282. številka.
Ljnbljana. v petek 7. decembra 1900.
XXXIII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, isrimai nedelje in praznike, u»r velja po posti prejutuai, i* •vatro-ogrsk* aeaei* *a vse leto 2b K, m pol leta 13 K, sik Četrt let« 8 K 60 h, m jeden mesec a K 30 h. Za Ljubljeno brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za joden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom radona ee za vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko ve«, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine ee ne ozira - Za oznanil« plačuje se od atiristopne potit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fe 89 dvakrat, in po 8 b, Ce se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se i*vole trankovau. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnlštvu naj \ee bl». govoiijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v aredniStvo je iz Vegove ulice St. 2. vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34.  - JSTarodna Tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, 10. decembra t. I.
Volilci!
V sredo, dne 12. decembra t. L,
ste poklicani na volišča, da volite poslanca iz splošnega volilnega razreda.
Podpisano vodstvo narodne stranke apelira vnovič na Vašo zavednost, in pričakuje, da stori vsak svojo narodno in domoljubno dolžnost.
Volilci! Pridite vsi na volišče in oddajte svoje glasove za kandidata napredne narodne stranke, ki je gospod
Luka Jelene
učitelj v Ljubljani.
V Ljubljani, 7. decembra 1900. Za vodstvo narodne stranke:
Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteni.ški.
Šušteršiča ali Jelenca?
Prihodnji teden so poklicani volilci splošnega volilnega razreda, da izvolijo svojega poslanca, in ker kandidat socialnode-mokratične stranke nima upanja, da bi zmagal ali vsaj prišel v ožjo volitev, če tudi bi v tem slučaju naši somišljeniki veliko rajši glasovali zanj, kakor za klerikalca, sukal se bo volilni boj mej kandidatom klerikalne stranke dr. Ivanom Šušteršičem in mej kan didatom napredne narodne stranke Luko Jelencem.
Mi smo kraj vsega svojega narodnega fanatizma, in kraj vse svoje politične odločnosti vendar le hladni računarji, in nismo pristopni iluzijam glede volilne borbe v tem razredu, a vendar smo do cela prepričani, da mora klerikalni kandidat dr. Ivan Šušteršič v tem volilnem boju propasti ali vsaj priti v ožjo volitev, ako stori vsak naš somišljenik po deželi in v mestih svojo dolžnost, ako se naši somišljeniki ne bodo zopet udali tisti mlačnosti in brezbrižnosti, kakor pred tremi leti. Če bodo naši volilci estali tudi to pot doma za pečjo, češ, v tem razredu nas volitev nič ne briga, po-
tem seveda ni računati na zmago, zlasti ker bodo klerikalci napeli vse moči, in oe ne bodo strašili ne truda ne stroškov, da le prodre njih kandidat.
Klerikalci se dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti, in škof ljubljanski moli vsak dan za zmago svojega kandidata dr. Ivana Šušteršiča ker čuti, da bo zmaga tega kandidata dokaz, koliko vpliva ima še duhov ščina v naši deželi, kolika je njena moč, in kolika je njena agitacijska agilnost.
Klerikalna stranka ve prav natančno, da je kandidatura dr. Ivana Šušteršiča v splošnem volilnem razredu predrzna provo kacija volilcev in vsega prebivalstva, tako velika provokacija, kakor je bila pri dežel-nozborakih volitvah kandidatura Jos. Zelena v notranjskih kmetskih občinah, o kateri kandidaturi je svoj čas dr. Šušteršič cinično vskliknii: Mi smo vam hoteli pokazati, da je Notranjska tako klerikalna, da še s kakim Zelenom zmagamo.
Rekli smo, da je kandidatura dr. Iv. Šušteršiča provokacija volilcev in provokacija vsega kranjskega prebivalstva. Ia to je todi v resnici, zakaj dr. Šušteršič je mož, ki bi ga drugod nobena stranka ne povzdig nila na svoj ščit. mož, ki zamore biti vo ditelj kake stranke samo tam, kjer smejo v prvih vrstah stati ljudje Vencajzovega ali Žlindrovega kalibra.
Šušteršičeva kandidatura je provokacija delavskih stanov. Šušte.šič se poga&ja za mandat tiste volilske kurije, s katere glavnimi volilci ga ne vežejo prav cc\ene vezi. Peta kurija je bila vendar ustanovljena za tiste ljudi, ki so bili poprej politično brezpravni, in ustanovljena je bila v namen, da dobe ti politično brezpravni elementi, največ delavskega stanu, svoje zastopstvo v parlamentu. Narodna stranka je to upoštevala in kandiduje v tem razredu moža, ki stoji najbližje prej politično brezpravnim slojem, ki sam iz lastne izkušnje pozna vso grenkobo politične in gospodarske zapostavljenosti, moža, ki se je posvetil vzvišenemu poklicu učitelja in vzgojitelja ljudstva, in ki je kot načelnik »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev" srečno dobojeval vojno za izboljšanje socialnega in materialnega položaja svojega stanu.
Šušteršič, sin dobre meščanske rod bine, ni nikdar poskusil, kako težko je dandanes živeti, in če sedaj ponuja zatiranim, v revščini umirajočim slojem tisto sladko vodo, ki jo je krstil za svoj socialnopoli-tični program, je to samo smešno. Mož, katerega pregrešno - kapitalistična nagnjenja preklinjajo ne le različni kmetje, ki so padli v njegove roke, nego tudi duhovniki, kakor Hauptmann. Rudolf, Mauring, Škerjanec in drugi, tak mož, ki je kot advokat, kot vodja različnih gospodarskih podjetij, kot poslanec in voditelj klerikalne stranke neštetokrat pokazal svoje protisocialno, ljudstvu in zlasti revnemu ljudstvu skrajno neprijazno mišljenje, pač ni poklican, da bi zastopal v parlamentu tiste elemente, ki koprne po tacih socialnih reformah, o kakršnih Šušteršič, ponižni lakaj kardinalov, škofov in fevdalnih aristokratov, še slišati neče.
Če je pri Šušteršičevi kandidaturi kaj posebno žalostno, je to, da jo podpira tisto krščansko socialno delavstvo, ki se je pred nekaj leti, ko je namreč Šušteršič prvič kandidiral v državni zbor, odločno uprlo njegovi kandidaturi. Leta 1897. so šli krščanski socialisti z velikim sovraštvom v boj zoper dr. Šušteršiča in za dr. Gregoriča. Očitali so ŠušteršiČu kapitalizem, oderu-štvo, protisocialno mišljenje in preganjali so ga kakor človeka, ki ne zasluži druzega, k*kor da se mu obesi mlinski kamen okrog vtMOj in da sc .»a potopi. Šušteršič je tedaj odkrito' priznal svoje mišljenje, in < \ volilnem shodu pri Frlincu bahato zaklical, da obsoja krščansko socialni program, in da ga ne bo nikdar priznal, ker je ta program neizvedljiv in neumen.
Sedaj pa je dr. Šušteršič tisti neizvedljivi in neumni program v polnem obsegu akceptiral, in tisti ljudje, ki so hoteli Šušteršiča pred tremi leti potopiti v žlici vode, zganjajo zdaj delavce, naj glasujejo za tega novopečenega krščanskega socialista. To bi se pač ne bilo zgodilo, ko bi voditelji teh krščanskih socialistov ne bili možje, katerim že pogled na kak petak kar sapo zapre, in ko bi krščansko socialno delavstvo ne bilo naravnost stupidno. S tistim zaničevanjem, ki ga je dr. Šušteršič vedno čutil za delavske stanove, vrgel je ta škofov
kandidat delavcem pod noge obljubo, da se bo ravnal po krščansko socialnem programu, a da mu to niti v sanjah na misel ne prihaja, to kaže v isti sapi storjena njegova izjava, da bo tudi v prihodnje delal po istih načelih, kakor tedaj, ko je bil prvič poslanec, torej po načelu, da je krščansko - socialni program neizvršljiv in neumen.
Delavskemu stanu pripadajoči volilci pete kurije, ki se bodo dali ujeti na nerodno nastavljene limanice dr. Šušteršiča, udarili bodo sami sebe po zobeh in z vo-litvijo dr. Šušteršiča pokazali, da so politično popolnoma nezreli, da so še vedno politični otroci, in da niso vredni, da bi imeli volilno pravico.
Kandidatura dr. Šušteršiča pa je še iz drugih razlogov provokacija. Če se more reči o kom, da ni vreden, biti zastopnik slovenskega ljudstva v padamentu, se sme to reči o dr. Šuštersiču. Zmaga dr. Šušteršiča bi bila naravnost sramota za slovensko ljudstvo, in če bi naši nasprotniki iz nje izvajali, da se v slovenskem naroda pojavlja moralna dekadenca, bi morali mi na to molčati. Prvo, na kar mora vsak narod gledati pri izbiranju tistih mož, ki jih pošlje kot svoje zastopnike v parlament, je pač to, da naj bodo značajni ljudje, dobri narodnjaki, in da naj imajo čiste roke. Ali se more vse to  reči o dr.  ŠušteršiČu ?
Šušteršič je pravi vzor tistih „Ge-schaftskatholikov", ki nikjer ne vživajo spoštovanja. Vodilno načelo vsega njegovega delovanja in nehanja je preciziral že stari Horacij v klasičnem verzu: Quaerenda pecunia primum est, virtus post nummos, Šušteršič ni imel nikdar takega značaja, kakor ga moramo zahtevati od vsakega slovenskega politika. Nosil je že vse barve. Bil je liberalec, potem menih-klerikalec, potem dolgo časa nemškutar, ter je kot tak celo v poetiški obliki zasramoval svoj narod, potem zopet liberalec, ki je v javnih lokalih klical, da duhovniki smrde kakor kozli, a naposled se je prelevil v klerikalca ne iz prepričanja, ampak ker mu je to kazalo. Šušteršič je na las podoben ti3tema badenskemu klerikalcu, ki je zgodovinarju Treitschkeju rekel, da prav ničesar ne veruje, kar uči katoliška cerkev, pač pa da
LISTEK.
Melanholične misli.
Nebo je leglo nizko na zemljo, visi na visokih strehah, kot neizmerna, umazana in razdrapana rjuha
V teh žalostnih časih hodi človek bolan in zamišljen po ulicah. Živci njegovi so utrujeni, a ravno vsled utrujenosti ču tijo fino in natanko. Oči so motne in meglene, ali vidijo, kakor niso videle nikoli.
Dolga vrsta fijakarskih kljuset stoji ob cesti in dremlje. Izvoščki čitajo in iz njih cčij gleda kanalja, njeni kremplji gledajo iz prstov, ki so se zasadili krčevito v nedolžni kos papirja.
Neznaten židovski vagabund je bil obsojen v neznatnem češkem mestecu na vislice, ker je umoril dvoje krščanskih deklet. Pravda je trajala skoro dve leti, in v tem dolgem času je praznovala človeška kanalja svoje orgije. Tisoče ljudij je hrepe nelo po krvi onega neznatnega Žida. Niso hrepeneli po njegovi krvi, da bi »zadostili pravici" ali kakemu drugemu bedastemu idealu;   hrepeneli so samo po krvi, po
rdeči, vroči krvi, ker jim je tako velevala kanalja. Govorilo se je mnogo o pravici in podobnih rečeh, toda mi prebri-sanci vemo jako dobro, kaj je ta smešna »pravica".
Ne vem. kaj bi dal, da bi videl tisto množico, ki je dvigala pesti in preklinjala, ko sta stopila iz sodne hiše zagovornika Hilsnerjeva. V tisti uri je vrgel človek raz svojo ramo spretno tkano hinavsko haljo, ki se imenuje »civilizacija"; in natnra se je pokazala v vsem svojem veličastvu. Videl sem samo časih, samo za trenotek, kako je razdrobila kanalja umetne okove. Tako sem gledal nekoč, kako so se ljudje pretepali. Na cesti je ležal človek, in njegov prijatelj je stal poleg njega ter ga je suval z nogo, krvavega in nezavestnega. In ko je suval, je igral na njegovih ustnicah nedolžen, čisto otroški smehljaj . . .
Jaz verujem trdno in iskreno v ritualni umor. Veroval sem vanj trdno in iskreno, ko sem čital o grozovitostih španske inkvizicije, zgodovino hugenotov in albingen-cev na Francoskem, povesti o preganjanja Židov na Angleškem in na Nemškem, poročila o smrti Husovi in Giordana Brana ... To je tekla kri, ter so segali do neba plameni, dišeči po sežganem človeškem mesa!
Tako je baje zahtevala vera. Če ni zahteval ritus, je zahtevala dogma!
Človeška natura si dela svobodno svojo pot, in nihče nima pravice ne moči, da bi ji branil.
Nekaj velikega in zmagoslavnega je na tem. Tisoče let so šivali in krpali tisto hinavsko haljo, da bi oblekli kanaljo. Ali ona pomigne z mezincem, pomigne čisto nalahko in kakor v sanjah; — kje je halja ? Tako se spozna brezpomembnost tistih „velikih del človeškega duha", ki jih preganjamo ob vsaki svečani priliki z geniji-vimi frazami. Natnra je nespremenljiva, kri ostane kri.
Pojave neskaljene nature imenujemo surovost ter se zgražamo nad njimi. Zgražamo se samo oficialno, kadar stojimo na glavnem trga v vsi svoji ofrakani in oci-lindrani civilizaciji. Ali na tihem smo prepričani sami o vrednosti in ničvrednosti svojih vsakdanjih fraz.
Lani so se prodacirali v dunajskih »Benetkah* svetovnoslavni borilci. Občinstvo se je trgalo za vstopnice. In kakšno občinstvo! Takrat se je videlo, da je človek meso in nič dragega kot meso in da so vse tiste neumnosti, ki ga navidezno ločijo od živali, le umetno narejene in da
izvirajo samo iz človeškega nagaenja do prikrivanja, olepšavanja in hinavstva. Vse oči so gledale enako živinsko, vse ustnice so trepetale enako v mesenem zadoščenju, ko je slavnoznani Kara Ahmed zgrabil svojega nasprotnika s tako močjo za tilnik, da mu je pritekla kri po hrbtu in se mu je izvil iz prsi krik ranjene zveri.. . Neki dunajski časopis je čutil, da je v stvari nekaj, kar nasprotuje »kulturnim svetinjam" ;  da   bi opravičil kanaljo, je pisal o
hrepenenju dunajskega špisarstva po--
klasičnih formah ter je primerjal pretepava nje v Pratru z olimpskimi igrami starih Grkov.. .
Nekako iste dni sem prišel slučajno do neke menažerije. Dresšr se je igral z levi kakor z mladimi mačkami. Skakali so krog njega pohlevno in poslušno; samo mlada, nenavadno lepa žival je časih obstala, ozrla se ter zahropla tiho in boječe, tako da se v avditorija skoro ni slišalo. Stal sem poleg mlade dame; bel, nežen obrazek, visoke obrvi, polne ustnice, nekoliko odprte in trepetajoče. Nekdo se je naslonil težko na mojo ramo in v trenutka ko sem se hotel ozreti, je zakričalo med občinstvom par ljudi. Mlada zver se je bila vzdignila v kleti, napela silne šape
veruje v neumnost katoliških duhovnikov, vsled česar se je pridružil duhovniški stranki.
Značaj dr. Šušteršiča se zrcali tudi v raznih drugih dogodbah, ki so globoko v vse naše javno in gospodarsko življenje po segle Šušteršič je z grdimi, nedostojnimi spletkami strmoglavil dr. Ferjaačiča s podpredsedniškega mesta, da bi tako poslanca naše stranke spravil ob ugled in upliv in v to svrho se ni sramoval v dunajskem „Vaterlandu" razglasiti, da je Celje za nas Slovence „Fremdes Gebiet", kjer nimamo ničesar iskati, in da torej imajo Nemci prav, ko nas z biči, poleni, s kamni in noži izganjajo iz tega mesta. Šušteršič je sploh vsakega poslanca, ki ni njemu hotel pokoren biti, skušal spraviti ob vsak upliv, ker ima svoje posebne namene na to, da se pošljejo v državni zbor take smešne reve, kakor so Pfeifer, Povše, Žitnik, Ven-cajz in Pogačnik, da bi mogel potem on neovirano ribariti v motni vodi.
Ali naj govorimo o ŠuŠteršičevi sramotni vojni zoper kmetijsko družbo, o njegovih manipulacijah, da bi tej družbi ukradel ugled in veljavo pri ljudstvu? Ali naj govorimo o ŠuŠteršičevi gospodarski organizaciji in nje uspehih ali mar naj po-grejemo goljufijo z žlindro, o kateri smo zadnji čas že toliko pisali, a nas dr. Šušteršič vzlic vsem pozivom še vedno ne toži? Mislimo, da to ni treba, da je dovolj s tem, da smo to le omenili v toliko, da si lahko vsakdo sam popolni sliko dr. I vana Šušteršiča in spozna, kako globoko bi se slovenski narod ponižal, ako bi mo*a takega značaja, takih lastnosti in takih, cd žlindre umazanih rok, poslal kot svojega zastopnika v parlament.
Kdor ima kaj srca za naše ljudstvo in zlasti za tiste stanove, katerim je namenjena peta kurija, kdor še ni izgubil vsakega čuta za čast in vsakega razum-Ijenja za dostojnost slovenskega naroda, tistemu se pač ne bo težko odločiti, koga naj voli dne 12. decembra, ali bogatega advokata dr. Šušteršiča, ki ima pred očmi samo svojo osebno korist, ali vzglednega zaslužnega ljudskega učitelja Luko Jelenca.
Državnozborske volitve.
Iz Šenčurja, 5. decembra.
V nedeljo je bilo v Šenčurju prav fietno! Udeleženci pravijo, da bi bilo bolj vredno piačati desetico za vstop, kakor pa za v „ komedijo."
G Aleš Bergant, ki* se je nedavno izrazil, da ga ima že dr. Šušteršič v svojih krempljih, izročil je na povelje svojega šefa svojo hišo za ta dan kranjskemu dekanu, ki se je, kar smo z zadovoljnostjo opazili, že precej popravil, odkar dekanuje v Kranju.
Toda k stvari. Za shod, katerega je sklical g Pogačnik, zvedeli smo Šenčur-jani še le v nedeljo, ko ga je občinski sluga pred cerkvijo oznanil. Ob določeni uri pridemo na mesto. Vse prostore pa so zasedli pod komando Predoseljskega župana Šengsrja, onega slavno propadlega kandidata za odborništvo »Kmet družbe,, njegovi ljubljenci, katere je na katoliško komando prignal s seboj Ker ni bilo mogoče v sobo, ostali smo v veži  in pod
in zdelo se je, da se zgodi tisti hip nekaj strašnega; dreser je za sekundo izbulil oči od straha, a nato je zašvignil bič in mlade m&čk<? so se igrale poslušno in pohlevno kakor prej. . . Dama poleg mene je spačila obraz, da se je videl surov in sta-rikav, ozrla se je proti meni ter zašepe-tala: »Ali niste tudi Vi želeli ... da bi se zgodilo?" . . .
Pred nekaterimi meseci je nastala po slovenskem časopisju polemika o nalogah gledališča. Nekdo je zahteval na podlagi starih teorij, da naj bo gledališče „ kulturen zavod", drugi so mu ugovarjali, toda zelo nespretno. Namesto da bi govorili jasno in odkrito, kakor se spodobi, so se zaplan-kali tudi sami za plesnivi plot „idealnih zahtev", ter so napravili Človeški naturi samo nekaj sramežljivih koncesij. Ali govoriti je treba jasno in odkrito. Človeška natura zahteva surovosti, zahteva mesa in in krvi. Kolikor bolj se bliža gledališče cirkusu in tingl tanglu, tembolj izpolnjuje svojo nalogo. Publikum je v teh stvareh edino odločilen faktor; njegov okus je zapoved in termometer okusa je kasa. To reč razume na Dunaju jako dobro ravnatelj mestnega gledališča Muller-Guttenbrunn.
okni, precejšno število naših pa se je vendar
prerinilo do predsedniške mize. Župnik Kukelj predlaga predsednikom K o bi a rja. Kakih 10 rok se dvigne. Župnik Kukelj hitro predlaga: .Kdor je proti predsed-ništvu Koblarja, naj dvigne roko." Mnogo rok se dvigne. »Vi ste za Koblarja", povzame župnik, »g. dekan Koblar je pred sednik. Živio Koblar." Nikdo se ni odzval, pač pa se čujejo klici: „Ven ž njim. v Arbeitshaus ž njim." — Koblar hoče govoriti, toda vedno bolj narašča upitje »dol ž njim, ven ž njim", Koblar ne more govoriti, zato da besedo g Pogačniku, dasi ravno se ta še oglasil ni zanjo.
Potrpeli smo, da se prične prava komedija. G. Bergant: »Živio Pogačnik, — no živio upite!" Klic: »Živio Jur s pušo v koruzo." Pogačnik pripoveduje, da mu ni bilo mogoče ničesar storiti na Dunaju. V bodoče pa hočem — klic „zopet nič delati". G. Pogačnik prosi prav milo, naj mu dovolimo , da razvije svoj program. Klici: »Povejte nam rajši, kaj hočete storiti v bodoče za nas; kaj pa vodovod?" In Po gačnik je pričel govoriti o vodovodu. Po vedati pa ni vedel ničesar o njem, rekel je le, da je čulv da misli mesto Kranj napraviti vodovod, zato da bi imeli dijaki dovolj zdrave vode. Klici: »kaj pa vasi". — Pogačnik: »tudi o tem sem čul". Klici: „kaj mislite tudi Kranj zastopati? Koblar va3 še za ušesa prime".
Pogačnik prične govoriti o kmetijstvu in pravi, da se ne splača sejati žita, ker nič ne vrže. Klici: »kako bomo pa biro dajali?" Pogačnik bere statistiko o uvozu in izvozu sira. „V Bohinju ga imate š« za 20 000 gld., izvozite ga." Pogačnik, s?.'j ga bomo — klici: »v morje!" Pogačnik preskoči na živinorejo. Tudi tukaj je pokazal, kako malo se razume na živinorejo. Na vedno ugovarjanje začne govoriti o borzni špekulaciji na Dunaju in v Ameriki. Klici: »ali ste kaj delovali za povzdigo žitnih cen?* Pogačnik je izrekel pri tem duhovite besede, da vseh 425 poslancev na Dunaju ne more ukreniti ničesar proti žitnim cenam, in še en Kuralt povrh. Ko bi pa bilo tam 425 Kuraltov, bi morua kaj dosegli. Splošna razburjenost in vpitje: »En Kuralt več kakor 425 Pogačnikov."
G Bergant upije: »Tiho, v moji hiši nima nobeden nič govoriti!" To je bilo pa prehudo maslo za Koblarja. Z vsem de kanskim dostojanstvom g&r&jsremeri od nog do glave in prav po dekansko zavpije: »Tukaj sem jaz predsednik zbora, in ukazujem: „Tiho". — Klic: „Gospod dekan, na glavo se postavite, bomo videli, če ste pod pantefeljnom'. Koblar: „Tukaj imam edino jaz pravico ukazovati'. — „Živio Koblar! Aleš, zdaj pa le za peč.1 Pogačnik ne more več govoriti, zato pa zakriči: Predstavim se vam kot kandidat." — „Doli ž njim, ven ž njim!" je bil odgovor. V tem se oglasi neki Šušteršičev sirar, tam nekje iz Dvorjan doma: „ven vrzimo Kuralta.'-Kuralt stopi naprej, za njim pa vrli Sen-čurjani: , Kje je tisti, ki hoče mene ven vreči?'1 Smrtna tišina nastane. V tem pa hitro prime nekdo vrlih naših tega mo žička. ki se je pri dr. ŠušteršiČu 3 dni učil knjigovodstva in olike, za ušesa, potegue ga prav liberalno v „kamro", in mu , mit
Njegovo gledališče je razprodano večer za večerom. In igre ga ne stanejo nič; izvleče iz stoletnih arhivov stvar, ki je najbolj surova in najbolj neumna: — občinstvo je navdušeno ! Jaz občudujem tega človeka.
Nedavno je prišel na Dunaj »naj-večji cirkus sveta". Barnum & Bailey. Vse mesto je oplakateno. Zveri, človeške po-tvore, gimnastiki. . .
Prekanjeni žurnalisti že govore, koliko bo profitiralo naravoslovno znanje du najskega špisarja, medtem ko ve natanko, da sta prišla Barnum & Bailey le ščege-tat dunajsko kanaljo. Prostora je v cirkusu za deset tisoč ljudi.. . Kaoa'ja ljubi zveri, napete šape, krviželjne oči, naturno moč; ljubi človeške potvore, zakaj kanalja je škodoželjna; ljubi vratolomno gimnastiko, zakaj nevarnost ščegeče njene živce in v živalski brezčutnosti pričakuje, da pade iz visočine telo izmučenega sužnja in da pri-curlja kri iz razkosanega telesa. . .
Na vseh oglih veliki rdeči plakati; iz vseh izložb gledajo, reže se ti v obraz kamor obrneš plašni pogled. Vsi so namazani z gorko krvjo. . .
Ivan Cankar.
schlagenden Beweisen vtepe v glavo „Knigges U mgang mit Menschen."
Nikdo ne upije Pogačniku „živio", nikdo se ne izreče za njegovo kandidaturo. Pogačnik čaka, — Koblar joka — Pogačnik odstopi in si gre hladit vroče čelo v vežo; toda slabo je naletel. zunaj ga je pričakoval že g. župan Strupi iz Pirčic, ki mu je prav poljudno pojasnil, kako se vlečejo številke za naborno komisiio. Koblar vpraša, če želi kdo besede. Oglasita se Kuralt in Vrozelj, toda besedo dobi mali Evgen, ki je v varstvu Majdičevega agenta Lebna iz Srednje vasi čakal, da pride na vrsto Leben je dobil za ta dan, zato da je varoval in čuval malega Ev-genčka, 10 kron plačila Dobro plačana pestunja. Povedal je, da hoče povedati, koga bode on volil v V. kuriji! Nato spravi se nad Kuralta. Komaj izpre-govori nekaj besed, že so ga naši vrli Šen čurjani popolnoma zmedli. Navajen leme-natarske sužnosti, prične Šenčur iane zmerjati s pobahni, toda slabo je naletel. Dolga vrsta vrlih kmetskih mož in voli'cev V. sku pine prične se pocukati stratt-gično mirno proti malemu gospodku, in le Kuralfu in vrlemu Daniču iz Velesovega se ima Evgen zahvaliti, da se ni brez knezoškofiiskega dovoljenja pobalinal v umazano Debela-kovo lužo.
Nato prične mali dr. Evgea zabavljati proti g Jelencu Pustili smo mu govoriti. Pravil je, da g. Jelene pripada stranki, ki hoče odpraviti krščanski nauk iz šole. Nekdo, ki je podedoval po nekem žuoniku toliko, da je rešil svoje posestvo gotovega propada, pravi, da g. Jelene ni molil v šoli. Tu bi bili morali videti učence g Jelenca, kako so ljubeznivo pristopili k temu fa-rovškenuu hlapcu in ga ekspedirali skozi kamro in kuhinjo na prosto, in malo je manjkalo, da jim ni molil očenaša, katerega ga je učil g. Jelene Mali Lampe hotel je tudi še govoriti o g. Jelencu, toda to so zabranili naši možje in volilci, češ, ,mali mož molčite, Jelene je bil 18 let med nami, on je že bil med nami, ko ste vi še plenice močili" — E/gea je obmolknil, ni predlagal kandidature Šušteršičeve, pač pa je predlagal »kdor je za Jelenca, naj dvigne roko". Gromoviti živio Jelenec zaori, mali Lampe pa je izginil, najbrže pod mizo. — Samodržec v Debelakovi hiši, dekan Koblar, moli :'ngeljsko češčenje v smetem in op(a vičenem strahu, in predlaga: „Kdor je za, dr. Šušteršiča, naj dvigne roko." 1 roka se dvigne. Koblar predlaga: „kdor je zoper dr. Šušteršiča naj dvigne roko". Sto in sto rok se dvigne. »Živio Jelene, živio Pire", zaori po prostoru in zunaj. — Koblar zakriči: »Nima večine," klici „pojte gledat v vežo in šteti glasove," Koblar pa ni šel v vežo, ker se je bal za svoj dekaüijsko instalirani cilinder, ki bi se bil gotovo skopal v slavnoznani Debelakovi luži s Koblar-jem vred.
Pogačnik povabil je sirarja iz Dvorjan na večerjo Bridko se je pa ta pritožil, ker je moral zaradi varnosti s Pogačnikom vred odkuriti pred večerjo. Naši vprašajo, kje je pa Šušteršič, radi bi ga poznali. — Mali Lampe S9 prikaže izz;- mize: „V Gorici je pri porotnih obravnavah". Klici: „Ali imajo v Gorici tudi ob nedeljah porotne obravnave? Brezverci!" — Lampe molči, molči in se izroči zopet v varstvo Lvbnu iz Srednje vasi. Koblar zaključi shod s klicem: 0Živio dr. Šušteršič". V tem se pa oglasi ravno nad njim polomljeni od gospodarske zveze naročeni „Alfa Colibri Separator" in s svojim hreščečim glasom naznani, da je cd njega sprejeta dr. Šušteršičeva kandidatura. S tem bila je komedija končana. — Danes smo pa zvedeli, da je mali dr. Lampe prav pošteno lagal. Telegram v „Slovencu" nam pravi, da dr. Šušteršič ni bil v Gorici, temveč da je bil na shodu v Cerknici. Če Lampe laže, mu nikdo ne verjame, in Če ga sedaj dr. Šušteršič zaradi te laži za ušesa prime, nam nič mar. — Te dni pride enkrat g. Jelene v Šenčur, povabimo za takrat tudi g. Koblarja, videl in občutil bo, če se bo vedel tako, kakor v nedeljo, da znajo Šenčurjani take, ki so se v „Arbeitshausu' olike učili, prav pošteno pouč>ti. — Pri nas stali bodemo trdno, kakor skala za g. Pire a in g. Jelenca.
* * *
Iz Logatca, 5 decembra-Tudi naš g. kaplan je ubral agitacij sko struno, in kakor se nam dozdeva, le vsled
višjega povelja. Škoda za moža, ker je prevzel to brezplodno delo, kajti dosedaj je užival vsled svojega finega in v resnici taktnega nastopa pri vseh vaščanih brez izjeme, v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, vsestranske simpatije. Svetujemo mu kot prijatelju odkritosrčno, naj opusti raje to opolzko pot politike — ker je popolnoma brezuspešna — in pomni naj, da se je bolje zameriti jednemu ŠušteršiČu; kakor dvema vasema. G. kaplan, dobro veste, da sv. vera v nas ni v nevarnosti, ne, temveč ravno narobe. Logatčani smo prav verni kristjanje, kljub temu, da bodemo vsi liberalno volili. Cenjeni bralci „Naroda", le prevda rite, ali smo Logatčani kot razupiti liberalci, v istini nevarni sv. veri — ker se vedno kriči, da liberalci podkopujemo sv. vero — kajti Dolenji Logatec je napravil pred par leti orgije iz lastnega žepa, ki stanejo čez 3000 gold, in ista občina se poteguje že leta in leta za lastno faro-, pa pre-milostljivi knezoškof vlači že tudi leta in leta vso občino za nos s tem, da ji noče podeliti lastne fare. In gospodje, zbrani okrog svojega višjega pastirja, sedaj pa prevdarite, kdo bolj podkopuje steber prave sv. vere, Vi ali liberalci. Gosp. knezoškof, kako se ujema ta fakt z Vašim zadnjim pastirskim listom? — Opazka: Ako uredništvo „Slovenskega Naroda" želi kaj več podatkov o tej zadevi, so mu na razpolago pri županstvu v Dolenjem Logatcu
— A
* *
S Črnega vrha nad Idrijo,
5. decembra. Volilni shod, na katerem se je predstavil kot kandidat naš vrli deželni poslanec g Ivan Božič, ne da miru našemu g kaplanu.   Najprej je s pomočjo župnik i sklical prejšnjo nedeljo može na nekak po govor k županu, kjer jim je bral »cvetke iz »Slov. Naroda" po .Slovencu", da so se navzoči muzali, rekši, da je neumen, ker v lastno skledo pljuje.   Govoril jim je, da kdor liberalno voli, stori večji greh, kakor če v nedeljo k maši ne hodi. Hodi tudi v adventnem času spovedovat bolnike in stare ljudi, ob jednem pa prav pridno obleta vse hiše,  da bi dobil  kako zgub Ijeno  ovco za  dra. Žlindro in  dra. Netopirja.   Pri tej priliki dobil, je v roke par »Volilnih katekizmov".   Vsled tega je pre-tečeno nedeljo proklel naj prvo volilni katekizem, obkladal može, ki ne trobijo v njegov rog, z judi, liberalci, hudičevimi služabniki, hinavci in sleparji.   R*zkoračil se je posebno nad „motto"   »Volilnega katekizma", rekoč:   Zskaj ni dotični hinavec napisal tudi prejšnjih vrst evangelija sv. Matevža, kakor:   »Ne sodite, da ne boste sojeni. Ne pogubljaite, da ne boste pogubljeni" itd.   Potem je rekel, da je razun prvega vprašanja vse, kar je v »Volilnem katekizmu",   gola  laž.   Ko  mu  je sape zmanjkalo,  da  bi še  nekaj  čada hudiče, hinavce in sleparje iz sebe bruhal, sklenil je govor z obljubo, da ba prihodnjo nedeljo nadaljeval.   Posnetek:   Tedaj, g plan, Vam ni prav, ker je le en stavek kot motto naveden, po Vašem bi moi biti menda cel evangelij sv. Matevža napisan ; zakaj pa tudi Vi vzamete kot geslo pri pridigah le en stavek.   Rekli ste: Ne sodite, da ne boste sojeni, in kdo je grše sodil in pcgubljal, kot Vi, kdo je iskal pezdir v očesu svojega bližnjega, kot Vi, kdo lazi okoli kot volk v ovčji obleki, da bi premotili kako nerazsodno dušico, kot Vi Resnično prav bi bilo, da bi bili nave deni sveti stavki napisani, pa ne v knjižici, ampak v Vašem srcu, ter da bi se tudi po njih ravnali.   Dalje Vam je samo prvo vprašanje resnično, drugo je vse laž. Po Vašem se tedaj kmetski poslanec ne sme zavedati, da je kmetski sin, ter da je kmetski stan podlaga Avstri;e; Vi menite menda, da je podlaga Avstrije duhovščina. Po Vašem mora biti poslanec odvisen popolnoma od duhovščine, od vlade pa le, če ta ni brezveraka itd. Prosimo Vas ob jednem, bodite pri pridigah dostoineji, ali si pa naročite Valenčičevo ^Omiko".
Iz Novega mesta, 4. decembra.
Na velikem zborovanju kmetovalcev-voldcev na današnji dan v našem mestu, je kandidat Globočnik vsem kmetom izborno dopadel. 25 let niso slišali govoriti kmeta-kandidata za kako poslanstvo. Po kon-
(fcST Dalje v prilogi. ~g£Q
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 282, dn6 7. decembra 1900.
Čanem nagovoru Globočnikovem je jeden volilcev rekel: .Škoda, da ni Pfeiferja tukaj. Oba bi postavili pred nas, oba bi go vorila in jeduoglasno i i rekli: Pfeifer pojdi v samostan, za poslanca kmetije nikdar nisi in ne bodeš".
Kakor izvemo, so se po shodu volilci v krčmah le o Pfeiferju in o Globočniku pogovarjali, in starejši možje so rekli, da duhovnike luna trka, ko to revo Pfeiferja ljudem usiljujejo. Skrili bi ga, ne pa, da ga okolo kažejo kmetom, ki hočejo videti trdno, zdravo življenje.
*
Iz Osilnice, 4. decembra.
Naš gosp. župnik, ki je bil. kakor se govori, pri milostnem gosp knezoškofu prišel nekoliko v nemilost, se hoče istemu očividno zopet prikupiti. Ne prija mu najbrže naša skromna farica več, in gotovo škili že po kaki bolj mastni službi (kaj še! gospod fajmošter.) Le tako si je možno, razlagati divjanje in surovost njegovo v pretečenem tednu. Niti kako novopečeno kaplanče ne bi bilo zmožno vsega, kar je on počel. Naši duhovniki pač dobro vtdo, da s strastnim fcgitiranjem, pri katerem so jim najostudnejša in najpodlejša sredstva dobrodošla, najbolj dokažejo svojo vspc-sobljenost. Tako tudi naš!
.Volilni katekizem" mu je bil pete nabrusil. Od enega konca fare do druzega, od hiše do hiše, povsod je pripovedoval, da bode antikrist okoli hodil in delil .Volilne katekizme". Tudi je natanko označil onega antikrista, da, spozabil se je tako daleč, da je nedolžnim otrokom v šoli o antikristu pripovedoval, jih svaril pred njim in ko so le ti rekli, da antikrista ne po znajo, jim je povedal iz katere vasi je, kakšen je, in kako je oblečen! Prišedši v nedeljo na lečo, kamor je bil pritroškal katekizem (pa ne kršč. nauka, ki bi bil edino umesten, ampak „Volil, katekizem") in dopis .Narodov", z dne 29. t, m., je zopet koj antikrista počastil, in ko je razpeče-valca „Vclil. katekizma" pital naravnost z antikristom, je bdo vsakemu jasno, koga ima v mislih. Ljudstvo se je kar zgražalo nad podivjanostjo in surovostjo njegovih besed. Antikristov (ta beseda je bil stalni refren v celi prepovedi) luciferjev, satanov, hudičev je kar deževalo: sploh je citiral vse peklenske prebivalce na lečo. In potem s kako perfidnostjo Vam je „razlag«r .Volilni katekizem", tako v cerkvi kakor tudi po hišah. Mahnil je najkrajšo in najsramot-nejšo pot: kar je povedano slabega o klerikalcih, je podlo podtikal liberalcem. Nato je vzel v svoje blagoslovljene roke — koliko onečaščenje (a ne za Vaše roke gosp. fajmošter) — omenjeni dopis „Narr.dov'!. S tem ste pa zakrivili, gosp. župniče, da so vsi obiskovalci cerkve, kamor so se prišli Bogu klanjat, storili smrten greh! Kako se namreč strinja z Vašim počenja njem ona propoved škofova : pod smrtnim grehom ne citati in ne poslušati , Naroda' ?! Toda „razlaga" dopisa! Dovolj bodi povedano, da je župnik lagal, in to vedoma ali ne vedoma lagal! In potem se gospodje hudujete, ako Vam kdo predbaciva, da oskrunjate cerkev! S čim pa hočete svete prostore bolj oskruniti, ako ne s takim go voričenjem, ki spada v svinjak, a ne v hram božji! Za danes bodi samo še nekaj povedano, drugo si prihranim za prihodnjič. Ko ste lomastili po vaseh, ste obljubljali, da boste ob volitvah napravili Južnopa če gre zadnja kravica iz hleva; na te li-manice jih boste preklicano malo ujeli. Kar se tiče pa kravice: samo če ne pride ponjo prej oni mož z rumeno obrobljeno čepico! Na svidenje v nedeljo! Ves Vaš — Potočki Peter.
Kmetovalec ustaja I
Z Dolenjskega, 6. decembra. jLiberalizem ima nalogo, da razdre spone, v katere so srednjeveško gospodarstvo in ž njim spojene pravne ustanove napredujoče gospodarstvo naše družbe ukovale". Tako piše Nemec Bernstein, ki je videl Angleško, Francosko ter vidi velikanski gospodarski in duševni razvoj Nemštva v rajhu. Kje smo še mi Slovenci za temi narodi! — Ali gospodarstvo napredujočega druzega sveta vpliva vendar tudi na nas. Vsak dan nas uči, da smo zaostali v razvoju, ker pri nas išče in dobiva omikanejša tujina iz kmetije najtrdnejše ljudi, da jih uporablja in izrablja v najtrjem delu, za katero členov omika-
nejšega naroda ni več dobiti. Vsak dan nas uči, da se v tovarnah, katere se po največ po tujcih na slov. tleh napravljajo, nastavljajo in nastavljati morajo boljši, kvalificirani delavci iz tujine, ker domač človek ni za to, ker je bil zanemarjen skozi sto in sto let. Vsak dan nas uči, da naš najboljši človeški materija), ki ima sposobnosti za vsak napredek, duševno ne more naprej, ker ga drži k tlom njegov duhovnik, ki se pretepava z ljudskim uči teljem ter meščanom, ter hoče kmetovalca kot svojo domeno ohraniti v svoih neusmiljenih rokah. Kaj bi se v druzih raz merah ne dalo napraviti iz našega naroda, ki je živeč v najtužnejših gospodarskih in duševnih razmerah dal kulturi toliko velikih talentov, ki v najtežjih razmerah še kolikor toliko drži nad vodo meščanske obrti ter glavno podlago svojega življenja, kmetijo.
Zdaj je tudi kmetu postalo preveč. CtJe vasi postajajo prazne. Amerika, Vest-falsko, Gorenje Štajersko, slavonske, ru-munske šume požirajo grozne množine naših čvrstih kmetskih ljudi. Če pojde tako dalje, domovina ne bo mogla več svojcev preživeti. Po slovenskem Štajerju, v nekdaj dobrih živinorejnih hribih, se glasi tožba, da se število goveje živine krči in da morajo ljudje na tuje po zaslužku. Mladina slov. kmetije že komaj čaka, da zapusti kraje, v katerih le repa planta. To tudi starejšim možem lase ježi.
Volitve so, ven na plan stopa v prvi vrsti naš kmet. Vre mej nj;m. To, kar po vsem Slovenskem vidimo, ni umetno napravljena razdraženost, to so pojavi ljudske nevolje. Duhovnike, svoje jerobe, mečejo kmetje iz svojih zborovališč. Nečemo vas več slušati, odgovarjajo jim z vso srditostjo. Tudi leto 1848 ni videlo na Slovenskem mej kmeti tako velike razbur jenosti. Kar je še boljši kmet, kogar še revščina ni popolnoma potlačila k tlom. vabi svGje rojake za odločen odpor proti farovžem Ti možje niso časopisov brali, katere so naši duhovniki raz lečo prokli njali, ali le redko kdo istih, in vendar usta jajo in ves svoj srd obračajo proti farovžem. —
Ni mogoče najboljši agitaciji, da v vsako vas pride, ni mogoče misliti, da je agitacija zbudila tega našega kmeta. Ne! Oa hoče verige zdrobiti, ki so ga doslej gospodarsko in duševno vklenjenega držale, in on ne vpraša, kam gre pot bodočnosti; ven hoče iz jerobstv.*, ki ga le z nebesi tolaži, mu v njih obeta polno mizo, samo pa v toliko — toliko sto slučajev razuzdano pije, je — in še kaj druzega počenja. Naš dolenjski kmet naprimer vidi, kako na^ia duhovščina menihe, tuje menihe v deželo vlači, da še ti oglodajo ubogo kost slov. kmeta; vsi naši kmetje vidijo, da jih ti duhovniki po svojih takozvarh gospodarskih društvih in posojilnicah v še večje dolgove zapeljujejo, v še večjo revo. Iz teh neusmiljenih rok hoče kmet ven in zato to vrenje po Dolenjskem.
Domoljubje, tako je prav: ako bo prav za vse! Kmet mora postati V3em svoj, potem šele moremo Slovenci govoriti, da hočemo živeti. Le če je naš kmetovalec na tej poti, potem š^le se začne pri nas drugo gospodarstvo, drugo duSevno življenje. Prespali smo Slovenci in skoraj vsi Avstrijci veliko dobo liberalizma, dobo osvobojenja od srednjeveških spon. Še le zdaj ima naše gibanje zdravo misel. Lačen, izstradan narod, čigar tretjina bo nemara v 10. letih v premogokopih tujine, — ne reši svoje narodnosti. Morala je gospodarska reva potikati na vrata našega kmetovalca, da se je zbudil. S tistim nesrečnim .spravljanjem" s klerikalizmom smo izgubili 20 let v našem razvoju. Če bi slov. meščanstvo ne bilo nikdar sprave s klerikalci delalo, bi danes bili dosti na boljšem, danes bi bili že prebili najhujše boje s farovžem. Zdaj menda boste pomnili, kaj je prijateljstvo s farovžem !
Veliko organično gibanje je nastalo zoper farovž. Vsaki dan lahko vidimo, kako raste. Kmetovalci hočejo sami dosečiP kar jih njihov največji prijatelj uči: .Vsako stremljenje kmetovalcev, da se znebijo duševnega jerobstva duhovščine, jim daje pogum, in duševno ter gmotno se bodo pospeli višje." To je zadržaj tega krasnega gibanja mej našimi kmeti
Duhovniki čutijo, da jim za gozdico gre. Druzega ne vedo početi, da to, proti
njihovemu jerobstvu trdno nastopajoče kmetsko gibanje uduše, in da s svojimi žalostnimi kandidati zmagajo, kakor da še nezavedne kmete za volilne listke goljufajo, da jim jih izsiljujejo z vsemi grožnjami, ki jih ima kolneč katoliški duhovnik na razpolaganje. — Ne bom ti poslednje popot niče prinesel, .šmirnico" boš dobil, ne bom te pokopati pustil na blagoslovljeno zemljo! — To je zverinsko. Ali drugih sredstev nimajo, pri kraju so s svojim kreditom med ljudstvom. , Dokler imamo mi duhovniki še hudiča v rokah, dotlej nam ne pride nobena sila do živega", je izjavil nekoč duhovnik na Dolenjskem in se pri tem satansko grdo nasmejal. To izvajajo zdaj praktično malone vsi, ki nosijo talar. Kakor divjaki hodijo od vasi do vasi. To kmetovalčevo ustajenje hočejo zatreti, in vsako sredstvo jim je dobro tem bolj, ker so po večini tudi še prtcej neomikani.
Ali hočete vi v tem boju meščani roke križem držati, prepuščati le posameznim, ki pod težo agitacijskega dela komaj par ur spe, vso agitacijo? Vsi naši meščani živite od kmeta! S kmetom greš tudi ti meščan v premogokope tujine! Njegovo gospodarstvo je tvoje; s kmetom živiš, s kmetom tudi padeš.
*
S Skaručne, dne 5. decembra. Dne 3. t. m. smo imeli v svoji sredi g. Jelenca. Zbralo se je lepo število volilcev, če prav je naš penzijonirard Lilek iz firovža proti udeležbi agitiral. Vsi smo z zanimHnjem sledili spretnemu govoru g kan didata. G. kandidat je posebno kmetska vprašanja v pretres vzel in na vprašanje nekega volilca prav korenito odgovoril tako, da smo bili po vsem zadovoljni. Povedal je volilcem, da so pristaši narodno napredne stranke ravno tako dobri, če ne boljši kristjani kot klerikalci. Ovrgel je popolnoma trditev naših duhovnih gospodov, da smo brezverci. Poznalo se je vsem na obrazih, da so bili s shodom prav zadovoljni. Kandidatura Jelenca in Pirca je bila navdušeno in soglasno sprejeta. Po cficijalnem delu smo se še malo pogovorili in zvedeli od navzočih marsikaj zanimivega. Najbolj so se ljudje pritoževali čez vodiška duhovna. Kaplan Pavlus je zmirom na lovu za glasovnicami Še po noči ljudem ne da miru. Najraje vidi, da so ženice same doma, potem gre vse gladko; moški pa so že bolj trdoglavi. Šušteršič mu je obljubil nove; templance za agitacijo. V nedeljo je bahato zatrjeval, da so samo škofje in duhovniki poklicani učiti ljudi. No. mi obžalujemo tiste, ki so izročeni vaši šoli Sami so bolj olikani, če so prav kmetje, kakor ste vi. Repenjski volilci so nam s studom pravdi, da ste jim prav posebno na srce polagali, da naj g nadučitelja v r . . brcne vsak, kamor bi se upal pokazati. Sram vas bilo! Kako je udrihal po .nekem" umazanem, grdem i t. d. listu in posebno po tistih, ki ga bero, presega že vse meje dostojnosti. G. Vilko! Kje ste pobrali laž, da je nekdo narodno napredne stranke pri nekem shodu na Dolenjskem rekel, da boce naša stranka na Dunaj spraviti take poslance, da bodo vero odpravili ? G jvor dr. Tavčarja v Krškem vam je znan, saj ste brali dotično št. .Naroda", zakaj potem lažete? Zakaj pri agi taciji lažete, da smete imeti samo par ur v šoli krščanski nauk in če bo g. Jelene izvoljen, zgubite pa še te? Ljudje dobro vedo, da vam je šo teh par ur preveč. No vo pečeni svetnik in župnik Žužek je še hujši. On strašno vihti farovško gajžlo nad ubogo gmajno. .Liberalci so hujši kot hudiči. Boga bi radi ne le iz šol, z nebes bi ga radi vrgli". Uboge ženice so se kar križale in boječe ozirale, če ne stoji kakšen liberalec blizu Kdor se ne pokori njegovi gajžli, je slepar. Kadar govori o sleparjih! je grozno razkačen, menda zato, ker je „Gosp. zveza" tudi njega osleparila s slavno žlindro. Na »befeF1 našega svetnika tudi pri nas ne sme noben k izpraševanju brez glasovnice. Zasluge katoliške stranke za kmetijstvo so nedosegljive, tega pa ne pove, da je besedo požrl, rekši, da odloži čast predsednika pri kmet. podružnici, ker res ni zato, a ostal je na ukaz dr. Žlindre še nadalje predsednik samo zato, da bi prav nič ne delal, ali prav za prav delal na to, da podružnica zaspi. Lep predsednik tak. Mislim, da mu ga ni jedna-cega na celem svetu, da bi družbeni predsednik lastno društvo skušal razbiti. Škaruškemu penzijonistu pa povemo na
uho, da je skaruška soseska vsa naprednega mišljenja in so možje na shodu izrazili željo, naj bi farovški s trie (?) posnemal ribniške kaplane, ki k naprednjakom ne hodijo po biro. Rekli ste sicer, da ne bodete agitirali, pa ste se zbali menda ukora No. 2. Govorili bomo še, ker se ne bojimo vaših gajžel!
V ajJQibSJ***fti, 7. decembra. Ministrska kriza na Bolgarskem.
Bolgarsko ministrstvo, ki ni bilo ljubo knezu Ferdinandu ter je bilo med seboj nesložno, je odstopilo. Brezbarveni Ivančev je bil le po imenu vodja kabineta, čegar duša js bil Radoslavo/. Kabinetu se je očitalo, da je zapleten v umazane kerupcijske afere, ter da se pri delih v luki Varna in pri nakupovanji železniških vagonov ni postopalo docela pošteno. Končno sta prišla še R-.doslavov in vojni minister Paprikov navskriž radi kmetskih uporov. Sobranje ne dela vladi nobenih težav, zato se bode ministrstvo bržčas rekonstruiralo. Nadejati se je, da se poravna kriza brez vpliva na razmere na Balkanu.
Ponemčevanje Poljakov.
Pruska vlada zatira z najbrutalnej-šimi, najbrezvestnejšimi sredstvi poljski narod v pruskih pokrajinah. Otroci se no smejo niti doma učiti poljskega jezika in tudi moliti jim jo prepovedano v materinščini. Vse kar je sredstev na razpolago brezobzirni pruski vladi, vse porabi, samo da ponemči Poljake. Toda vse zarnan. Narodne zavesti Poljakov ne zatre niti sila niti denar še precej časa. Dvomiti ni, da se končno vendarle dovrši popolna germanizaoija, kajti tudi največji odpor se nazadnje zlomi. Danes pa pruska vlada nima celih vspehov. Da se opraviči pred svetom, ki surovega zatiranja Poljakov ne more odobravati, jc prinesla ministrska »Berliner Correspondenz« in po tej »Nord-deut. Allgem. Ztg.« kar colo serijo člankov, ki naj dokažejo velikansko nevarnost poljskega naroda za Prusijo in vso Nemčijo. Vlada obljublja, da bo postopala v bodoče še strožje, kajti boj ji je »vsiljen«. Morala nemške vlade mora stati pač sila nizko, ako smatra narodno obrambo Poljakov, ki se ne dajo kar izlahka ponem-čiti, za — vsiljen boj!
Vojna v južni Afriki.
Iz Rima poročajo, da je dejal stotnik Ricchiardi, ki se je vrnil iz Južne Afriko, da je položaj Angležev v Južni Afriki jako resen ter da je možno, da se bodo Holandci že prihodnje dni dvignili proti Angležem. Iz Grahamsto\vna v Kaplandiji poročajo, da so vse brzojavne zveze z mestom potrgane, vsled česar vlada velika razburjenost. Višji sodnik republiko Oranje, Melius Devillier, brat visokočisla-nega višjega sodnika v Kaplandiji je izdal poziv na vse duhovnike holandske reformirane cerkve, naj delajo na to, da se brezupna in brezkoristna vojna konča. »Morning Post« poroča iz Johannesburga, da je tamošnji vojaški guverner na nekem banketu povedal, da bodo vse v Johan-nesburg povrnivše se meščane vojaško izvežbali in oborožili. Na ta način bi so dobilo 20.000 mož, ki bi podpirali angleško vlado. — Boji so se vršili zadnje dni pri Smithtieldu med Devvetom in Knoxon, pri Utrechtu, pri Ileidelbergu, Lorbergu in pri Border-Sidingu. Povsod so se Buri končno umaknili.
Slavlje stoletnice Prešernovega rojstva.
(Dalje.)
Sarajevo: O stoletnici največjega slovenskega pesnika slaveči njegov spomin, slavimo moč slovenskega naroda. Slava Prešernu! Živela Slovenija! Kličejo zbrani: Slovenci, Hrvatje in Čehi.
Sarajevo: Slava velikomu pjesniku Prešernu. — Josip Mila ko vid
Sarajevo: Slava pjesniku ! Slava i nježnoj duši naroda, koja se glasila na njegove strune. — Sil vije Strahimir, Kranjce v i c
S m i c h o v: Slavime s Vami pamatku velkeho poety, katery vzkfisil slovenskou literatura, a dal zaklad budoucnost naroda Vašedio. — Prof. Chodounsky.
Trst:
Duh Prešernov naj budi: Duh Prešernov naj živi! Prešerna pesnika orjaka Naj slavi Slovenka vsaka ! Odbor zavoda sv, Nikolaja.
Trst:
Iz vseh delov Slovenije zbrane PreSernove častilke smo vdane. Med zbranimi je vsaka sklenila, Da ne potujči nobena je sila. Pesnikov duh živi med nami Slava PreSernu! Kličemo z vami Gojenke zavoda sv.Nikolaja. Trst: V duhu z vami na Prešernovi slavnosti,  kličemo  od  obal  sinje Adrije: Slava njegovemu  spominu! — Tržaška m 1 a d e ž.
Trst: Slava Prešernovemu spominu, kliče od obal Adrije ter se veseli v duhu z vami — Tržaško podporno in bralno društvo.
Trst: V duhu združeni z vami kličemo : Dolgo Prešernov spomin naj živi! — Slovensko dijaštvo. (Konec prm.)
Pozor!
Pazite na legitimacije, da vam jih
duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo.
Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo.
Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke.
Dnevne vesti
V Ljubljani,  7. decembra.
— Nemci in državnozborske volitve. Sinoči je imel .Deutscher Verein" v Ljubljani zborovanje, na katerem se je z večino glasov sklenilo, da se Nemci v četrti in v peti kuriji ne udeleže volitev, pač pa prepuščajo vodstvu, da v kakem okraju v kmetskih občinah eventuvalno priporoči somišljenikom udeležbo pri volitvah. Odločbo glede udeležbe v mestih je zboro vanje prepustilo vodstvu stranke s pripo ročilom, da za Ljubljano skliče shod volilcev.
— Poštenjaki pri ..Gospodarski zvezi" nadaljujejo. Lepa družba je zbrana pri .Gospodarski zvezi". Ni ga skoro dneva, da bi se ne izvedelo kaj novega o njenih manipulacijah. Te dni smo dobili pismo, ki kaže, da je od države subvenci onirana .Gospodarska zveza" tudi v nepošteni konkurenci izurjena, da torej nič ne zaostaja za .prejšnjo" Šusterši-čevo .Gospodarsko zvezo", ki je z žlindro goljufala. To značilno pismo se glasi:
.Gospodarska zveza" je pisala mle karski zadrugi v Ratečah naslednje pismo: ,V Ljubljani 9. novembra 1900.
Slavna mlekarska zadruga
v Ratečah.
Obžalujemo, da ste naročili mesto AlfaSeparatorja Westphalijo, ker pred vsemi posnemalni stroji imajo dosedaj prednost stroji iz Alfa-Sep tovarne. Naša dolžnost je mlekarnam priporočati iste centrifuge, ki največjo korist zadrugi do-našajo in tu je v prvi vrsti večji dohodek vpoštevati in potem še le večji popust, katerega Seperator jako nizkega dovoli, proti temu pa radi concurence druge to varne izdatno večjega. Ako Separator le 01% več tolšče v posnetem mleku pusti, znaša škoda v enem letu pri 100 kg mleka že 4969 gld. Morebiti bodo tudi že v kratkem druge tovarne tako stroje izdelovale, ki bodo mogle v izvrstnem delu z Alfa - Sep. concurirati, kar je vse pričakovati od moderne mlekarske tehnike. So drugi stroji tudi dobri samo prednost imajo Alfa-Separatorji, ki dobe vedno prvo darilo in druge tovarne le druge in tretje. Prosim, preberite priloženo navodilo, kaka razlika je pri raznih centrifugah.
.Gospodarska zveza" v Ljubljani.
Jeglič.
Z zadružnim pozdravom
A Bergant. — Izvedeli smo, da je to pismo mlekarsko zadrugo v Ratečah zelo vznemirilo, in da bi nam bila ista stroje skoro vrnila Morali smo poslati necega gospoda v Rateče, da je ljudi prepričal, da so naši stroji izborni Vprašal sem potem g. Berganta, ki je go renje pismo pisal, če pozna naše stroje in Če je že videl, kako delajo. A tisti gosp. Bergant, ki je naše stroje v pismu slikal kot slabe, je izrecno priznal, da na Sih strojev ne pozna. Ko sem bil prej enkrat pri , Gosp zvezi' mi je rekel gosp Jeglič, da dela „Gospodarska zveza" z Alf a-tovarno kupčije na ta.način,
da predloži svojim odjemalcem originalne fakture, dobljene procente pa pridrži zase. Zato so torej naši stroji za „Gosp. zvezo" manj vredni!! Gosp Bergant nam je tudi pri nekaterih kmetovalcih osebno onemogočil napeljane kupčije, in to z različnimi neresnicami. Ako gosp. pri ,,Gosp. zvezi11 ne jenjajo s svojo nepošteno konkurenco, morali bomo proti njim poklicati na pomoč c. kr. drž. pravdništvo — (Auton Toms, direktor .Westphalia"-tovarne, na Dunaju XIII 7." — Tako se glasi to pismo, ki smo je pre jeli. V tem pismu se „Gosp. zvezi" očita nepoštena konkurenca, a prepričani smo, da bodo poštenjaki pri .,Gospodarski zvezi" ravno tako molče pobasali, kakor so pobasali očitanje glede žlindre. V tem pismu je pa še nekaj druzega, kar je vredno pozornosti. To je klasično priznanje škofo vega brata g. Jegliča, kako ,,Gospodarska zveza" prodaja stroje za mlekamice. Gosp Jeglič je rekel, da se odjema I ceni predi t) že izvirne fakture, izposlo-vani popust pa pobaše „6 ospodar-ska zveza" v svojo malho To so prav lepe man pulacije, zlasti pri društvu, ki vživa državno podporo. Alfatovarna dovoljuje popusta 10 do 25%. Ker velja popolna uredba kake mlekarne približno 4000 K, ima , Gosp zveza'' pri popustu 25 % kar 1000 K dobička. Kje ga imate v celi de želi trgovca ali obrtnika, ki bi delal s takim dobičkom? Ako bi dotični kmetje naročili stroje direktno pri tovarni, bi po pust sami dobili in bi lepe novce prihranili- Mesto da bi „Gjsp. z/eza," kmetu pomagala, da d)bi stroje kar najceneje, mu vzame Še tisti popust, ki bi ga kmetje dobili, če bi direktno v tovarni kupili, če je tako pcčenjanje „Gospodar->ke zveze" kaznjivo, tega ne moremo določno reči, konstatujemo pa, da je več juristov, ki pravijo, da je tako manipuliranje, kakor je po izreku škofovega brata pri .Gosp. zvezi" vpeljano, navadna goljufija.
— Kandidat Jelene in volilci. Včeraj je kandidat napredne narodne stranke g. Luka Jelene objavil v našem listu izjavo, v kateri pravi: Prav mnogoorojoim povabilom od vseh strani naše domovine, da bi priredil volilne shode, ker me zede volilci osebno spoznati, se mi ni bilo mogoče od zvati zaradi razsežnosti svojega volilnega okraja. Tudi se dado večji shodi prirediti le ob nedeljah. Storil sem, kar mi je b.lo mogoče: priredil sem 17 večjih in manjših shodov in zaupnih pogovorov. Vseun časti -tim volilcem, ki jim nisem mogel ustreči, b.e posebno priporočam in prosim, da mi oproste". — 17 shodov! To je lepo število, ki se še pomnoži tekom teh dni. Kdor pravično sodi, moTSk pripoznati, da je gospod Jelene vse storil, da ga volilci spoznajo. Pomisliti je da je g J Iodc ubog učitelj, ki mora ves reden v šoli naporno delati, v tem, ko je dr. Šušteršič bogat advokat, ki lahko zapusti svojo pisarno kadar hoče Šušteršič bi lahko obiskal vsako občino na Kranjskem, ko bi bil hotel, toda njemu se to ni zdelo vredno Priredil je pač nekaj shodov, v Mirni peči je moral celo bežati kakor zajec, ali v primeri s tem, kar je storil Jelene, se lahko reče, da se je bore malo potrudil.
— Kamnik proti ŠušteršiČu. Iz Kamnika se nam piše: Huda jim prede! Krog tukajšnje c kr praharne valil se je te dni debel oblak, naš dekan, ki je poskušal za povedništvo ces. kr. praharne pridobiti, da vzame delavcem še to malo kar ima, to je svobodo, voliti po svojem prepričanju Toda delavci si te svobode ne dajo vzeti in bodo glasovali po svojem prepričanju ali za Jelenca ali za Kopača. Šušteršiča pa v Kamniku sploh ne bomo volili Predobro vemo, kako je poskusil mestjane za jedeukratno zasto panje pri sodišču, kar za 264 kron odreti, katero svoto pa mu je sodišče skoro na polovico znižalo To bodi v dokaz, kakšen dobrotnik je ta mož kmetu.
— „Narod" na leči. Iz. Ribnice se nam piše: Kolika čast! Našega kaplana je članek „Po ribniškem shodu" ta-.o neprijetno dirnol, da se mu je nekoliko kapljic žolča razlilo. Da pa ne bi kar očito na leči jeze kazal, zaletel se je k sv. Liguo-riju ter .v večjo čast božjo!" tam na svetem kraju govoril to, česar v „Narodu" sploh ni bilo, torej resnico pačil. Gospod kaplan! Ako ste že dopis izrezali in na lečo prinesli, zakaj niste bili toliko možati, da bi ga bili tudi brali ?   Ste ae li ljudi j
bali ali resnice? Govori se sploh, da berete raz lečo časopisa radi tega, ker nimate časa .pridig" študirati. Kdo bi sicer tudi agitiral ter pozno v noč po vaseh stikal. Ljudstvo smatra toraj tuli pastirske liste za časopise, morda k~r jih je preveč. Da ste usiljivi kot konjska muha, to je resnica, in to tudi Vi sami veste, torej ni potreba, da bi Vas to jezilo. Da ste pa tujemu imetju nemarni, tega ni trdil .Narod", niti ne, Bda niste p- steni". Kar Vi somi t: to seve Vam moram varovati, saj ste raz lečo govorili, ko ste rekli, da naj ljudje na Vas pazijo, ko jih posečate, da jim ne zmanka kak bankovec, ste gotovo mislili na glasovnice — ali na svetinjo za zaslug* v boju, katero pa šele dobite, ako boste hrabri.
— Strup prodajajo! Z BI«da se nam piše: Preteče ni mesec je neki posestnik naznanil politični oblasti, d\ v kon.sumnem drnštvn na Bledu, ki se sleparsko imenuje kuiefj-ika zadruga, prodajajo kmetom srtin petjot za vino, in e,icer tako slab petjot, da je is ni še zdravju škod 1 j i v. Na to pritožbo |e glavarstvo odredilo, da se je vzelo ptobo od vsak* vrste vina, katerega imajo v tej zadregi štiri sorte, in je pustilo to tekočino uradno pretakat' Zdaj pa čujte, ljudje božji, kaj je uradna preiskava dokazala. Uradna preiskava je d< kazala, da nobeno vino ninara v no, in da so tri sorte tega vina popol noma škodljive zdravju, da je to .gift", ki se je kmetom prodajal za drag denar kot pristna vinska kapljica. Tako podpira ta krščansko-katoliška duhovniška stranka nas kmete, da nas bo s svojo smradJjivo pijačo še .zagifbala". Kje si, dr-Žhndra, kje je tvoj sv. Duh, da bi izboljšal ta rgf," ki se toči v blejski duhovniški štacuni. In vi kmetski rojaki v vinorodn-h krajih na Vipavskem in Dolenjskem, a!i vidite, kako vam dr. Šušteršič, vrhovni po glavar katoliške organizacije spravlja vaš vinski pridelek ob dobro ime in kako tlači ceno poštenemu vinu? Uničiti nas hoče. Zato pa stojimo kakor jeden mož zopet' te konsumarje in girsuj o 12. decembra vsi za Luko Jelenca.
Gorenjski kmet.
— Znamenita služba. Oskrbnik („ma jet") dekana Erjavca v Vipavi, Potrata, bivši hudi liberalec, kateri je le nekaj malega časa v tej slu?bi, je raznišal mej naše mirne ljudi lažnjivega in obrekovalnega „Domoljuba" in tako sejal prepir. Te dni zvečer pa jo je skupil gorko. Sredi vasi se je spri z nekim narodno-naprednim mladeničem, kateri mu je povedal, kar mu je šlo. Nabralo se je v hipu mnogo ljudstva, ki je prišio gledat in poslušat. Le hladnokrvnosti in luni se ima zahvaliti, da je odnesel zdrava pleča. Mej prepirom pa je Potrata vedno prodajal dekanovo oskrb-ništvo za „dopler' vina. Sedaj ve lahko g. dekan, kako ima vdanega oskrbnika, in kako se ljudje pulijo za njegovo eskrbništvo. .Domoljubov" pa gospod dekan pošljete vse premalo na Slap; trebalo bi, da jih pripeljete z vozom, pa Še boste povsod „ta kratko vlekli!" Na snidenje na dan volitve !
— Tavčar zna moliti bolj kakor škof. Klerikalni agitator (kaplan): Kaj ta-cega poslanca bodete volili, ki z dr. Tavčarjem drž1, kateri nima nč vere; volite raji paketne poslance, ki Vam jih mi priporočamo. Kmet liberalec: Kaj pamet! pamet! Dr. Tavčar zna bolj muhti, kak< r vsak škof. In zginil je skušojavec kakor bi ga kafra vzela.
— Ne boš, Jaka. Iz Velikih Lašč se nam piše: Naš tako zn»ni farovški Jaka agitira v dosedai mirnih Laščah in nagovarja kmete, naj volijo klerikalno. Pri ne kem, tu povsod poznatem poštenjaku pa jo je slabo skupil. Prišel je v noči k omenje nemu kmetu vprašat ga: .Katerega bodete volili, gospoda ali kmeta ?J Kmet se oglasi: .Katerega bodem hotel." Jaka pravi po ne kolikem molčanju: „G spoJa volite ne kmeta; gospoda, ki kaj razume, ne kmrta, ki nič ne zastopi pri tacih IjU ieb, kakor so na Dunaju". „Več zastopi kakor Gospod", se oglasi kmet Sin kmetov, ki je ves ta govor slišal, je rekel: „Tak, ki jerhaste hlače nosi, zastopi o kmetskih rečeh več kakor vsi Gospodje". Ko je videl maziljeoec, da nič ne opravi pri kmetu, jo je popihal z dolgim nosom proti farovški palači, ne zmeneč se, da bt voščil lahko noč, kakor se spodobi vsa-cemu, posebno pa še duhovnemu pastirju.
Opozarjamo gospoda kaplana, naj se preveč
ne trudi po Laščah, ker je vse zastonj. Tukaj pri nas mislimo napredno narodno in nečemo nič slišati o klerikalcih.
Zavedni Laščan iz ščite.
— V selški dolini pričakujejo ljudje vsak čas, kdaj ss pripelje na Elijevem vozu pobratim rnan^ga goriškega Žida, tisti pobožni dr. Šušteršič, iz katerega govori sv. Doh Toda ni ga in ga menda tudi ne bo. Morda se boji, da bi volilci, ko bi se ž njim Neznanih, tudi spozDali, kakjO grdo so jih duhovniki farbaH, ko so slavili in v deveta nebesa kovali dr. Žiiudro. Pripovedovali so, da gre dr. ŠusferSič vsak mesec k spovedi in k obhajilu, da je upi-,an v .Marijino družbo", in da kot advokat kmetom vse zastonj dola. Nekaterniki pa trde zopet, da dr. Šusterš:č že veliko let ni bil pri spovedi, ne pri sv. obhajilu. Kje je torej resnica? Skoro bi rekli, da nas duhovniki .farbajo". Volili pri cas ne bomo Š v-teršiča. Tudi klerikalcev bo malo uj-1 Saj n^.m je pravil imovit posestnik, ki je bil odločen kleii ka!eo, ki pa s svojo glavo misli, da je dr. Šušteršiča od katoliškega shoda si*-, ker tako hinavsko še nikdar ni slišal govoriti nobenega človeka, kakor tega dr. Šisteršiča.
— V Trebnjem te Nagode o/.nanil v netijo običajno spraševanje za velikonočno spove i in av. obhajilo za sedaj pred volitvami, dočim se je vršilo to izpraševanje doslej Sel?> v postu. Mesto da bi ljudi res pripravljal za velikonočno' spoved in sv. obhajilo, agitira pri tem na vs9 možne načine za Povšeta, mej drugim tudi s tem. da pripoveduje Ijulem, da, če bole izvoljen Zupančič. po,de na Pun. j dr. Slane. Kaplan v DobnnČab pa je po volilnem sh"du v Trebnjem pretnp»l krvavo otroke tistih kmečkih mož. ki so se up^li bre? njegovega dovoljenja na volilni shod v Trebnjem.
— Iz Teharij se nam piše: „Roi« i locuta est." — Vi gospod urednik, bi rekli: r,Kaps kosmata, ta pa ta." Zdaj pa iroaio Vaši Notranjci hudiča, ki jih je razkrinkal 3. t. m. na shodu v Trnovem kot sovražnike ljudstva na vseh puljih — r&zun na farškem, veleim voeh veleumov dr. Jože Marija Kržišnik, bivši naš kaplan, katerega je hvala Boga odnesla sapa tja kamor spada Ali ste jo slišali, da so voditelji Kbfalo , na Kranjskem — ojoj — Nemci. Škoda, da ta dohtar, ki je študiral celo četrt po'etja ni povedal, če so bili njegovi voditelji takrat, ko je bil še sam tudi liberalec, tudi kranjski ali pa šterovski Nemci in nemškutarji, med kamere je hodil tarokirat in šnopsat, dokler je osrečeval s svojim nad vse nadležnim kaplanovanjem nas teharske pare. Gospod urednik, dajte opozoriti notranjske liberalce, da zlezejo vsi pod ^kožuh pred tem dontarjem, ki zna v tako vznesenih besedah navduševati ljudstvo, da mu niti povedati ni treba, kaj hoče reči (ali pa še morda nima dovolj kranjsko f*rške korajž>>, ker ga ljudstvo tudi tako razume in mu navdušeno — ali morda le pridušeno — pritrja in ploska. Šele sedaj vemo, kaka britka izguba nas je zadela, da nas je zapustil ta klerikalni petelin, ki je prav po kranJ3ko-klerikalnem receptu netil prepir po mal^m tudi pri nas na Štajerskem, in ki poganja sedaj bujne cvetke. Žal nam je le. da mi štajerski liberalci nismo tako prosvetljeni, da bi bili zamogli zapopasti vse klobasanje, kolikor nam jih je makvasil na svojih pogostih in klavrnih shodih ta prikriti klerikalni jun*k. Smo pač zabite butice, najra?.nj še za 100 let nazij pod Kranjci, — aii pa. šent, mor-biti le malo trmasti in nepristopni za neslanosti vsakega kaplančka. Bug ve. — Zatorej ljubi kranjski liberalci pozor pred Jože Marijo Kižšnikcm, katerega so pustili ljubljanski škof na njegova stara leta izučiti za doh-tarsa, namt* nivši mu na Kranjskem uspešnejše in hvaležnejše pastirovanje, delati /dražbo na Notranjskem in si tako zaslužiti profesorsko stolico na bodočih škofovih zavodih. Teharski libera'ec.
— Škofov misijon. Ker je deželna vlada radi kužnih bolezni misijon na Vrhniki propovedala, čutil je škof potrebo to prepoved kolikor mogoče preprečiti, in sv. mision en miniatur osebno izvršiti. Povod mu je bil sprejem v „Marijino društvo", (če ni imel še kaj druzega na srcu?j Devic je bilo baje 185 zglašenih, toda dve sta morali radi pohabljenih deviških vencev odstopiti, sedemnajst jih je pa prostovoljno odstopilo, ker so menda čutile, da ni vse tako
Priloga ^Slovenskemu Narodu" §t 282, dné 7. decembra 1900.
kakor bi moralo biti. Prišel je že v soboto popoludne na Vrhniko (ala Žitnik-Netopir) ter je imel v nedeljo dve propovedi, kateri sta bili zelo obsežni, a tako plitvi, da je neka pobožna žena izrekla sodbo: „Ta pa ne sna pridigovati, dokler ga nisem videla in alifiala, sem še nekaj nanj držala, sedaj pa prav nič več". Naj le hodi škof okolo in veže otrobe, tako bo prišel najprej ob tisto malo ugleda, kojega vsaj še pri teroijalkah uživa.
— Iz Osilnice se nam piše: Tu se govori, da bode tukajšnji župan, gosp. Jos Ožura, radi pomanjkanja uradnikov fun-giral kot volilni komisar pri volitvah. Ako se ta vest uresniči, upamo, da bode isti kot poštenjak popolnoma nepristransko postopal, in z nepristranskim uglednega moža in župana vrednim ravnanjem do kazal, da je res zeslužil zaupanje c. kr. vlade.
— Prenagljenost škoduje, o tem se
prepriča v kratkem kplan Rihar od D. M. v Polju. Zadnjič nam je ta smešni človek poslal popravek, v katerem je tajil, da je kdaj obljubil gostilničarju p. d. Auerju pri D. M. v Pulju povrnitev vse škode, ako od pove socialnim demokratom za njih shod obljubljene prostore. Konstatirali smo že, da je gostilničar to sam povedal, danes pa lahko povemo še več, da bo namreč kaplan Rihar dobil v kratkem gostilničarjevo tožbo. Gostilničar zahteva s tožbo, naj mu plača kaplan, kar mu je obljubil. O tem ni dvoma, da bo zmagal, in tedaj bo sodno konstatirano, da je kaplan Rihar v nam po slanem popravku vedoma lagal, radi česar pa mož še vedno lahko postane kanonik ali vsaj knezoškofijski svetovalec.
— Korajža velja. Sinoči bi se bil moral na Glincah vršiti shod klerikalne stranke Ta shod se seveda ni javno razglasil Toliko poguma nima dandanes noben klerikalec več. Prav na tihem so klerikalci vabili najzanesljivejše. Toda stvar se je vendar raznesla in ko so Vičani in Glinčani izvedeli, da prideta Šustšteišič in Vencajz, so tudi vedeli, kaj store. A glej, dr. Šušteršič ni zastonj v zvezi s sv. Duhom. Njegov sv. Duh mu je povedal, da naj ne hodi na Glince, ker bo moral bežati z Vencajzom vred, bežati po blatni cesti tako, kakor če bi mu bila cela armada pekleuščekov za petami In dr. Šušteršič je poslušal svojega sv. Duha in je shod zvečer odpovedal. Storil je res pametno, zakaj sicer bi bil z Vencajzom moral teči da bi se bil kar pre-kopical.
— S potovanja. Piše se nam.- Bil sem v soboto v Medvodah. Tam mi je pravil neki kmet v krčmi g. Rafaela Postišeka, da je župnik v tednu, ponoči, s svetilko v roki v največjem dežju in v temi, s spremstvom necega Kneza, hodil po hišah, popi-savat glasovnice. — V Ro v t ah, sem dobd v krčmi, več kmetov. Vprašal sem možake, kako bodo volili. Dobil sem kratki odgovor: ,,Mi bomo našemu župniku rekli, f^rovž in cerkev sta vaše bivališče, tu smo pa mi gospodarji". — VPodpečiv gostilni gosp. Lukmana, izrazil se je neki cerkveni ključar z Jezera, sicer klerikalec, ko ga je nekdo vprašal, ali bomo volili penzijonista Vencajza: Tega pa ne in ne, ta je že ob um prišel. Vozeč se končno v Ljubljano, bil sem v družbi, z odličnim veleposestnikom in trgovcem od Borovnice. Mož je zaan klerikalec, a je hvalil z velikim navdušenjem kandidata g Lenarčiča in njegove sposobnosti, rekši: da ni mogoče dobiti boljšega poslanca.
— Slovensko gledališče. Jutri, v soboto 8. t. m., bodeta dve predstavi v deželnem gledališči. Pri popoldanski ljudski predstavi, katera se prične točno ob polu 3. uri in se vrši izven abonementa, igrala se bode zelo priljubljena čarobna igra s petjem .Sedem ga v ran o v" ali ..Zakleti bratje*. V tej igri nastopi vse angažovano dramsko osobje. TJlogo Kvasi-mira igra prvikrat gospod Jamnik. — Zvečer 'očno ob polu 8. uri poje se zodnjikrat v sezoni Verdijeva priljubljena opera »Trubadur". Glavne uloge pojo Carneri, Rad-kiewicz, Olževvski, Nolli in Vašiček. — V torek, 11. t m., igra se prvikrat v sezoni burka .Martin Smola" ali .Kinematograf".
— Slovensko gledališče. Ljubezniva igra, brez velikih pretenzij, ki je napravila poslušalcem v nemških gledališčih že sto in sto veselih uric, jo tudi pri nas prav lepo uspela. Šaloigra,Pr i belem konjičku'
je kaj soliden produkt muz is tovarne Blu menthal A Kadelburg. Vae je v tej igri na svojem mestu, še oelo dež in nevihta. Jako ngodno nas je presenetil dobri Mazijev prevod, dasi ni pisan v živem narečju. Lo-kalizovana bi bila igra bolje kam drugam, n. pr. na Vrbsko jezero, da se ne bi godilo le vse na Gorenjskem. Igralo se je čedno, dasi ni bilo .flott" duha, ki mora prevevati igranje Kadelbnrgovih iger, da se zakrijejo vrvice, ki tako prozorno vežejo vozel. Me moriranje in učitelj slovenščine bi imeli pri včerajšnji predstavi lahko še mnogo posla. Tudi režija. S tem pa nočemo biti krivični gosp. Dobrovolnemu, ki je resen, vnet igralec, in je pokazal to najbolj 8 svojo ljubez nivo, neprisiljeno igro; vzroki so drngje, v občnih razmerah, ki so pa tako naravne, da bi bilo nenaravno, ko bi jih ne bilo One so nam sigurni porok tistega prehodnega stadija slovenske drame, ki stoji malo pred vrhovnim razvitkom. Značilen ti pus v tem prehodnem stadiju je tudi naš g. Vero v še k, ki mu je stopiti le še zadnjo stop njo do umetnika, ki bo prvi svoje vrste. Igralec kaže včasih momente, ki so nepre-kosljivi, ker jim je uspeh zasiguran v konkretni življenski naravnosti. Glavna moč VerovŠkova, dejali bi. temelji ravno v tem, da ne pozna abstraktnosti. V tem oziru bi priporočili tudi g. Dey lu, ki je bil včeraj sicer dober Študij ; njegova mladostna maska je bila v tem oziru jako značilna Tudi gospa P o 1 a k o v a, jako brhka oštirka, se je s preveliko degažiranostjo preveč oddaljila od živega, vsakdanjega življenja. Da je to res, pokazala je, ko je zapela; takrat je pokazala, kakšna gostdničarka bi lahko bila, ko bi bila dobre volje. Ko se je ogrela gospa Polakova, ogrela se je tudi igra. GdČno. Ruekovo in g. Štefan ca moramo v tem oziru le pohvaliti. Oba sta zajela iz samega živega življenja, da ju je bilo veselje gledati. Gosp. Štefana c je moral biti bolan, ker je pretiho govoril in si ni hotel delati sile. Neprisiljenost pa je pri tem igralen tista lastnost, ki jo pri njem najbolj cenimo. Prav ugodno nas je dirnil vodnik g Jamnik a. Mlada zaročenca bila sta tudi prav svež, novoporočeni par. Gdč. Ogrinčeva, g. Danilo, g. B o 1 e š k a in vsi ostali so bili prav pridni, ne izvzemši nadarjenega Pikold Rotarja, ki mnogo obeta. Gledališče je bilo dobro obiskano.
— Koncert „Glasbene Matice". Opozarjamo še enkrat občinstvo na koncert, ki ga priredi v spomin Prešernu ..Glasbena Matica" v nedeljo, dne 9. t. m. v veliki dvorani v „Narodnem domu1' z že naznanjenim vsporedom. Ker je dohodek namenjen fondu za Prešernov spomenik, se je nadejati prav obile udeležbe. Začetek je ob 7. uri.
— Češko umetniško društvo v Pragi
priredi jutri, 8. t. m. Prešernov večer, na katerem bode predaval o Prešernu in deklamiral njegove poezije g. R I n e m a n n-njegova gospa soproga pa bode pela Prešernove pesmi.
— Višji kurz russkega kružka se začne v ponedeljek. Opozarjajo se vsi učenci in vse učenke, da prineso seboj oba dela Blossfeldove gramatike. Tega višjega kurza se morejo v d« leže va t i vsi, ki so v ruskem jeziku vsaj nekoliko napredovali. Učna soba je v „Mestnem domu", I. nadstropje.
— Slovenska zmaga. Iz Celovca se nam piše: Pri občinskih volitvah 4. t. m. v Hodišab, katero občino so nam nasprotniki pred tremi leti vzeli, smo zdaj sijajno zmagali. Boj je bil strašen. Od blizu 300 volilcev jih je samo 20 izostalo, vsi drugi so prišli volit. Naše veselje je tako nepopisno kakor jeza sovražnikov.
— Učiteljska i menovanja. G. Engelbert Kavčič pri Sv. Križu, g. Anton Ži-bert na Jezici in g. Ivan Sonc v Preski so imenovani za nadučitelje istotam. Gspč. Ana Gerstenmayer v Št. Vidu pri Za-tičini je imenovana za definitivno učiteljico istotam. Kompetenčnim potom so premeščeni g. Konrad Mali iz Zagorja v Zagorje Toplice, gspč. Franica Bayer v Knežak, g. Potokar iz Drage v Št. Lorenc in g. Fr. Grailand iz Mirne peči v Kostanjevico. V status kranjskih učiteljev sta bila uvrščena gg. Mihael Kosec in Jos. Tratar. V pokoj je šel g. Jos. Traven v Naklem.
— Za sadno drevesnico v Trnovem pri II. Bistrici je kmetijsko ministrstvo dovolilo 1000 K podpore in pod gotovimi
pogoji obljubilo za prihodnja štiri leta Se toliko.
— Ob stoletnici Prešernovega rojstva je prinesel zagrebški „Obzor" v dveh številkah podlistek o Prešernu in v številki 277. še krasen uvodni članek.
— Višjesodnl predsednik Glels-pach ogledal si je včeraj popoludne med drugim v spremstvu dežel, sodišča predsednika g. Levičnika in svojega tajnika, tudi novo justično palačo. — Opoludne je obiskal župana, a ker je bil ta odsoten, je grof Gleispach oddal v pisarni vizitnico.
— Koncert Ondf iček. V soboto, dne 15. t. m., bo Ondf i če k koncertiral v Ljubljani.
— Porotne obravnave. Včeraj vršila se je pri tukajšnjem dež. sodišču porotna obravnava proti 22 let staremu mesarskemu pomočniku Francetu Zupancu iz Duplice zaradi hudodelstva tatvine in javne posilnosti ter zaradi prestopka vla-čuganja. Obširni obtožnici povzamemo sledeče: Dne 5. avgusta ob polu 5 zjutraj šla je kajžarca in jermenarja žena Marjeta Dimnik iz Duplice s svojim možem in jermenarskim vajencem Škrabarjem v Kamnik k maši. Zaprla je sprednja hišna vrata z notranjim železnim zapahom, zadnja vrata pa s ključem. Ko se je ob 7. uri vrnila domov, bila so vrata odprta, v sobi pa je bilo vse premetano. Pogrešila je koj škatljico, v kateri sta bila shranjena dva zlata poročna prstana; potem je šla gledat v peč in zapazila, da je izginila v robec zavita gotovina 320 kron in pa hranilna knjižica z vlogo 4472 kron. Tat je pri podstrešji deske odtrgal ter potem iz podstrešja prišel v spodnje prostore. Splošno se je sumilo, da je tatvino izvršil Franc Zupane, ki je bil brez posla doma in so mu bile razmere pri Dimnikovih dobro znane. Zupane, ki je bil zaradi tatvine večkrat kaznovan, izginil je isto jutro iz Duplice. Ukradeno knjižico dobila je Dimnik že drugega dne iz Celovca po pošti nazaj. Dognalo se je, da je bil istodobno tudi Zupane v Celovcu, od koder je poslal svojim znancem razgdednice. Nakupil si je Zupane potem raznih stvari ter se vozil v razne kraje, nemore pa dokazati, da bi bil imel v tem času kaj zaslužka. Dne 14. avgusta prišel je Zupane v Laverco pri Ljubljani obiskat svojo nekdanjo ljubico. Ker pa sta le-ta in njen gospodar g. Karol Lenče že prej bila slišala, da Zupanca orožniki zasledujejo, rekel je g. Lenče, ko je mislil Zupane oditi, naj malo počaka. Obenem pa je poslal hlapca po orožnike v Škofeljco, drugima dvema hlapcema pa je naročil, naj Zupanca primeta, ako bi hotel oditi. Ko je Zupane opazil, da ga stražijo, potegnil je revolver, pomeril na hlapca ter ju tako prisilil, da sta ga pustila oditi. G. Lenče telefoniral je o dogodku ljubljanski policiji, ki je potem Zupanca — kakor je našim čitateljem še znano — z velikim naporom na ljubljanskem gradu lovila in aretovala. Tudi na gradu grozil je Zupane stražnikom z revolverjem, dokler ga ni konečno nad-stražnik Pintar s sabljo udaril in poškodoval. Obtoženec, ki tudi sam priznava da se je v zadnjem času pred aretovanjem brez posla okoli potepal. Zasličanih je bilo 13 prič; zvedenca prof. Franke in Vesel pa sta potrdila, da je omenjene razglednice iz Celovca res pisal obtoženec. Zupane bil je v smislu obtožbe krivim spoznan ter obsojen na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno.
— Božičnice. Kakor druga leta priredi ljublj. prost, gasilno društvo tudi letos svojo .Božičnico" sv. Štefana dan zvečer v dvorani .Mestnega doma", pri katerej bo svirala meščanska godba. Čisti donesek se bo porabil za podporni zaklad društva. — Istotako se bode priredila .Božičnica" v obeh mestnih otroških vrtcih. —
— Tovarna sodovice ljublj. gostil, in krčmarske zadruge, prične delovati ob novem letu v svojih v Gradišču najetih lokalih. Delovala bo z motori. — Kakor čujemo, odločili so se tudi tržaški krčmarj in gostilničarji za ustanovitev take tovarne. —
— Metulj, v decembru vjet. Jeden naših sotrudnikov nam je poslal danes živega jezičarja (Vanessa Io), ujetega na dvorišču mestne hiše.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski  izkaz  o  zdravstvenem stanju
mestne občine ljubljanske od 25. novembra do 1. decembra kaže, da je bilo novorojencev 24 (■= 35 64 °/0o), mrtvorojencev 5, umrlih 19 (»28 21 %o), mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilndi organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi so bili tujci 3 (= 15 8 0 0), iz zavodov 8 (=42 1%). Za infekcioznimi boleznimi so obolele, in sicer za škarlatico 3, za vratico 4 osebe.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 7. decembra. „Reichspost" poroča, da so klerikalci v velepobožni Solnograški izgubili mandat pete kurije, in da pride do ožje volitve mej nemškim nacionalcem in soc. demokratom.
Dunaj 7. decembra. Upravno sodišče je odbilo pritožbo obč. odborov v Lincu in v Inomostu zoper odredbi dotičnih odborov, s katerima se je razveljavil sklep, krstiti neke ulice v teh mestih po Bismarcku
Dunaj 7. decembra. »Arb. Zt.g" poroča, da pušice, s katerimi seje pobiralo za \Volfa, še doslej niso plačane. Izdelovatelj teh pušič je tožil naročnika in pravdo dobil.
Praga 7. decembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je danes sestavil svoj volilni oklic in ga obelodani jutri.
Krakov 7. decembra. „Czas" pravi, da je pravosodni minister Spens zato odredil, naj se izpusti Daszvn-skega iz zapora, da zagotovi vladi podporo socialnih demokratov proti Čehom.
Hag 7. decembra, Kriiger je došel sem in bil entuzijastično pozdravljen. Kraljica Viljhelmina ga sprejme danes popoludne.
London 7 decembra. Vlada zahteva od parlamenta novega kredita za vojno v Južni Afriki. Dovoljeni kredit je že ves porabljen.
Poslano.*)
Odgovor gospodu J. Brajcu, kaplanu
v Mokronogu.
Na Vaše poslano Vam nisem mislil odgovoriti, ker mene Vi z Svojimi dopisi in .Slovenec" ne moreta razžaliti. Odgovarjam Vam samo zaradi tega, ker ste v nedeljo tudi s prižnice indirektno napadali mene, in sicer na tak način, da bi se lahko po-služil § 488. kaz. zak.
Pa za sedaj naj Vam bode milostno prizanešeno, ker ste še mlad dušni pastir in ker Vas čaka še mnogo tacih prask, kakor ste jih doživeli v St. Rupertu in v Trebnjem.
Vaše trditve v zadnjem ..Slovencu" si same nasprotujejo, tako da je vsakdo lahko razvidel, da silite z glavo skozi zid. Vaše priče, njih imena, prisego itd. — prosim Vas, gospod Brajec, pustite to v miru, saj dobro vemo, da vran vranu ne izkoplje očes.
Pojdite k tistim veljavnim možem, ki so bili na shodu in tam bodete izvedeli resnico. Vaše priče niso za mene mero-dajne, kajti slišati morata se oba zvona.
Zatorej enkrat za vedno, pišite karkoli hočete, Vi veste, kako Vas ljubi in spoštuje naša fara, in če pošljete še par sto gratis „Slovenca" po naših krčmah, tega mišljenja ne bodete spremenili.
Za Vaše popise Vam dam prosto, pišite kar hočete, samo toliko Vas svarim, da ne bodete rabili prižnice za napade, ker ako to še enkrat storite, poprijel se bodem brez pardona: kazenskega zakona.
Ako se čutite Kristusovega namestnika, potem pustite agitacijo, pustite po-nočne Svoje shode, porabite pridige za oznanjanje božje besede, pustite Zupančiča in mene v miru, potem bodete imeli tudi Vi mir v fari, mi bomo zadovoljni z Vami in Vi z nami. Dokler pa tega ne bode, veljajo tudi Vam besede: Veliko je bilo poklicanih, pa malo izvoljenih.
Peter Strel,
posestnik v Mokronogu.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakon.
Darila.
Upravnistvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gg. znanci
in prijatelji g. Bergmana v Litiji mesto venca na krsto preminule gospe Bergmanove 21 kron. — Gg. deželni uradniki v Ljubljani 14 kron. kot preostanek za venec na krsto gospe Ane Vizjak-ove, soproge dež. rač. revidenta g. Vinka Vizjaka.
— Gospa Franja Macak, soproga c. kr. nad inšpektorja v p. v Trstu 6 kron mesto venca na krsto gospe Uršule Hrovatin. — Skupaj 41 kron. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. G. Peter Grasselli v Ljubljani 25 kron. — Družba pri BonCarju v Ljubljani 8 kron. — Janko Skrbinec, nadučitelj v Višnjigori v proslavo stoletnice z geslom: „Vre-rnena Kranjcem bodo se zjasnila" 6 kron 60 vin.
— Gosp. Viktorija Juvančič v Postojini 40 kron, nabranih ob stoletnici v veseli družbi v novem hotelu „Ilirijau v Ilir. Bistrici. — G. Fran H melj, sv. Pavel pri Preboldu 10 kron, nabral v veseli družbi na „Grablji". — RajhenburSki haramba&a in dva hajduka 4 krone slaveč stoletnico. — Gosp. Karol Schener v Krškem 73 kron kot čisti donesek prirejene veselice ob stoletnici. — Prešernovi čestilci, zbrani dne 1. decembra v gostilni gosp. Škerjanca pojoč Prešernove pesmi 15 kron. — Gosp. Josip Nolli v Ljubljani 10 kron, režiserski honorar od slavnostne predstave v korist fondu za Prešernov spomenik dne 4. decembra. — Skupaj 191 kron 60 vin. — Živeli!
Za reveža Volca: Neimenovan 2 krone 40 vin. — Neimenovan 1 krono.
Listnica uredništva.
Razne gosp. dopisnike, ki nam z veliko marljivostjo in točnostjo poročajo o volilnem gibanju, prosimo novic oproščenja, da nismo vsega priobčili, kar so nam poslali. Primanjkuje nam prostora tako, da moramo odlagati tudi prav važne stvari. Ker imamo v prihodnjih dveh tednih volitve na Kranjskem, v tem, ko bodo volitve v druzih deželah šele pozneje, moramo zlasti odlagati dopise iz druzih slovenskih pokrajin. Ko bodo končane kranjske volitve, porabimo poslanega materijala kolikor bo mogoče.
Narodno zdravilo.  Tako se sme imenovati
bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K T80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (11—12)
Premorna  ristila  mo škodljiva.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi in krepi; imenuje se dr. Rose balzam za želodee iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a II (4)
Gospodu Juliju Scliaimianiiu,
lekarnarju v §tockeranu.
Poslužujem se Vaše želodčne soli že več let z najboljšim uspehom. Dobival se isto doslej iz Lipskega, nameravam pa jo odslej dobivati neposredno in Vas torej prosim, da mi takoj pošljete s poštnim povzetjem 12 škatljic.
Z velespoštovanjem
EiOiiIm .Viu.net.
Berolin, Oranienstrasse 107.
Dobiva se pri izdelovatelju, deželnem lekarnarju. Juliju Seliaumannu -v Slockeraau, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj se pošiljati 2 škatljioi. a (2517—1)
Kathreinerjev koledar za dame 1901. Znana
firma Kathreiner je doslej vsako leto v koledarjih izdajala umetniško lično izdelano originalno sliko, ki je vselej vzbudila pozornost in izmed katerih je ta ali ona gotovo vsakomur še danes v prijetnem spominu. Tudi letos prinaša ta firma kaj ljubko sinjeoko otroško glavico, kakor si je človek ne more misliti milejše. Vrhutega podaja Kathreiner to pot svojim odjemalcem izredno ukusno književno darilo za novo leto. Izšel je namreč z naslovom „Kathreinerjev koledar za dame 1. 1901." jako elegantno opremljen, ličen almanah, ki živo spominja nekdaj tako priljubljenih duodez-izdaj lirskih pesmi. To delce, po pravici nazvano „ko-ledar za dame", obsega poleg popolnega koledarja zanimive, literarno dragocene doneske, in sicer ginljivo sliko iz življenja „Noč', preprostolepo pesmico .,0 mraku'1, dalje humoresko simpatija", šaljivo pesem ,,L e po t i c a s kmetov" itd. Naslovna slika „0 mraku", ki jo je izdelal znani akademijski slikar A. Trentin, tvori z več jako originalnimi okraski na robeh tudi umetniško znamenit nakit tega koledarja za dame, ki bode izvestno dobro došlo darilce vsaki delavski mizici in zlasti priročna knjižica za vsako gospodinjo. Delce pa je tudi prijeten spomenik na splošno priljubljeno Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Prijatelji te kave lahko dobe ,,Kathreinerjev koledar za dame" popolnoma zastonj pri vseh trgovcih, dokler ne poide zaloga. Onim pa, ki še ne rabijo te tako priporočne rodbinske kave, se nudi prilika., da si kupijo nalašč urejen zavoj ^a poskušnjo ter se tako uverijo o nje velikih prednostih glede dobrega ukusa in nizke cene. Kaj hitro se potem tudi pokaže, kako ugodno vpliva na zdravje in splošni počutek Kathreiner-Kneipp-ova sladna kava, ako se redno uživa v znani zmesi z bobovo kavo.
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptiena
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabUnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (10—49)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu.
Zakonito vpisana Svetovnoznani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in C. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.        Najfinejša znamka.
Dobavitelji več evropskih dvorov.
V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotičnih finejsih prodaialnicah (2063—0)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 39._Dr. pr. 1058.
V soboto, dne 8. decembra 1900. Zaretek ob 1 uri.
Popoludanska ljudska predstava ob znižanih cenah. DmniMka noviteta.
Sedem gavranov
ali zakleti bratje.
Romantično-čarobna pravljica v 4 dejanjih in v 8 slikah. Spisal Emil Pohl. Prestavil Fran Svetič. Uglasbil H. Benišek.   Režiser Adolf Dobrovolnv. Kapelnik H. Benišek.
t
St. 40.
Dr. pr. 1059.
Zaretek ob '/,8. uri. Tretjikrat v sezoni:
Trisbadur.
Opera v 4 dejanjih. Spisal S Cammarano, vglasbil G. Verdi. Poslovenil A Štritof. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli.
Prihodnja predstava bode v torek, 11. decembra. Prvikrat v sozoni veseloigra: Martin Smola.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. de cembra: Franja Steblaj, posest-nikova hči, 3 leta, Karolinška zemlja št. 19, dušljivi kašelj.
V deželni bolnici:
Dne 3. decembra: Ivan Dobrave, zidar, 18 let, se je ubil. — Anton Koncilja, dninar, 23 let, prisad.
Meteorologično poročilo.
V«rtn» nad morjem 806-9 m. Brartnjl Kraonl tlak 780-0 mm
Globoke žalosti potrti javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminula njih iskreno ljubljena mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Josefina Andretto
vdova posestnika in tovarnarja za salame
ki je po dolgem, hudem trpljenji, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj, dne 6. decembra ob 9. uri zvečer v svojem 63. letu blaženo v gospodu zaspala.
Pozemski ostanki drage pokojnice se bodo v soboto, dne 8. decembra ob 4. uri popoludne v hiši žalosti, Mestni trg štev. 18 slovesno blagoslovili in potem prepeljali na pokopališče pri sv. Krištofu in položili v družbinski rakvi k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušniee se bodo brale v raznih cerkvah. 2519
V Ljubljani dne 7. dec. 1900.
Kiijmuiid liiilrt-iiii. <la U» An-dretlo, trdir \ ti cl «•«-1t «>. Albin Andretto, sinovi. —JuHelina Aeli-tMeliin roj. Andretto: Arpalire PrtiiiiiMeinM roj. Andretto, hčeri. — Albin Aelit«e!iin. J. V. Prnun-NeUM, zeta. — Arpallee in €>io«a-nlno PrumiNelHN, vnuka.
Dec. |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1; 1v^ Si ,	Nebc	11 I U ! 31 > i
6.	9. zvečer	7318	6 4 si. szahod	oblačno	'§ '
7	7. zjutraj	7253	4 6 sr. svzhod	oblačno	s
■	2. popoL	724 6	8 0 sr.svzhodi	oblačno	Is 1
male: —0-4'.
3D-o.ia.a-3s &a. borza
dne 7 decembra 1900.
EJkupni državni dolg v notah  .   .       . 98 60
iaknpni državni dolg v srebra .... 98 30
Avstrijska zlata renta....... 118 65
avstrijska kronska renta 4°/0   .... 98 50
□grška zlata renta 4°/„....... 116 25
Ogrska kronska renta 4°/0..... 9185
Avstro-ogrske bančne deinica  ,   ,   .   . 1696 -
•Kreditne delnicn ... ..... 6/075
fjondon vista   ...          .       ... 240-20
HTemSki drž. bankovc sa 100 mr»rk .   . 117 62
20 mark........,   .   .   . 23 51
30 frankov......                             .... 19 '6
Italijanski bankovci . ..... 90 60
0. kr. cekini....                    .   . 11'34
Ljubljanska kreditna banka
Laib iCher Creditbank
v Špiialskih ulicah št. 2 menjalnica v pritličju
sprejema loče na Iiranilne knji->.iee ter iste obrestuje po 4t°/0 od dne vloge do dne dviga,
«"/,. rentni davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
izplaea tudi ve t-Je nvote brez odpovedi.
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago  v  svrho   poHlnine proste
vpošiljatve zneskov.
NRJLttPSlr PRAZNIČNO DARILO!
V NOPENI SLOVENSKI HlSl 5E NE PI 5ttEL£ POQRE^ATI 00000000000
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, ozir. tašča in stara mati, gospa
Marija Blažon roj. Martinčič
posestnica
včeraj dne 6. decembra 1900 ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, v 60. letu svoje starosti, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce bode v soboto, dne 8. decembra, ob 3. uri popoludne.
Sv. maše zadušniee brale se bodo v raznih cerkvah.
Blag ji bodi spomin !
Begunje pri Cerknici, dne 6 dec. 1900.
l>r.   Oton   Papež.   zet.   — Fani Papež roj Bluzon, hči. — Zdenko Papež, vnuk.
Prosi se tihega sožalja. 2521
Zahvala.
Povodom dne 30. novembra v Pragi mi umrlega nepozabnega soproga, gospoda
Frana Smola
oficijala c. kr. drž. železnic v Ljubljani
došli so mi obili dokazi ginljivega sočutja od strani njegovih g. kolegov in od mnog ibrojnih prijateljev umrlega.
Zahvaljujem se vsem na.jiskreneje, posebno pa skupini avstrijskih železniš-Ških uradnikov v Ljubljani za krasni venec.
V Ljubljani, 6. decembra 1900.
(2514)       Terezija Smola
vdova oficijala državnih železnic.
naravna
iEScss?* Malina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—8)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
C«, kr. avstrijska
\ tfržavni žiliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljana juz. kol. Proga ce* Trbli. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraDzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klem-Reifbng v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F-anzensfeste, Ljnbno. Dunaj; čez Selzthal v Solnojjrad, Iuomost, tez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 n* popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzt-nsfeste, Ljubno. čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih. Genevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ia v Kočevje.  Osobni  vlaki:   Ob H. uri
54 m   zjutraj,   ob   I.   uri 5 m popoludne,  ob B. nri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jui. kol. Proga iz Trdža, Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v.a Amstetten, Lipskega Frage. Francuvih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca. Stvvra, Aussten, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzer.sfeste. — Ob il. uri 1K m dopoludne os .bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih vaiov, Heba, Marijinih .arov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca, luomosta, Zella ob jezeru. JjCiid-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Poutabla.       Ob 4. uri
m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru iu aprilu ob nedeljah in prazuikili iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Oaoboi vlaki; Ob«, ari in 21 m zjutraj, ob 2. uri .'i i m popoludne in ob 8. uri 4« m zvečer. — Ocihcd iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob b\ uri 50 m zvečer. — Prihod F Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri VJ m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob ti. uri 1U m zvečer.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
izšel  je   pravkar v  drugi izdaji.
IOO komado* .» kron.
Dobiva   se   v   ..\nrodni TlHkurni*'.
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami išče      za takoj.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda". (2510-1-
Najfinejši
(2392 -3)
s Harca!
Votlo in okroglo žvrgoleči se razpošiljajo pr povzetju od 8 do 20 mark ; 8 dni čas za i skušnjo, prememba dovoljena, prospekti brezplačno.
W. Heering, St. Andreasberg, (Harz) 427
razkosano priporoča po nizki ceni
Rudolf Petrič
trgovina špecerijskega blaga in živil
Valvazorjev trg štev. 6, (2510-2) nasproti Križanske cerkve.
Izdelovatelj vozov Ban
Dunajski* cesta it. .31
ima na prodaj po zelo nizki ceni sledečo
vozove:
1 broum že vvožen, 3 nove polkrite vozove, 2 lepe sani, 1  landauer   in raznovrstne prevozne vozove. (2490-3)
S
Kobbe-a podganji kruh
pripravljen /11 porabo!
Brez nevarnosti  za ljudi, hime živali in kuretino; gotovo sredstvo za uničevanje podgan in mi5i. V zavojih po 50 in 90 kr. se dobiva v edini zalogi .
J. Bergmann-a v Rudolfovem.
•<3ss^ DOKTORJA
TRANCETA PRtrSE-RNA-vS^'
UREDIL 5KRIPT. L PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, 5C5ITA 5 K, V PLATNU UCZ/INA 6*40 K, U USNJU l/CZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n- KLEINMAYR & TCD. BA/IDtRG U LJUDLJAfl • • D0DI1/AJ0 SC PO USCH KNJIGOTRŽMKftd • •
Uspeh
po anoncah
se doseže le, če so naznanila namenu prikladno spisana in tipografično primerno opremljena, in če se izberejo pravi in pripravni časniki. Da se to doseže, obrniti se je na anončno ekspedicijo Rudolfa Mosse, Dunaj, 1., Sellert*tatte «. katera tvrdka daje brezplačno potrebna pojasnila, da se doseže uspeh, ter poSilja na ogled inseratne načrte. Zaračunajo se samo izvirne vrstne cene časnikov in se dovoljujejo največji popusti pri večjih naročilih, tako da se, porabljajoč ta zavod, poleg druzih velikih prednosti doseže tudi to, da se prihrani na 3Z^Z^^^^^H^^ZZHZZZZI   inseratnih stroških. ZZZ^ZUZI^Z^ZZIZZZ^I^I
S
Učenec
se sprejme v vajo za črevljarsko obrt.
Več se izve pri načelniku Črevljarske zadruge Ferd. Turna, Ljubljana, Pogačar-jev trg št. 3 (Kresija). (2504-1)
Dobro ohranjen
klavir
se proda po nizki ceni.
Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo ^Slov. Naroda". (2505—1)
Ugoden nakup.
Lepa, na novo zidana, enonadstropna hiša na deželi v bližini mesta Ljubljane, v jako veliki župniji s trgovino z mešanim blagom ter krčmo se radi posebnih vzrokov s skladiščem blaga vred za nizko ceno 20.000 K proda. — Skupi se vsak dan od 80—120 K.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (2499—1)
Na prodaj je
iz proste roke: PnQPQfi#n na Nomenu: niSa< g°spo-
rUoCoiVU poslopje, travnik,
gozdi in njiva Posestvo je ob de?elni cesti, ter je bila v njem vedno gostilniška obrt.
Kmetsko posestvo £„lS,"nl5
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, 5 oralov njiv, okoli 20 oralov travnikov ter okoli 50 oralov gozda. Proda se trudi na drobno. (2462—3) Kupci naj se obrnejo na posestnika:
Jožefa Bernarda
na Koritnem št. 13 pri Bledu
Išče se inteligenten
restavrater
zmožen slovenščine in nemščine za prvo in najelegantno
restavracijo v Pulju
(„Stadt Pola").
Ta restavracija je povsem renovirana in elegantno z vso opravo preskrbljena Obstoji iz salonske in jedilne sobe ter sobe za navadne goste; ima največjo dvorano in velik senčnat vrt za poletne koncerte. V poslopju so _Puljska čitalnica" ter _Sokolu, katera prirejata pogostokrat zabave in ple3e. (2466—3)
Kavcija po dogovoru; reflektanti naj se obrnejo na adreso: ,W'il.j«Mm Gram v Pulju, kateri daje natančneja pojasnila.
Pri žlezah, škrofeljnih, angleških bolezni, kožnih izpuščajih, boleznih v vratu in na pljučih, starem kašlju, za slabotne, bledične otroke priporočam zdaj zopet zdravljenje z mojim priljubljenim, povsod znanim in od zdravnikov mnogo oriporočenim (2i06—6)
L^husena jadožeieznatim
jetrnim tranom.
Po svojem jodoželeznatem pridevku najboljši in najboljše učinkujoči jetrni tran. Presega na zdravilni moči vse jednake izdelke in novejše medi-kamente. Okus jako fin in mil, zato ga veliki in mali radi jemljo brez odpora in ga lahko prenašajo. Zadnje leto se je porabilo 50 OOO steklenic, kar najbolje priča za dobrost in priljubljenost. Mnogo priznanj in zahval. Cena 3 krone. Zahteva naj   se vedno jetrni  tran  iz lekarnice
Lahusen v Bremah. Samo tedaj je pristen. Dobiva se vedno svež v Ljubljani v Orlovi lekarni, Jurčičev trg, nasproti železnega mosta in v deželni lekarni pri Mariji pomagaj, R^seljeva cesta pri mesarskem mostu, v lekarni Gabr. Piccoli-ja na Dunajski cesti.
Praktičen
ti
blago
v največji izberi (2478"3) po najnižjih cenah
priporoča JVJcjtni trg $X. 24.
oarist
vsprejme.
Kompetenti naj se blagovoli osebno predstaviti v pisarni zaloge moke in piva na Marije Terezije cesti št. 2 v Ljubljani.
(2486-3) Ant. Ditrich.
V najem se daje
na več let, ali pa tudi proda jednonad stropno staro šolsko poslopje v Cirkovcah
na Dravskem polju blizo Pragerskega, obstoječe iz šestih sob, kuhinje, kleti in lepega vrta Poslopje je pripravno za kakega trgovca, ker je blizo farne cerkve.
Zato se bode vršila dražba v nedeljo, dne 9. grudna ob 3. uri popoludne na licu mesta, pod ugodnimi pogoji.
(2506—2) Župan: Anton Goljat.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
.Vzgoja in omika % ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—50) ter se dobi za predplačilo t «:•«■. .»«> I*r., po poŠti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Lovvengasse Nr. 27, Parterre ThUr 4.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj.
Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
T
pr, p. Zajce
urar, trgovinaTžlaTinnTin srebrnino
Ljubljana, Stari trg št 28
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih in stenskih ur.
Trgovina vseh optičnih predmetov kakor: oral, baronirtrov, termometrov, daljnogledov itd. itd.
Popravila se izvršujejo — - natančno in z jamstvom.
J
"-a§r~ Vhp mnogo ceneje 4 nego drugod ! (2388)
Tovarna ustanovlJei»;» I. I890.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča pučke in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
25»rae«5*a*lA*e#e s Troeevne piiike prav lahke, 2 leg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah SV Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno in franko. m (1963—12)
O.
■Mata sirup
lekarnarja Piccclija
^' Iijnbljani
se prireja kar najskrb-f/ f^—rrz, nejše iz dišečih gorskih
"JaDuvv malinovih jagod v srebr-
nem kotlu s pomočjo para, in je torej najbolj čist izdelek nepreMežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kdogr., ter se 1 kilo zaračuni z K rio, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—17)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 530.
Učenca
iz dobre hiše, sprejme v Špecerijsko trgovino Vekoslav Dolničar v Ljubljani
(Vodmat). (2474-3) Istotam se kupi dobro ohranjena
blagajnica.
Nikdar več v Življenju!!
355 važnih komadov za. samo 3 K 60 li>
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le !i K OO li.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka i2501)
1^. Wiii(l iseli
S čim naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako
se jim daje Fattinger-jeve patentne kolače iz mesnih vlaken
za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-jevih krmilih za pse. ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Fattinger & Co, Dunaj
IV., AViedener Hauptstrasse Nro. 3. Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901—7)
Za   neugajajoče   se  vrne denar.
CHOCOLAT
213 46
SUCHARD
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
Majviâje odlikovan|e«
Stev. 40.043.
(2520—1)
Razglas.
Radi oddaje
mizarskih in ključarskih del za zgradbo mestne šole pri sv. Jakobu in za jubilejsko ubožnico
se bode dne 24. decembra t. 1. ob 10. dopoludne javna pismena ponudbena raz" prava pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega stavbnega urada kjer so tudi načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni.
V ponudbah navesti je posamezne cene s številkami in besedami ter preračuniti skupne zneske, na podlagi katerih je določiti in priložiti 5% vadij v zapečatenih zavitkih.
Na ponudbe, katere ne bodo pogojem zadostovale, ali katere se bodo pogojno glasile, kakor tudi na take, ki bodo prekasno vložene, se ne bode oziralo.
IvCestni rm.a.gristra.t I_jj-ULlolja.rxI,
dne 6. decembra 1900.
Za 100 gld. zdaj
prej 200 gld.
se dobivajo
najfinejši mestni kožuhi
s lma Sealskinom podšiti in jako finim astrahanskim ovratnikom
D^JT samo ~S&g
v angleški zalogi oblek v Ljubljani
Re^eljeva cesta.  »t. ti.
Največja izber
konfekcije za gospode in dame
(2518—1)
le zadnje novosti. — Vse se dobiva po vsaki ceni.
P. n. občinstvu se priporoča z velespoštovanjem
Oroslav Bernatovič.
Naznanjam, <?a sem | revze! od .Narodne Tiskarn?" v Ljubljani v izključno razprrdnjo Jurčičeve zbrane spise, p- tem letnike in posamezne številke ..Ljubljanskega Zvona" m vse one knjige, katere so izšle v založbi ..Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Turgenjev: Otoi ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a ¿0 kr.
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do
XI , broširan h 6'? kr., elegantno vezan a 1 gld. ,.Ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; - letniki VII. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve plat;.ice a 5 gld. 90 kr ;
- letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 6i! kr., vezan v Bonačeve platuice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona '
po 4i kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a > gid. 80 kr.
Zarnlkovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a oo kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000 '. Povest, broš. k 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam
Beneš-Tfebizsky: Blodne dnse. Roman,
broširan a ;0 kr. L ef e b v r e : Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmhra:  Časnikarstvo ln
naži časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume. Povest, broširana a 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— -  Razne  pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undina.   Povesr, broš. a 20 kr. Souvestre.- Vilenski brodnik Povest, broS.
a 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski   patrijot: ,,Paitelweaon der
Slaven", broširano a 5<J kr. 84 Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
s:i nr.  30 kr.
X X
:•: X
x x
X X X X X X
S
g Id. Scli"77entner
X knjigotržec 3
S V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. \
tftjgT Sprejemam tudi naročila na vse modne žumale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. ""g£U
flEg- Pod Trančo it. g.
so Veliko zalogo
priporoča
X»\^^^- Soklič.
055- 'Z ">? ooubjjl pod JTfl
vilnato blago)
največja izber in najnovejše črno in barvasto, za cele obleke in bluze
priporoča BO
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dama, gospodo In otroka Je vedno ns Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.  Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlatL 50
aaaaaa da šm a a> a a aaa
< Josip Reich >
4 likanje snkna, barvarija in >
< kemična spiralnica j 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 ^
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
I 50                      dela. £
* Postrežba točna. — Cene nizke. ;** V"*r            w-"w v v
Fran Detter I
LJUBLJANA, Stari trg št. 1.1
50
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
(v Trnove m.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
IfeST sode
po nujni >.JIIi rrnah. 50
Kupuje In prodaja staro vinsko posodo.
mmarnm tv*mr v* »   ■   ~----- -
Ign. Fasching-a vdove
I 50 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
I najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvršč.
"tj radno d-ovoljeiia.
(2511)
Gospodske ulice št. 6
I .i««-«-  nujno s
prvo in tirnico natakarico za Zagreb za fino restavracijo, jako dober zaslužek ; nnvadno natnkarlro na raeun za okolico ; mlado hrhlto   natakarico  za Reko; kuliarlco
za vse k 2 osebam (v Ljubljani); duhro kuharleo v fino meščansko hiSo, 15—17 gld. plače; Mobarico k otrokom (1 večji otrok) na Tirolsko; bolj »o sobarico za tukaj; več Kuharic za drugod itd. itd. Potnina tu, natančneje v pisarni.
t-
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za j h tin:
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
komadov skupaj samo arid* 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
___ zamudi ugodne prilike, da si omisli to
krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot praktično
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—9)
A. HIRSCHBJERCs-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II, Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. ^"^/^ Čistilni prašek za njo lO kr. % ' Pristno le z zraven natisnjeno varst- "S V j£ veno znamko (zdrava kovina). *f^fc.^ Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Ugodna prilika za nakup!
Lep pogrebni voz
z nngelji (2507-1)
skoro nov, črno srebrno zlat, z bogato odejo na voznikovem sediš'u in z diaperijo opremljen, je po ceni na prodaj. Povpraša naj se:
I. Steierm. Bestattungs - Anstalt
Graz, Jungferngasse.
Pristen okusen jetrni tran
a 70 h. — a 1 K.
Jelkino FrancoTo žganje
a 1 K 20 h .
Puieberiii-Cieiiie dela kožo lepo, či- S4?  0* /
sto. gladko in /& *.CV       *&. ~^/~. fino; a° 1 K. V<* ^ steklenička /o      ^ & F
za poskus /V      JTAF** 1 k 20 h. ^
«Sedini izdelatelj    (2308 -5)
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar in kemik.
I
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so moje pristne švicarske
savonet remon-toarke, dvojne, pokrite s 3 briljantno-črno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna garancija), s patent, notranjo uredbo kazal, opalno - blesteče fon-dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so pristno double-zlato. Te ure teko 36 ur in so vsled svoje elegantne izdelave splošno priljubljene in jih vsakdo posebno rad nosi. Cena z zavojčkom in usnjatim
etuijem saiaio frld. <»•—. Briljantno-črne jeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. 7'—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. 1-50. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, b torej ni nobene rizike.   (1977—11)
JOSIP SPIERING
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
Prostovoljno se proda:
TPmliicrP 2°sPe ,de P1- Rajakovič 4C.OIIIIJIOUO na Ogrizekovem v Dober-
nežu, d. o. Tepanje, za 30.000 K, ZemljlŠČe v Tepanjah za 3600 K,
I/motil o v Konjicah, 5 minut od ko-KIIIBlIJcl lodvora, za 8800 K,
TPmlliCPO v stran'can za 15000 K £GllllJlOOO p0(j jato ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove (2515—1)
dr. Ivan Rudolf
odvetnik
Konjicah.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnja odplutbe:
13. dec. Amsterdam    6*00 popoldne. 20. dec. Statendam    12-30 popoldne. 27. dec. Potsdam       500 popoldne. 3. jan. Spaarndam   12*00 opoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2062-10)
Cene v prvi kajiti od 264 K naprej \ izprista-drugi kajiti od 228 K     „    J nišča III. razred 209 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10 ;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
e3E
Ljubljana
priporoča svojo bogato zalog-o ijj tj pisalnih in risalnih stvari, kakor
I tudi vseh potrebščin za urade I in šole
Karol Till
(2475-2)
Najnovejše razglednice in albumi.
Zaloga
fotografičnih aparatov
in zraven spadajočih predmetov.
Primerna darila
za Miklavža, Božič in novo loto.
IT)edernc urejena
akcidenčna (g5&>® e^g) tiskarna
priporoča   se  v  izdelovanje vseh merkantilnih tiskovin, vizitnic, kuvert, mrtvaSkih listov, računov, razgled-nic itd. po nizkih cenah.
4*
Največjo bliščobo
daje perilu
Ameritansta šMava pasta
v pušicah po "*4 in 19 kr. Vporaba priprosta in štedljiva.
Dobiva se • (2023-58)
„pii pOStlljOHVL" nasproti glavne pošte.
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu nazna niti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s p« rno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, . zarezno  opeko (Strangfalzziegel)., stisnjeno strešno opeko (Dach piessziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno JnniMtvo.
PriporoCuje svoje izdelke vsem gg. stavbe nikom in drugemu občinstvu, zagotavljam n«J-hltrejso |ioittrržbo in jako nlzh** cene.
Ludovik Herzmann
(1234-27)        opekarna s parno silo.
Za Božič
priporoča (2512—1)
Rudolf Kirbisch
sladčičar na Kongresnem trgu
najfinejše okraske za božična drevesca, iz španske pene, slndkorja, kiten, jabolk, likerja itd, daije  raznovrstne attrappe, figure iz sladkorja in čokolade, kandi-rano in glazirano sadje v lepih lastin ali pa lesenih zabojčkih ali košaricah. Bonbone, bonbonijere, kitnov sir, najfinejše čajno pecivo, pacience pecivo, šampanjske biskvite, suhar, čajne vafeine, Kar!o varske oblate za Pišinger-torte, lectaste štruklje, poprnjake in medenjake. Dalje priporočam najfinejše vrste   čaja,   ruma,   cognaca, marmelade, cacao, čokolade, kompote, desertna vina in likerje.
Za praznike
pince, kolače, vse vrste potic z orehi,, medom,  mandelni,  rozinami in lešniki napolnjene
Vnanja naročila se točno izvršujejo. ^ Asortirani okraski za božična drevesca od 4 K naprej.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močijivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angle-Sko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
taiarjev in baretov. 50
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejše kvalitete po nizkih conah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 50 Popravila s« Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno in cano.
_ 50
Pri nakupovanju
suknenega in manu- j fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko --------nni------------—---
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga bo
suknenih ostankov.
83
97
30
671817382318
R44L^ZRF
tir - - - --- O
0
44
Gostilna „Pri roži
bila je v nedeljo zopet otvorjena.
Točilo se bode dobro uležano pl%en.KUo aElnask« plv<i (brez aparata) iz prve in najstarejše meščanske pivovarne v Plznu, garantirano pristna dolenjska bela in rudeža vina iz najboljših vinskih goric: (Trške gore, slavnoznano Colaričevo vino iz Bočja-Gadova peč, Lesfcovška črnina), pristen Tomajski teran, Krhmitz-berg;er-Etrantner in ljiitomeree.
"W torek, tf„ a-       decembra *. !»• jelo se je postreči cenjenim tudi z dobrim enrkim zaJiMrltoDii in ■ večerjo, kakor tudi med dnevom bii rži i m i Jedili. (2483—3) P. n. gostom bo na razpolago deset slovenskih in nemških časnikov.
gostem vedno
0
« 0
0 0 0
0 0 0 0
000000000000000000000000000000000
Podpisano župaDstvo razpisuje četrto
službo občinskega redarja
z letno plačo 800 kron, službeno obleko in prostim stauovanjem.
Prosilci, le neoženjeni. morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov, dos!uženi orožniki, ali pa že več časa kot redarji v službi, in ne Čez 40 let stari.
Prošnje s prilogami naj se pošljejo ilo i ."i. grudna t. I. na županstvo Trbovlje.
Vstop v službo po dogovoru.
Ž"o.paiistvo Trbovlje
dne 30. 1 stopada 1900. (2483—2 Župan: Roš.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 5'J let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem prebavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1*40, V., zavojčka K —-70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—7)
c. in  kr. avstro-ogrski,  kralj, ru-munski in knež   bolgarski dvorni dobavitelj.
Fr. Iv. Kwizda,
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji
Arhitekt
priporoča svojo
arliitektno pisarno na Starem trgu št. 30
v Plautz-evi hiši (2502-2)
za sestavo načrtov za cerkve, vile.v bSse itd. itd.,  za sestavo  in preix-Bi.is.unJo   stroškov  in   stavhitib   računov,   za   sestavo stt«(i«»va9ijskili oprav in umetno obrtnik predmetov, kakor: poEiistva. ograj, razsve*-Ijevalnlb predmetov itd., tako "v modernem slogu kakor tudi v drugih.
Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah.
Založena 1347.
Založena 1847. ||
Tovarna pohištva B
i
Ki
i
Tovarna s stroji:
v Ljubljani
Zalega in pisarna.
Turjaški trg št. 7 Trnovski pilstafl Št. 8-10 (§
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne
Im Šieri
Ustanovljeno
leta
1842
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4> !§
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. gj 51                  južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja. g
Predaja oljnatih barv, lakov in firnažev |
na drobno in na debelo. B
V&liia tabirša dr. Sohoerifsld-ovilj
barv v tubah za akad. slikarje. B
Zaloga <6°" ^
vsakovrstnih čopiče v za pleskarje,  sli- Sj
kar Je in zldarj6, stedilncga mazila za || hrastove pode, k&rbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinst. -u najnovejše, g
najboljše in neprecenljivo  sredstvo za likanje &
&otn:h tal pod imenom ,,Rap!dol".
Priporočava se tudi si. občinstvu /.& vse v na- P
jino stroko spadajoče delo v mesta in na debeli 3
kot priznano reeluo in fino po najnižjih cenah. f<j
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni  atrojl  po najnižjih eenoli. liieikle in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje «lo»ro in eeno. 51 3BCT~ Vnanja naročila se točno izvrše\ H
eriioza gospode8
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja •   *»
C Ii
r.
lv. tovarna
cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten !K*»jr»*,1.5*)»aeI.—«5«mm«^m* v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dale« natll&riljajoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila In »pričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: ciaoB—aa) ZZZZZZ Dunaj, 1», Maximilianstrasse 9. : ;
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleSčeče in trpežno, naj kupuje umno
Fernolendt čreveijsko črnilo
za svetla obutala «amo (1139—27)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q j-j.    EŽečŽ   priv. p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- £V c!+ T^p^« *1 pr* A t stl pazi naj se natančno na moje ime atiS" Ww. * Cl *lUlcUClw.
Bhlilll \MSMnttTBTTTt
Najmodernejše
in najboljše kvalitete
za jo
„ Jp»li».Š«5« 0)  5 5
„ naveloke
„ cs;asiLJl«?«s {JJ i_
>
, hi taS m)
IS s
IU BUS
za moške obleke
(1888—25)
SKE SUKNJE
Orno in modro tkano f»la£;o (Kammgaine), seviot od 14 3.— naprej.
razneg-a "blag-st za
KÄSTNER & OHLER, GRADEC.
Srffi.^Bfg   mi Hill—HIIWllll'ii1 i i
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 5i jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ruske, angleške in avstrijske
iz prvih tovarn.
WET Najnovejše v -tpk
kožuhovini
priporoča
51
J. S. Benedikt
Ij|nnl|ana9 Stari A«-fj.
JtXa božična in novoletna darila i.
Vso novosti (Secossion) v zlatnini in srebrnini, prave švicarske zlate, srebrne in nikelnaste žepne ure, različne budilke, tudi z godbo. — Velika izber kina-srebra, tudi jedilna oprava. — Lepe, krasno izdelane stenske ure, novosti v bitju. — Šivalne stroje iz najizkušenejših tovarn, s 5letnim jamstvom. Za vsako uro Jamčim. — Ceniki brezplačno in poštnine prosti.
(123-96) FRANC CIJjOI^PC
urar v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
H
Gostilna v »Narodnem domu"
v Celju
(2508-1)
ufe odda so pod jftko ugodnimi pogoji jt najem,
Ponudbe sprejema. „Posojilnica v Celju".
		i' 'f'		
				It" t^l
				
Usojam se, čeatitemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem ravnokar sprejel
nove kratke klavirje in pianine.
I*reiarrani klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratki   klavirji in planine   od 280 gld. naprej. OJST Klavirji se vedno izposojajo. Tudi se priporočam za udiranje in za
p.-™« Ferd. Dragatin
abiralac klavirjev nlharmonične družbe in zaprisežen cenitelj c. kr. okr. sodišča v Ljubljani (2236—6) Florijanske wliee 50.
Na najvišje povelje Njeg. fg? c, in kr, apost. Veličanstva.
i
ZZL o. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron.
<3-l£L-vzn.i clo"bite!k: znaša:
200.000 kron v gotovini.
Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje Hode nepreklicno 13. decembra 1900.
lar Srečka velja 4 krone. ~W1
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loto-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno.
Sreeke s« pošil|a|o p»£*Anljrm«^ prosto.
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov.
Oddelek državnih letenj.
(2252-8)
Acetylenove razsvetljevalne naprave
sistem splošne Car"bid «Se .A-cet^lera. družca -rr Barclinu
Ia Calcium Carbid
Franc Krückl, Dunaj <2467-2
Tehniški Duró Komercijelni buró
III. Rennweg 87. I. Giselastrasse 4.
Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana
hiša v Spodnji Šiški
v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instructusom po primerni ceni in jako ugodni i pogojih
jcusu prodaj.
Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevaistva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi se dá v najem ali se proda samo mesarija.
Več pove lastnik
Jožpef Seicll
(2351—8) v spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani.
K sezoni
_ o
C >
o o
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših MlHteinoi In najnovejši«* vrMte, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in imnilcije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogo-brojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročoe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (1662—17)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
M
-m •*
-m ■m
M
-é ■m ■m. -m ■m ■m
■m
-4
■n M
Mm
Ugodna prilika za nakup božičnih in novoletnih daril.
MINIBEK
v JL, jj vi t>l j eni, t*z\ Marijinem trasvi sto 1, poprej Ranth
priporočam ceneno partijo
odrezano za vsako obleko.
1 komad lodnove obleke, 6 metrov. . . . gld. 170 1 komad blaga za obleko, 7 metrov . . . gld. 1'40 1      „ „ „      7       „....„   2* —       1     n i,      „       „      6      „ .   .   .     n   130
1      „       120 cm. širok 5       „ n   250      1      „ ni,        M      7      „ ...     n ISO
Bluze iz najfinejšega modnega barhanta gld. — *90. Velika partija suknenih ostankov v vseh kvalitetah, najcenejše izjemne cene — Platno iz Krkonoških gor, komadi a 10 metrov gld. 2-30, kakor tudi dobre kvalitete platno za srajce, julet in za rjuhe. — Garniture, 2 posteljni odeji, 1 namizni prt, od gld. 380 naprej do najfinejše izvršbe. — Posamezni namizni prti od gld. 1-30 naprej. — Smyrna imitacijske preproge, najnovejši dessin, tekalne preproge, pavolnate in flanelaste odeje, srajce in kravate, echarpes v bogati izberi po najnižjih cenah.
(2451-3)..
Z velespoštovanjem
w
w w
w w
w w w
w
w w
w w
w w
w
w w
w w
w w w w
w w
w
w w w c-
* Največja trgovina z izgotovljeno obleko. #
Š^A^ ^F&k H ^^^k HTV| ^Bfl    ■■■      ■ š^^k\ priporoc-ata m    o fl o bogato zalog« lsakovrstnlh
bnlUAK & IfILJAU oblek za gospode, dečke in otroke. LJUBLJANA )K3K)kx)kx)K)k Mične novosti v konfekciji za dame
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 9* * *
(■■BBCSK9BR0SIH
: •
■ • • -. •.
„Andropogfon"
je najboljše, vsa pričakovanja  prekašajoče «red-Ntvo xa mM  lam,  katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena i', zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zatirani iz-patlanjr Ium in otlMtrani praliajr. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do B tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—11) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice » 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. * Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
'"'v " *
Zgornja Polj & kav a
Preprodajalci pop-ast.
Zaloga v   Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
ifsl
1
%6
ognjegasnega orodja
kakor: brizgal nlc najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti z m. zimi, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih, strojev in p ei enosp ora brizgami c itd.
•meicai
Gzech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoštovanjem
Podružnica r« jl, smekäl
(391—48)
v Zagrebu.
najnovejše facone,
X
najboljši izdelek V
pripore 50 ■*
V    Alojzi} Persche \*\
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše.
■ mm    ■■««»■■■■«■■■.■    «11    »mm ■■■
INT i z k g cene. "TSKT (2406-5)  3s$gT" Solidna postrežba,
oderce*
laž Jesenko
loubljana, Stari trg št. 11
Zaloga vsakovrstnih
ki&foukov in čepic
perila, kravat itd.
£»«> najnlž fih «-nah.
J
Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga
Nizke cene, vse jako čedno, prijazna in hitra postrežba.
"fei (afer. .^.T"- , 'Sií. (5$íí roj?- i5ac> óí* ) oíci        i jSÍoi-j**)
4 -i
-I HI
šivalnih strojev in
fr fr fr fr fr-fr fr fr fr-fr fr fr fr fr fr fr
r
H 1
"0 ©
estavracijo
v Mariborskem,Narodnem domu'
j© prevzel  s 1- decsmtrcm. 1900. 1.
iLnd^ej Mesner,
Opirajoč se na mnogoletne izkušnje, bom skušal na vse strani častite goste postreči. (2457—2) Točil bom vedno sveže marčno in plzensko pivo, izvrstno
domače štajarsko belo in istri.jansko črno vino. Okusno prirejena gorka in mrzla jedila o vsakem času.
s i
rt- f» <5 S
9 B • P
4
Ptujci dobe vedno čedne sobe in postelje.
ASSISES
Ira
I SvO*
H
"II
lÉi
B
n
C. kr. priv.
,Ävstrijski Phönix'
na Dunaji.
Vplačana glavnica
K 6,000.000 —
Premijska in odškodninska reserva
K 2,500 000 -
Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam.
C. kr. priv.
zavarovalna družba ^življenje
^Avstrijski Phönix'
Dunaji.
Vplačana glavnica ...   K     2,400.000' —
Premijska in odškodnin-
ska reserva Zavarovalno stanje Premij ski dohodki .
K 25,940.000 — K 112,000.000 — K 4,700.000--
Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja  in smrti, otroških dot in starostnih rent.
občna zavarovalna družba
na Dunaji
Ustanovna glavnica
K 5,000.000 — Uplačana glavnica
K 1,500,000 —
i
Zavarovanje proti telesnim nezgodam, za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijelna podjetja.
Si Oí I sie äiizke premije in točno kulantno odškodovanje.
(484—10)
Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg 17
(novo uršulinsko poslopje).
(novo uršulinsko poslopje).
Trgovski pomočnik
želi vstopiti v službo v kako večjo trgovino ali tu v Ljubliani v kako špecerijsko ali železninsko trgovino. (2603 -2)
Ponudbe sprejema pod ..Pomočnik" iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda".
opolno nadomestilo
za francoski Cognac
dajejo znamke starorenomiranih tovarniških firm (2485-2)
Grdr KeglOTieli Istrtn nldilai
Promontor. Ustanovljeno 1882.
(Grofa Štefana Keglevicha naslednik.)
Ti kognaki so zaradi svojih izbornih kvalitet jako razširjeni in so znamke extra ^Wf^Js
in V. S. O. (Fine Champagne d'Hongrie.) ^^^^ Povsod na prodaj. ZHZ-Z^-Z
AAAA A farst.znamka: Sidro. A-
r
LI
iz Kirhterjrve lekarne v Praerl
priznano izborno,  bolečine  tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah.        (¿498—1)
Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko ..sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Kiebterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
m
posebno pripraven za trgovino, v sredini Kranja, odda s 1. februvarjem I. 1901, ozirocr<a tudi prej.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo BSIov. Naroda'. (2413-3)
Dr. Rose balzam
v.2» želodec
iz lekarne
B.FRAfi.VKK-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! -Wm Vsi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga:
lekarna B. Fragnerja y Pragl,0-1^^.™8*
..pri eriiem orlu**
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. == Po pošti razpošilja se vsak dan. = Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-8)
I
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8. Budapest (2497—1)
TfcOitmar
DUNAJ
Petrolejske svetilke in lestenci
vsakovrstnih cen. Največja izber objektov
v (2361—3)
modernem 5lcgti.
Prenosilne petrolejske peči za kurjavo in kuho.
Išče se
spreten magaciner
za neko špecerijsko trgovino.
Ponudbe pod šifro „m. K.." upravni štvu „Slov. Naroda". (2491—2)
Kot knjigovodja
za žago na isira-anjslsezn.
se sprejme v komptoar neoženjen ali ože-njen kniigovodja (kristjan) z malo družinu.
Taisti mora biti hitri računar ter zanesljiv v vseh v žagarsko stroko spadajoči b delih; slovanski jezik je neobhodno potreben.
Oziralo se bode le na samostojno tet izredno spretno energično moč.
Ponudbe z referencami ter zahtevo plače pod ,,Z. F. 8" na upravništvo „Slov. Naroda". (9492 S
s
i
i
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se _ priporoča v  izdelovanje vsakovrstnih
• pušek za lovce in strelce po najnovejših q sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi preje deluje stare samokresnice, vsprejema vsaki ,-
• vrstna popravila, ter jih točno in dobro a izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-O valnici in od mene preskušene. — Ilustro-J (110) vani ceniki zastonj. (49) tcMOMiimiHnaa
i
»
1
«
1 I
!
i
* i
ni
zdravju dobrodejna pijača je kisiko va soda-voda <
imenovana
Eau d' Oxygen
izdelana v laboratoriju
orlove lekarne Mr. P h. Mardetschlaeger-ja. lekarnarja in kemika v Ljubljani.
Ista ima poleg okrepčujočega učinka, vsled velike vsebine kisika tudi človeški organizem oživljajoč učinek, radi česar se čista ali z drugimi primesami, kakor: z vinom ali * ««adnisiil sokl zavžita, «>«UUcuj« pred vsemi naravnimi ali
umetnimi vodami, ki imajo v sebi ogljikovo kislino.
Vsebina sifonske stekleniee velja 30 vin., vsebina steklenice pokalice
velja «0 vin.
r* Pazi naj se na besede — BK au  d" OxygenMin na ime llapdet-
weklaej|ei*, vbrušene v steklo. "3S»a (2469—6)
Nemčija
Resfistrovana znamka
Levova znamka.
Ovratniki
Se ne prodaja na drobno!
manšete srajce
811-10
Se doblva|o v najbolj renonairanih prodajal-nieah za moško moderno in platneno blajço.
M. Joss& Löwenstein , dobavitalja Praga, VII.
Združene
države
Brazilijske
Turčija
Egipt
Grško
Bolgarija
Rumunija
^oznanilo. .
Čast mi je stavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem na tukajšnjem prostoru
v dr. Ke^Ier-jem \y$\
nahajajočo se
trgouino z drogcrijami, 5 $trapi in materijalijami
l^tipll in i^tc ctucril.
Številne zveze s večjimi tovarnarji in tvrdkami tu- in inozemstva mi dajo prijeten položaj, da lahko vsem zahtevam čast. gospodov naročnikov v vsakem oziru ustrežena.
—Zunanje naročbe izvršujejo se točno in solidno. * %t
2a mnogobrojen obisk prosi 3 vsem spoštovanjem
(2509—2)
Jnton r(ane
droguât.
£b ^} v^ v^
V ponedeljek, dne IO. decembra 1900
se začne
velils©^ 'božičia.a. prodaj a..
Po čudovito znižanih cenah se bodo prodajali nastopni predmeti: Sukneno blago Blago za obleke Barhanti
vsake vrste za obleke in zimske suknje. v najnovejših izvršbah. pralno pristni v najlepših barvah. .
Preproge Zagrinjala Svilnate in volnene echarpes Barvasti in beli robci
v največji izberi. Ost&llki P° vsakovrstnih cenan-
pod tovarniškimi cenami. (2513—1)
J. Gri-olbelnib: v 1^ j vi t> 1 j z\ ni
na Trogrl"a- Šplta^lslrll^. ulic ter Stolnega in G-lavnega tigra* šte^r. 20.
bdsiftUlj in tdimni wtdnik: Joiip SellL
fiMtnin» in tisk .Narodna Tiskarna".