo bogato nevesto pridobil in dokler stojite za sleparjem - voditeljem, nimate najmanjšega povoda napadati odlične naše može, katerim ni nikdar s svojim poštenjem do gležnjev ne sežete! Hrova-tinove pravde še ni konec, in morebiti se prezgodaj veselite; dekan Erjavec in dr. Žlindra sta pa že davno in definitivno ožigosana, in vendar so to še vedno vaši ideali.   Ako gospodo veseli: Na svidenje!
— Volilna preosnova v štajerskem deželnem zboru. V upravnem odseku je pri tozadevni specialni debati v včerajšnji seji zahteval konzervativni poslanec Hagenhofer, naj bi se v novem volilnem redu sprejeli nekateri kraji iz skupine kmečkih občin v ono mest in trgov, nadalje bi se naj število kmečkih zastopnikov zvišalo od 23 na 26. Ker je večina oba predloga odklonila, je izjavil Hagenhofer v imenu svoje stranke, da se ne morejo nadalje udeleževati razprav v ustavnem odseku. Ravno pri teh predlogih bi bilo zelo važno, ako bi bili tudi slovenski poslanci v zbornici, kajti predloga sta se odklonila le z neznatno večino, a baš Slovenci občutijo najhujšo krivičnost sedanjega volilnega reda, ker cela vrsta njihovih trgov, kakor Št. Jur, Braslovče, Podsreda, Podčetrtek, Pilštanj itd. ne volijo v skupini mest in trgov, temuč s kmečkimi občinami, vsled česar v mestni skupini redno prodirajo nemški
I kandidati.
— Izpred sodišča. Dr. Brejc se je pripravljal na obstrukcijo že nekaj tednov prej pred vipavskim sodiščem, kjer je hudo rogovilil. Zraven se je tudi žaljivo obnašal, in le, ker je 9. t. m. obudil popolen kes, bode namesto sodne kazni plačal do 15. t. m. 100 K za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. (Op. ured. Ne verjamemo, da bi bil drugače Brejček dal le vinar za našo družbo.)
— „Obstrukcija v deželnem zboru". V založbi »Narodne tiskarne« je izšla danes brošura, v kateri so popisane dogodbev deželnem zboru in protestni shod. Cena te brošure je 20 vinarjev; če kdo vzame več iztisov, dobi primeren popust. Ta brošura je izdana v namen, da izvedo širši krogi, ki ne čitajo listov, kaj se je godilo v deželnem zboru.
— Kopitarjeva korespondenca. Pripravlja se popolna izdaja Kopitarjevega dopisovanja. Da se zbere gradivo kolikor mogoče popolno, obračamo se do vseh lastnikov Kopitarjevih in Kopitarja tičočih se pisem, da jih blagoiz-volijo poslati bodisi v izvirniku ali pa v diplomatično natančnem prepisu, v porabo gg. izdajateljema, dvornemu svetniku J a g i ć u in Ferd. M e n č i k u (Wien, I., Josefsplatz, Hofbibliothek) Pisma se bodo takoj, ko se literarno porabijo, z zahvalo vrnila lastnikom.
— Abiturientski koncert. Opozarjamo si. občinstvo na današnji koncert učiteljskih abiturientov. Začetek točno ob 8. uri. Po koncertu je ples. — Ker so od več stranij došle reklamacije, da se niso poslala vabila, prosili so nas gg. abitu-rienti, naj objavimo, da se to gotovo ni hote zgodilo, pač pa se je morda postavila kje napačna adresa, kar je pa pri taki obilici (nad 1000) vabil povsem mogoče. Prosijo tedaj oproščenja, ona gospoda pa, ki ni prejela vabil, naj se blagovoli vse eno udeležiti koncerta.
— Državne podpore obrtne nadaljevalne šole. Naučno ministrstvo je za tekoče leto dovolilo podpore naslednjim obrtno-nadaljevalnim šolam in sicer: šoli v Postojni 640 K, v Škofjiloki 660 K, v Kočevju 760 K, v Krškem 580 K, v Kranju 700 K, v Ljubljani 4600 K, v Metliki 820 K, v Tržiču 780 K, v Radovljici 800 K, v Ribnici 700 K, v Novem mestu 900 K, v Kamniku 780 K, v Šmart-nem pri Litiji 600 K, v Toplicah-Zagorju 480 K in v Št. Vidu nad Ljubljano 900 K.
•v J
— Šolska razstava oddelka za umetno vezenje in čipkarstvo na tukajšni c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli, o kateri smo v včerajšnjem listu poročali svojim čitateljem, bode odprta v nedeljo, dne 13. julija od 9. do 1. ure, v ponedeljek, dne 14. julija, pa od 9. do 1. dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne in sicer v šolskem poslopju (Zatiški dvorec, Stari trg 34) Na razstavo opozarjamo posebne naše žensko občinstvo, ki bode imelo mnogo prilike, ustvariti si sodbo o uspehih zavoda na polju ženskega risanja in umetniških ženskih ročnih del.
— Za pesnika Dragotina Ketteja nagrobni kamen je dosedaj nabranih 56 K 50 v. Ti prispevki so došii prve čase po naznanjeni prošnji v našem listu. Sedaj sta pa že skoro dva meseca minula, odkar je bil poslan zadnji denar. Obračamo se torej zopet do našega rodoljubnega občinstva s prošnjo, naj se blagovoli spomniti zapuščenega groba rajnkega Ketteja. Zadostuje 120 K, manjka torej še 63 K 50 v. Zaslužnemu pesniku bi radi postavili prijatelji nagrobni kamen še letos za Vsesvete.
— Družba sv. Mohorja praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka.
— Nagloma umrl je znani vele-tržec in posestnik g Ignacij "VVutscher na Dol Brezovici pri Št. Jerneji. Bolehal je sicer že dlje Časa, a včeraj našli so ga mrtvega pred hišo v naslonjaču ležečega. Pokojnik je bil pač še »stari Kranjeca, a vedno naprednega mišljenja ter jako kon-cilianten mož. Šentjernejski občini je več let županoval, bil načelnik okr. cestnega odbora, predsednik krajnega šolskega sveta ter krajni šolski nadzornik. N.vm. p.!
— Iz Domžal se nam piše: Na »Slovenčeva« umazana natolcevanja, s katerimi nas je obsul v Št. 150. in pretočeni četrtek, ne bodemo dosti odgovarjali. V prvemu omenjenih spisov trdi, da
bo bile Domžale nekdaj lepa slovenska vas, a sedaj ao v rokah Tirolcev. No, potolažite se, gospodje okrog »Slovenca«, s tem, da sede v občinskem odboru možje, katerim je vedno pred očmi sveta dolžnost, skrbeti za blagor občine, ne za blagor taistih, katerih prvi čin bi bil, pogrezniti občino v velikanske dolgove. Pri volitvah so klerikalci računali na zmago, a uverjeni naj bodo, da te še dolgo, dolgo ne dosežejo — kajti dokler vodi občino mož župan g. Janežič, kateri je popolnoma nepristranski, toliko časa zadovoljne so lahko vse stranke. Nadalje joče »Slovenec« v četrtek, zakaj nimamo v Domžalah cerkve, a omenja ob jednem, da Lož nima župnije. Zidanje nove cerkve, župnišča, kaplanije, nakup posestev, kavcija za verski zaklad, odkup od župnije v Mengšu, no, tu je račun, s katerim bi klerikalci osrečili domžalsko občino v slučaju, da zmagajo. Mi smo verni kristjani in kot taki zadovoljni s cerkvico na Go-ričici, a če so klerikalci res tako velikodušni, položi naj eden ali drugi 200.000 K in domžalski liberalci peli mu bodemo večno slavo, kajti potem šele bodemo srečni čez vse meje. Toliko za danes, a prihodnjič kaj več.
— Diletantska gledališka društva na deželi zahtevajo vedno pogostejše novih, lahkih in krajših iger za svoje predstave. Ker so nove igre le v rokopisu, jih ni lahko in ceno dobiti. Temu nedostatku odpomore narodno zaslužna tiskarna A. Gabršček v Gorici. Še letos začne izdajati »T a 1 i j o«, ki prinese v skupnih zvezkih po več igric, primernih za manjše in večje odre. I. zvezek Ga-brščkove »Talije« izide v 2 mesecih ter prinese 5 iger.
— Slavnostni koncert priredi v proslavo 401etnega učiteljevanja oziroma 251etnega nadzorovanja gosp. Antona Jeršinovća učiteljstvo slovenskih in utrakvističnih šol kočevskega okraja s prijaznim sodelovanjem ribniških in veliko-laških dam in gospodov pod vodstvom nadučitelja Jos. Pavčiča na predvečer konferencije, t. j. 15. julija 1902 v Ribnici v prostorih g. hotelirja Arkota. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Ustop prost le vabljenim.
— VII. avstrijski vinarski kongres se bo vršil od 14. do 17. septembra t. 1. v Kremsu ob Donavi. O stanju vinogradništva na Kranjskem bo po ročal vinogradniški nadzornik g. B. S kali cky iz Novega mesta.
— Gorelo je te dni pri posestnici Marjeti Smolnikar v Ravnah v kamniškem okraju. Ogenj je tudi uničil hišo in gospodarska poslopja soseda Jakoba Korošca. Škode je 3200 K. Marjeto Smolnikar so zaprli, ker je sama zažgala, da dobi za varovalnino. Oj, to naše dobro katoliško ljudstvo!
— Toča. Dne 7. julija med 1. in 2. uro je pobila toča in ogromne škode napravila po vsej šentjernejski ravnini. Najbolj so prizadete vasi ob Krki. Ubogi kmet! Letos se je obetala prav dobra letina, a ta nesreča je vse nade revnega kmetica uničila.
— Podaljšanje brzojavne službe v Krškem. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od dneva 13. t. m. do 20. avgusta t. 1. vršila popolna podnevna brzojavna služba.
— Okrajna učit. konferencija za logaški okraj se je vršila dne 9. t. m. v Gor. Logatcu. — O tem poročamo sledeče: Po temeljitem poročilu g. J. Thuma, okraj. šol. nadzornika v šolstvu sploh tega okraja, sledilo je poročilo: Kako poučuj učitelj zgodovino o ljudski šoli, da vzbuja v otroških srcih patriotizem. Nalogo sta izborno rešila gdč. Josipina Šusteršič — Sp. Idrija in g. J. Novak — Idrija. Pripomniti moramo, da je posebno ugajal referat gdč. Šuster šič — kajti jezik tega referata je bil naravnost »klasičen«. Tu se je videlo, daje tudi slovenščina dospela tako daleč, da se ga lahko i nežen spol poslužuje mesto blažene nemščine v vseh zadevah. Nato se je vršila volitev v razne odseke, namreč: v knjižnični odbor so bili voljeni: gdč. E. Pehani, gg. A. Pin, Iv. Šega, Jos. Tunk — Dol. Logatec in g. L. Pun-čuh — Gor. Logatec. — V stalni odbor pa: gg. J. Benedek — Planina, II. Likar — Grahovo, B. Repič — Unec, Iv. šega in Jos. Tunk — Dol. Logatec. Koncem
konferencije volili smo delegate za deželno učiteljsko konferenoijo. Oddanih je bilo 42 glasov, kajti »Slomškarji« so se vzdržali volitve, ker so vedeli, da — kjer ni nič — pa ni nič. Od teh glasov so dobili gg. Iv. Šega — Dol. Logatec 39 glasov; Jos. Benedek — Planina 36 glasov in L. Perko — Gor. Logatec 34 glasov. Konferencijo je počastil s svojo navzočnostjo preljubljeni vodja okraj, glavarstva g. pl. Detela.
— V Ilirski Bistrici umrla je Helena Hrvatic, vdova c. kr. finance stražnika, 87 let stara. Umrla je od 1855. leta naprej, torej celih 47 let, vživala pokojnino, dosti let po 16 krajcarjev na dan, poslednja štiri leta po 400 K na leto.
— Pomenljiv sklep slovenske posojilnice. Občni zbor okrajne posojilnice v Ljutomeru je sklenil, naj se od čistega dobička za leto 1901., 4699 kron 36 stot, porabi polovica za premoženje rezervnega fonda, polovica pa se naloži kakor ustanovni fond za slovensko meščansko šolo vLjutomeru! Izvrstna misel!
— Iz Žalca. Kakor je bilo že zadnjič omenjeno, priredi se dne 24 julija t. 1. veliki skupni prijateljski izlet na Mrzlico k Hausenbichlerjevi koči, kjer se bode blagoslovil križ. Ob 5 uri bode v Grižah sv. maša, ob polu 6. uri je od hod iz Griž, sredi pota pri Berglezu od mor in okrepčanje, ob 11. uri blagoslov-ljenje križa, potem razgled po divni čarobni panorami, prosta zabava in počitek. Izletniki iz Ljubljane, Trbovelj. Dola, Hrastnika in Laškega naj pridejo poljubno od one strani, da se le na Mrzlici sni demo in stisnemo prijateljske roke ter pozdravimo kot pozdravlja brat brata. Za dobro domačo kapljico bode preskrbljeno, jedila pa naj vzame vsakateri izletnik seboj. Ker bode ravno ta čas planinska flora v najkrasnejšem cvetju, pač naj ne zamudi, komur pripušča čas, da pohiti ta dan na Mrzlico občudovat rajsko lepoto naših planin in se zabavat in razveseljevat par uric med prijatelji svojimi.
— Stavka. V Skednju pri Trstu so ustavili delo delavci v livarni kranjske industrijske družbe.
— Staro gimnazijsko poslopje. Kakor znano, se je mestna občina zelo zavzemala za to, da bi erar prostor, kjer stoji staro gimnazijsko poslopje, prepustil mestu, da se tam napravi tržnica. Mesto je ponujalo v zameno drug prostor, ministrstvo pa je to ponudbo odklonilo in bo najbrž novo gimnazijo zidalo na tem prostoru.
— Schupeučev zid so te dni pričeli res podirati in bo v par dneh le še kup — šute. V petek so jetniški pazniki pri razkopavanju našli v tem zidu mnogo škorpijonov, ki bi se bili, da se niso uničili, razlezli po bližnjih hišah.
— Mejnarodna panorama. Francozi so ponosni na svojega mogočnega zaveznika in zato so pripravili carju, ko je 1. 1896 posetil Pariz, najsijajnejši sprejem. Prizore izza tega sprejema vidimo v panorami, ki bo s to serijo otvor-jena do 15 t. m., potem pa se za dva meseca prekine.
— Zaprli SO katoliškega kramarja na Jezici Miho Kralja, ljubljenčka našega »Slovenca«, ki je šel zanj z veliko vnemo v boj, ko smo poročali o Kraljevem tihotapstvu. Pri Kralju je pred kratkim gorelo in sumi se, da je Kralj sam zažgal.
— Tatvina. G. Ferdinand Stare, c. kr. sodni svetnik v pokoju, je oddal dne 9. t. m. na postaji v Lipeku svoj potni kovčeg na železnico in ga je dne 10. t. m. popoludne na tukajšnjem južnem kolodvoru prejel. Ko je doma hotel vzeti iz kovčega svoje reči, je opazil, da je kiju čavnica na kovčegu zlomljena in da so iz njega izginile sledeče reči: zlata ženska ovratna verižica, vredna 200 K, zlata ženska ura, vredna 100 K in zlata ženska broža, vredna 120 K. Broža je bila ovalna in je imela na vrhu zvezdo iz sedem diamantov. Tudi smodke, ki so bile v kovčegu, so bile ukradene. Na katerem kolodvoru se je izvršila tatvina, še ni znano, domneva pa se, da se je to zgodilo od Lipeka do Zidanega mosta.
— Aretovan natakar. Policija je ponoči dobila pri vratih šentjakobske cerkve brezposelnega natakarja Amanda Morocuttija iz Rožeka na Koroškem, ko je suval vrata in jih hotel odpreti. Ko ga
je stražnik vprašal, kaj išče tamkaj, je dejal, da hoče iti v hlev spat, in ko mu je stražnik dejal, da stoji pred cerkvenimi vrati, se je brezbožno odrezal: »To je zame hlev!« Natakar je bil pijan. Stražnik je vzel pijanega natakarja seboj in mu odprl vrata »špehkamre«, ki so se za 24 ur zaprla za njim.
— Vojaški begunec se klati po Karolinški zemlji. Na sebi nosi brambov-sko uniformo. Včeraj zvečer je na nekem travniku knsil. Ko pa je videl priti policaja, je zbežal. Ljudje pravijo, da je neki Anton Dimnik.
— Nepreviden kolesar. Na cesti na Rudoltovo železnico je neznan kolesar podrl na tla 4!etno hčerko vratarja v hotelu »pri Maliču«, Alojzijo Pikeljevo. Deklica se je na roki poškodovala.
— Zblaznel je c. kr. poštni ofi-cijal g. Karo! Kainz, stanujoč v Gradišču št. 7. Odpeljali so ga v blaznico na Studenec.
— Mož in žena. V Igriških ulicah je danes ponoči neki mož svojo ženo tako pretepaval, da je na nji zlomil dežnik, '/•-na je bila vsa krvava.
— Društvena godba koncertira jutri na Glincah pri Traunu. Začetek ob 4. uri popoldan. Ustopnina 10 kr. Otroci prosti! -
* Najnovejše novice. Hude nevihte so razsajale zadnje tri dni po celi Srednji Nemčiji. Toplomer je padel na 2° nad ničlo. Škoda na setvah in drevju znaša nad milijon. — Strela je udarila v Gross-\Vartenbergu pri BresJavi v mrtvaški sprevod ter ubila tri osebe. — Pri baletnem plesu se ustrelil. Solo-plesalec v varšavski operi K. Ko\valski se je na odru ustrelil. — Grozna nesreča v rudniku. Izmed 600 zasutih deiavcev v rudniku pri Johnstownu v Pensilvaniji so jih izvlekli nad 300 mrtvih. — 100 kg. težek kamen je padel s stolpa neke cerkve v Londonu med množico, ki je čakala na kraljico, ter ubil dve ženski. — Na državnega pravdnika je streljal med obravnavo v Casale Monteferrato odvetnik Paglajano. Odvetnika so zaprli.
* Spomenik Karolu Velikemu, ki je širil katol. vero med Nemci in Slovani s tem, da je dal več tisoč možem in ženskam posekati glave, se postavi na klerikalnem Dunaju pred cerkvijo sv. Petra! Dunajska občina prispeva 30.000 K in država 30.000 K dežela 30.000 K. Kakor znano, je Karol Veliki, prijatelj škofov in hlapec papeža, tudi katol. — svetnik. Po Nižje Avstrijskem se nabirajo sedaj prostovoljni prispevki za spomenik.
* V škafu luga utonila. Iz Oseka javljajo: V spodnjem delu mesta stannjoča Roza Varakovič je prala 8. t. m. na dvorišču in postavila na tla škaf poln luga. Cez nekaj časa je šla v kuhinjo, na dvorišču pa je pustila svojo dveletno hčerko Elizo. Ko se je čez nekaj časa vrnila, je pogrešala otroka, iskala ga je pri sosedih ter ga našla naposled v škafu mrtvega. Deklica je padla v škaf in je v lugu utonila.
* Roparski umor. V železniški stražnici mej Mitrovicami in Vukovarjem so umorili neznani roparji tamkaj službujočega stražnika V. Laurika, njegovo ženo in otroka ter pobrali ves denar. Ko se je vrnil ob treh zjutraj starejši sin Laurika s paše domov, je našel stariše v krvi ter nezavestne, mali bratec je bil pa že mrtev.
* Ženske v javnosti. „St. James Gazzete- pripoveduje, da so na Angleškem načelnice postaj nekaj prav navadnega. Tudi v službi avstralske državne železnice je mnogo postajnih načelnic; a v državi Viktoria jih ni nič manj kot 200. Poleg tega imata Anglija in Amerika tudi različne ravnateljice, voditeljice, in celo kapitanke. Na Angleškem je samo pri pošti nad 30.000 žensk, in 5000 do 6000 poštnih  uradov oskrbujejo ženske.
* M o nt Pelee bljuje iznova! Ta ogljenik je zasul in umoril 25.000 ljudi v St. Pierre, a bljuje še vedno iznova. Vi-sočina se mu je že izdatno znižala, a ogljenik meče še vedno vroče kamenje, pepel, lavo in blato. 10. t. je bljuval zopet. V Fort de France vlada groza.
* Pretep menihov. V Jeruzalemu so se na dvorišču cerkve Jezusovega groba stepli pravoslavni in katoliški menihi. Te
j dni sta bila obsojena in contumaciam dva pravoslavna meniha v ječo za 4 in 9 me-I secev, ker strt pir nemških frančiškanov I preveč pretepla. Pravoslavna meniha pa i ne bosta sedela, ker sta pravočasno iz-! ginila.
* Osodepolna kroglja. Na nekem strelišču v Charentonu pri Parizu, kjer je bil te dni semenj, je neka obiskovalka nerodno streljala, in se je krogija izgubila. Lastnika strelišča, zakonska dvojica —, se nista dosti brigala za  to, ker
j se je kaj takega že večkrat pripetilo. Ko pa sta šla dve uri pozneje v spalnico, ki je bila v šotoru za streliščem, sta našla J edinega svojega otroka, 11 letno deklico, j mrtvo na posteljci; kroglja jo je zadela j naravnost v srce, ko je deklica spala.
■sV Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 158, dn6 12. Julija 1902.
' Velika nesreča pri streljanju zoper točo. Blizu trga \Veiz na štajerskem je streljalo dne 10. t. m. pet posestnikov, oziroma posestnikovih sinov iz ute zoper oblake. Naenkrat se je začula močna razstrelba. Prihiteli so sosedje ter našli uto razdjano, vseh pet strelcev pa je ležalo okoli, skoraj 6i»to nagi ter kakor oglje ožgani. Nobeden še ni prišel k za vesti ter tudi ni upanja, da hi se rešili. Najbrže je udarila strela v uto.
* Železnice zoper tuberkulozo. Uprava pruskih državnih železnic je zopet marsikaj ukrenila, da se prepreči razširjanje tuberkuloze. V ta namen se osobni vozovi po vsaki daljši vožnji skrbno izmijejo s karbolovo kislino in lugom iz sode. Blazine in podzglavniki se od časa do časa desinfekcirajo s soparo. Tla so prevlečena z linolejem, a preproge po tleh se splošno opuščajo. V takozvanih D razredih so prirejeni tudi pljuvalniki. Rav notako se skrbi za snago na kolodvorih in restavracijah.
* Pobit napadalec z nožem. Delavec Emerik Lenkmaver je imel očeta, ki je bil v Budimpešti znan obrtnik. Tudi sin Emerik bi naj postal obrtnik, a se je rajši potepal in pretepal. Zato ga njegova rodbina ni hotela poznati več. Pred osmimi leti je dobil Lenkmaver pri bu-dipeštanskem konjaču Ostyanyju službo, a pred 2 letoma je radi pijančevanja svojo službo zopet izgubil. Dolgo časa se je nato potepal. Pred 2 tednoma pa se je zopet prikazal v Budimpešti ter je nekega dne prišel iznova k Ostyanyju prosit službe. Konjač pa ga je radi pijanosti odslovil. Potepuh je prišel naslednjega dne zopet, a konjač ga je zapodil, češ, da pijancev ne more rabiti. Lenkmayer je nato konjaču zagrozil: »Le čakaj, pes, še žal ti bo! Kožo ti potegnem preko glave!« Te dni je prišel Lenkmayer zopet ter je hotel govoriti s konjačem. A domači so mu pokazali vrata. To je potepuha tako razkačilo, da je zgrabil nož in tekel v kuhinjo. Žena pa mu je zaprla vrata pred nosom. Zato je ubil okno ter zlezel v sobo. Z besedami: »Hitro izmoli še očenaš, kajti tvoja zadnja ura je prišla!« je planil na konjača ter ga hotel zabosti z nožem. V tem hipu pa je pritekel po močnik, 221etni Anton Gona, gospodarju na pomoč. Udaril je besnega napadalca po glavi z betom, s katerim se pobijajo stekli psi. Potepuh se je zgrudil in uro pozneje v bolnišnici umrl. Gono so zaprli. Na policiji pa je dejal pomočnik: »Hotel sem le braniti svojega gospodarja, če bi mene ne bilo, bi ga bil vagabund zaklal!«
* Car, ki nikogar ne žali. Gaston Leroun, žurnalist in poročevalec „Ma-tina", ki je bil z Loubetom na Ruskem je izvedel ondi razne kratkočasnice o Nikolaju II., izmej katerih izberemo nekatere. Car je imel nekoč sanje. Sanjalo se mu je, da vidi tri krave: debelo, suho in slepo. Carje poklical k sebi starega komornika, ki je na glasu i/bornega razlagalca sanj ter da pove tudi vsakomur resnico v zobe. „Hosudar, tole pomenijo sanje. Debela krava je Rusija, suha krava, ki molze tisto debelo, je tinarčni minister Witte in slepa krava, ki ničesar ne vidi — to je — „No, kdo je?" — „To je car," je dejal komornik. „Mogoče, da imaš prav", je dejal car ter se uglobil v misli, toda kmalu je rekel: ali možno je, da ima Witte tudi prav ter ga pustil v uradu. — Pred pol letom je prinesel carju minister Sipjagin (zdaj že ranjki) predlog za reformo zemljiškega davka. Car je pregledal elaborat ter dejal: „Strinjam se ž njim, tako bova napravila." Kmalu potem je prišel minister Witte in car mu je pokazal Sipjaginov elaborat. „To se ne da izpeljati, Veličanstvo", je dejal Witte. Car je pomišljal ter končno rekel: „Imate prav, to ne gre." A takoj je k njemu prišla carica-mati ter rekla: „Moj sin. Opazovala sem, da se vsak minister baha, da je dobil za-se tvoje potrjenje. Ti pa prikimaš kakor Sipjaginu tako Wittemu, ali tako ne gre, moj otrok. Ruski car ne sme vsakomur reči: Da!" „Imate prav, mati", je odgovoril car zopet enako mirno.
* On je bil — ona. Iz Baltimore poročajo „Glasu Naroda" 25. junija: Danes zjutraj zaslišali so pri tukajšnjem policijskem sodišču „gospoda Hermana S. Wooda", ali pravilneje gospodično Lolo A. Sa\vyer, ktera je bila oblečena v lepo črno moško obleko, moderni slamnik itd. Gospodična Sa\vyer je bila šest let moški. Moške navade je posnemala izvrstno, kadila je cigarete, igrala karte, skratka, nihče ni mislil, da se skriva pod moško obleko prava ženska. Šele sedaj, ko seje „moški„ poročil" z vdovo Ernestino L. Hauck, ki ima dva otroka iz prvega zakona, prišli so na sled njenemu pravemu spolu. „Gospod Wood" je pri vdovi več mesecev stanoval in pred jednim tednom vršila se je poroka čudnega para. V minoli noči obiskala je novoporocena vdova vsa objokana in skrajno žalostna duhovnika Bilkovskega, ki ju je pred tednom dni poročil. Njemu je pripovedovala, da njen soprog ni oni „predmet", katerega je ona iskala, daje njen soprog tudi Ženska, ali pa da ni tako ustvarjen, kakor njen umrli soprog. Duhoven je o tem obvestil policijskega stotnika, kateri je danes novoporočeni par obiskal. „Soprog" je spočetka trdil, da je mož, in da njegova soproga ne ve, kaj govori. Končno je vendar priznal, daje „ona", iu se da imenuje Lola
A. Sawyer. Lola je doma iz severne Caro line in je stara 22 let. V Baltimore je delala v raznih moških poklicih, ne da bi kdo sumil, da je ženska. Vdovo, s ktero se je poročila, goljufala je za 100 dolarjev, radi česar so jo zaprli.
Društva.
— Občni zbor St. Peterske moške   in   ženske podružnice družbe  sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vršil se bode prihodnji pone deljek, dne  14. t. m. ob 8. uri zvečer v zimskem salonu restavracije gosp. Ivana Hafnerja na sv. Petra cesti št. 47. Dnevni red: 1. Nagovor načelniitva.   2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Vo litev odbora. 5 Volitev pregledovalcev ra ču nov. 6. Volitev zastopnikov k družbeni glavni skupščini.  7. Slučajnosti.   Vse ča stite člane vabita  odbora k prav obilni udeležbi.
— Pevsko društvo „Lira" Kamniku priredi vrtno veselico sodelovanjem mestne godbe v nedeljo dne 13. julija 1902 na vrtu Fischer jevega hotela.
— Sokolska slavnost v Idriji. K tej slavnosti priglasila so se dosedaj sledeča sokolska društva: »Hrvatski Sokol« v Varaždinu, »Prvi istarski Sokol« v Pulju, »Sokola v Ljubljani, Trstu, Celju, Zagorju in Kranju. Pričakuje se, da se oglasi tudi »Sokol« v Gorici, Novem mestu in Sol kanu, da bodo tako zastopana vsa slovenska sokolska društva. Za javno telovadbo priglašenih je 7 društev z vkupno 92 telovadci za proste vaje in 11 telovadnih vrst na orodju. To bo gotovo prva telovadba slovenskega sokolstva v tako velikem obsegu, in upamo, da tudi dobro vspe, ker se bratska društva vežbajo naj-skrbneje. Ker nastopijo najstarejši in najmlajši »Sokoli« z izurjenimi telovadci in s telovadci začetniki na različnem orodju, dobil bo gledalec tako sliko o delovanju slovenskih sokolskih društev. Nadjamo se, da bo ta javna telovadba pridobila so-kolstvu mnogo novih telovadcev in prijateljev. — V predvečer priredi dramatično društvo slavnostno predstavo v rud. gledališču z igro: Županova Micka. Kakor vedno, tako bodo tudi ta večer igralci častno rešili svoje naloge. A tudi vse druge točke slavnosti nudile bodo ude-ležnikom največ užitka, sosebno pa narodna veselica na »Zemlji«. Treba je le še lepega vremena in slavnost vspela bo najsijajneje. Odbor »Sokola« v Idriji prosi vsa narodna društva, da mu naznanijo vsaj do 15. t. m. udeležnike banketa in koliko vozov se bo rabilo iz Logatca, da bo možno pri tolikem številu gostov izogniti se viakim neprilikam. Na veselo sviđanje! Na zdar!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. julija. V tem, ko pišejo dunajski listi glede nagodbe-nih pogajanj jako optimistično, se poroča iz Budimpešte, da pogajanja nikakor niso tako gladko tekla, a ofi-ciozni listi ogrske vlade celo naznanjajo, da ni gotovo, če bo Szell v bližnji prihodnosti mogel načrt nagodbe predložiti ogrskemu drž. zboru.
Pariz 12. julija. "Včerajšnja seja parlamenta se je začela šele ob 10. zvečer. Ker večina ni hotela takoj na razpravo vzeti neke klerikalne interpelacije v zadevi redovniških šol, so klerikalci začeli razgrajati in razbijati in niso pustili ministrskega predsednika govoriti. Bilo je prav viharno, a predsednik ni poklical vojakov, kakor to dovoljuje francoski zakon. Pozneje je ministrski predsednik vendar govoril. Izjavil je, da je boj proti brezdomovinskemu klerikalizmu prva naloga vlade in da se vlada ne da preslepiti.
Berolin 12. julija. „Vossische Zei tung" javlja, da se je na Martiniku primerila nova katastrof a. Neka angleška ladija, ki je stala blizu St Pierra, je bila obsuta s pepelom, s kamni in lavo. Tudi vse obrežje je na debelo posuto z lavo in pepelom. Pre bivalstvo, kar se ga je vrnilo v St. Pierre, je zbežalo.
London 12. julija. Uradno se razglaša, da bo kronanje kralja dne 13. avgusta, seveda le če kralj toliko okreva, da se bo mogel udeležiti dotičnih ceremonij.
London 12. julija. Pri katastrofi v premogokopu v Johntovvnu ponesrečeni delavci so skoro sami avstrijski Slovani, Slovaki in Slovenci.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dna 11. julija 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 75
Skupni državni dolg v srebrn .... 10170
Avstrijska zlata renta....... 121 35
Avstrijska kronska renta 4%  .... 99 75
Ogrska zlata renta 4*/........ 12 v m
Ogrska kronska renta 4%..... 97 90
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1698 —
Kidditne delnice......... 676 75
London vis ta.......... 239 90
Nemški državni bankovci za 100 mark 117-50
20 mark   .  .  :......... 23 44
20 frankov........... 1906
Italijanski bankovci........ 84 05
C. kr. cekini........... n 24
Žitne cene v Budimpešti
dne" 12. julija 1902. Termin.
Pšenica za oktober
Rž Koruza
Ovea
oktober .   . .
julij..... n
avgust   .   .   .   . r
maj 1903   .   .  . „
oktober ».'•'. „ EfelttU. 20 vinarjev viSji.
za 50 kg
„ 50 .,
„ 50 „
,- 50 „
„ 60 „
,. 50 „
Mateorologično poročilo.
VI*in. nad morjem J06-2 m. Hrednji ročni tlak 786-0 mm.
Darila.
Za družbo sv. Cirila In Metod«. Guspica Rezika Karolnik v Kamniku 2 K 20 vin., koje je nabrala gospica Minka Klander od trobentačev o priliki izleta „Ljublj. Sokola" v Kamnik. — Gospica Malči Suhadolnik-ova v Borovnici 8 K 40 v, nabrala v veseli družbi ob priliki kresa. — Neimenovan v Ljubljani 3 K 96 v, nabral v veseli družbi. — Gdčh. Mimica Tollazzi iz Dol. Logatca pošilja znesek 29. kron nabran kot preostanek pri zažiganju kresa o priliki praznovanja imendana sv. blagovestnikov z geslom:
Vrh hriba ogenj plamenit
prof nebu dviga se,
kaj je li to? — Oj kres krasan
sedaj zažiga se. —
Krog njega pa vesel je trop,
tu hčere zreš i sine;
v njih srcih plameni brez mej
ljubav do domovine; —
in vsak hiti — polaga dar
za god Ciril-Metoda,
ter tiho prosi v srcu ju
spasenja našega naroda. — Skupaj 43 K 66 v. — Živeli!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.      1 (12—10)
I^aUo Je • prebavi Janj ena? To vprašanje je vselej prvo, s kojim se obrne zdravnik do bolnika. Dandanašnji pa to znajo tako zdravi kakor bolni, da je redno prebavljanje prvi pogoj zdravja. Ali tem bolj važno je to vprašanje za one, ki nameravajo radi zdravljenja posetiti kake toplice. — Kot jako izborno sredstvo za redno prebavljanje pa se priporoča od zdravnikov „Na-talijin vrelec" iz Francovih Varov, ki vsled lithi-ona, katerega ima v sebi in vsled velike množine ogljene kiseline prav izvrstno in uspešno se uporablja zlasti pri obilju seavne kisline (protin) pri revmatizmu, pri boleznih na jetri in na mehurju. „Natalijin vrelec" je zategadelj dietetična pijača, ki se prav posebno mora priporočati pri obolenju radi nerednega prebavljanja.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanuo-climin tinictnra za lase
katera okrepenje laslsee, odstranjuje luitke in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—20)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
	Cas opazovanja	Stanje	29			3-3
| Julij		barometra v mm.	s g	Vetrovi	Nebo	li m _ ■33
11.
12
9. zvečer
7. zjutraj 2. pcpol.
734 9
737 8 ^37 4
129
9-2
22 3
sr. szahod    jasno d
al jug i megla IH si. jjvzh del. oblač. g
Srednja včerajšnja temperatura 163°, nor-male: 19*7*.
Od prevelike bolečine potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti našega preljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Jgnacija Wutscher-ja
trgovca in posestnika
ki je v četrtek, dne 10. julija, ob sedmih zvečer po kratki bolezni, v 67. letu svoje starosti nagloma, vdan v božjo voljo, v Gospodu zaspal.
Pozemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, dne 12. julija, na pokopališču v Šmarju materi zemlji izročeni. (1624)
Sv. zadušne maše se bodo darovale v ponedeljek, dne 14. julija, v Šmarju in v Št. Jerneju.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Brezovica, dne 11. julija 1902.
Kina %% utselier, žena. — Alek.-si J lVutschcr, oenolog in pomolog, Frane Va%. \\ utselier, c. kr. poročnik na vratni ladiji, sinova. — Emy %% utsrher, hči. — Hlneta 1% utseher roj. JaHkl, sinaha. — Vera VVutseher, vnukinja.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob bolezni in smrti naše ljube soproge, ozir. matere, gospe
Jerice Paternost roj. Kovač
gostilničarke
tolažili ter spremili ranjco k večnemu počitku izrekamo tem potom našo srčno zahvalo. 11626)
Posebno pa se zahvaljujemo si. čitalnici, sL požarni brambi, si. pevskemu društvu za ganljive žalostinke, si. rokodelskemu društvu in darovalcem lepih vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Po s toj ni, dne 12. julija 1902.
Josip Paternost,
gostilničar.
Zahvala.
Za obile dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Fran Bizovičar-ja
sprevodnika in vlakovodje juž. železnice
izražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, poaebno pa čast. gospodu župniku Martinu Malenšeku za večkratno tolažilo med boleznijo, kakor tudi preč. duhovščini, gospddoin žel. uradnikom, poduradnikom, sprevodnikom in uslužbencem južne železnice ter vsem mnogoštevilnim spremljevalcem dragega pokojnika k zadnjemu počitku, najiskre-nejšo zahvalo. (1615) Posebej se še zahvaljujemo vodstvu deškega zavetišča in darovaicem krasnih vencev.
V Ljubljani, dne 10. julija 1902. Žalujoči ostali.
t
Glokoko užaljeni naznanja pretužno vest o smrti svojega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Saje-ta
hranilničnega uradnika v Slovenjegradcu
ki je nepričakovano umrl dne 7. t. m. ob 9. uri zvečer v 40 letu svoje starosti.
Pogreb se bo vršil dne 9. t. m. ob 6. uri zvečer.
Sveta maša zadušnica se bode brala v četrtek, dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Slovenjem gradcu.
Šent Jernej, dne 8. julija 1902.
(1623)
Janez Saje,
nadučitelj v pokoju. Imenom vse rodbine.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti in veličastnega pogreba gospoda
Ivana Saje-ta
uradnika pri hranilnici v Slovenjegradcu na Štajerskem
izrekam najiskrenejšo zahvalo slavnemu ravnateljstvu slovenjegraške hranilnice, meščanstvu, uradništvu, duhovništvu, učitelj-stvu, usmiljenkam, darovalcem vencev, šo-štanjskim in domačim pevcem, osobito pa gospodoma Lovru Vavpot in Jožefu Zni-darju za nesebično požrtvovalnost.
Šent Jernej, dne 11. julija 1902.
Janez Saje,
nadučitelj v pokoju, Imenom vse rodbine.
mm
—~~SŠuM&a® kislina
najboljša namizna m okrepčujoča pijaca
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah. veCjih Spe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—B)
2 mesečni sobi
z opravo se takoj oddaste. Isto
tam se proda po ceni šivalni stroj.
Več se izve pri M. Elsner, VVol-
fove ulice št. 12, II.____(1625)
Iščo so
učenec
zsa stroje in mehaniko.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega
Naroda«. _(1620-1)
CfOjpodicna
ki je bila včeraj popoldan pri odhodu vrhniškega vlaka z drugo gospodično v družbi, je naprošena od gospoda z belim slamnikom za natančen naslov in če mo goče svidenje pod šifro ,,Jupiter št. 100" poste restante, Ljubljana. (1630)
Učenec
z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj pri tvrdki (1612—1)
Slavtnec £ Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
Zastopniki
za novo, praktično in porabljivo blago, ki ga vsak lastnik biljarda kupi, se takoj iščejo. Vsak interesent dobi proti poslanim 50 v. v poštnih znamkah takoj vzorec franko. Visok zaslužek, veliko raz-pečavanje, pošiljatev carine prosta. Hilmar Kreher, Lichtenstein-C (Saksonsko). Ponudbe v nemškem jeziku. (1617)
Gostilna „pri zlati ribi".
raki.
U^oR don
S spoštovanjem (1629-1)   Fran Rozman, gostilničar.
Korošci
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda. Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-23)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, LJubljana, Pred škofijo št. **.
Francevi vari.
Natalija-vrelec.
Ogljenčevo-kisll Lithlon - vrelec učinkuje V vseh slučajih urino-klsie diateze, pri pomanjkljivem izločevanju urina Iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnici, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. PospeSu e odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrb-ništvu Natalije vrelca, Francove kopeli. (1417-7)
L Lnsap obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidlin?.
Lnser-jev-H-
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschliger, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnlk. (621—18)
Zahtevajte
Žrebanje dat 1« avgusta. Glavni dobitek
Promese k državnim srefikam iz leta 1860   petmka . k sv, K 120.000"
priporoča
(1627) „Ljubljanska kreditna banka".
Sprejmem Tre6
ključarskih učencev.
Ivan Pust
(1619-1)
stavbeni in umetni ključar, Pristavske ulice št. 8 (stari parni mlin).
ThurliiKMka
elektro- in sirojno-inžener-ska šola v llmenavi.
Državne odpustne skušnje 1608-1 Ravnatelj ientzen.
I
Dober zaslužek
se pridobi z raz peca vanj em srečk proti plačilu na obroke. Dostojne osebe sprejme kot agente jako renomirana menjalnica. Ponudbe naj se pošljejo na Haasenstein & Vogler na Dunaju pod „Aktiengesellschaft Nr. 1001". (1612-1)
V Krškem (mesto na Dolenjskem) se proda
pripravna za vsako obrt, z zelenjadnim vrtom in gozdom, jako po ceni. Natančneje pri F. Tlapaku, krojaču v Gleisdorfu na Štajerskem. (ieo9)
Ces. kr. avstrijske
državne železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta.
Odhod ta LJubljane ji. kol. Proga ue* Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni v).L v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Se2xthal v Aussee, Solnograd, čes Kleiu-Reitiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Ces Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Ces Amgtetten «sa Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, bio-most, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz . čez Ktein-BeiSing v Steyr. Line, Budejevice, Plzen.. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Ducaj čez Antstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. - Proga v đovoaieato In v Kooevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 7. uri 08 m zvečer v No v o mest o, Kočevje. — Prihod ▼ 10ubijano ju*, kol. Prog«. Is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), lnomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausacea, Ljubua, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Obli. uri 16 in dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heb a, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, bolnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastemo, Ljuo^a, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak ■ Dunaja, iz Ljuboa, Seizthaia, Beljaka, Celovca, Monakova, lnomosta, Frauzen^feste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3b m zvečer is Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Frauoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz lnomosta. Prog« is Hovega. mesta ln Kooevja. Oaooni vlaki: Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob z. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri do m zvečer, istotako. — Oduod is Ljubljane dri. kol. v kam-nlk. Mešani vlaki: Ob t. uri 28 m zjutraj, ob fc. uri
5 m popoludne, ob b. Od jO m in ob lo uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praimkib.
— Prihod t Ljubljano dri. kol. Is Kamnllrs, Mešani viski:  Ob 6. uri i'J m zjutraj, ob 11. ari
6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob d. uri 55 ec zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praeuikib
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani zs 2 minute spredi. '.1517)
$/&ftt-gjjifS ififa      «?%h A%
Zenitna ponudba.
Krojaški pomočnik, star 30 let, samec, s 1000 K premoženja išče tem potom 20 do 30 let staro lepo, pošteno g-ospodičino (kako šiviljo), ki ima večje premoženje ali posestvo, ali pa vdovo s krojaškim obrtom in premoženjem.
Pisma s sliko je pošiljati pod „ženitev" do 1. avgusta t. 1. na upravništvo „Slov. Naroda". (1536 2)
Mi 9
t ?
K
Krasno letovišče
na Gorenjskem, v Mostali, pošta borovnica, poleg železniške postaje, obstoječe iz 3 lepih, parketovanih sob in 1 kuhinje, se ceno odda.
Pojasnila   daje   posestnik Simon Mežek tam. r 1578-3)
Veliki krah!
\ew-York in Lssdei nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna arfcbrnin6 prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih mofii. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gltl. «-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. »rebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pai. srebrnih kuviiih žlic; 1 kom. amer. jtat. srebrna  zajemal niča za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajeiualniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria ćašie za podkladu;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za raj; 1 kom. najtin. sipalniee za sladkor.
4« komadov skupaj samo s;lu. «•«;<».
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £ld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago v5eč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krsMuo garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekratuno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi k« vnuUo boljše goMpoilariitvo.
Dobiva se edluo le v (211—23)
A. HIKSCIIRElt€*-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji ll.f Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vposlje. Člatllnt prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek iz pohvalnih pltiem.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete se jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. 0r. Kamilo Bohm, okrožni in tovarnigki zdravnik.
JfiufpiT' štefliiM ognjišča
__.. _____
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—:0)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna šte&iln'h ognjišč ,Tiinmph, S. Goldschmidt & sin
Ilelg na Gorenje Avstrijskem.
Cf^AND PRIX
PARIŠ y.
'9°°/ \
CHOCOLAT
CACAO
LE COUTER C EST
L'^DOpT
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domare zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „1.998" Gradec, poste restante. (1095—10)
Skladišče'"'
odda se s 1. avgustom 1.1.
t Igriških nlicah št, 10.
Mssečna soba z balkonom
v I. nadstropju, — elegantno meblovana,
se odda s 15. avgustom t. I.
Vpraša naj se v Židovski ulici
St. I, I. nadstropje. (1600—2)
Notarski kandidat
mlajši, toda v vseh strokah notarijata popolnoma izvežban, želi v kratkem spremeniti službo.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu »SI. Narodaa pod „Notarskl kandidat". (1001-3)
Meblovana
v I. nadstropju, na ulico, se odda s 15. julijem t. I. v Florijanski ulici
»t. 24. (1587—3)
na Resljevi cesti štev. 22
se odda takoj v najem.
Vpraša naj se pri lastniku v Prešer-
novih ulicah št. 7
(1692 -3)
Učenec
sprejme se v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega
Naroda«.
(1606—1)
ob jezeru na Bledu se proda.
Pojasnila pri gospej Valriny, Lu-jizina kopel, Bled._(1628-1)
Nihče
naj ne zamudi zglasiti so radi prevzetja agenture jako stare menjalnice za prodajo postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, predujem, eventualno stalna plača. Ponudbo pod šifro »K. A. 8841« na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (1534-2)
TJrađjao dovoljena (1618)
posredovalnica stanovanj in služeo
Gospodske ulice št. 6
priporoča ln namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za IJi!J»ljmio In drugod. — Pofnlnu tukaj.   \«tanene|e v pisarni. Vealnu in kullkur možno Itltra poMlrežba zagotovljena.
t——a—OOa
Ljudevit Borovnik i
puakar v Borovljah (Ferlaeh) na HoroMkem
se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sibtemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnico, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pnfike so na c kr. preskuse-valnici in od meue prcskaSene. — Ilustro-(96) vsul ooalki ssstoaj. (27)
»■•■■sj«sjasjaaaaaaaaasjat
2enitna ponudba}
Trgovec v večjem trgu na Sp°d~ nJem Štajerskem, 38 let star, samec, katoličan, premore v vsakovrstnem blagu do 30.000 kron vrednosti, želi v safan stopiti z gospodično iz boljše meščanska ali trške hiše od 20—26 let starosti, ki imet tudi o trgovini nekaj pojma, je slovenskega in nemškega jezika zmotna ter premore od 8 do tO.000 goldinarjev. Samo resne ponudbe s slik° Se sprejemajo in slike Pod strogo molčljivostjo vračajo. Ponudbe brez imena se zavržejo. Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Sloven. Aaroda" pod šifro „BVSSPOfiJi 500". ^olčljivost se zahteva in zagotavlja. (1583—2)
V poslopju meščanske bolnice.
V«top ■ sadnega trga. Pogaearjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrsta.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Konec sezone.
Samo do torka, 15. julija, razstavljena velezanimiva aerija:
Carski obisk v Parizu 1896.
HleBeenl abonements-listkl ohranijo
veljavo.
(1610)
Prihodnja sezona se odpre 15. sept.
Pred viharjem varni, samo delno se uravnajoči
za zajemanje vode iz globoko ležečih vrelcev za mesta, občine, graščine, to varne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako visino in daljavo, ki brez vsakih drugih stroškov zajemajo vodo. — Naprava m/ «• «1 «» w «» «fl «» v, kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajališč itd Proračuni in prospekti gratis in franko.
Aut. Kunz v Morav. Granicah
(Mahr. VVeisskirchen) Moravsko.
Največja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovode in sesalke v državi.     (1459 3)
RONCEGNO
Maj oktober, 535/« nad morjem, slavnoznano
železito-arzenovo kopališče
lf/, ure od Trento oddaljeno.   Železnica Trento-Roncegno-Tezze. (995—12)
(Anemija, kloroza, malarija, ženske, poltne,
živčne bolezni, Diabetes, oslabelost.) Uredba.  I. vrste.
Čudo krasna lega, obdana z 80.000 □»* velikim, senčnatim parkom starega smrečja. Novo opremljene svetlobne in hvdroelektnčne kopeli, zander aparati, popolna hydro terapija. 200 sob in saloni, električna razsvetljava, lastni vrelec za pitno vodo. Planinsko, suho podnebje, središče za Izlete, športi. VIII. mejnarodni lawn-tenniq turnir, dobitki 2000 K. Vsak dan 2 kopališka koncerta. Kompletno preslcrbljenje od 11 K naprej. Medicinsko vodstvo ima dr. A. Gazzoletti. Pojasnila in prospekte daje gratis ravnateljstvo.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Hiša na prodaj
skoro popolnoma nova, z vrtom in vodnjakom, pol ure oddaljena od mesta Ljubljane. Cena 6000 kron. Plača se polovica takoj, druga v obrokih. (1548—3 Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (1329-10)        Tudi na obroke.
Grammophon ■ Automat
v katerega se vrže 10 vin., je najboljši vir dohodkov za fj «»ia«'ti£sB.«. Cena 120 in 130 gld. Jakojepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošee iz trdega grumlja v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje Mamo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala eaino
FernolBDut creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.^priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (1161—9)
Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt. ^
Trgovski pomočnik
ali tudi
proćUijallEai
katera je zmožna voditi samostojno trgovino na deželi se sprejme s 1. avgustom. Istotam se sprejme tudi iz dobre hiše, 14 let star deček kot
učenec.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1539—3)
! Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi     (2626 -64)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
Ketrbolinej Avensrlua patent
h 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej E. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Plssrna: Dunaj, HI/1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana. (877—8)
papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stro«-   V _ ntce   S ^V/
Jfaj-boljši zdelek sedanjega ^    # časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 15504
K sezoni
K sezoni
• ki > m O c
0) » 3 O
So S o
< 3
O J?
priporočam svojo bogato zalogo puak najnovejših alMteinov in najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munielje, posebno pa opozarjam na
SMT trocevne puške *ws
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (105—28)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, železninar in špecerist, sprejme se kot vodja večje filijalke pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošiljajo do konca julija t. 1. na upravništvo »Slov. Naroda« pod št. 100. (1588—3)
QjST Od  leta 1868. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno nt klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le t Avstro-Ogerski, nego tudi t Nemčiji, Ruaiji, balkanskih državah, Švici itd. proti pottnim boleznim, zlasti proti
vsake vrste izpuščajem
nporablja s najboljšim nspebom. Učinek Bergerjevega ko trunove ga mila kot higijenićnega sredstva za odstranjenja luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfekcij o polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 o<lstotkov lasnega kotrann in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuščajem na polti  in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Gena komadu V6ake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieittsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Benzo^-milo za fino polt. borakS'jvo milo za prišče. ktn-bolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsleo koz in kot razkazujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otroe/o dobo (US kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti radečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; ivejtlenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge in proti izpadanja las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 3 zo kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil sa najde vse potrebno v navodila o uporabi. Zahtevajte vedns Bergerjeva mila.   Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na
izvir:
Tovarna G. Heli & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in sa celo ime Berger zlorablja.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: IVI lian l.eiiMiek. XK. <YIardetsehlaa;er, J. Vlaj r. Pleeoll, U. pl. Trnkuez) in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—11)
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ura v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in zlatnine M o »t (BrUx) štev. 64 Čeiko.
Dobra nlkelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... „   195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 —59)
Jfcjf"   Ilustrov«*»• katalog saston/ it* /mst-!%ine prosto.
Lekarna
-v LJubljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
-g oŠ c P. .P<5Sari**h — a" c c o    g a g.Cg-5>a
<c fcj «i ~     a 2 ?
<-> ~ >r <w" I — _. 2 r>
O ^ri u*      O ew _: s-*     ,~ a-> nj
e -SI* a
« g m
• s> 'S t3
sSilIf
s "2 € S * r>
"g.S<s»
s » os m
* S >:S " ° . * ■ o > d
: s    »o oiH,
I g •S
Stari trg-št 21.
Glavai trg
št 6.
»
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalszoik
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štov. 32. K
i polovico cen
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši c&ni
priporoča 2)
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št 5
S*^X
Q4
Fotografi«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
25 i xxx e>. M. Pakič
I_0-u. tajan, su
Heznanim naročnikom se pošilja s povzetje«.
t Josip Reich
4 likanje snkna, barvarija in r i kemična spiralnica na par ► \  Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k Postrežba toena. — Gen* nlaka. f
^r^r^r-^r^^r^r ssw m srwwwwsy
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4,
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka sa dame, gospod* In otrok« J« vedno na Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo se toCno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
■■■■■■■■■■■■■■■>
Klobuke
najnovejše facone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg- it 11
j Avgust Repič, sodar
t LJubljana, Kollzojsk« ulic« itov. 16
(■v T r n. o -rr o zao.) 29 * izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstno
t OŠST sode TW1
& po najnižjih eenah.
I Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo. *
•ViJBonajo vsbo- .-»i-r v*,- <*y-r-^*v 4». J
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Ralchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
najprlprostsjšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z peCnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po canl. Vnanja naročila se hitro izvrše*
6«f       O m « (1376-9,
Cnril^l\Cnda Ljubljana.
prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene foulard obleke so ravno
* * * * v veliki izberi dospele. * X * * CJzcrci na zah)tci>anjc franke preti vrnitvi.
Praes. št. 139.
(1658—2)
Razpis služeb.
Pri mestnem magistratu ljubljanskemu je stalno popolniti službo
elektrarniškega knjigovodskega asistenta
s prejemki VI. činovnega razreda, to je z letno plačo 1350 K, z dajalnostno doklado 300 K, ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 150 K, event. tudi službo knjigovodskega praktikanta z letnim adjutom 960 K.
Od prosilcev, ki še niso v mestnej službi, se splošno zahteva avstrijsko državljanstvo, neomadeževano dosedanje življenje, telesno in duševno zdravje, starost najmanj 18, in ne več ko 40 let, popolno znanje slovenščine in nemščine v besedi in pismu.
Posebej so pa za podelitev omenjenih služb merodajne določbe § 8. službene pragmatike za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske ki slove: Za vsprejem v službo pri mestnžm knjigovodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost pa se pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom.
Praktikanti se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo še le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le mol-Čljivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. Prosilcem, ki na eno teh služb reflektujejo, vlagati je njih pravilno opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do 15. julija t. I. Pomanjkljive ali prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Magistrat dež« stol. mosta Ljubljano
dne 3. julija 1902.
Durkopp-kolesa in „Waffenrader"
so neprekosna v solidnosti, eleganci in lahkem teku. Vsi vzorci so v zalogi in se morejo ogledati pri
Ivanu Jaxu & sinu, tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
Ij|ubl|ana^ Dunafska
Pozor I
Podružnica R, A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarei§e in najzmožnejle
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzaalnlre najnovejše sestave, kakor m patentom proti imrz-lini, s priredbo, da brizgalnica ns obe strani Jemlje In mree -vodo; „onlvenalho", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrlzc«lnlee,vodonoie, segalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetylen-lue. Dalje ainietljNUo orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—12) Cenike pošiljamo brezplačno la poitntna prosto. 'OSO
Podružnica R. A.. SDKEE JLXa v Zagrebu.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nudltrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejfiih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 024-13) 1= Dunaj, I., Masimillanstrasse 3. •
Usojam se slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel na svoj račun
restavracijo pri,,;
cesarju
z vrtom in kegljiščem.
Dobila se bodo aro rk a kakor tudi mrzla Jedila in točila najprittt-nejsa vina: blzeljee, lutrljanee, rrnlkalre in dolenjee ter vedno sveže Reininghausovo marčno pivo.
Za obilen obisk se priporoča
restavrater.
mil k
+4
M
-m
■m -m
'M
•m m
Na Tertškem gradu (Ruckenstein), železniška postaja Sevnica, se bode potom
prostovoljne dražbe
{K3T   13 i' o cl & j « 1 o
in sicer:
v ponedeljek, dne 21. t. m.;
10 krav in telic, 6 volov in juncev, 2 konja, 6 prešičev, razni vozovi ter drugo gospodarsko orodje, dalje okoli 90 veder dobrega dolenjskega vina, nekaj sadnega mošta ter okoli 30 velikih in malih dobro ohranjenih vinskih sodov ter raznovrstno žito;
v torek, dne 22. t. m.: hišna oprava za 16 sob od priproste do najfinejše, razne omare, postelje, mize, stoli, pregrinjala, zastori, klavir, bilard, fine stenske ure, razno
jedilno orodje ter perilo itd. v sredo, dne 23. t. m.:
vsi poljski pridelki na njivah in tudi druga košnja
na travnikih.
IDzažfbst ©e pxi6aa.e Trsa3szolrxa,t o"b ©- Tzrl zjia.txsi3. (6121-1)
P" C
[C
p-
C
p-p
C
c
p-
*
P-
p-
W
W
p-
w
P
p-
P
P"
P
P
P
P
liv
Ip
p p p
p
m
p-p-p p-»
p w w w m
^57734
Pljučne bolezni, kronični katari in jetika ozdravljivi.
Na medicinskem kongresu je konstatoval prof. pl. Leyden, da je v nemški državi okoli 1,203.000 ljudij stalno bolnih za jetiko in od teh jih umrje na leto okoli 180.000 za to strasno boleznijo. Ker vsak človek vdihava vase skoraj dan na dan tuberkulozne bacile (provzročitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, če bi telo ne proizvajalo tvarine ki uniči bacile preden mu morejo Škodovati. Ta tvanna se nahaja v pljučnih žlezah, ki so predložene pljučam ter se neprestano bojujejo a bacili in le, ako te žleze vsied prehlajenja, prahu itd ali valed nadaljnjega in močnega uhajanja bacilov ne delujejo več, nastopi bolezen. Ker pa so te žleze tudi pri živalih z isto nalogo kakor pri človeku, prišlo se je zlahka na to, da se a pomočjo živalskih žlez, nalašč zato pripravljenih, podpira naravo v boju proti bolezni. Ta teorija se jo izkazala izborno pri stotinah praktičnih zdravniških poskusov. To sredstvo se napravlja iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom ,,«■>. HoflT-mannov U ludu len". Vsaka tablica tehta 023 gr. ter sestoji iz 005 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 020 gr. mlečnega sladkorja.
^pod elr. ii. v M« piše: Porabljajoč Vas Glandulen pri jetičnih bolnikih v raznem stanju, Bem se prepričal, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sredstva.
;pod dr. A., H. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležao pomanjkanje sape, skoraj reba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta.
Gospod elr
Gospod dr. A., H. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena", počuti nanogo"bolišega, posebno" mu je zginilo nadležao pomanjkanje sape, skoraj nič več mu ni treba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta.
Gospod CJ. 1J., Kolin. Uspeh Vaših Glandulenovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober tudi je splošno zdravstveno stanje prav dobro, za kar se imam edino le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela naj nanjšega vspeha.
Gospoda prof. CJ, S. in V. M., ]%T. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni, ko se je poprej že zaman poskuSalo z raznimi drugačnimi sredstvi, z dobrimi uspehi. Bolezenski pojavi, kakor vročuica, kašelj, potenje, izmečki, slabi tek itd. so polagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajšem ali daljšem zdravljenju odpustiti kot ozdravljeni.
Gospod H. S. v JfMsenu. Pred 4V3 leti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljšala, temveč shujšala  Vsied teh ostrih lekov obolel sem še na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki so obupali nad menoj. Ko sem porabil nekoliko sto Glandulenovih tablic, sem le opazil zbolj-
v zalogi B. FruKnrrjevr lekarne, c. kr.
zdravnikov in ozdravljenih bolnikov pošilja tovarna
b (362- 4)
r.a zahtevanje gratis in franko.
Varujte se brezvrednega ponarejanja.
rrnPlLI  P A P A fl Je selezitd, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter
iCnuAli uAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Glavna zaloga ana JKranJskui (1166—0)
Josip Majr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
(1537-2;
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred, v torek dne 15. julija od 9 do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v sredo, dne 16. julija od 1/.i9. ure
zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na C K 80 h, ki se bode onim, ki preskušnje ne bi j.restali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso.
Vendar pa se morajo v sredo,  dne  IG. julija pred predskušnjo predstaviti osebno skemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije
v Kranju
dne 2. julija 1902.
Gospodje pekovski mojstri pozor!
Pekovske mojstre tukaj in na deželi opozarjam, da sem prevzel za Kranjsko zalogo
ki se rabi tako kakor „Diamalt" samo to prednost ima, da je nepokvarljiv,
ker obstoja iz moke in je mesece rabljiv.
Pošiljam ga vsak dan pekovskim mojstrom na deželo po poštnem povzetju in sicer po 1 K 20 h brez poštnine od 5 kg naprej; tukajšnjim pekovskim mojstrom ga prodajam po 1 K 12 h od 5 kg naprej; 1 kg stane 1 K 20 h. Naročila pošiljam tudi na dom.
Priporočam so s spoštovanjem
Ivan Žagar, pek
Xj3"u."bl5arL2i, 3D-u.najsls:a. cesta.
„Andropogon"
(iznajditeij P, HerrmanD, Zgornja Poiskana)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za ra»t lun, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zaltranl Izpadanje In* In odstrani prttliaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v v£th mestih in večjih krajih dežele. #
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tuđi gg JE. ITI a lir in U. pl. Trn-koezy v LJubljani in g. A. Kant v 14 ran jI.
Dobiva se tudi v Novem mestu v lekarni ,,prl ang-elju".
^reprocLetjaclei  popust (606—19)
Št. 138/Pr.
Razpis službe.
(1569-2)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo
magistratnega pisarniškega praktikanta
z letnim adjutom 960 K.
Od prosilcev za to službo se splošno zahteva avstrijsko državljanstvo, neomadeževano dosedanje življenje, telesno in duševno zdravje, starost najmanj 18 in ne več ko 40 let, popolno znanje slovenščine in nemščine v besedi in pismu.
Posebej so pa za podelitev te službe merodajne določbe § 12. službene pragmatike za uslužbence mestne občine ljubljanske, ki se glasi: Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim vspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da si splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugodnimi izpričevali.
Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
Prosilcem je njih pravilno opremljene prošnje vlagati pri predsestvu mestnega magistrata najpozneje do 15. Juliju 190«.
Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
dne 3. julija 1902.
Na graščini v Mokronogu se bodo prodajale
v ponedeljek, dne 14« Julija 1902
I in naslednje dni vsakovrstne premičnine in sicer:
raznovrstno pohištvo, kmetijski stroji, konji in vozovi, 3 konji za kočije (2 angleškega plemena), nad 50 glav govedi nmrbodenskega plemena (Murbodnerrasse), prašiči, kočije raznovrstnih konstrukcij, velika izbera cvetlic, pohištvena oprava itd. potom prostovoljne javne dražbe.
Premičnine se bodo prodajale proti takojšnjemu plačilu in da se kupljene reči takoj po zdraženju odstranijo. . (1506—2)
Tsm«sssssssa«a«ama*awawawna«aHa*m*annaaa«HiiBBr
-&| Založena 1847. -&| Založena 1847. |tt}.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 29
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
^^^^
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam l»« mmMmMKM. ceni.
J. S. Benedikt"
[Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= "U-rsir-
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
slatin, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najflnejie kvalitete po nizkih csnah.
v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
pravila *»  l tvriujejo najtočneje.
P
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Z salo ff za
S- grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
r------=i
Pri nakupovanju
suknenega in manu- j fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
----ir
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
L
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Važno!  *» Važno!
gospodinje, trgovce« živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, 1 o t o Krmilen «» upnrut«* in po-(i-ettM^iiKS kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za deslntekcfjo, vosek in paste za tla itd. — Vel'ka zaloga najfinajšega rum m in konjukn. — Zaloga svežih mineral« ■ifli in soiij za kopel. 28
O'olastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno.
Drogerija ^nton KanC
Ljubljana, Šelenhurqovfl ulice it. 3
11711 l/rQP7mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
IIaC.II IVIOUsCIllOI Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop d-.orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Franja meršol as
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih conah. Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
*   Fran Bergant
I Ljubljana, S v. Jakoba trg št. 6
§ aasprvti cerkve sv Jakoba
X priporoča bvojo
? špecerijsko iii delite lesno troovino.
I Na dcbolo ■ _
i
Na drobno.
« «9 3 J] «al 4*   t.«ss> a
Doma žgana kava.
Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, j I      konjak, ruski čaj ter
j raznovrstna južna vina. j
na Gorenjskem, v Mostah, pošta in železniška postaja Žerovnica: 2 sobi skupaj ali posamezno, eventuvalno s kuhinjo, se po ceni odda.
Vprašati pri posestniku Gašperju Rotarju tam. (1577—3)
py Spretnega "££Q
krojaškega pomočnika
za boljša dela sprejmem takoj v trajno delo. Plača na dan 4 krone; prav sposobnemu se tudi plača poviša. (1601—3)
Fr. Kraigher, krojač
v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 5.
tihe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (416-121)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki Re dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
voa knjiga
Avstro Ogrske države za 1897—1900, obsegajoča v dveh debelih, 5 klg. težkih zvezkih črez milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov, ekonomov, notarjev, odvetnikov, veleposestnikov itd. itd. — Izvirna cena 30 K. Razpošilja, dokler zadostuje majhna zaloga, za samo 3 gld. po poštnem povzetju knjigarna (1638—6)
Ivana Peterlina v Trstu.
ineralne vode in
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi 0419-4)
Peter Lassnik
Wolfove ulice št. 1.
1 B
:
B
t
i J
a
: l
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
^-L j___
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
innajtrpežnejfiih
stedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ruja vih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenali. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. {28)
m m m
as
V čast si štejem, slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem z dnem I. julija v Linhartovih ulicah št. 4 (pri sv. Krištofu poleg Bežigrada) preuredil in otvoril novo
špecerijsko trgovino
s prodajo m.olre na, drobno. @5&e«
Zagotavljajo, da mi bode vsikdar prva skrb, cenj. p. n. odjemalce z dobrim in solidnim blagom po nizkih cenah postreči, bilježim, si. občinstvu blagohotni naklonjenosti se priporočujoč,   z odličnim spoštovanjem
aei6) „Pri Posavcu". X. Zupan.
m i
m m m m m
m
(114-63)
Velika zaloga
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po lati eeul, kakor tovarn«.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Styria-,franco-, skih Peugeot-,' Stefanie koles
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Kupuj pa „le v steklenicah".
"V Ijiiltljnnl pri arospodlls i
F. Groschl        I A. Kane, drog.   Jožef Kordin I A. Lilleg
C. Holzer I C. Karinger        Anton Krisper T. Mencinger
Ivan Jebačin    i Mihael Kastner Peter Lassnik :Iv. Perdauanasl.
Anton JeCminek i Edmund Kavčič J. Lenček Karol PlaninSek
Anton Korbar  | Kham & Murnik j Kari Lexander J. C. Roger
§led : Oton W61fling, P. Homan. Krško:  F. H. Aumanan sin, R. rnomlj: Andrej Lackner, Karol Engelsberger. Muller. B. Schvreiger, A. Zurc.; Litija: Lebinger & Bergmann. Draga : P. S. Turk. Lož: F. KovaC.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.    ; Mirna: Jos. Scholler. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pintar,   Fran! škofu. Šubelj. Novo mesto: Kussel & Končan,
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel.
Kostanjevica: Alojzij Oač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Savnik, lekarnar pri sv. Trojici.
Adolf Pauser. Polhov Cradeo: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Celeri n, G. Pikel. Radeče: J. TrepeSnik, I. občno radeško konsumno društvo, J. Haller. (.836—26;
A. Sarabon       |M E. Supan Viktor Schiffer ! A. Sušnik, F. Tr-M Spreitzer dina, J. Tonih
Anton Stacul Uradniško - kon. Fran Stupica I sumno društvo_ Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homan. Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:  E. Burdych M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. PetrovCiC, J. Zernatto. Trilč : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Ko bal. Vrhnika: M. Bnlej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Učenca
iz dobre hiše, veščega slovenskega in nem škega jezika, sprejme (16:6-2
ZET1. 3^e23.cl3ngrer špecerijska trgovina, Sv. Petra cesta 42
se sprejme v trgovino mešanega blatra Ponudbe sprejema Janko Popović v Cerknici pri Rakeku. (1696- ;i
V  novodozidani   hiši  na vogalu Sodnijskih in Miklošičevih ulic v Ljubljani se oddasta v najem s 1. avgustom t. I.
2 stanovanji
vsako s 4 sobami, kopeljo in prostornim postranskimi prostori, električno inštali rani in elegantno izvršeni.
Pojasnila v stavbeni  pisarni Filipa Supančiča, Rimska cesta št. 18. (1580-3
□ ■□■□■□■□■P
H
rastove in bukove deščice
Za SObna tla CBrettelbode -
garantirano suhe ter najboljše kakovost priporoča po najnižjih cenah
J. Cop, tovarna za parkete
v Mostah, pošta Žerovnica (Gorenjsko).
Oskrbi se tudi pokladanje. 1676-
V mojo dobro upeljano prodajalno s Speč* rijskim. galanterijskim, papirnim blagom, moke in delikate8ami, v kateri je tudi c. kr. loterijsk: urad, v \ovtm mestu, liscem
trgovskega učenca
na triletni pouk, ki naj bode doma iz., sodnega okraja Novo mesto, in mora biti zdra. krepak, povsem pošten, ubogljiv in mirnega zm čaja, sin poštenih starišev, v starosti med 14 ■ 15. letom, je dovršil vsaj štiri razrede ljudske šole, Se bolje eden ali dva gimn. ali realna razreda; mora poleg slovenskega jezika, ako ne f> voriti, vsaj razumeti nemški jezik in imeti ve selje do dela.
Obiskoval bode tudi tukajšnjo trgovsk: šolo. — Hrano in stanovanje imel bode prost« pri meni. Za obleko in knjige imajo stariSi skrbeti.
Alfons Oblak
(1552—2) trgovec v Novem mestu
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
Javihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
Vsebina: Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočlkar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. (1466-9)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljai, Dvorski trg 3.
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«
D../3$C
18792792