Št. 10 / Leto 72 / Celje, 9. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU ZDRAVJEIZ NAŠIH KRAJEV KRONIKAKULTURAVELENJEŠPORT GOSPODARSTVO Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13 Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubaja str. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 26-27 Foto: SHERPAstr. 36-37 CELJSKI SEJEM, 10.- 12. MAREC 201 7 7 22. FLORA 16. POROKA 13. ALTERMED 40. ApiSlovenija Čebelarska dneva (11. & 12.3.)www.ce-sejem.si Pomladne novice za vrt, dom, srečo in zdravje www.ce-sejem.si www.ce-sejem.si www.ce-sejem.si www.ce-sejem.si dom, srečo in zdravje 16. POROKA 13. ALTERMED 40. ApiSlovenija Čebelarska dneva (11. & 12.3.) 40. ApiSlovenija Čebelarska dneva (11. & 12.3.) 40. ApiSlovenija www.ce-sejem.si 13. ALTERMED 40. ApiSlovenija www.ce-sejem.si Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije str. 33-4 1 Neprijetno, a pričakovano odkritje Odkritje za zdravje nevarnih snovi v izkopani zemlji na gradbišču pri tovorni železniški postaji v Celju je skalilo zadovoljstvo ob začetku posodabljanj železni- ške infrastrukture. Smrad, ki se je iz onesnažene zemljine širil v okolico mesta, je začasno v »karanteni«. Kako dolgo si bo država še zatiskala nos pred njim? str. 12-13GKN Driveline: Junija trideset novih delovnih mest Vedno več drugačnih pošt Ministrstvo podpisalo pogodbo za azilni dom Romeo in Julija: »Vsak sam pri sebi čuti to zgodbo« 13 let zaporne kazni za umor partnericeCeljski rokometaši pred tekmo sezone Vadba na stopnicahstr. 5 str. 6 str. 7 str. 1 1 str. 14-15str. 17 str. 30 2 Št. 10, 9. marec 2017 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna Nekateri ljudje lovijo ribe, drugi samo kalijo vodo. (afriški pregovor)Društvo novinarjev Slove- nije je opozorilo, da občinski »mediji« pomenijo nespreje - mljivo nelojalno konkuren- co medijskemu založništvu, pri čemer tudi niso v javnem interesu, kot je ta opredeljen v Zakonu o medijih. Zato bi morale občine nedovoljeno državno pomoč, ki jo že leta namenjajo za izdajanje tovr - stnih občinskih glasil, vrni- ti v poseben medijski sklad. Neodvisno in profesionalno novinarstvo je namreč edino v interesu javnosti. Zgolj naključno se nekaj mesecev pred volitvami po- litična stranka odloči izdajati svoj časopis. V njem se v smi- slu lastnih dosežkov pohvali z vsem, kar je na primer občina (v njenem imenu celoten ob- činski svet s strankami vseh barv) dosegla v zadnjem ob-dobju. Pošteno? Trgovska veriga svoj rekla- mni snopič obogati z uvodni- kom, nekaj portreti dobavite- ljev, recepti, še s kakšno šalo za konec in zadevo razglasi za časopis. Resno? V občinskem glasilu je župana – vedno v pozitivni luči – mogoče videti kar na petnajstih fotografijah. Predčasna volilna kampanija? V občinskem brezplačniku občinska uslužbenka v neso-razmerno dolgem zapisu ob- računava z večinsko odločitvi - jo demokratično izvoljenega občinskega sveta. Zloraba? O tem, da se zima zares poslavlja, ne pričajo le alergije. Prav tako znanilci pomladi niso le zvončki in trobentice, temveč je to tudi velikonočnica. Gre za zaščiteno cvetico, ki je v teh dneh vzcvetela v Boletini blizu Ponikve. V Boletini pri Ponikvi je eno redkih ohranjenih rastišč te rastline, ki je v Sloveniji na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst. Člani Turistično-olepševalnega društva Po-nikva, ki skrbijo za njeno zaščito, so rastišče velikonočnice že zavarovali. Izvedli so delovno akcijo, postavili začasno zaščitno vrvično ograjo, informacijski kiosk, uredili stalno žičnato ograjo in položili začasne plošče za lažji dostop do cvetic. V času cvetenja ob koncih tedna ponujajo tudi vodene oglede. V kiosku obiskovalci lahko dobijo vse informacije in spominke. Hkrati turistično-olepševalno društvo naproša obiskovalce, da upoštevajo navodila in usmeritve, ter tako pomagajo pri ohranitvi rastišča te spomladanske redkosti. Rastišče je eno redkih, a ne edino v Sloveniji. Takšna rastišča so tri, a v Boletini je največje in meri 1,8 hektarja. Tudi rast je najbolj množična in prva, saj je rastišče glede na lego najbolj zahodno. Cvetica je sicer stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla in svetli gozdovi. Sodi v rod kosmatincev in je poraščena z nežnimi dlačicami. Zacveti zgodaj spomladi, glede na čas, ko se popolnoma razcveti, pa je dobila tudi ime. Sicer semena rastline začnejo brsteti poleti, do konca sezone pa se že oblikujejo popki s cvetnimi listi, ki jih čez zimo varuje dlakav ovoj. Rastišče je le nekaj sto metrov od središča Ponikve v smeri proti Šentvidu pri Grobelnem. Velik del rastišča ve-likonočnice v Boletini je bil zavarovan z odlokom Občine Šentjur leta 1993. V okviru projekta Life je bilo rastišče urejeno in ograjeno. EP Foto: Turistični portal občine Šentjur Župan ne more biti tudi urednik So občinska glasila javni mediji, informatorji ali zloraba javnih sredstev? Velikonočnica naznanja pomlad Cvet velikonočnice je sestavljen iz šestih vijoličnih cvetnih listov. Ze- leni listi, ki so dva- do trikrat pernato deljeni, se razvijejo po cvetenju. Plod je orešek z dolgim in kosmatim vratom. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji.Od 33 občin v naši regiji jih redno mesečno publikacijo izdaja približno tretjina. Tretjina jih takšno publikaci- jo izdaja nekajkrat letno ali samo ob občinskem prazniku. Ostalim zadošča sodelovanje z lokalnimi mediji.Že pred leti je bilo znano, da ti- sti ob mejah hodijo kupovat k so- sedom, pri nas pa naj bi bila na primer čokolada in pralni prašek bolj kakovostna v nekaterih trgovi - nah tujih trgovskih verig, češ da so tam na policah enaki izdelki, kot jih prodajajo v zahodnoevropskih državah. Za vzhodni trg, kamor sodimo tudi mi, naj bi bilo pač vse dobro in nam pošiljajo manj ka - kovostne izdelke istih blagovnih znamk. Tega sicer nisem nikoli preverjala, ker imam svoje nakupovalne navade in se težko odločim za odhod v več kot eno običajno trgovino, kjer lahko dobim vse, kar potrebujem. A zadnja opozo-rila Madžarov in Slovakov, da gre za prakso nekaterih multinacionalnih podjetij predvsem na področju pijač, sokov, kave, sladkarij, čokolade, otroške hrane ter tudi neživilskih proizvodov, dajo misliti, da ni vse zlato, kar se sveti. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin v tokratnem osrednjem intervjuju sicer priporoča previdnost pri tovrstnih ocenah, zagotovo pa velja, da bi morali biti potrošniki bolj pozorni na to, kaj kupujemo in za kakšno ceno. Testi nekaterih izdelkov so namreč že velikokrat pokazali, da brezpogojno zaupanje različ-nim znanim znamkam ni vedno najbolj modro, saj ne prinašaje vedno le najboljše kakovosti za najvišjo ceno. Ampak kako naj to vemo? Tako, da o vsem tem iščemo informacije, tudi pri ZPS, da smo aktivni potrošniki, da beremo deklaracije na izdelkih in da nam ni vseeno, komu dajemo svoje težko prislužene evre. Da večina, ki nima svojega vrta, raje zavije v supermarket po »dobrote« iz Padske nižine, Španije ali z Nizo- zemske namesto h kakšnemu doma- čemu pridelovalcu, kaže primer pone-srečenega poskusa zabojčkarstva na Celjskem. Pred leti se je skušala povezati in skupno nastopati skupina ekoloških kmetov, ki večjega uspeha ni zabeležila. Morda je bila premalo vztrajna, kdo ve, saj je na drugi strani zadnje čase vzniknilo kar nekaj novih bio trgovin, kjer lahko za še več denarja kupimo podobne stvari, ki vse niti niso iz domačih logov. Če se že odrasli ne obremenjujemo tako zelo, kaj bomo pojedli, pa nam ne bi smelo biti vseeno, kaj jedo naši otroci. V vrtcih in šolah še vedno velja sistem javnega naročanja oziroma kriterij najnižje cene in le del živil je mogoče nabaviti pri lokalnih pridelovalcih izven tega sistema. Pri tem se žal izkaže, da je za mnoge veliko bolj enostavno vse skupaj nabaviti pri enem velikem trgov - cu ali da lokalni pridelovalec težko zagotovi zadostne količine, ki bi jih šola potrebovala. Tako so na šolskih krožnikih pač jedi, ki jim ob prebiranju jedilnika nič ne manjka, a v praksi vemo, da sta lahko že zelenjavni juhi povsem različni, četudi imata isto ime – ena je iz prave zelenjave, druga morda iz vrečke. Ker glede na dosedanje izkušnje ne moremo računa- ti, da bo država poskrbela za večjo prehransko varnost svojih državljanov, je treba biti pri samooskrbi čim bolj iznajdljiv in se opreti na domače vire. A kanček kritič-nosti in izbirčnosti tudi pri tem ne bo odveč.Dober tek! Ne bi nam smelo biti vseeno, kaj jedo naši otroci v vrtcih in šolah.več kot 140 občinskih »medi-jev«. To prinaša še dodatno zme- do, ko gre za pojme medij, novinar, odgovorni urednik, avtonomija uredništva. Te v celoti javno financirane »me- dije« običajno ustvarjajo ob - činski uslužbenci iz služb za odnose z javnostjo. Kot pravi predsednica celjskega aktiva DNS Duška Lah, prispevki izgledajo kot novinarski, a nimajo z novinarskim delom nič skupnega. »Obdelani so reklamno ali piarovsko. Pisec torej sporoča samo tisto, kar želi. Bralec ne izve ne ozad - ja, ne druge plati, ne rešitve težave. Še posebej se avtorji ne lotevajo nobene proble - matične ali za vodstvo občine obremenilne teme.« Pod drugi strani bo moral novinarski ceh na nekatera temeljna vpraša-nja odgovoriti tudi sam. Tako kot bo treba ostreje določiti standarde, kaj se uvršča med medije, bo treba jasneje izpo- staviti tudi standarde, ko gre za novinarsko delo. Na kakšen odziv bo naletela pobuda dru- štva novinarjev, še ni znano. Ni pa ravno nepomembno, kakšno vlogo bo imelo novi- narstvo v družbi prihodnosti. Interes javnosti namreč daleč presega rumene in potrošni - ško naravnane vsebine razvre - dnotenega medijskega prosto - ra sodobnega sveta. StO, foto: RTV SLOV zadnjih dveh primerih za- gotovo. Občinske brezplačni-ke namreč financirajo občine iz proračuna, torej s sredstvi vseh občanov. V čem je težava? Ministrstvo za kulturo je začelo občinske »medije« vpisovati v razvid medijev, potem ko so nekateri med njimi začeli bistveno prese -gati temeljno nalogo občin iz Zakona o lokalni samoupravi o informiranju občanov in so objavljali vedno bolj uredni- ško oblikovane vsebine z uporabo »novinarskih zvrsti«. To se je začelo dogajati konec leta 2009 in to kljub temu, da glasila lokalnih skupno-sti niso izpolnjevala večine členov iz Zakona o medijih. Danes je v razvid vpisanih že Duška Lah 3 Št. 10, 9. marec 2017 AKTUALNO V celinskem delu Slovenije, ka- mor se glede na podnebje uvršča tudi Celje z okolico, sta začeli cveteti leska in jelša, kar lahko ob suhem vremenu prinese viso- ke dnevne obremenitve cvetnega prahu v ozračju in s tem pojav alergijskih reakcij. V celinski Sloveniji sta leska in jelša v polnem cvetenju, zato lahko ob suhem in stabilnem vremenu pričakujemo visoke dnevne obre- menitve zraka. V primeru izleta na Primorsko se je treba zavedati, da je tam poleg leske in jelše glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu cipres. Ta je eden glavnih vzrokov za pojav alergijskih reakcij v Sre - dozemlju, pojasnjuje Anja Sušin, univ. dipl. mikr. iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, zaposlena v skupini za ae-robiologijo. Kako bo v prihodnjih dneh? To bo odvisno predvsem od vremena, predvsem od tempera- tur zraka. V prvi polovici marca bo v zraku še vedno cvetni prah leske in jelše, cvetenje se bo po-maknilo višje v hribe. V nižinah bo zacvetel jesen. Težave lahko povzroča preobčutljivim na olj - ko zaradi navzkrižne reaktivno - sti med alergeni. V zraku bo tudi nizko alergen cvetni prah topola, vrbe in bresta. Konec marca lahko pričakujemo začetek sezone poja - vljanja visoko alergenega cvetne-ga prahu breze. Visoke obremenitve zraka s cve- tnim prahom breze lahko trajajo še ves april. Posamezniki, preob - čutljivi na cvetni prah breze, imajo lahko težave tudi s cvetnim prahom gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja. Ta bo prisoten aprila in maja, pravi kostanj pa bo zacvetel junija. V nižinah bodo maja in junija cvetele tudi različne vrste trav. Na Primorskem in v drugih predelih s toplejši podnebjem je takrat v zra-ku cvetni prah oljke. Julija, avgusta in septembra bo- sta cvetela pelin in ambrozija, nato se bo sezona pojavljanja alergene-ga cvetnega prahu končala. Kako se zaščitimo? Cvetnemu prahu se ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa v vsakdanjik vnesemo preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavlje - nosti. Ko je v zraku največ cvetne-»Neka oblika usposa- bljanja mlade generacije bi bila nujna. Iz prejšnje-ga sistema obveznega na- borništva in poučevanja obrambe ter zaščite po šolah smo prešli v drugo skrajnost – profesionali- zacijo. Ob tem v Sloveniji nismo uresničili sistema prostovoljnega služenja, pogodbene rezerve, da strateške rezerve niti ne omenjam, ker je tudi niko - li nismo resno zasnovali.« Tako se je na razprave, dileme in razhajanje glede ponovnega (obveznega) slu- ženja vojaškega roka, ki so se razvnele pri nas, odzval mag. Viktor Krajnc, upo - kojeni brigadir Slovenske vojske (SV), komandant teritorialne obrambe (TO) Zahodnoštajerske pokraji- ne v času osamosvajanja in vojne za Slovenijo ter viso-ki častnik SV, ki je kasneje usmerjal preoblikovanje TO v SV. Viktor Krajnc se je ob preoblikovanju slovenskih oboroženih sil zavzemal za postopen prehod v pro- fesionalizacijo in hkratno krepitev rezervnega sesta- va. »V tem času smo or - ganizirali le profesionalni del SV, ki šteje samo malo več kot sedem tisoč pripa- dnikov, in še od tega je le tretjina vojakov, drugo so podčastniki in častniki. Profesionalni sestav naj bo jedro SV, za usposabljaje in naloge v zavezništvu. Gle-de na vedno bolj zapletene razmere v bližnjem geopo- litičnem okolju bomo žal tudi Slovenci potrebovali močnejšo oboroženo silo in nič ne bi bilo narobe, če bi večina prebivalstva že v miru pridobila ustrezna znanja in veščine s podro-čja obrambe ter zaščite,« je prepričan Krajnc. Dvomesečni obvezni vojaški rok Zato se zavzema za kombinirano obliko voja - škoobrambnega urjenja in usposabljanja za zaščito ter reševanje. Njegovi konkretni predlogi so: *Nadaljevanje gradnje profesionalnega dela SV in bolj resno kot doslej obliko - vanje sistema prostovoljne in pogodbene rezerve ter kasnejše strateške rezerve. *Oblikovanje sistema usposabljanja za vojaško- obrambne namene države, ki naj bi zajel vse mlade po končani srednji šoli. *Uvedba neocenjevalnega predmeta teme za domovin-sko vzgojo z osnovnimi teo-retskimi spoznanji obrambe in zaščite. *Vsi zdravstveno sposob- ni fantje (prostovoljno tudi dekleta) bi se morali po končani srednji šoli udele-žiti dvomesečnega praktič-nega usposabljanja, ki bi ga v kasnejših letih dopolnje-vali še s krajšimi oblikami urjenja. *Tisti, ki iz zdravstvenih ali drugih razlogov (ugovor vesti) ne bi sodelovali pri vojaškoobrambnem sistemu usposabljanja v okviru SV, bi se morali vključiti v sistem usposabljanja za zaščito in reševanje (UZR) in v druge humanitarne organizacije (Rdeči križ Slovenije …). Po prepričanju upoko- jenega brigadirja SV bi na ta način pridobili ne samo osveščene, temveč tudi usposobljene državljane za delovanje v morebitnih vojaškoobrambnih dejav - nostih in za sodelovanje v primerih zaščite in reševa-nja. Tezo nekaterih, da se v dveh mesecih ne da uspo - sobiti mladega človeka za bojno delovanje, po svoje razume, vendar poudarja, da ne smemo podcenjeva - ti mlade generacije, ki je mnogo bolj sposobna in dojemljiva od prejšnjih. V tem času bi jo lahko uspo- sobili z osnovnimi znanji in veščinami, ki jih vojak po- trebuje, vsa ostala znanja pa bi nadgrajevali s kasnej- šimi dodatnimi usposablja - nji. Specialiste zahtevnejših rodov bi usposobili v okvi- ru prostovoljnega, pogod - benega ali profesionalnega sestava SV.Čas je opravil svoje Zanašanje nekaterih na zakonsko določilo – in si - cer ob morebitni ogrože- nosti države, da je mogoče vpoklicati moške, ki so slu- žili vojaški rok, v rezervni sestav SV – Viktor Krajnc zavrača: »Pošteno je treba povedati, da ni več ustrezno vzpostavljen mobilizacijski sistem in da tistih, ki so ne-koč služili vojaški rok v JA ali TO, ni dovolj ali jih je ve - čina že v letih, ko niso več sposobni za takšne naloge. So že več kot dvajset let brez kakršnega koli usposablja - nja. Normativna določila so torej le na papirju. Tudi argumente, da bi bila uvedba obveznega vo- jaškega roka predraga in da SV nima dovolj tehnič - no-materialne opreme in oborožitve, naš sogovornik zavrača. »Ocenjeni stroški dvajset milijonov evrov le-tno za usposabljanje deset tisoč mladih za dolgoročno gradnjo obrambnovarno- stnega in zaščitnega siste - ma ne bi smeli predstavljati težave, saj smo priča mno- gih dražjim neuspešnim in- vesticijam, kot je na primer zavoženi projekt Teš 6,« po - udarja Krajnc, ki poziva vo - jaške strokovnjake (kot na-vaja, se Generalštab SV še ni opredelil do tega vpraša - nja) in politike, da obramb - Razmere zahtevajo močnejšo obrambo Sezona alergij Delujte preventivno! ga prahu, naj se alergiki izogibajo aerobnim športnim dejavnostim na prostem. Med potovanjem naj bodo okna avtomobila zaprta, v avto name- stimo filtre, ki zadržijo cvetni prah, vendar jih moramo redno čistiti. Pred dopustom in potova- nji poiščemo informacije o cve - tnem prahu v krajih, ki jih bomo obiskali.Pomembno je tudi, da skušamo zmanjšati vnos cvetnega prahu v notranje prostore; zračimo ponoči ali po dežju, na okna pa namesti- mo mreže, ki lahko zadržijo cvetni prah. Perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo in oblačil ne odlagamo v spalnici. Ob težavah so priporočljivi iz - datno pitje vode, izpiranje nosu s fiziološko raztopino ter dosledna uporaba protialergijskih zdravil, ki jih predpiše zdravnik. Obisk pri zdravniku Sušinova priporoča, če opazimo zdravstve-ne težave, za katere sumimo, daj jih povzroča cvetni prah. Zdrav - nik bo postavil diagnozo alergij- ske bolezni in predpisal ustrezno zdravljenje. EP Foto: SHERPABrigadir mag. Viktor Krajnc o ponovnem služenju vojaškega roka no-zaščitni sistem gradijo dolgoročno z upoštevanjem razmer v bližnjem in dalj - njem geostrateškem okolju. »V prihodnje, ko bo morda EU drugačna in ko bomo v Sloveniji, kot vselej, spet morali sami poskrbeti za svojo varnost, bo prepozno klicati na odgovornost da - našnje odločevalce,« opo - zarja upokojeni brigadir. ROBERT GORJANC Foto: GrupA 4 Št. 10, 9. marec 2017 GOSPODARSTVO Država je leta 2015 pod - jetjem razdelila za 562 mi- lijonov evrov pomoči, kar je, brez sredstev za sanaci- jo bank, nekoliko več kot v letu 2014. Več kot polovico pomoči so predstavljale subvencije, čeprav se je njihov delež zelo zmanjšal. Podjetja, ki delujejo na ob- močju Savinjske statistič - ne regije, so bila predlani deležna približno desetine vse državne pomoči ali 57,6 milijona evrov. To je manj kot v letih 2014 in 2013. Vsota, ki je bila razdeljena podjetjem, pomeni 1,6 od - stotka regijskega BDP. Na prebivalca je regija dobila 220 evrov pomoči, kar je manj, kot znaša republiško povprečje. Poročilo o državnih pomo- čeh v obdobju 2013–2015 (za leto 2016 ga ministrstvo za finance še ni objavilo) raz -kriva, da so podjetja v Sa - vinjski regiji leta 2013 dobila 69,5 milijona evrov državnih pomoči, leto kasneje 68,5 milijona evrov in predlani 57,6 milijona evrov. K temu je treba prišteti še 190 milijo- nov evrov, ki jih je leta 2014 kot pomoč bankam v teža - vah prejela Banka Celje. V regiji je v vseh treh letih največji delež pomoči šel za okoljske namene, sledijo spodbude za zaposlovanje invalidskim podjetjem. Ne- kaj pomoči so dobila mala in srednja podjetja za naložbe in zaposlovanje, razdeljenih je bilo tudi nekaj tako ime- novanih regionalnih pomoči ter pomoči za raziskave in razvoj. Pomoč ni ozdravila Polzele Med tremi podjetji v Slo- veniji, ki so v tem obdobju edina dobila pomoč za pre - strukturiranje, je bila tudi Polzela. V letih 2014 in 2015 je dobila 1,5 milijona evrov državnih pomoči. K temu znesku je treba prišteti še lansko konverzijo dolga v kapital. Številke niso zna- ne, saj Slovenski državni holding ni razkril, s koli - kšnim popustom je kupil terjatve upnikov. Polzela je od lanskega decembra v stečaju, saj državna pomoč ni imela nobenega učinka in je le podaljševala agonijo podjetja. Bisolu skoraj 12 milijonov Največ pomoči v obliki subvencij plač za zaposlo- vanje invalidnih delavcev sta dobili velenjski invalid - ski podjetji HTZ in Gorenje I. P. C. V obdobju 2013–2015 je država prvemu namenila 21,6 milijona evrov in dru - gemu 11,9 milijona evrov. Med prejemniki pomoči za varstvo okolja in varčevanje z energijo sta v vrhu dve celjski podjetji. Furnirnica Merkscha je v treh letih do-bila 17,7 milijona evrov, kar je druga največja tovrstna pomoč v državi, podjetje Ecos pa je prejelo 6,4 mili - jona evrov državne pomoči. Pravzaprav bi v vrhu pomo- či za varčevanje z energijo moral biti Bisol. Država je podjetju za gradnjo sončnih elektrarn v treh letih name- nila približno 12 milijonov evrov, vendar je bil ta znesek »razdrobljen« med več proi- zvodnimi podjetji, ki sesta - vljajo celotno skupino Bisol. Največ regionalne pomoči za BSH Na vrhu prejemnikov regi - onalnih pomoči, večino je za Gospodarska zbornica Slovenije je že 49. leto za- pored podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Po lan- skem slavju, ko so bili med sedmimi nagrajenci kar trije iz Savinjske statistične regi- je, letos na odru Cankarjeve - ga doma ni bilo nikogar od gospodarstvenikov iz celjske ali velenjske regije. Direktor Savinjsko-šale- ške gospodarske zbornice Franci Kotnik je povedal, da letos niso prijavili nobenega kandidata, ker to storijo le v primeru, ko so prepričani, da bo tudi izbran. Celjska gospo- darska zbornica je imela dva kandidata, a je prvi kandida-turo odklonil, drugi pa naj ne bi dobil zadostne podpore ko - misije, ki odloča o nagradah. Savinjska statistična regija ni prvič brez nagrajencev. Tako je bilo na primer tudi v letih 2004, 2007, 2009 in 2010. Naj spomnimo, da je lani v kategoriji velikih družb nagrado dobil bivši direktor zreškega podjetja GKN Dri- veline Andrej Poklič. Med nagrajenci srednje velikih družb je bil Borut Triplat, direktor podjetja Omco Fe- nix iz Žalca, med malimi družbami pa je zbornica nagradila Mirana Rauterja iz celjskega podjetja Her - mi. Več kot tri nagrajence je regija imela leta 2000, ko so to najstarejšo gospodar - sko nagrado dobili takratni direktorji Vegrada, Parona, Uniorja in podjetja Marovt. Zelo malo žensk Od leta 1969 do letos je zbornica podelila že 353 na - grad. Večina je šla v roke mo- škemu delu gospodarstveni- kov, saj je med nagrajenimi le 25 žensk. Med nagrajenci je s širšega celjskega območja 48 gospodarstvenikov, od tega so le tri ženske. Največkrat na - grajeni so bili direktorji Go - renja, po dve nagradi imajo v Cinkarni Celje, Swatycometu, BSH Hišnih aparatih, Uniorju in Termah Olimia. Še zanimi- vost: devet podjetij, katerih di- rektorji so v preteklih desetle- tjih dobili nagrade za izjemne dosežke, je šlo v stečaj.Mariborsko-zreško podjetje Swatyco- met je pred približno letom prešlo pod la- stništvo ameriškega proizvajalca brusov Weiler Abrasive Group. Izkušnje po letu delovanja pod okriljem tuje korporacije so spodbudne. Kot pravi direktor Matjaž Merkan, lastnikov ne ločuje glede na na- rodnost, ampak glede na odgovornost in dolgoročno strategijo. »Prvo leto je bilo namenjeno predvsem spoznavanju delovanja obeh podjetij. V tem času smo analizirali stanje in se odločili, kaj je vredno spodbujati ali spremeniti. V drugi polovici leta smo dobre prakse z ene in druge strani že uveljavljali na širši rav - ni.« Swatycomet ima znotraj skupine po- membno vlogo, saj je postal kompetenčni center za bruse, in sicer tako za razvoj kot proizvodnjo za globalno tržišče. Po prodajni plati so v podjetju zadolženi za trge Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Na te trge po-leg brusov prodajajo tudi žičnate ščetke za profesionalno rabo, ki jih sicer proizvajajo v ZDA. Več inženirjev in prodajnikov Kot pravi Merkan, se zaradi novega lastni- štva število zaposlenih ni posebej spremi- njalo. Spreminja pa se struktura zaposlenih zaradi drugačne narave dela. »Ker se poda- jamo na vedno zahtevnejša področja dela, potrebujemo tudi vedno bolj usposobljen kader. Tudi zato smo v zadnjem času zapo- slili kar nekaj strokovnjakov inženirskega profila. Krepimo tudi marketinško ekipo.« S pridružitvijo skupini Weiler Abrasive Group so se jim odprli novi trgi predvsem v ZDA. S svojimi izdelki so sicer prisotni na trgih v 80 državah sveta. »Seveda se moramo soočati z globalnimi izzivi, ki jih prinašajo burne eko- nomsko-politične razmere, kot so na primer brexit, razmere v Turčiji, Južni Ameriki … Po drugi strani se ponuja tudi cela vrsta prilo- žnosti. Med drugim v zalivskih državah, kjer so se s povišano ceno nafte odprli številni novi projekti.«Na prebivalca 220 evrov državne pomočiPodjetja v Savinjski regiji so leta 2015 dobila 57 milijonov evrov državnih pomoči – Največ za invalidska podjetja in okoljske namene Podjetje 2013 2014 2015 Skupaj HTZ Velenje 7,7 7,2 6,7 21,6 Merkscha 5,9 5,8 5,9 17,7 Gorenje I. P . C. 3,8 4,1 4,0 11,9 Ecos 2,4 2,4 1,6 6,4 Gorenje 1,2 0,8 2,3 4,3 Unior 1,4 1,5 1,4 4,3 RC Savinja 2,2 1,3 0,6 4,2 Turna 0,9 0,8 0,9 2,7 BSH 1,6 1,0 / 2,6 Vir: ministrstvo za finance, poročilo o finančnih pomočehNajvečji prejemniki državnih pomoči v obdobju 2013-2015 (v mio EUR) spodbujanje konkurenčnosti podjetij dodelilo gospodar - sko ministrstvo, je nazarski BSH, ki je v letih 2013 in 2014 dobil malo manj kot 2,6 mi- lijona evrov. Za raziskave in razvoj sta v obdobju 2013–2015 največ državne pomoči prejela Gorenje in Razvojni center Savinja Žalec. Gorenje je dobilo 3,7 milijona evrov in žalsko podjetje 1,6 milijo-na evrov. JANJA INTIHAR Predvidoma jutri bo zna - no, kdo bo v Termah Olimia prenavljal bazene oziroma Wellness Termalia. Dela se bodo začela konec marca, prvi del naložbe pa mora biti končan do novembra. Najprej bodo podrli in na novo zgradili zunanji del bazenov, sledila bo prenova srednjega dela. Najstarejši del bazenov bodo prenovili prihodnje leto. Naložba je vredna 10 milijonov evrov. S popolno prenovo baze - nov želijo v Termah Olimia, ki se z več kot 300 tisoč no- čitvami na leto uvrščajo med najbolj uspešna slovenska turistična podjetja, dvigni - ti raven ponudbe in biti še bolj privlačni za družine. V prenovljenih bazenih bo na- mreč otrokom namenjenih kar nekaj kotičkov. Terme bodo približno 10 odstotkov denarja za naložbo zagotovile same, glavnino pa bodo financirale s posojiloma, ki so ju najele pri Abanki in Ko gre za bruse, ostajajo prva violina Swatycomet z ameriškim lastnikom še izboljšuje svojo kon - kurenčnost Matjaž Merkan: »Lastnikov ne sodim po narodnosti, ampak po tem, kako odgovorni so in kako strateško gledajo na prihodnost. Dobri delajo na dolgi rok, vla- gajo v ljudi in podjetje. Naše izkušnje na mednarodni ravni so dobre in jih z veseljem delimo tudi z ostalimi gospodarstveniki.« O prihodnosti je težko ugibati, a kot pravi Merkan, bodo v prvi vrsti ostali zavezani ka - kovosti in poslovni odličnosti. »Nenazadnje imajo kupci zadnjo besedo, ob tem jim je na voljo vedno bolj kakovostna in pestra izbira.« Swatycomet je imel ob koncu lanskega poslovnega leta približno 80 milijonov evrov prihodkov, od tega je imel štiri mili- jone dobička. V tovarnah v Mariboru, Zre- čah in Ločah skupno zaposluje približno 800 ljudi. StO, Foto: arhiv NT(GrupA)Letos brez gospodarskega oskarja Terme Olimia bodo prenavljale bazene Banki Koper. Gre za 12-letni posojili, ki imata dveletni mo - ratorij na odplačilo glavnice. V Termah Olimia so tudi lani dobro poslovali. Cene so v povprečju dvignili za štiri odstotke, povprečna zasede - nost hotelov je bila 65-odsto - tna. Ustvarili so 16,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstot-kov več kot v letu 2015. Sku- paj s hčerinskim podjetjem Terme Tuhelj na Hrvaškem, ki je prav tako povišalo cene in zasedenost, so imeli 25 milijonov evrov prihodkov. Predlani so v Termah Olimia ustvarili 1,1 milijona evrov čistega dobička, lanski pa je še višji, pravijo v podjetju. JIJIDuška Lah 5 Št. 10, 9. marec 2017 GOSPODARSTVO V podjetju GKN Drive - line Slovenija, ki izdeluje homokinetične zglobe in polgredi za avtomobile, bodo letos za naložbe na - menili 10 milijonov evrov. V teh dneh so že končali prenovo 1.100 kvadratnih metrov velike proizvodne hale, ki so jo kupili od Uni- orja, ter vanjo že preselili 21 novih strojev. Podjetje se širi zaradi novih naročil za znamke avtomobilov Mer - cedes, Volvo, Jaguar Land Rover in Ford. Direktor Peter Smole je povedal, da bodo serijsko proizvodnjo za nove naroč - nike zagnali junija, do takrat pa bodo novo proizvodno halo in del nove strojne opre - me uporabljali v primerih, ko bodo v drugih delih tovar - ne zaradi povečanja naročil nastajala ozka grla. Junija bodo na novo zaposlili tudi 30 ljudi. Vendar bo to le tre- tjina načrtovanih novih za - poslitev. Letos in prihodnje leto nameravajo namreč v podjetju odpreti približno sto novih delovnih mest. Lani 13-odstotna rast GKN Driveline Slovenija je že skoraj dve desetletji v lasti angleške korporacije GKN. Vsa leta družbo zaznamujejo visoka rast prodaje in dobič- ka, višja dodana vrednosti na zaposlenega kot v drugih podjetjih v regiji in tudi višja rast števila zaposlenih. Lani je 406 zaposlenih ustvarilo 77 milijonov evrov čistih pri- hodkov od prodaje, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2015 in pet odstotkov več, kot so načrtovali. Peter Smole pra- vi, da letos načrtujejo podob - no rast. GKN Driveline Slo- venija polovico prihodkov ustvari s prodajo sestrskim podjetjem znotraj korporaci- je, drugo polovico pa s pro- dajo končnim proizvajalcem avtomobilov. Tudi pri novih naročilih bo tako. Za vozila znamk Mercedes in Volvo bodo homokinetične zglobe dobavljali sestrskim podje- tjem, sami pa bodo dobavlja- li polgredi za nove modele znamk Ford v Romuniji ter Jaguar Land Rover v Avstriji in na Slovaškem. Zaradi povečanega obsega naročil v Zrečah tudi za priho - dnje leto načrtujejo še nekaj naložb. Prihodki podjetja naj bi dosegli 100 milijonov evrov. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT ( SHERPA) Jutri, v petek, se bo v Celju začela letošnja se - jemska sezona. Odprl jo bo pomladni trojček, ki ga sestavljajo sejmi Flora, Poroka in Altermed. Trem sejmom se bo v soboto in nedeljo pridružilo še naj- večje srečanje čebelarjev v Evropi ApiSlovenija z med- narodno prodajno razstavo. Po napovedih organizator - ja, družbe Celjski sejem, se bo letos na 22. sejmu Flora, 16. sejmu Poroka, 13. sejmu Altermed ter jubilejnem, šti - ridesetem srečanju čebelarjev predstavilo 420 razstavljavcev iz 15 držav. Večina bo iz Slo- venije, prišli bodo tudi s Hrva - ške, z Madžarske, s Slovaške, Češke, Poljske, iz Italije in še nekaterih drugih držav. Tridnevno sejemsko do- gajanje bodo popestrila šte-vilna strokovna predavanja, tekmovanja in predstavitve. Samo na sejmu Altermed, na katerem bo ena od osrednjih tem vitalnost v tretjem ži - vljenjskem obdobju, napove - dujejo več kot sto predavanj. Posebne pozornosti bo letos deležno srečanje čebelarjev, ki ga celjski sejmarji pripra- vljajo s čebelarsko zvezo Slovenije. Med čebelarji tudi predsednik vlade »Zelo nas veseli, da bo v soboto čebelarsko razstavo obiskal predsednik vlade Miro Cerar, pričakujemo tudi predsednika medna - rodne čebelarske organi - zacije Philipa McCaba,« je pred začetkom pomladnih sejmov povedal izvršni di - rektor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. Obisk predsednika Apimondie je za Celjane zelo pomemben, saj nameravajo kandidirati V podjetju Turna iz Šo - štanja so zelo zadovoljni, da jim je na dražbi prejšnji teden uspelo kupiti proizvo - dni kompleks laškega Aha Secaplasta. S tem so lokalne - mu okolju dokazali, pravi di - rektor Vladimir Pogač, da v ozadju najema podjetja niso bile špekulacije. Zadovoljni so tudi zaposleni, saj bi se v primeru, če bi Aha Secaplast kupil kdo drug, morali na delo voziti v Šoštanj. Turna oziroma njeno hče- rinsko podjetje Turnaplast je namreč januarja lani, ko je najelo proizvodne prostore, za nedoločen čas zaposlilo večino bivših delavcev Aha Secaplasta. »Prav to, da smo zaposlili večino delavcev, je bilo očiten znak, da namera - vamo delo v Laškem nadalje - vati. Svojo resnost smo do- kazali tudi s tem, da smo za proizvodnjo le dva dni pred dražbo pridobili certifikat za ISO-standard kakovosti,« poudarja Vladimir Pogač. Čeprav postopek prodaje še ni končan in proizvodni kom - pleks uradno še ni v rokah Turne, Pogač že napoveduje vlaganja v opremo in kadre. O številkah še ne govori, a pravi, da bodo proizvodnjo posoda- bljali postopoma, in sicer v skladu z zahtevami kupcev. Tudi ti so zaradi nakupa za -dovoljni, saj imajo v Laškem spet zanesljivega poslovnega partnerja. Najpomembnejša kupca Aha Secaplasta oziro - ma zdaj Turnaplasta, ki se ukvarja s predelavo plastične mase, sta podjetji Gorenje in BSH Hišni aparati. Turnaplast trenutno za- posluje 70 ljudi. Vladimir Pogač je z lanskim poslova-njem zadovoljen. »Leto smo zaključili brez izgube, s tako imenovano pozitivno ničlo, kar je glede na to, da smo začeli na pogorišču, velik uspeh. Veliko zaslug za to imajo tudi zaposleni,« pou - darja Pogač. JILastnik in zaposleni zadovoljniZačenja se nova sejemska sezona Na treh sejmih in srečanju čebelarjev pričakujejo 420 raz- stavljavcev iz 15 držav Letos na sejemskem trojč- ku in čebelarski razstavi pričakujejo 22 tisoč obi-skovalcev. Cena vstopnic bo enaka kot prejšnja leta, to je 6,5 evra, medtem ko bo za upokojence, šolarje in študente znašala 5 evrov. Za tiste, ki bodo sejmišče želeli obiskati večkrat, bodo spet na voljo dvodnev - ne vstopnice za 10 evrov in tridnevne za 15 evrov. za organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa leta 2021. Kandidaturo je treba oddati do začetka aprila, izbor pa bo znan septembra na kongresu v Carigradu. »Upam, da bomo čebelarski kongres, ki običajno pritegne 5 tisoč obiskovalcev iz vsega sveta, pripeljali v Celje,« pra - vi Otorepec. JIJunija trideset novih delovnih mest V zreškem GKN kmalu serijska proizvodnja za znamke avtomobilov Mercedes, Volvo, Jaguar Land Rover in Ford V zreškem podjetju GKN bodo junija začeli serijsko proizvodnjo homokinetičnih zglobov in polgredi za avtomobile znamk Mercedes, Volvo, Jaguar Land Rover in Ford.Duška Lah 6 Št. 10, 9. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV WWW.SIMBIO.SI Na našem območju so že številne pogodbene pošte. Bo Dobrni uspelo ohraniti pošto v dosedanji organizacijski obliki?Vedno več drugačnih pošt Nastajajo nove pogodbene in tako imenovane pismonoške pošte – Dobrna nasprotuje preoblikovanju CELJE, DOBRNA – »Nedav- na raziskava zadovoljstva splošne in poslovne javno-sti s poštnimi storitvami v Sloveniji, ki jo je objavila republiška agencija za ko- munikacijska omrežja in storitve, je pokazala, da obi-šče pošto redkeje kot enkrat mesečno kar 57 odstotkov anketiranih,« ugotavlja Po- šta Slovenije. Zaradi tega je vedno več pogodbenih pošt. Na Dobrni se je preoblikova- nju v takšno pošto občinski svet uprl. Vedno več je elektronskega poslovanja, ki nadomešča do- sedanje načine. Pred poštnim okencem je tako vedno manj strank. »V obdobju 2010–2015 smo zabeležili 24-odstotni upad pisemskih pošiljk, pri plačilnih storitvah že 40-od- stotni upad. V zadnjih desetih letih je število plačilnih stori- tev upadlo za 60 odstotkov,« našteva Pošta Slovenije. In posledica tega? Pošta vzpostavlja vedno več tako imenovanih pogodbenih pošt. Pogodbeni izvajalec, ki ga po-šta posebej izobrazi, opravlja tako poleg svoje osnovne de- javnosti še poštne storitve. Stranke lahko podobno kot na klasični pošti oddajo pi-semske in paketne pošiljke oziroma jih prevzamejo, vpla- čajo nakaznico in opravijo še nekatere bančne ter fi nančne storitve. Od pekarne do občine Osnovna dejavnost pogod- benikov je ponavadi trgovska, turistično informacijska, le- karniška ali kakšna druga sprejemljiva dejavnost. Na Frankolovem je tako pogod- beni partner Pošte Slovenije družba Mercator, v Bistrici ob Sotli, na Gomilskem, v Taboru in Topolšici občina, v Solčavi občinski zavod Center Rinka, v Jurkloštru in Lesičnem kme- tijska zadruga, v Škofji vasi ra- čunovodski servis, v Pristavi pri Mestinju in Rimskih To- plicah trgovina, v Šmartnem v Rožni dolini pekarna in sla-ščičarna … Na našem območju deluje že sedemnajst pogodbenih pošt. Od začetka tega meseca tako deluje pogodbena pošta še v Dobju pri Planini, od za-četka aprila bo v takšni obliki tudi v Šempetru v Savinjski dolini, kjer bo ostala v istih prostorih. Lani je bila v po- godbeno pošto preoblikovana pošta Zidani Most. Poleg tega je Pošta Slovenije lani zaprla pošte Šentrupert nad Laškim, Prevorje, Grobelno in Loka pri Žusmu. Te po novem delujejo kot tako imenovane pismono- ške pošte in to s pomočjo do- V novih prostorih Zdravstvena reforma bo obremenila občineV okviru tako imenovane pismonoške pošte ima pismonoša na skrbi dostavo in sprejem pošiljk, pri njem je mogoče plača-ti tudi položnice in poštne nakaznice ali prejeti denar z oseb- nega računa v NKBM. Prav tako prodaja znamke, kuverte, srečke in podobne predmete. ŠENTJUR – Največja vla- dna stranka je prejšnji če- trtek v Šentjurju pripravila javno razpravo o novem Zakonu o zdravstvenem za- varovanju in zdravstvenem varstvu. Kljub drugačnim obetom se je ministrica Mi- lojka Kolar Celarc opraviči- la. Zadržala so jo namreč pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides. Številno občinstvo predvsem zainte- resirane javnosti s področja zdravstva je večino odgovo-rov na svoja vprašanja kljub temu dobilo. Po novem bodo zdravstve- ni prispevki odmerjeni od vseh prihodkov, ne le oseb- nega dohodka, kar pomeni, da se bo plačevanju ob kapi- talskih in drugih virih težje izogniti. Dopolnilno zdra- vstveno zavarovanje se uki- nja, namesto tega bo nekdo z minimalno plačo prispeval 20 evrov, nekdo s petkratnikom povprečne plače pa največ 75 evrov. Zaradi ukinitve vloge zavarovalnic bo neposredno za zdravstvene storitve na voljo dodatnih 50 milijonov evrov. Ko bo država uvedla celoten sklop sprememb, naj bi bila zdravstvena blagajna težja za več kot 300 milijonov. Pri tem – to je največji pomi-slek – košarice pravic naj ne bi krčili. V razpravi so prisotni opo- zorili na težavo odraslih bol- nikov s celiakijo, ki za svojo drago prehrano ne dobijo no- benih dodatkov. To področje ureja drug zakon. Bo vetera- nom vojne za Slovenijo država še vedno plačevala znesek za dosedanje dodatno zavaro- vanje? Bo, vendar iz drugega naslova. Bodo bogati zaradi višjega plačila za zdravstvo pobegnili v tujino? Morda, a to bo treba vzeti v zakup. Kako bo s fi nanciranjem pre-ventive in psihoterapije? Tudi tega ta zakon ne ureja. V raz- pravi smo slišali tudi to, da več kot 400 milijonov evrov, ki jih je iz zdravstva v zadnjih letih odnesla recesija, ne bo mogoče kar spregledati. In tudi to, da je človekoljubje v zdravstvu nujno, a na etični pogon deluje komaj še kdo. Župane slovenskih občin pa bo zagotovo najbolj razburi- lo, da bo zakon na občinska ramena naložil nova bremena. Obljubi, da bo fi nančno mini- strstvo razliko pri povprečnini pokrilo, namreč ne verjamejo povsem. Predlog zakona bo v javni obravnavi do sredine marca. StO REČICA OB SAVINJI – V tej občini je bila včeraj od- prta nova krajevna knjižni- ca. Gre za eno od sedmih ta- kšnih knjižnic, ki delujejo v okviru javnega zavoda Osrednja knjižnica Mozir- je. Krajevne knjižnice so tako v vseh zgornjesavinj- skih občinah. Na Rečici ob Savinji je v knjižnico včlanjenih se- dem odstotkov prebivalcev te občine. Med njenimi obiskovalci prevladujejo predšolski in osnovnošol-ski otroci ter zaposleni. V krajevni knjižnici je zanje na voljo tako leposlovno kot strokovno knjižnično gradi- vo. V njenem okviru so bile že doslej dvakrat na mesec otroške pravljične ure, en- krat na mesec je organiziran tudi bralni klub za občane v tretjem življenjskem obdo- bju. Ta se imenuje Druženje ob knjigi. Precej Rečičanov je prav tako vključenih v projekt bralne značke za odrasle. Z novo naložbo je reči- ška knjižnica, kot vse kaže, končno našla svoje dokonč- no mesto. V času prejšnje dr- žave je najprej našla prostor v kulturnem domu. Pozneje je domovala v večnamenski stavbi, kjer je danes sedež občine. Zaradi prostorske stiske vrtca je bila nato kra-jevna knjižnica preseljena v osnovnošolsko stavbo. Ko se je tudi tam število otrok povišalo, je šola prav tako potrebovala zase dodatne, to je knjižnične prostore. Kot rešitev je bila na voljo trška stavba nekdanje hra- nilnice, ki jo je občina kupila pred nekaj leti in jo začela preurejati. V pritličju stavbe že deluje živahno medgene-racijsko središče. Občina je za potrebe knjižnice uredila del prvega nadstropja, kjer je tudi prostor za društvene potrebe. V ureditev je vloži- la 45 tisoč evrov. Zaenkrat je knjižnica odprta dvakrat na teden. V novih, večjih pro- storih naj bi sčasoma njen delovni čas podaljšali. BRANE JERANKO Foto: arhiv NTNova rečiška knjižnica je v prostorih nekdanje hranilnice, kjer že deluje medgeneracijski center.stavnega avtomobila. Od lani je zaprta tudi pošta v celjski bolnišnici. Uporniška Dobrna Pred preoblikovanjem mora Pošta Slovenije pridobi- ti mnenje lokalne skupnosti. Občinski sveti ponavadi s pre-oblikovanjem v pogodbene pošte soglašajo, kot njihovo prednost omenjajo predvsem daljši delovni čas. Po drugi plati se ponavadi sprašujejo, zakaj deluje Pošta Slovenija po profi tnem načelu. Dru-gače je bilo na zadnji, to je decembrski seji občinskega sveta Dobrne, kjer Pošta Slo-venije pozitivnega mnenja ni uspela pridobiti. Svetniki so se tako zavzeli, da bi ostala dobrnska pošta v dosedanji organizacijski obliki. Kot prednost so omenjali, da je Dobrna izrazito turističen kraj.O preoblikovanju pošt v pogodbene ne odloči Pošta Slovenije, ampak republiška agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Po prido- bljeni analizi poslovanja dolo- čene pošte in predlogu – kjer je predstavljeno zagotavljanje poštnih storitev v okviru po- godbene pošte – lahko izda agencija soglasje za preobli- kovanje. Pošta Slovenije nam je odgovorila, da republiški agenciji vloge za preobliko- vanje pošte Dobrna v pogod-beno pošto še ni predložila. BRANE JERANKO Foto: GrupA 7 Št. 10, 9. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Pomladne novice za vrt, dom, srečo in zdravje Ta konec tedna (10. do 12. marec) bodo na celjskem sejmišču na svoj račun prišli ljubitelji ureje - nega vrta in doma, vrtičkarji in sadjarji, pa tudi vsi, ki se pripravljajo na svoj popolni poročni dan, ali se zavedajo pomena lastne skrbi za svoje zdravje. Na treh priljubljenih spomladanskih sejmih z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, to so Flora, Poroka, Altermed in konec tedna še čebelarski dnevi ApiSlovenija, se bo letos predstavilo več kot 420 razstavljavcev. Sejme bo mogoče vse tri dni obiskati med 9. in 18. uro. Z nakupom dnevne vstopnice imajo obiskovalci prost vstop na vse prireditve, ki bodo ta dan na sejmišču. Več info na www.ce-sejem.si Promocijsko besediloMinistrstvo podpisalo pogodbo za azilni dom V njem bo bivalo do trideset prosilcev za azil VELENJE – Ministrstvo za notranje zadeve je podpisalo z najemodajalcem pogodbo za najem stavbe na območju Velenja, v kateri bo izposta- va azilnega doma. O podpi- su je ministrstvo obvestilo Mestno občino Velenje. V civilni iniciativi, ki že od začetka nasprotuje izpostavi azilnega doma v Velenju, so ogorčeni, zlasti ker jih, kot pravijo, velenjski župan ni obvestil o podpisu najemne pogodbe za azilni dom. Kot pravijo na notranjem ministrstvu, bodo v Velenju nastanili do trideset prosilcev za mednarodno zaščito. Ven- dar je situacija na področju migracij nepredvidljiva in se lahko hitro spremeni, zato bodo, če bi se razmere bistve- no spremenile, Mestno občino Velenje o tem predhodno ob-vestili in se posvetovali. V zadnjem času sta velenj- ski župan Bojan Kontič in dr - žavni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic izmenjala kar nekaj pisem o azilni problematiki. V za-dnjem pismu prejšnji teden je župan dejal, da vzposta - vitvi azilnega doma v občini sicer ne nasprotujejo, a želijo, da so izpolnjene vse njihove zahteve, ki so bile potrjene na seji mestnega sveta novembra lani. Med drugim so v občini v sklepih zapisali, da se v iz-postavi azilnega doma na ob-močju Velenja lahko namesti do največ trideset prosilcev za mednarodno zaščito in da se v Velenju lahko nastani izključ- no ranljive skupine s posebni - mi potrebami, ki so zaprosile za mednarodno zaščito. Žu-pan je državnega sekretarja tudi pozval, naj ne podpiše pogodbe za najem prostorov za azilni dom, saj še vedno ni znana končna odločitev glede zahtevanega referenduma za preklic sklepov. Neobvezujoči sklepi Na zadnji seji mestnega sveta, ko se je razvnela bur - na razprava že pri drugi točki dnevnega reda, pri vprašanjih in pobudah, ter so opozicijski svetniki želeli, da se proble - matika azilnega doma uvrsti na dnevni red, je župan Bo - jan Kontič dal jasno vedeti, da sklepi, ki so jih sprejeli na novembrski seji, za vlado niso obvezujoči in so pri tem v občini nemočni. »Sklepi so zavezujoči samo, če se vlada z njimi strinja. Mi vladi ne mo- remo naložiti, kaj naj stori, niti ne moremo sprejeti zave- zujočega sklepa, da azilnega doma ne bo. Lahko sprejme-mo sklep, a ni nujno, da ga bo vlada upoštevala.« Opozicijski svetniki so mu oporekali, da je na novembrski seji govoril drugače in je sklepe predsta-vljal kot pomoč pri reševanju problematike. Lahko bi bilo drugače Da sklepi niso obvezujo - či za notranje ministrstvo, je dokazalo njegovo zadnje obvestilo. Na to so v civilni iniciativi ves čas opozarjali in so zaradi obvestila ministrstva ogorčeni in prepričani, da bi se lahko celotna zgodba obr - nila drugače. »Če bi občinski svet sprejel sklepe, da naspro -Mihael Letonje (Foto: SHERPA) Turisti so večinoma dnevni obiskovalci Bicy spet obratuje Popravek V prejšnji številki Novega tednika smo v prispevku o menjavi vodstva v JKP Šentjur napačno zapisali ime novega direktorja. Aprila bo vodenje občinskega podjetja prevzel Matjaž Žmahar in ne Andrej Žmahar. Za napako se opravičujemo. StOV sistem Bicy je vključenih že 2.786 uporabnikov. VELENJE, ŠOŠTANJ – Brezplačen avto - matiziran sistem za izposojo mestnih koles Bicy, ki v zimskih mesecih ni bil aktiven, je ponovno na voljo. V sistem Bicy je vključenih 81 koles na 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Šoštanju. Zaradi velikega zanimanja za izposojo koles so v preteklem letu sistem nadgradili z dvema po- stajama, in sicer v krajevni skupnosti Pesje (pri Gasilskem domu Pesje) in pri nakupovalnemu centru Velenjka. Bicy omogoča izposojo kole-sa do 14 ur na teden za uporabnika. V sistem, ki so ga razvili v Šolskem centru Velenje, so vključena kakovostna kolesa slovenskega pro - izvajalca Krpan. Za uporabo sistema se mora posameznik registrirati v Zavodu za turizem Šaleške doline. V sistem je vključenih že 2.786 uporabnikov. Število izposoj je od začetka de- lovanja sistema Bicy že več kot 133.500. Od tega je približno. 117.500 tisoč izposoj v Ve - lenju in približno 16 tisoč izposoj v Šoštanju. BGO, foto: SHERPA VELENJE – Občino je lani obiskalo več kot tristo tisoč obiskovalcev. Od tega je bila večina domačih gostov, med - tem ko tuji turisti najpogo - steje prihajajo iz Nemčije, s Hrvaške, iz Srbije, z Nizo- zemske, iz Italije, Amerike in s Švedske. Za Velenje je značilno, da ga obiščejo večinoma enodnev - ni obiskovalci. Ti obiščejo zaželene turistične točke – od Pikinega festivala, Velenjske plaže, ki naj bi jo lani obiskalo 67 tisoč turistov, do številnih muzejev. Turisti se odločijo za vodene oglede središča mesta ali obiščejo katerega od glasbenih, športnih ali drugih dogodkov. Lani se je povečalo število nočitev in priliv na ra- čun turistične takse se je od prejšnjega leta zvišal za dva tisoč evrov. Občina Velenje je od turistične takse tako dobila skoraj sedemnajst tisoč evrov. Velenje je lani pridobilo znak Slovenia Greeen Destination Bronze. Kot ponosen član dru - žine Slovenia green v Zeleni shemi slovenskega turizma izpolnjuje obljubo, da deluje po trajnostnih načelih in je hkrati predano nenehnim ze- lenim izboljšavam. Vedno več ljudi obišče prenovljeno sple-tno stran Tica Velenje. V letu 2016 je spletno stran obiskalo 45 tisoč uporabnikov. Lani je občina ustanovila Zavod za turizem Šaleške doline, ki bo dobro turistično ponudbo širil v celotni Šaleški dolini. BGO tuje izpostavi azilnega doma v Velenju in bi bil pripravljen razpisati referendum ter bi o azilnem domu odločali občani in občanke Velenja in ne samo 23 svetnikov koalicije SD, De- SUS in SMC in bi bil ta refe - rendum pozitivno izglasovan, bi lahko to stanje preprečili,« je povedal opozicijski svetnik SLS Mihael Letonje, ki je tudi podpisan pod civilno iniciati-vo. Letonje je še opozoril, da se lahko zgodi, da v Velenju ne bo samo trideset azilantov. Glede na to, da nihče še ni bil seznanjen s programi in cilji varovanja azilnega doma ter integracije azilantov v okolje, se lahko zgodi kakšen črn scenarij. Župan Kontič je po obve - stilu ministrstva poslal spet pismo Šeficu, v katerem ga je med drugim povabil na nasle - dnjo občinsko sejo, na kateri bo lahko pojasnil izvajanje zavez, ki so zapisane v občin- skih sklepih in s katerimi se je ministrstvo strinjalo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 8 Št. 10, 9. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Formula Savinjske regije za 280 milijonov evrov Župani za spremembe operativnega programa kohezijske politike CELJE – Svet Savinjske re- gije, katerega člani so župani 31 občin, je službi vlade za razvoj predlagal spremem - be operativnega programa evropske kohezijske poli- tike v finančni perspektivi 2014–2020. Za ta korak se je svet regije odločil predvsem zaradi skromnega črpanja evropskih sredstev. Na torkovi seji sveta v celj - skem Narodnem domu so oblikovali spremembe in dopolnitve operativnega pro - grama pri petih prednostnih oseh, ki so jih strnili v sedem ključnih projektov, težkih 280 milijonov evrov. Svet Savinjske regije tako med drugim predla- ga povišanje zneska za ener - getsko prenovo stavb v višini 50 milijonov evrov, isti znesek za odvajanje in čiščenje odpa-dnih voda, 30 milijonov evrov za gradnjo državnih in lokal - nih kolesarskih povezav ter 20 milijonov evrov za gradnjo regionalnih in lokalnih cest. »Pri pripravi predlogov smo zasledovali cilj, da ne bi šlo samo za spisek želja, ampak da bi oblikovali kar najbolj dodelane projekte in naložbe, pri katerih je mogoče uresničiti spremembe,« je povedal mag. Branko Kidrič, predsednik Sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina. Župani so na seji še ponov - no lahko ugotovili, da po sko- raj polovici trajanja finančne perspektive evropskih razpi- sov ni in ni. »Pregled pora -bljenega evropskega denarja po posameznih prednostnih oseh kaže na zelo slab delež izkoristka teh sredstev, razen pri tehnični pomoči, kjer gre predvsem za plače državnih uslužbencev,« je povedal go- stitelj srečanja, celjski župan Bojan Šrot. Iva Zorenč, direktorica Razvojne agencije Savinjske regije, je navedla, da opera- tivni program za izvajanje evropske kohezijske politike v tem programskem obdobju obsega približno 3 milijarde evrov, od tega je izkoriščenih le 26 odstotkov. »Zadnji čas je, da ministrstva objavijo razpise na vsebinskih področjih, kjer je dejanska potreba v regijah. V operativnem programu so nekatere dobre prednostne naložbe, vendar so namenje- ne samo večjim občinam. Ker vemo, da ima Slovenija polo - vico manjših občin, je nujna sprememba operativnega pro- grama, da bi bile pri razpisih enakovredno obravnavane tudi manjše občine,« je še po- udarila Iva Zorenč. Svet Savinjske regije predla- ga spremembe, ki pomenijo le 7 odstotkov vrednosti sedanje- ga programa in vsebinsko do-polnitev že obstoječih predno- stnih naložb. Župani so vladno službo za razvoj pozvali tudi k večji preglednosti črpanja ko-hezijskih sredstev in k določi-tvi kvot za posamezne regije. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Županom Savinjske regije je do- volj potrpljenja, ko gre za možnost črpanja evropskega denarja Zbiralniki za e-odpadke tudi v Laškem Ni potrebe, da bi bili takšni zbiralniki na vseh ekoloških otokihRumeno je zamenjala zelena ŠMARJE PRI JELŠAH – Bencinsko črpalko Agip je v Šmarju pri Jelšah zamenjala bencinska črpalka Mol. Gre za madžarsko naftno družbo, ki bo prevzela sedemnajst bencinskih servisov po Sloveniji, ki so doslej delovali pod blagovno znamko Agip. Madžarski Mol je že leta 2015 z družbo Eni Internatio- nal, ki je upravljala sedemnajst bencinskih servisov Agip po Sloveniji, podpisal pogodbo o nakupu njenega celotnega deleža. Mol je tako konec junija lani prevzel lastništvo in začel dopolnjevati takratno obstoječo mrežo štiridesetih ben - cinskih servisov v Sloveniji. Vrednosti posla v Molu takrat niso razkrili, čeprav počasi družba udejanja svoj dogovor. Tako je Mol pred kratkim prevzel tudi bencinski servis Agip v Šmarju pri Jelšah. Prevzem prinaša tudi nekaj novosti. Za Šmarčane in vse ostale obiskovalce to pomeni nov sveži kotiček oziroma tako imenovano »Fresh Corner« ponudbo, s katero se ponaša družba Mol. Ta zajema ponudbo toplih napitkov, sveže pripravljene hrane in pekovskih izdelkov, ki jih zaposleni pripravljajo sami. EP Javna kanalizacija za nova gospodinjstva ŠMARJE PRI JELŠAH – V Mestinju se je začel tretji del gradnje kanalizacije. Ta je za območje Mestinja zelo pomembna, saj bo omogočila več novih priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Gradnjo tretjega dela kanalizacije opravlja podjetje Kit- ak. To bo ob glavni cesti Mestinje–Podplat uredilo zbirni kanal, dolg približno štiristo metrov. Delavci bodo dogradili manjkajoče sekundarno kanalizacijsko omrežje v naselju in uredili navezavo na že zgrajeno primarno omrežje, ki je priključeno na čistilno napravo v Mestinju. Tretji del projekta bo stal 340 tisoč evrov. Kot pravi župan Občine Šmarje pri Jelšah Stanko Šket, je gradnja kanalizacije za Mestinje po- memben projekt, saj se bo na javno kanalizacijsko omrežje po novem lahko priključilo dodatnih petdeset gospodinjstev in poslovnih stavb. Gradnjo kanalizacije bo javno komunalno podjetje OKP izkoristilo še za nekatera druga dela. Delavci podjetja OKP bodo zamenjali še petsto metrov dotrajanih vodovodih cevi. Zaradi del bodo predvidoma do konca marca polovične za-pore glavne državne ceste skozi Mestinje. Sicer so izvajalci konec minulega in v začetku tega leta položili že približno 1.200 metrov kanalizacijskih cevi v str - njenem delu naselja in kanal proti naselju Pijovci. EP Nova priložnost za mlade iskalce zaposlitve ŠENJTUR – V šentjurskem mladinskem centru bodo novi skupini brezposelnih mladih ponudili priložnost, da se vključijo v program za iskalce zaposlitve Ključ. Deset motiviranih mladih iz celjske regije se bo naučilo izboljšati življenjepis, napisati prošnjo, se uriti v razgo- vorih s kadrovniki, srečevali se bodo tudi s potencialnimi delodajalci. Mladi bodo imeli teden časa, da ob pomoči mentorja iz izbranega podjetja predstavijo svojo rešitev za izziv podjetja in tako na praktičen način pokažejo svoja znanja in izkušnje. V regijskem projektu Ključ Mladinski center Šentjur sodeluje z Mladinskim centrom Trbovlje, Regionalno razvojno agen - cijo Zasavje, Mladinskim centrom Zagorje ob Savi, Šmoclom Laško in s podjetniškim pospeševalnikom Katapult Trbovlje. Program je namenjen mladim med 15. in 29. letom. Skupina se bo srečevala enkrat tedensko, prvič se bo dobila že v to-rek, 21. marca, ob 10. uri v mladinskem prostoru Aktivator v ulici Dušana Kvedra 23 v Šentjurju. Prijave za sodelovanje sprejemajo do vključno ponedeljka, 20. marca. StO Koliko letnega dodatka? Upokojencem bo letos izplačan letni dodatek skupaj z redno pokojnino za julij. Tistim prejemnikom, ki pre- jemajo več kot 750 evrov pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, letni dodatek ne bo izplačan. Uživalci pokojnin, ki dobivajo manj kot 414 evrov pokoj- nine na mesec, bodo prejeli 390 evrov letnega dodatka. Ti-stim, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414 do 518 evrov, pripada 250 evrov letnega dodatka, k pokojnini do 622 evrov pa 190 evrov dodatka. Najmanj bodo prejeli upokojenci, ki imajo pokojnino v višini od 622 evrov do 750 evrov. Tem pripada letni dodatek v višini 140 evrov. Uživalci nadomestil v znesku do 622 evrov na mesec bodo prejeli 190 evrov letnega dodatka. Tisti, ki prejemajo do 750 evrov nadomestila, bodo prejeli petdeset evrov manj kot prvi. Kot je sporočil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaro - vanje Slovenije, je letošnja novost, da se v znesek pokojnine ali nadomestila po novem všteva tudi znesek pokojnine iz tujine. Če skupni znesek vseh pokojnin presega 750 evrov, ti prejemniki letnega dodatka ne bodo prejeli. BJLAŠKO – Družba Zeos je občini slavnostno predala štiri ulične zbiralnike za od- padno elektronsko opremo in baterije. Podjetje, ki je v Sloveniji pooblaščeno za zbiranje odpadne elektron- ske opreme, je dogodek pri- pravilo v okviru državnega projekta Life – gospodarjenje z e-odpadki. Kot je povedal direktor družbe Zeos Emil Šehić, so ulične zbiralnike pred tem na- mestili že v Celju in Sloven- skih Konjicah, po Laškem jih bodo še v Mozirju. Nove okoljske pridobitve v mestu se je razveselil tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. »Najprej smo posta- vili zbiralnike na štiri mesta, želeli pa bi jih postaviti tudi v ostala središča krajevnih skupnosti občine Laško,« je povedal župan. V Laškem je lokalni partner v tem projektu javno podjetje Komunala Laško. »Kot partner v projektu Life – gospodarje- nje z e-odpadki bomo še bolj aktivno delovali na področju ločenega zbiranja odpadne električne in elektronske opre- me ter baterij in aktivno spre-mljali navade naših občanov,« je povedal direktor Komunale Laško Tomaž Novak. Kot je še poudaril direktor družbe Zeos, odpadna elektronska oprema ne nastaja v takšnih količinah kot odpadna embalaža, zato ni potrebe, da bi bil e-zbiralnik na vsakem ekološkem otoku, po-leg tega je ekoloških otokov v Sloveniji na tisoče. »Pomemb- no je, da razširimo to mrežo, predvsem z vidika manjših elektronskih aparatov, ki se vse prevečkrat znajdejo med me- šanimi komunalnimi odpadki. Hkrati pa je pomembna kam- panja ozaveščanja, ki opozar - ja, da je treba tudi te odpadke ločevati,« je še poudaril Šehić.Projekt gospodarjenja z e- odpadki je ovrednoten na 1,8 milijona evrov, pri čemer 60 odstotkov denarja prispeva Evropska unija, 10 odstotkov ministrstvo za okolje in pro - stor, 30 odstotkov pa družba Zeos. ROBERT GORJANC Foto: ZeosDružba Zeos na vseh dogodkih, kjer občinam predaja e-zbiralnike, s sabo pripelje tudi maskoto projekta. 9 Št. 10, 9. marec 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Celjski dom se je tresel v zvokih roka Festival Rock the City je združil alternativo CELJE – Mesto je konec tedna odmevalo v zvokih roka, saj je bil v Celjskem domu festival Rock the City, s katerim so organizatorji prevetrili glasbeno dogajanje. Kljub slabšemu obisku poslušalcev so bili organizatorji zadovoljni z odlič- nim odzivom lokalnih glasbenih skupin, ki ustvarjajo alternativno avtorsko glasbo.nala, da je težko dobiti prostore za koncerte.« Različne skupine imajo vsaka v svojem krogu zvesto občinstvo, ki se med seboj ne-kako ne povezuje, zato so or- ganizatorji upali, da jih bodo s festivalom združili. Po kon- čanem festivalu je bil Gregor Videc zelo zadovoljen z orga- nizacijo in odzivom občinstva. Žal ga je bilo le toliko, da bodo z vstopnicami pokrili osnovne stroške. »Prodanih je bilo tristo kart, v skupinah je bilo pribli- žno sto glasbenikov, tako da mislim, da je bilo na večer približno štiristo ljubiteljev te glasbe. Vedeli smo, da kakšnih zaslužkov s festivalom ne bo, a je bil preizkus, kdo hodi na takšne koncerte.« Ni rokerjev dijakov Žalostno je Videc dodal. »Ker ni več prostorov, kjer bi se mladina zbirala in poslu- šala to zvrst glasbe, ker nima možnosti spoznati drugačne zvrsti glasbe, je posledično nismo vzgojili v poslušalce. Opazili smo namreč, da obsta-ja generacijska luknja med po-slušalci. Dijakov sploh ni bilo pod odrom. Bili so študenti, ki se z alternativo spoznajo v Ljubljani in Mariboru, ter nek-danji obiskovalci alternativnih celjskih glasbenih klubov.« A to jim ni vzelo elana, na- slednje leto bodo poskusili znova ter mogoče kot posla-stico povabijo kakšno bolj znano ime slovenskega roka, ki bo s samo pripeljalo zvesto občinstvo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Organizator in pobu- dnik festivala Gre- gor Videc, pevec in kitarist skupine Multiball, ki je prav tako nastopila na prvem večeru. Med prejemniki letošnje nagrade zlata kocka, ki jo v okviru programa Arhitektu- ra in otroci podeljuje Zborni- ca za arhitekturo in prostor Slovenije za prispevek k pro- mociji arhitekture in kako- vostnega grajenega prostora, bodo konec marca na uradni podelitvi tudi ustvarjalci iz Celja in Šoštanja. Celjski Zavod Metro SR, ki ga vodita dr. Mojca Furman Oman in mag. Gorazd Fur- man Oman, bo prejel nagra-do za delavnice Enajsta šola pod mostom: (ne)ograjevanje javnih prostorov. Serijo delav- nic je zavod izvedel lani jese- ni, ko so mladi z Gimnazije Celje – Center z mentorico Majo Rak razmišljali o tem, kaj pomeni vedno večje ome-jevanje javnih prostorov, par- kov, otroških igrišč in kako bi sami spremenili namembnost nekaterih površin. S pomočjo projekta so analizirali vse ve-čjo individualizacijo, odtuje- nost in pomanjkanje social- nih stikov. Komisija zbornice je v obrazložitvi med drugim zapisala, da je šlo za izjemen večplasten projekt srednješol- cev, ki so iz sredstev omeje-vanja celo izdelali elemente, ki prispevajo k druženju in povezovanju ljudi. Obenem je pokazal, da je ograjevanje napačen pristop tako na ravni države, regije in mesta. Nagrado zbornice za ar- hitekturo in prostor za leto 2017 je prejela tudi avtorska skupina v sestavi Rok Poles, Darko Menih, Alenka Verbič in Špela Poles, ki je za Obči-no Šoštanj izdelala publika-cijo Stopetkrat o Šoštanju v enem odstavku. Komisija je ocenila, da gre za pohvalno potezo občine, ki želi med mladimi, a tudi med prebi- valci in obiskovalci populari- zirati kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino svoje občine. V ta namen je bila ob pomembni obletnici kra-ja izdana izjemno privlačna žepna knjižica s 105 očar- ljivimi in pretežno šaljivimi ilustracijami ter opisi posa- meznega lokalnega fenome-na. Ilustracije so bile osnova za izdelavo predstavitvenega panoja občine ter za različne pedagoške programe in de- lavnice za otroke. TCZlata kocka tudi ustvarjalcem iz naših krajev nim odzivom lokalnih glasbenih skupin, ki ustvarjajo alternativno avtorsko glasbo. tov občine Celje. Povsod sem dobil pozitiven odgovor, celo spodbude. V Celju v zadnjih treh letih prevladuje mišlje- nje, da je tukaj vse zaposta- vljeno, ne samo na področju gospodarstva, ampak tudi na kulturnem, in da so dogodki namenjeni samo ljubiteljem popularne glasbe. Ampak že-leli smo pokazati, da ni tako.«Ni klubov z rok glasbo Z zaprtjem Kljuba, Under- grounda, Music cafeja in dru- gih podobnih lokalov v Celju ni klubov, ki bi poskrbeli za zabavo poslušalcev rok glasbe. »Včasih je še kakšen koncert v CMC druge možnosti pa ni. Marsikatera skupina je potar- Mariborski pop punkerji Trash Candy, ki so na- vajeni večjih odrov po Sloveniji, predvsem pa po tujini, so bili navdušeni nad idejo festivala. »Žal podobni festivali umirajo po Sloveniji in manjše ter manj znane skupine se ne morejo nikjer predstaviti. Poslušalci te morajo nekje videti in slišati, da te lahko spoznajo. Zato zelo podpiramo idejo organizatorjev in upamo, da se naslednje leto vidimo spet tukaj, ker pro- stor je krasen,« sta razložila Tine in Matej iz skupine Trash Candy. Namen projekta je bil povezati vse vidike alternativne glasbene scene, ki je v Celju prisotna v večjem obsegu, kot se zdi. Tre-nutno v Celju in okolici deluje približno šestdeset aktivnih glasbenih skupin, ki prepogosto ostajajo neopažene zara- di nemožnosti nastopanja. »Z orga-nizacijo tega dogodka so nekatere skupine dobile možnost za pred- stavitev,« je povedal pobudnik in organizator festivala Rock the City Gregor Videc. Tokratni izbor izvajalcev je ža- nrsko zajel vse od klasičnega, alternativ-nega, pop, punk roka do metala in metal cora. »Nekateri ustvarjajo že petnajst let, ne- kateri le nekaj mesecev. Vsi so kdaj nastopili v Celjskem mladinskem centru, zdaj je bil čas, da smo se zbrali in skupaj ›zaružili‹,« je dodal Vi- dec. Pohvalil je tudi, da jim je uspelo združiti ustanove, ki delujejo na lokalni in dr- žavni ravni. »Moja ideja je zorela, a sam nisem mogel organizirati celotnega festi- vala. Stopil sem do ljudi, ki bi mi lahko pomagali. Pri organizaciji so mi poma- gali Zavod Celeia Celje, Celjski mladinski center (CMC) in Klub študen- 10 Št. 10, 9. marec 2017 KULTURA Na minulem mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu je posebno omembo žirije v tekmo- valnem programu za otroke in mladino Generation 14 plus dobil kratki film V modrino (Into the Blue) hrvaške režiserke Antone- te Alamat Kusijanović, ki ga je sproduciral slovenski producent Zoran Dževerdanović. Zoran Dževerdanović, ki je bil nekoč stalen član celjskega kultnega Kljuba, je na slovenski filmski sceni postal prepoznaven s filmom Tomaža Gorkiča, to je s prvo slovensko grozljivko Idilo. Film Idila je bil njegov prvi celove-černi produkcijski projekt. Z njim sta omenjena v Portorožu osvojila štiri vesne, nato je film pobiral na- grade na večini pomembnih žanr - skih festivalov po Evropi in ZDA. Zdaj je Zoran Dževerdanović na Berlinale poslala film, ki ga je po- snel s hrvaško režiserko Antoneto Alamat Kusijanović, in sicer kratki film o odraščanju, ki ga je opazila žirija in mu dala posebno omem - bo. »Priznanje na tako prestižnem festivalu, kot je Berlinale, je za film in celotno ekipno izjemen dosežek ter potrditev našega dela. Tudi zato, ker nam je priznanje v tekmovalni sekciji Generation 14 plus podelila mednarodna strokovna žirija, ki je bila sestavljena iz filmskih strokov -njakov. Znoj, kri in solze so popla-čani,« je o nagradi povedal Zoran Dževardanović. Še toliko je večje priznanje, saj je bila premierna projekcija razprodana in so bili tudi odzivi občinstva zelo čustveni. Filmska zgodba pripoveduje o trinajstletni Juliji, ki se iz nasilnega doma z materjo umakne na idiličen hrvaški otok, kjer je nekoč odraščala. Veseli se, da bo obudila prijateljstvo z Ano, a ta več pozornosti namenja svojemu fantu. Anina zavrnitev od- pre pri Juliji nezaceljene rane nasilne preteklosti in v njej prebudi nasilno pošast, za katero je mislila, da jo je pustila za seboj, so zapisali v Sloven - skem filmskem centru. Zahtevni snemalni pogoji Film je ekipa snemala na otoku Koločep, to je poleg Dubrovnika. »Dodatna snemanja podvodnih po- snetkov smo s profesionalnimi pod-vodnimi potapljači izvedli na otoku Krku v Stari Baški. Snemali smo na zelo zahtevnih lokacijah, na nevar - nih plažah, klifih, čolnu,« je dodal Dževardanović. Film je ustvarila mednarodna filmska ekipa, pod fo-tografijo se podpisuje Marko Brdar, zvočno podobo filma so zaupali mla - demu skladatelju Ivanu Marinoviču, Juliju Zorniku iz Slovenije in fran- cosko-ruskemu skladatelju Evgeniju Minuli četrtek je letošnji festival Dnevi komedije uradno začela komedija Siti teatra BTC ter Krekerja Še vedno mame. V petek ji je sledila bizarna opereta SNG Nova Gorica z naslo - vom Peter Kušter, v soboto predstava Drame SNG Ma- ribor v sodelovanju z Opero SNG Maribor z naslovom Glorious. Gledalci so komedijo avto- rice Jere Ivanc z naslovom Še vedno mame ocenili s pov - prečno oceno 4,6647. Kome- dijo je zrežiral Uroš Fürst. Za komedijantko večera so izbra- li Tijano Zinajić v vlogi Jelene. Drugo predstavo letošnje- ga festivala, glasbeno igro avtorjev Juliana Croucha in Phelima McDermota, ki jo je zrežirala Ivana Djilas, z na-slovom Peter Kušter The Ti- ger Lillies, so gledalci ocenili s povprečno oceno 4,2041. Za komedijanta večera so iz -brali Kristijana Gučka v vlogi Petra Kušterja. Še zadnjo predstavo v pr - vem sklopu, glasbeno kome- dijo Petra Quilterja Glorious, ki jo je zrežiral Krešimir Do- lenčić, so obiskovalci festiva-la ocenili s povprečno oceno 4,4821 in za komedijantko večera izbrali Natašo Matja- šec Rošker za vlogo Florence Foster Jenkins. EP Foto: Gregor PotokarV Osrednji knjižnici Celje letos že šesto leto začenjajo projekt Z branjem do zvezd, ki je narejen po vzoru bralne značke za otroke in mlado- stnike. Knjižničarji z raz - ličnih področij so pripravili seznam štiridesetih knjig za branje. Literarni večer je zaznamoval začetek bralne značke s pisateljem, pesni- kom, prevajalcem in svetov - nim popotnikom Evaldom Flisarjem. Bralni seznami so vsako leto pripravljeni malce dru- gače in so tematsko obarvani. V letošnji seznam so vključi-li kultne knjige iz povojnega obdobja, ki so zaznamovale generacijo po drugi svetovni vojni. Sodelovali so z Muze- jem novejše zgodovine Celje, ki bo maja pripravil razstavo Jeans generacija. Za osvojitev celjske bralne značke je do- volj, da bralec s seznama pre- bere pet knjig. Število bralcev projekta Z branjem do zvezd se od prvega leta giblje med V Osrednji knjižnici Celje je od pone - deljka na ogled razstava škarjerezov Do-roteje Hauser in grafik po njenih motivih. Gre za upoštevano umetnico, ki je dolga leta ustvarjala v Vojniku in jo prištevajo k znamenitim Vojničankam in Vojničanom. Razstava v celjski knjižnici je namenje - na počastitvi 140-letnice rojstva mojstrice škarjereza. Na njej so predstavljeni njeni originalni škarjerezi in grafike Jožeta Žla - usa, ki so nastale po motivih Hauserjeve. Hauserjeva je bila najprej doma v Gradcu in je študirala slikarstvo v rodnem mestu, Münchnu in Dresdnu. Pozneje se je preselila v Vojnik. Svoja dela je razstavljala doma in na tujem. O njenih razstavah je v obdobju med svetovnima vojnama celjsko časopisje redno poročalo. V Vojniku, kjer so se lani spominjali 70-letnice njene smrti, je bila med občani zelo priljubljena. Razstava njenih škarjerezov je na ogled do 6. aprila. Pripravljena je v sodelovanju med Osrednjo knjižnico Celje in Galerijo Piros. BJ »Znoj, kri in solze so poplačani« Odličen uspeh celjskega producenta na Berlinalu Zoran Dževardanović z režiserko in scenaristko filma. Galperinu. Montaža je delo Korejke Miniji Kang. Za masko je poskrbela Slovenka Anita Ferčak. Številni novi projekti Celjski ustvarjalec po uspehih ne miruje in njegova produkcij-ska hiša Blade produkcija ustvar - ja nove projekte. »Končali smo kratki film Niko v režiji Andreja Košaka, kjer je bil njegov pomoč- nik Slobodan Dedeić, dolgoletni pomočnik Emirja Kusturice, pri čemer je bil direktor fotografije Goran Volarević, ki je sodeloval pri zadnjem filmu Emirja Kustu- rice. Film obravnava najstniško tematiko mladincev iz popravne-ga doma in je narejen po resnič- nih dogodkih. Končali smo kratki film, znanstveno fantastiko Apop - toza v režiji Tomaža Gorkiča. V postprodukciji je kratki film dr. Marte Frelih Po slovensko, ki smo ga posneli po črtici Josipine Tur - nograjske in prikazuje še vedno aktualen slovenski medsosedski spor in zavist. Aprila bomo sne-mali kratki film Vida v režiji Bar - bare Zemljič z izjemno zahtevno tematiko spolne zlorabe. V pripra - vi imamo dva celovečerna filma, in sicer film Murina, pri kateri tre - nutno sodeluje ista ekipa kot pri kratkem filmu V modrino. Drugi celovečerni filmski projekt, ki je v pripravi, je film po scenariju in v režiji Andreja Košaka Vsi proti vsem, ki prikazuje politično ko - rupcijo v tranzicijskih državah,« je povedal Zoran Dževardanović. Film V modrino je imel svetov - no premiero na 67. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, zdaj pa gre uspešno v mednarodno fe-stivalsko distribucijo, v slovenskih kinematografih bo predvidoma le- tos jeseni. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv Igralke komedije, ki ima trenutno najvišjo oceno občinstva. Prve predstave letošnjega festivala komedije so za nami V znamenju škarjerezaEvald Flisar povabil k branju Sodelavec knjižnice Kristian Koželj je vodil pogovor z Evaldom Fli- sarjem. štirideset in petdeset, kar je glede na ostale okoliške knji- žnice veliko manj. V knjižnici menijo, da je to zaradi malo bolj zahtevnega bralnega se- znama. Na seznamu je tudi knjiga Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja ki je na uvo - dnem večeru spregovoril o knjigah in pomenu branja. BGO Foto: arhiv OKC 11 Št. 10, 9. marec 2017 KULTURA Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje in Muzej novejše zgodovine Celje sta v mu- zejski kavarni pripravila prvi pogovorni večer z na- slovom Teater v muzeju, da bi obiskovalce celjskega gledališča opremila z doda- tnimi znanji o predstavah. Tokrat so o mitu večne lju- bezni, nesmiselnosti sovra - štva in nezmotljivem geniju časa Williamu Shakespearju razpravljali režiser in drama- tik Matjaž Zupančič, ki je na celjski oder pred dvema te- dnoma postavil tragedijo Ro- meo in Julija, zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina ter doktorica za dru- žinsko in zakonsko terapijo Veronika Podgoršek. Zgodba o mladih ljubimcih izhaja iz Italije in William Shakespeare jo je zapisal v obliki dramske pesnitve, jo razširil in dodal številne stranske like. An- gleški renesančni dramatik je v svoji dramatiki zastavil temeljna eksistencialna vpra- šanja in nakazal smer kasnejši dramski umetnosti. A trage - dija Romeo in Julija ni samo ljubezenska zgodba, ampak je tudi zgodba o nesmisel - nem sovraštvu veronskih družin Capulet in Monteg, ki sovraštvo prenašata na mlado generacijo, o nesmiselnosti in uničujoči sili sovraštva, ki uni - či mlado ljubezen. Glasba in ljubezen sta zaveznici Po besedah režiserja Ma- tjaža Zupančiča se svet, v katerega je bila postavljena tragedija, še veliko let kasneje ni spremenil. »Če pogledate odprto rano sodobnega sveta – Sirijo, Kurdistan, Irak – bo-ste videli, da je največ žrtev med otroki, ki s krvjo plačuje- jo sovraštvo med političnimi elitami. Shakespeare je glede tega zelo aktualen. To smo poskušali prevesti v predsta- vo s pomočjo kurdske ljudske pesmi, ne da bi drezali v oko političnega problema. Ta pe-sem vrže senco čez vso igro. Na ta problem sem poskušal gledati skozi glasbo. Glasba in ljubezen sta naravni zave- znici, ne potrebujeta besed. Golota glasbe in ljubezni pro- ti kostumografiji družbenih navad je temeljni koncept naše predstave.« Shakespeare je navdihujoč za vse dramatike Tragedija Romeo in Julija je po nekaterih analizah naj- boljši primer tragedije, druge govorijo o najslabšem. Ddr. Igor Grdina angleškemu dramatiku kljub tehničnim pomanjkljivostim daje osre- dnje mesto v dramatiki. »Tra-gedija je imela v Grčiji religi-ozno vlogo, vsaka se je zato dogajala v območju mita in je bila njegova variacija. Gr - ški dramatik je tragediji dal osebno noto. A če je razlog tragične situacije sovraštvo, je to nekaj, kar pušča dolo - čen prostor za razmišljanje, zakaj je bilo tako. Zato je bila mogoče tragedija Romeo in Julija tako vplivna. Je edini novoveški evropski mit in če vse skupaj povežemo, bi se navsezadnje nagnil k tistim, ki ta tragedijo hvalijo. Shake- speare ni navdihujoč samo za A. T. Linharta, ki je želel hoditi za njim, ampak tudi za vse dramatike. V tehnič- nem smislu ni bil tako dober kot Ibsen, a v nekem širšem smislu je povezovalec med grško in sodobno tragedijo ter je osrednja ustvarjalna osebnost dramatike.« Partnerski odnos je nekaj povsem drugega kot zaljubljenost »Zgodba Romea in Julije je največja ljubezenska zgod - »Vsak sam pri sebi čuti to zgodbo« Pogovorni večer o predstavi Romeo in Julija ba vseh časov, a resnično se med mladima človeka lju- bezen ne zgodi. Svojo vezo končata na vrhuncu svoje strasti,« je začela vprašanje povezovalka večera dra- maturginja Tatjana Doma. Kako lahko tako kratko strast razumemo kot največjo lju- bezen? Doktorica za dru - žinsko in zakonsko terapijo Veronika Podgoršek je od- govorila, da so odnosi precej več kot zaljubljenost. »Vsi, ki ste v dolgo trajajočem in pre -danem partnerskem odnosu, veste, da je zaljubljenost nič proti temu, kako je resnično biti v partnerskem odnosu. Takrat na zelo drugačen na-čin čutiš in spoštuješ člove- ka zraven sebe kot na nekem začetku, ko osebe še sploh ne poznaš, ko je velika ke- mija, ki deluje. Hrepenenje je nekaj, kar si želimo, da bi se zgodilo, in naša domišljija je brezmejna. Vsak pri sebi čuti to zgodbo Romea in Ju-lije, kako bi bilo, če bi zares bilo. A saj veste, vsi filmi se končajo ravno tukaj, kako pa je nato čez sedem let, je nekaj drugega.« Zanimiva razprava o mitu večne ljubezni, vlogi gleda- lišča v sodobnem času in celjski premieri se je konča- la s pohvalami poslušalcev. Naslednji pogovorni večer o predstavi Nebeški odred je upravnica SLG Celje Tina Kosi napovedala za maj. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPAIgor Grdina, Veronika Podgoršek, Matjaž Zupančič in Tatjana Doma so v Muzeju novejše zgodovine Celje razmišljali, kaj je v tragediji Romeo in Julija tako močnega, da je ena največjih ljubezenskih zgodb vseh časov in ena najbolj prepoznavnih iger angleškega dramatika.V Laško bodo prišle mažoretke iz vse SlovenijeMesto piva bo maja gostilo 3. odprto državno tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije. Kulturno društvo Laška pihalna godba bo v sodelo- vanju z Mažoretno zvezo Slovenije, Občino Laško kot gostiteljico prvenstva, s Sti- kom Laško in z generalno pokroviteljico Pivovarno Laško Union organiziralo tretje odprto državno tek - movanje mažoretk. Častni predsednik organi- zacijskega odbora je župan Občine Laško Franc Zdol - šek, ki v takšni prireditvi vidi predvsem priložnost za še večjo prepoznavnost občine: »V čast mi je, da ste me izbrali za častnega pred- sednika. Laško res postaja središče dogajanja in zago - tovo sta tudi godbi na pihala in mažoretna skupina tiste, ki popestrijo življenje v naši občini.« Organizatorji pričakujejo, da se bo na tekmovanje prija- vilo približno dvajset klubov iz vse Slovenije. Vsak klub ponavadi zastopajo tri raz - lične starostne skupine. Tek - movanje bo trajalo dva dni. Prvi dan bosta tekmovanje »neformacij«, kjer se pomeri- jo solistke in pari, in tekmo- vanje najmlajših mažoretk do desetega leta. Naslednji dan bo tekmovanje skupin, pomerile pa se bodo skupi- ne kadetov, junior in seni - or skupine. Tudi drugi dan tekmovanja bo razdeljen na dva dela. V prvem delu bodo skupine tekmovale s koreo-grafijami na omejenem pro- storu, velikem dvanajstkrat dvanajst metrov. Drugi del tekmovanja bo v znamenju parade. V tem delu bodo skupine morale »prehoditi« šestdeset metrov dolgo »tra-so«. Nadejajo se odličnega rezultata Laške mažoretke si nade- jajo visoke, če ne najvišje uvrstitve, je povedala pozi- tivno naravnana mentorica Sabina Seme. Slednja je mažoretka že od rane mla- dosti, kot je povedala, pa k velikemu povpraševanju Skupinska fotografija mažoretk Laško, ki bodo letos tekmovale na državnem tekmovanju v Laškem. Konec lanskega avgusta so laške mažoretke in Laška pihalna godba nastopile na mednarodnem festivalu promenadnih in vojaških orkestrov v Moskvi.za to dejavnost v laškem pripomore prireditev La - ško pivo in cvetje, kjer de- klice – domačinke – vsako leto opazujejo mažoretke v povorki. Župan Zdolšek je pose - bej ponosen tudi na godbi na pihala. Prepričan je, da imajo takšno glasbo Laščani v krvi. S tem se strinja tudi Semetova, ki sicer pojasnju - je, da bi mažoretke lahko obstajale tudi brez pihalne godbe, a bi bilo škoda, saj gre za neverjetno simbiozo ustvarjanja te zvrsti ume - tnosti.Organizatorji se bodo sicer trudili, da ne bodo le upravičili, temveč da bodo tudi presegli pričakovanja. Trdili se bodo, da se bodo tekmovalke v Laškem do- bro počutile, da bodo tek - movalni pogoji čim bližji idealnim ter predvsem za vse tekmovalke enaki. Sicer si želijo predvsem pritegni - ti veliko obiskovalcev, jim mažoretno dejavnost pred-staviti in vzbuditi zanima- nje za to vrsto dejavnosti med mladimi dekleti, ki s plesom in z mažoretnimi dejavnostmi razvijajo ko-ordinacijo, ritem in social- ne sposobnosti, hkrati pa so tekmovanja priložnost, da javno nastopajo, kar jim lahko v življenju le koristi. Občina je sicer državno tekmovanje gostila že leta 2005, takrat še pod okriljem prejšnje mažoretne zveze. Letošnja prireditev bo orga- nizatorjem prinesla koristno izkušnjo, saj bo Laško letos jeseni gostilo tudi evropsko mažoretno prvenstvo pod okriljem Mažoretne zveze Slovenije. EP Foto: Rok Deželak 12 Št. 10, 9. marec 2017 NAŠA TEMA Sporna zemljina ostaja na gradbišču »Vsi ukrepi bodo v skladu z zakonodajo,« zagotavljajo v državni direkciji za infrastrukturo Po prejetem opozorilu v začetku tega leta, da bi lah- ko bil predviden izkop na območju tovorne železniške postaje onesnažen, je inve- stitorica, državna direkcija za infrastrukturo (DRSI), pred začetkom del pri družbi Erico naročila laboratorijske analize. »Rezultati kemijskih analiz ne odražajo povpreč- nega stanja izkopnega mate- riala,« so povedali v direkciji. Po ugotovitvah in pritožbah zaradi sporne zemljine je DRSI naročila novo analizo. Pri tej so bili odvzeti vzorci z začasnih deponij, njeni rezultati bodo znani čez en teden. »Za-radi občutljivosti problematike načrtujemo, da bo vzorce z začasnih deponij odvzel in la- boratorijsko preiskal tudi Zavod za gradbeništvo RS,« so nam še sporočili iz DRSI. Ob začetku del je investitorica izvajalcem naročila, naj uredijo začasno deponijo izkopnega materiala, zagotovijo ločevanje izkopnega materiala ter izkopane industrij- ske odpadke prekrijejo s PVC- -folijo. Kot zagotavljajo v DRSI, bo vsa izkopana zemljina ostala na gradbišču, dokler rezultati vzorcev ne bodo znani. Ob delih pri obnovi železni- ške proge Zidani Most–Celje so se na gradbišču pri tovorni železniški postaji v Celju v zadnjih dneh širile neprijetne vonjave, ki so zlasti izrazite ob višjih temperaturah. To je ob vznemirjenju tam živečih prebivalcev pritegnilo tudi pozornost Inštituta za okolje in prostor (IOP). O stanju na gradbišču, sporni izkopani zemlji in nevarnostih, ki jih lahko povzročijo v njej vsebo- vane snovi, smo se pogovarjali z direktorico inštituta dr. Cvetko Ribarič Lasnik. Kaj ste ugotovili na terenu, na območju gradbišča, ki ste si ga ogledali s predstavnikom investitorja (DRSI), kjer je bila izkopana sporna zemlja? Na gradbišču je zemeljski izkop, ki je prepojen s katranom in z mineralnimi olji ter onesnažen s težkimi kovinami. Tam so tudi leseni tramovi ( »švelerji«), ki so prepojeni s sredstvi, nevarnimi za zdravje. Iz zemeljskega izkopa in »švelerjev« izhlapevajo ne-varne snovi, ki povzročajo neprijetne vonjave oziroma smrad. Kakšno nevarnost te snovi predstavljajo za zdravje ljudi? Katran in mineralna olja sproščajo v okolje nevarne (ra- kotvorne) ogljikovodike. V človeka prehajajo z dihanjem, s hrano in skozi kožo. Ali so na tem območju zakopani stari industrijski odpad- ki z nevarnimi in rakotvornimi snovmi? Splošno znano je, da so na območju Stare cinkarne pridelovali cink iz cinkove rude in koksa z uporabo zasavskega rjavega pre- moga, kjer je kot stranski produkt nastal katran. Tega so odlagali v neposredni bližini cinkarne, saj takrat ni bilo nobene zakonodaje glede ravnanja z odpadki. Na tem območju je mogoče pričakovati katranske jame, v njih pa različne odpadke glede na dejavnost, ki jo je opravljala Stara cinkarna (proizvodnja cinka, žveplove kisline, kemikalij in gnojil, minija, kromovega galuna, organskih barvil, superfosfata, plošč iz aluminija, tiskarskih barv …). Brez analiz jasno, da so odpadki nevarni Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica Inšti- tuta za okolje in prostorKot protihrupne ograje? Občina: nismo stranka v postopku, a smo investitorja vseeno opozorili V Mestni občini Celje so nam povedali, da so sezna-njeni, da je na območju tovorne postaje Čret, kjer poteka obnova železniških tirov, izvajalec del na šestih mestih odvzel vzorce zemlji- ne in jih posredoval v ana- lizo. »Investitor nas sicer ni seznanil z začetki del. Da se je začela obnova in da se po-javlja smrad, smo izvedeli iz medijev,« so nam sporočili iz oddelka za okolje, prostor in komunalo pri MOC. Nadzor nad ravnanjem z iz- kopanimi zemljinami že izvaja celjska enota Inšpektorata RS za okolje. Po izvedenem pre-izkusu bo v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki določena klasifi kacijska števil- ka odpadka. Na tej podlagi bo tudi razvidno, ali gre za neva- ren ali nenevaren odpadek, potem bo opredeljen način ravnanja z njim. Kot navajajo v MOC, je pri rekonstrukciji in obnovi železniškega vozlišča investitorju dovoljeno le slede- nje resorni zakonodaji, občina ni vključena in k posegom ne podaja svojih soglasij, izjema so le posegi v cestno infra- strukturo. Soglasje posega v cestno infrastrukturo je MOC izdal na drugem delu trase obnove, in sicer za poglobitev podvoza pod železniško progo pri pošti (Teharska) in dovo- ljenje za začasni gradbiščni priključek v naselju Zagrad, ki izvajalcem omogoča dostop z občinske ceste do železniške proge (tirov). »Izvajalec lahko začne vzdr- ževalna dela v javno korist brez gradbenega dovoljenja in tako MOC ni stranka v postopku, kjer bi lahko zagovarjala svoje interese. Podobno se je zgodilo tudi s protihrupnimi ograjami Darsa, kjer so bile lokalne sku-pnosti pri podajanju mnenj ali priporočil izvzete. Ne glede na to smo načrtovalca opozorili, da mora za posamezne ukrepe pridobiti pozitivno mnenje (na Celovite sanacijo območja Stare cinkarne mestna obči- na še ni izvedla, saj gre za fi nančno in organizacijsko zelo zahteven projekt. »Veli-kost in heterogenost onesna- ženja zahtevata večstopenj- ski pristop. Občina z lastnimi sredstvi ni zmožna začeti teh postopkov, zato smo že večkrat pozvali državo, naj se vključi v celovito sanacijo tega območja, saj gre za sta- ra okoljska bremena. Treba bo zagotoviti tudi sredstva iz evropskih skladov,« so nam pojasnili v MOC.Pomoč države *V letih 2014 in 2015 je bilo predelanih 21.768 ton zemeljskih izkopov, ki so nastali pri gradnji delne komu-nalne opreme (cestno omrežje, vodovod, kanalizacija za fekalne in meteorne vode, plinovod, električno omrežje in telekomunikacije). Strošek predelave, ki ga je fi nancirala občina, je znašal 1,2 milijona evrov.Kaj je MOC doslej storila? *V letu 2016 se je občina vključila v evropski projekt Resite, v okviru katerega bo z 1 1 evropskimi partnerji iz petih držav pripravila nabor ukrepov za celosten pristop k urejanju takšnih območij. V okviru projekta bodo na območju Stare cinkarne obstoječi podatki o stanju dopolnjeni z še manjkajočimi za izvedbo pilotnega testiranja najustreznejše metode sanacije tega območja s fi nančno oceno stroška. Projekt bo trajal do leta 2019.primer urbanistično mnenje MOC za posege na območju mestnega jedra), vendar to ni bilo opravljeno,« so pojasnili v celjski občini. ROBERT GORJANC Sporna zemljina je odložena na začasni deponiji in prekrita s PVC-folijo. 13 Št. 10, 9. marec 2017 NAŠA TEMA Sporna zemljina ostaja na gradbišču »Vsi ukrepi bodo v skladu z zakonodajo,« zagotavljajo v državni direkciji za infrastrukturo »Vsi nadaljnji ukrepi bodo izvedeni v skladu z zakono - dajo. Pri reševanju problema - tike sodelujejo strokovnjaki, ki so se v preteklosti že ukvar - jali z reševanjem onesnažene Odkritje za človekovo zdravje nevarnih snovi v izkopani zemlji na gradbišču pri tovorni železniški postaji v Čretu bi lahko primerjali s prihodom bolnika v ambulan - to na prevez, pri čemer bi zdravnik lahko ugotovil, da rane dva dni po hudih odrgni- nah še zdaleč niso zaceljene. Kar je seveda zdravnik pričakoval. Primerjava ima seveda tudi pomembno razliko: rane pri človeku bodo prej ali slej zaceljene, saj se bo krasta posušila, strupene snovi iz onesnažene zemlje pa ne bodo kar tako izpuhtele. Država je v naglici očitno nekoliko spregledala ekološko hipo - teko na območju Stare cinkarne. Morda tudi zato, da bi sedanja vladajoča garnitura s čimprejšnjim začetkom obnove železniške proge Zidani Most–Celje znova lahko dokazala, kako se v Slo-veniji spet gradi, kako se država po letih krize vnovič pobira, celo da ponovno cveti gospodarska rast. Ko omenjam državo, seveda mislim predvsem na pristojni ministrstvi in službe v njuni sestavi: torej ministrstvi za infrastrukturo in državno direkcijo za ceste (DRSI) ter ministrstvo za okolje in prostor in pod njenim okriljem Agencijo RS za varstvo okolja (Arso). Investitor je pojasnil, da je projektant v okviru izvedbenega načrta pripravil elaborat. Izsledki so pokazali, da v vzorcu zemljine, odvzetem pred začetkom del na območju železnice, niso bile zaznane nevarne snovi ali odpadki. Arso tako na pod - lagi ugotovitev drugega elaborata ni zahteval izvedbe presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Temu pojasnilu nenazadnje lahko tudi verjamemo, saj nismo kemijski strokovnjaki in recimo, da gre v tej državi vendarle zaupati strokovnim ustanovam. Kljub temu pa gre takšna raz- laga težko »skupaj« s splošno znanim dejstvom in ugotovitvami predhodnih študij, da je na območju Stare cinkarne onesnažena zemlja, prepojena z industrijskimi odpadki iz časov, ko o resni okoljski zakonodaji ni bilo še ne duha ne sluha. Nenazadnje je na stanje in nujnost izvedbe ustreznih sanacijskih ukrepov za to območje opozorila Evropska komisija, ki je državi zagrozila s tožbo pred Evropskim sodiščem in večmilijonsko kaznijo. Sicer pa nam ne gre za to, da bi ugotavljali, »kdo se je delal nevednega«, ampak da bi opozorili, da je morda »odkritje« v Čretu lahko tudi »sreča v nesreči«. Če ne bi obnavljali železnice, bi do takšnega odkritja prišli po tem, ko bi tudi z evropskim de- narjem gradili kolesarsko povezavo od Celja do Šentjurja, katere trasa je prav tako zasnovana po tem kontaminiranem območju. Država naj torej končno začne reševati znana in strokovno potrjena stara bremena na območju Stare cinkarne, in sicer po novih, ne po starih vzorcih. Naj ne zatiska oči ali pometa težave pod preprogo in odlaga rešitve v neko oddaljeno prihodnost, ampak naj ukrepa zdaj. Finančno naj podpre aktivnosti celjske občine, ki je pri odpravljanju starih bremen že nekaj postorila in zato namenila tudi precej denarja. A sama seveda ne zmore, ker življenje v Celju mora teči naprej, ne glede na stara breme- na. Celjani ne bi bili radi več talci starih bremen in zablod. Težko si je namreč predstavljati zmogljivo železnico in hitre, sodobne in udobne vlake, ki vozijo po strupeni zemlji. »Blišč na kupu gnoja,« če smo še malo grobo slikoviti. Brez analiz jasno, da so odpadki nevarniVisoka vsebnost svinca v odpadku škodljiva za moško spolno moč Strokovno oceno o lastnostih predvidenega zemeljskega izkopa je pripravilo podjetje Erico Velenje, ki je odvzelo vzorce z območja gradbišča pred začetkom izvedbe del.zemljine na območju Celja,« so nam še pojasnili v direkciji. Investitorico smo še vprašali, če je pred začetkom del naro - čila okoljsko analizo območja gradbišča. Kot so povedali v Če bi analiza dokončno potrdila, da so v zemljini nevarne strupene snovi, kakšni bi bili ukrepi glede nadaljevanja gradbenih del? Bi lahko prišlo do zaustavitve del in kako dolgo bi lahko trajala? Stroka je že pred leti, ko je raziskave vodil prof. dr. Franc Lobnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zavzela stališče, da se s tega območja ne sme odpeljati niti kilograma zemljine. Vse mora ostati in z najboljšo razpoložljivo tehniko predelati v nenevaren gradbeni proizvod, ki ga lahko investitor uporabi znotraj gradbišča pri prenovi železniške proge Celje–Zidani Most. Ne da bi čakali na rezultate analize, vemo, da je to nevaren odpadek. Zemeljski izkop morajo usposobljeni strokovnjaki prekriti z ustrezno certificirano folijo, prav tako je treba zaščititi delavce na gradbišču. Če bodo dela pravilno izvedena, ne bo treba zaustaviti dela. Sprašujem pa se, kje so bili ali so organi odločanja, ki so zavajali investitorja, in organi nadzora ter tudi lokalna skupnost in občani. Vaš inštitut je za MOPS iz- delal analizo onesnaženosti Celja in starih industrijskih bremen. Kako ste v njej oce- nili območje gradbenih del v okviru prenove železniške proge? Raziskave vrtin na območju Stare cinkarne leta 2005 so po- kazale, da je 17 hektarjev ob-močja onesnaženega po povr - šini in v globino do podtalnice (vključno z njo) s težkimi ko- vinami in z mineralnimi olji. Kakršnakoli dejavnost na tem območju brez predhodne ce-lovite sanacije je nedopustna. ROBERT GORJANC Foto: GrupAdirekciji, je projektant v okvi - ru izvedbenega načrta nad - gradnje železniške postaje v Celju pripravil tudi elaborat gospodarjenja z gradbenimi odpadki, iz katerega izha- ja, da v zemljini, odvzeti na območju železnice v pripra - vljalni fazi, niso bili zaznani nevarne snovi ali odpadki. »V letu 2015 je bilo izdelano tudi poročilo za izvedbo pred- hodnega postopka presoje vpli - vov na okolje, na podlagi kate- rega je Agencija RS za okolje izdala sklep, da za nameravan poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja,« so še pojasnili v direkciji.Izvajalca gradbenih del, ki ju je DRSI izbrala z javnim na - ročilom, sta podjetji SŽ-ŽGP Ljubljana in CGP, s katerima je DRSI podpisala pogodbo v vrednosti 36,6 milijona evrov. V okviru pogodbe bo izvaja- lec prenovil postaji Celje in Laško. Na območju posta - je Celje (potniški in tovorni del) bo izvedena nadgradnja tirov v dolžini 11,5 km in vo-zne mreže v dolžini 23,8 km, zgrajena bosta dva nova pe- rona, urejene bodo elektro in strojne inštalacije na postajah in obnovljeni štirje obstoječi podhodi, podvoz in prepusti. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Na koncu tega poro-čila lahko preberemo, da je treba za dokonč-no določitev številke in vrste zemeljskega izkopa izvesti doda- tno vzorčenje, da bo zagotovljen statistič-no reprezentativen vzorec za povprečno stanje izkopnega materiala.Stara bremena, stari vzorci?OB ROBU ROBERT GORJANC Iz poročila podjetja Erico Velenje med drugim izhaja: da na odvze- mnih mestih v času vzor-čenja ni bil opažen spe- cifičen vonj po tipičnih antropogenih onesnažilih, kot so na pri-mer organska topila, olja …,da se predvideva, da odpadek ni eksploziven, oksidativen, vne-tljiv, dražljiv (ob stiku s kožo ali z očmi ne povzroča draženja ali poškodb), ni strupen pri vdiha- vanju, ne spada med rakotvor- ne, ni infektiven, ni jedek (ob stiku s kožo ne povzroča kožnih razjed), ne povzroča mutacije, ne sprošča akutno strupenega plina, ne povzroča preobčutlji-vosti, ni eksotoksičen,da je na osnovi izmerjenih vre-dnosti cinka, ki kažejo presega-nje mejnih vre- dnosti, odpadek lahko strupen in lahko pri oral-nem vnosu ali vnosu skozi kožo povzroči akutne strupene učinke.da se na osnovi izmerjenih vrednosti svinca, ki kažejo pre-seganje mejnih vre-dnosti, predvideva, da je odpadek strupen in ima lahko škodljive učinke na spolno delovanje in plodnost pri odraslih moških in ženskah ter ni strupen pri potomcih, »Če bodo dela pravilno izvedena, ne bo treba zaustaviti dela. Sprašujem pa se, kje so bili ali so organi odločanja, ki so zavajali investitorja, in organi nadzora ter tudi lokalna skupnost in občani.«»Na tem območju je mogoče pričakovati katranske jame, v njih pa različne odpadki glede na dejavnost, ki jo je opravljala Stara cinkarna (proizvodnja cinka, žveplove kisline, kemikalij in gnojil, minija, kromovega galuna, organska barvila, superfosfata, plošče iz aluminija, tiskarske barve…).« 14 Št. 10, 9. marec 2017 KRONIKA 13 let zaporne kazni za umor partnerice Romeu Bajdetu, ki je decembra 2015 na velenj- skih ulicah ubil 33-letno partnerko Lidijo Škratek, so v torek na celjskem okrožnem sodišču izrekli 13-letno zaporno kazen. Tožilstvo, ki je zanj zaradi umora predlagalo kar 25 let zaporne kazni, je bilo nemalo presenečeno ob tem, ko je sodnik Zoran Lenovšek tik pred izrekom sodbe spremenil obtožbo in Bajdeta obsodil za uboj. S to spremembo obtožbe se je namreč znižala tudi najviš- ja zagrožena kazen. Škratkova je umrla zaradi silovitega davljenja. Bajde naj bi kaznivo dejanje storil iz nizkotnega nagiba in ljubo -sumja. V kakšni stiski je bila njegova partnerka v času nju-ne zveze, kaže podatek, ki ga je na sodišču povedala tožilka Simona Kuzman Razgoršek: »Škratkova je bila že tako obu - pana, da naj bi dejala, da bi se mu ›pustila pretepsti, da bi šel ponovno v zapor, saj bi le tako imela mir pred njim‹.« Sodišče tožilstvu ni ugodilo v celoti. »Verjeti je treba tudi obtoženemu, a ne vsega, veči - no pa,« je dejal sodnik Lenov - šek. Tožilka je že napovedala pritožbo, saj še naprej vztra - ja, da je šlo za umor in ne za uboj. Bajdetov odvetnik To - maž Bromše se bo o pritožbi še pogovoril z obsojenim, nato se bo odločil za nadaljnje ko-rake. Med olajševalnimi oko- Bajde je bil do partnerke že večkrat nasilen, v preteklo - sti naj bi ga za krajši čas celo zapustila, a se je ponovno vrnila domov. Nekaj mesecev pred tragedijo je zatočišče našla v varni hiši. Maja in julija ga je prijavila zaradi psi-hičnega nasilja, zaradi česar so ga policisti tudi ovadili. Kasneje je policistom dejala, da sta se sporazumela in da se bosta tudi sporazumno razšla. Toda do tega ni prišlo. Kilometri »nazaj«, poškodbe zakrpane Kljub opozorilom policije in inšpekcije se domnevne goljufije še vedno pojavljajo Po spletu je konec te- dna zaokrožilo opozorilo ženske, ki je pred časom prodala rabljeno vozilo in nato na spletni strani enega od prodajalcev av - tomobilov na Celjskem zasledila domnevno svoje vozilo v nadaljnji proda - ji z eno razliko: vozilo je imelo 111 tisoč kilometrov manj kot takrat, ko ga je prodala sama. Trdi, da gre za isto vozilo in da je vmes najverjetneje goljufija. Do danes ni znano, ali je ženska primer prijavila po-liciji, a je res, da so takšna dejanja prodajalcev vozil, ki število prevoženih kilo- metrov avtomobilov prikri- jejo in spremenijo ali vozilo označijo, kot da nikoli ni bilo udeleženo v nesreči, dokaj pogosta. To je znano tudi Tržnemu inšpektoratu RS in policiji. Na policiji dobijo vsako leto kar nekaj takšnih prijav kupcev vozil ali ljudi, ki na spletu ali pri obisku avtohiš opazijo do - ločene nepravilnosti. Gre za tipično kaznivo dejanje goljufije, kjer želi prodajalec z lažnim doka - zovanjem v zmoto spraviti kupca. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena tudi Kadar kupci oziroma potencialni kupci takšne nepra- vilnosti zaznajo in prijavijo policiji, lahko kriminalisti določene podatke preverijo v bazi vozil. Tako se dokaj pogosto izkaže, da je nekdo v Sloveniji kupil vozilo, ki je bilo pred tem v tujini celo ukradeno. In tudi avtohiše se znajdejo v položaju oškodovancev, če nekdo, ki vozilo proda njim, poda nepravilne ali prirejene podatke. Trgovec z vozili mora kupcu ob prodaji rabljenega vo- zila na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov izdati ga- rancijski list za obdobje najmanj enega meseca. Prav tako je trgovec oziroma prodajalec odgovoren za vse stvarne napake, ki se pojavijo na vozilu še leto po nakupu. liščinami za Bajdeta je tudi, da je to, da je odvzel življenje partnerki, priznal in da je ves čas sodeloval v sodnem po - stopku. Pri tem je oteževalna okoliščina zagotovo njegova predkaznovanost. Do zdaj je bil že desetkrat obsojen, šele ta mesec pa je prišlo na dan, da je bil v preteklosti obsojen celo zaradi spolnega napada na desetletnico. Ni verjela njegovim izjavam Tožilka besedam obtožene - ga v zagovoru ni verjela, kar je na sodišču tudi poudarila. »Omenil je, da mu je partner - ka hudo poškodovana dejala, da ga ima rada kljub vsemu, vendar to ne drži, saj je imela zaradi poškodb, ki so nasta- le pri davljenju, hudo po - škodovan hrustanec v grlu, torej sploh ni mogla govoriti. Vprašanje je tudi, če bi mu to povedala, glede na vse, kar ji je storil.« Po tožilkinem mne - nju je jasno, da je partnerko umoril iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, kar so potrdi- le priče, ki so omenjale, da je Bajde partnerko dlje časa nadzoroval, preverjal njena telefonska in elektronska sporočila ter tudi profil na Facebooku. Čeprav je Bajde v zagovoru dejal, da ni bil ljubosumen in da se je sprijaznil s tem, da je njuna zveza razpadla ter da si je Škratkova več kot oči - tno našla drugega intimne - ga prijatelja, sodišče temu ni verjelo. »Sam je poudaril, da je bil večkrat na centru za socialno delo in da je, ker partnerka ni bila sposobna skrbeti za otroka, njega pa je čakalo delo v tujini, predla- gal rejništvo. Toda govoril je eno, delal drugo. Grozil ji je, da bo ostala brez otrok, če ga bo zapustila. Na center za socialno delo je odšel samo zato, da bi jo ustrahoval in da bi ostala z njim. Da sta imela težave v odnosu že dlje časa, je Škratkova priznala na cen-Sodišče dosodilo polovico nižjo kazen od predlagane Romeo Bajde je tako spremljal torkov epilog sodnega procesa. Ob izreku sodbe je zajokal.Okrožna državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je uspela s predlogom za eno najvišjih zapornih kazni na Celjem, in pooblaščenec družine pokojne Lidije Škratek Velimir Cugmas. Ta zdaj nima možnosti pritožbe, saj je nastopal le kot pooblaščenec družine pokojne. Meni pa, da je »pravi čas, da sodišče zdaj naredi vse za odvzem roditeljske pravice Bajdetu«. Sodnik Zoran Lenovšek. Tožilstvo je Bajdetu očitalo umor in predlagalo 25 let zapora, kar je ena najvišjih predlaganih kazni v zadnjih letih na Celjskem. Lenovšek je obtožbo spremenil v uboj in Bajdetu dosodil skoraj polovično kazen od predlagane. zaporna kazen. In nižanje prikazanih prevoženih kilo- metrov se največkrat zgodi pri avtomobilih, ki so uvo- žena ali predhodno kuplje - na v tujini. Pogosto je tudi prikrivanje resničnega stanja vozila. Torej da je avtomobil morda popolnoma uničen ali poškodovan, vendar po po- pravilu prodajalci to spretno prikrijejo.Toda pomembno je na - slednje. Za goljufijo gre največkrat, če je kupčija že sklenjena. Torej če je kupec oškodovan, ker je takšen avto kupil. V zvezi z oglaševanjem vozil Obligacijski zakonik do- loča, da katalogi, ceniki, tari- fe in tudi oglasi niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temveč samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Torej se tudi kriminalisti in inšpekcija znajdejo v nekoliko neugo- dnem položaju, saj gre pri oglasih le za »vabila«. A ko se ponarejena kilometrina pojavi na kupoprodajni po - godbi, je to alarm za prijavo in pokazatelj goljufije. Še več, takrat bi lahko šlo za kaznivo dejanje overitve lažne vsebi-ne. V kazenskem zakoniku je namreč navedeno, da se, kdor »spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi karkoli lažnega, kaznuje z zaporom do treh let«. SIMONA ŠOLINIČ 15 Št. 10, 9. marec 2017 KRONIKA Milko Škoberne še vedno prestaja zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine. V ponovljenem postopku spet obsojen Lani novembra smo poročali, da je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Milku Škobernetu, ki so mu jo izrekli na Okrajnem sodišču v Mariboru. Zatem ko je bil v Lju-bljani obsojen na petletno zaporno kazen zaradi očitkov o jemanju podkupnine, ga je okrajna sodnica v Mariboru v drugem primeru obsodila na šest mesecev zapora, ker naj bi, ko je bil še sodnik in je pričal v enem od sodnem postopkov, podal lažno izpovedbo. Očitali so mu, da naj bi s tem poskušal vplivati na sodni postopek, v katerem so ga zaslišali kot pričo. Zatem ko je vr - hovno sodišče to sodbo razveljavilo, so Škoberneta ta teden v isti zadevi, torej v ponovljenem sojenju, ponovno obsodili na šest mesecev. In to kljub mnenju vrhovnega sodišča, ki naj bi navedlo, da naj bi bili razlogi o odločilnih dejstvih v sodbi nejasno in pomanjkljivo obrazloženi. Škobernetov odvetnik Tomaž Bromše je nad to odločitvijo sodišča presenečen. Kot pravi, v svoji desetletni odvetniški karieri še ni doživel situacije, kjer sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo mnenja vrhovnega sodišča. Napovedal je ponovno pritožbo na višje sodišče, ko bo sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru prejel v pisni obliki. Oba sta bila pregnana V noči na torek je neznan storilec v Podkraju pri Ve- lenju, medtem ko so lastniki spali, skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo. Storilca je pregnala lastnica, ki se je zbudila. Neznanec, vi- sok približno 180centimetrov, je iz hiše pobegnil skozi vhodna vrata. Policija ga še išče. V ponedeljek je neznanec poskušal vlomiti v eno od stanovanjskih hiš v Pokopališki ulici v Celju. V notranjost je poskušal priti skozi vrata hiše v pritličju in nato še v prvem nadstropju, a mu ni uspelo. Je pa pri tem povzročil večjo škodo, saj je vrata dodobra poškodoval.»Eden najbrutalnejših umorov« na Celjskem Umor oziroma po kvalifikaciji sodišča ob izreku sodbe uboj se je zgodil v noči na 27. december 2015. Na policiji so takrat dejali, da je šlo za »enega najbrutalnejših družinskih umorov pri nas, saj je bil storjen na grozljiv način«. Bajde in Škratkova sta 26. decembra odšla na koncert v velenjsko Rdečo dvorano. Nekaj minut čez polnoč naj bi se prvič sprla. Takrat sta se odločila, da se bosta proti domu odpra - vila peš. Med hojo je prepir ponovno izbruhnil. Na Prešernovi cesti v neposredni bližini vrtca Najdihojca naj bi Bajde Škratkovi zadal silovite udarce v glavo, nato jo je zadavil. Po dejanju jo je odvlekel na stran, jo pustil tam, odšel po vozilo v bližnjo garažno hišo, se pripeljal nazaj in njeno truplo dal v prtljažnik avtomobila. Nato se je od tam odpeljal, odšel domov, domnevno tudi v nekaj lokalov ter na družbenem omrežju vmes objavil zapis »vsem se opravičujem za svoje dejanje«. Ko se je Bajde pripeljal v zdravstveni dom okoli četrte ure, je pred vhodom parkiral in delavcu v dežurni ambulanti povedal, da je pripeljal »partnerko, ki jo je ubil«. Kljub temu da so žensko zdravnik in reševalci oživljali, je bilo zanjo že prepozno. 33-letnica je imela štiri otroke, dve hčeri iz nekdanjega odnosa (ki nista živeli z njo, ampak sta pri očetu) ter dva mladoletna sinova iz zveze z Bajdetom. Obsojen tudi zaradi napada na mladoletnico Romeo Bajde je bil zaradi nasilja v preteklosti že več- krat kaznovan, tudi pravnomočno obsojen zaradi nasilni - štva in zaradi premoženjskega kriminala. Leta 2006 se je znašel tudi na straneh časopisov, saj je bil takrat fizično nasilen na velenjskem okrajnem sodišču. Ko bi se Bajde takrat moral zagovarjati, je odvihral iz dvo- rane, na hodniku napadel nekdanjo partnerko in partnerja svoje sestre, ki je bil v tem primeru tudi eden od oškodovan - cev. Tega naj bi udaril v glavo, ga vlekel po tleh in se nanj spravil še s pestmi in z nogo. Umirila sta ga šele tožilec in varnostnik sodišča. To se je zgodilo med sojenjem zaradi šestih kaznivih dejanj, med drugim zaradi nasilja nad nek - danjo partnerko, ogrožanja varnosti in poškodovanja tuje stvari. Že pred tem je bil kar trikrat pogojno obsojen. Šele ta mesec pa so mediji izvedeli, da naj bi bil obsojen celo zaradi spolnega napada na mladoletno dekle. Spomnimo na našega bralca, ki si je predlani pri ogledu vozil v avto- hišah zapisal identifika-cijsko številko vozila, ki ga je nameraval kupiti, in nato pred nakazilom denarja avtohiši preve- ril podatke o vozilu. Ko je to številko vpisal v spletni iskalnik, mu je pokazalo zapisnik teh-ničnega pregleda vozi- la, ki je bilo opravljeno v Franciji. Iz zapisnika je bilo jasno razvidno, da ima vozilo prevože - nih kar 70 tisoč kilome-trov več od navedenih v ponudbi avtohiše in da je bilo poškodovano ter zelo obrabljeno, kar bi lahko vplivalo tudi na varnost potencialnega kupca.Na policiji svetujejo, naj kupci pregled vozila še pred nakupom opravijo skupaj s strokovnjakom, ki se na to spozna. Tudi resnično stanje prevoženih kilometrov se lahko preveri na pooblaščenih servisih, če kupec tam pokaže tudi serijsko številko avtomobila. Na inšpekciji dodajajo, naj kupci pri nakupu rabljenega vozila od trgovca zahtevajo, da na pogodbo, račun ali garancijski list vpiše stanje kilometrov, kot to prikazuje števec ob nakupu vozila. To je Bajde zapisal na Facebooku, ko je umoril partnerko. Zagovornik Tomaž Bromše se bo o pritožbi na sodbo posvetoval z Bajdetom.tru za socialno delo, a ker je vedela, da je bil Bajde nasilen in posesiven že v preteklosti, in sicer do druge ženske, se ga je bala in si ni upala pove-dali nikomur drugemu, da v njuni zvezi ni vse tako, kot je treba,« meni tožilka. To, da je je imela Škratko- va dolgove, ki jih je na sodi- šču omenil tudi Bajde, naj bi bila posledica, da on ni skr - bel za otroka, kot bi moral, zato je morala svoje znance prositi za denar, da je lahko plačevala življenjske stroške. Dve uri vozil naokoli Časa smrti Lidije Škratek do danes ni bilo možno do- ločiti popolnoma natančno. Določili so ga okvirno glede na pričanja ljudi, kdaj so ju videli v usodni noči skupaj in kdaj nato Bajdeta same - ga. Tako je okvirni čas smrti med 00.30 in 1.57 v noči na 27. december 2015. »Šele dve uri zatem je obtoženi njeno truplo pripeljal v velenjski zdravstveni dom. V vmesnem času se je vozil naokoli.« Pri zaključnem govoru Bajdetovega zagovornika Tomaža Bromšeta je bila javnost v celoti izključena tudi zaradi varstva osebnih podatkov, saj se v postopku niso mogli izogniti dejstvom, ki so vezana na skrbništvo mladoletnih otrok, ki sta zdaj trenutno še v rejništvu. Medtem ko se v ozadju na očeh javnosti še vedno bije bitka starih staršev (staršev pokojnice) za skrbništvo nad otrokoma, ima oče še vedno stike z njima. Sicer pod nad-zorom že od junija lani. Zaradi tega je ogorčen tudi pooblaščenec družine pokoj- ne Lidije Škratek, odvetnik Velimir Cugmas. Ta je na so-dišču povlekel vzporednico s primerom iz Anglije, ki se je zgodil le dva meseca za do - godkom v Velenju. »Storilec je dobil doživljenjsko zapor - no kazen, obsojen pa je bil v treh tednih,« je dejal Cugmas. Celotnega njegovega govora ni bilo mogoče slišati, saj je bila v zadnjem delu javnost izklju- čena. Je pa poudaril, da je za- dnji čas, da sodišče odloči tudi o odvzemu roditeljskih pravic Romeu Bajdetu. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA 16 Št. 10, 9. marec 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co mNE PREZRITE Komercialist svetovalec (Celje) Opis dela: načrtovanje in izva- janje prodajnih ter promocijskih aktivnosti, negovanje prodajnega portfelja, izvajanje poprodajnih opravil. Vzajemna, d. v. z., Vo - šnjakova ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist na terenu (Gomilsko) Od vas pričakujemo, da poznate tehnike prodaje in osnove mar - ketinga, vam je delo s strankami v veselje in znate graditi odnos z njimi, ste naravnani k doseganju rezultatov, ste visoko motivirani, fleksibilni, vztrajni in razvojno usmerjeni … Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbira- mo do 14. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Produktni vodja (Gomilsko) Od vas pričakujemo, da imate vsaj V. stopnjo izobrazbe tehnične sme-ri, poznate tehnike pogajanja in ste sposobni strateške nabave, poznate osnove marketinga in vam je delo s strankami v veselje, aktivno obvla-date angleški jezik … Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do 18. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter (Zreče) Opis del in nalog: vzdrževanje in popravilo strojne opreme, inštalacij - ska dela, dežurstva, nadzor svojega dela, v primeru odstopanja obvešča- nje nadrejenega, izobraževanje v in- teresu družbe, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega … Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni menedžer (Celje) Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustre- zne smeri, ustrezne delovne izku- šnje – najmanj 3 leta delovnih izku - šenj, aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov (angleško, nemško, italijan- sko, francosko, rusko …), pasivno znanje vsaj še dveh tujih jezikov, ustrezna znanja za samostojno in kreativno delo. Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2017. Podrobno-sti na www.mojedelo.com. Skrbnik ključnih kupcev – (Primorska) Vaše delo v Kronotermu bo ob- segalo komunikacijo s partnerji in končnimi strankami na področju Primorske, ogled pri končnih stran - kah in svetovanje pri izbiri konč - nega produkta, zagotavljanje prija - znih in učinkovitih storitev za naše partnerje in stranke na terenu, pod - pora strankam – priprava ponudb, sledenje naročilom pri proizvodnji in dobavi ter končnemu zagonu. Termo-tehnika, d. o. o, Braslovče, Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prija-ve zbiramo do 25. 3. 2017. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Razvojni inženir – konstrukter (Velenje) Osnovne naloge in odgovornosti: razvoj izdelkov in komponent ter njihova uvedba v redno proizvo- dnjo, 3D-modeliranje izdelkov, Ustvarite res dober življenjepis (2) V prejšnji številki časopisa smo pisali o tem, katero vr - sto življenjepisa je smiselno uporabiti glede na karierno preteklost. V nadaljevanju si preberite, kaj morate vklju- čiti v življenjepis, da vas bo pred delodajalcem predstavil v najboljši luči. 1. Karierni cilji Namen navajanja karier - nega cilja je, da obvestite de- lodajalca o svojih kariernih interesih. Dobro postavljen cilj zajema vrsto in stopnjo položaja, vrsto in tip orga - nizacije ter naloge oziroma kvalifikacije. Navajanje kariernega ozi- roma zaposlitvenega cilja je prednost, ko želite izraziti svoje interese in razmišljate, na katerem mestu bi v orga- nizaciji najbolje delali, ter ko želite ustvariti vtis osredoto - čene, samozavestne osebe. Navajanje kariernega ozi- roma zaposlitvenega cilja ni prednost, ko je cilj preveč ši - rok in nerazumljiv, saj izraža neodločnost, in ko je preveč izjemen, kar vas oddaljuje od delovnih mest, za katera bi lahko kandidirali. 2. Vaša znanja Povzetek kvalifikacij zaje- ma pregled vaših delovnih izkušenj. Če jih nimate do - volj, predstavite svoje aka-demske izkušnje, izkušnje pri prostovoljnem delu ali delu v društvih. Na splošno je povzetek primernejši za tiste s številnimi delovnimi izkušnjami, za tiste, ki me- njajo kariero in želijo pred- staviti prenosljive veščine, in tiste, ki imajo izkušnje s povsem različnih področij. 3. Izobrazba Če se vaša izobrazba na - naša na vaše cilje in ste jo pridobili v zadnjih treh letih, jo lahko navedete takoj na začetku življenjepisa. Če ni tako, naj bo v življenjepisu predstavljena šele po pred- stavitvi delovnih izkušenj. Začnite z zadnjim konča - nim šolanjem ali izobraže - vanjem, ki ste ga opravljali. Ostalo izobraževanje in aka- demske nazive razvrstite v obratnem časovnem vrstnem redu. Svoj akademski naziv poudarite z mastnimi črkami. Če je akademski naziv po- memben pri iskanju želene - ga delovnega mesta, začnite z njim in s smerjo programa, napišite, na kateri univerzi ste študirali, kraj fakultete in da-tum konca šolanja ali navedi-te, kdaj boste končali šolanje. Če se izobrazba ne nanaša neposredno na vaš zaposli - tveni cilj, začnite z univerzo, nato nadaljujte z lokacijo, nazivom in s smerjo progra- ma ter z datumom konca šo - lanja. Če imate manj kot dva semestra do konca šolanja, ne uporabljajte izrazov »pri- izdelava 2D-tehnične dokumenta- cije, izdelava prototipov, uvajanje novih materialov in izboljšanje tehnoloških procesov … Firšt, d. o. o., Koroška cesta 56, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji (Velenje) Opis delovnih nalog: pred začet - kom dela pregled stroja in delovnega mesta, opravljanje dela na dodelje - nem delovnem mestu, nadzorovanje delovanja stroja, kakovostno pre - gledovanje in ločevanje polizdelkov oziroma izdelkov … Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 24. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik v proizvodnji (Velenje) Opis delovnih nalog: po naročilu vodje izmene ali njegovega pomoč- nika opravlja in po potrebi koordi- nira delo v proizvodnji, v skladu s proizvodnimi načrti in z delovnimi nalogami skrbi za pravilno mešanje in pripravo materialov, izvaja tran- sport do naprave za nasipavanje, nasipa surovine za brizganje pla - stičnih mas v stroj. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 24. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Mesar (Velenje) Če imate končano IV. stopnjo iz - obrazbe živilske ali druge ustrezne smeri, pridobite potrdilo o nekazno - vanosti, ste spretni pri pripravi mesa, vas veseli delo z ljudmi, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, potem je ta priložnost kot nalašč za vas. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 3. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com.Komercialist – pospeševalec prodaje (Prebold, terensko delo Slovenija) Na delovnem mestu komercia- list – pospeševalec prodaje boste zadolženi za pospeševanje prodaje na področju Slovenije. Delo obse - ga terensko delo in delo na sedežu podjetja. Vaša prednostna naloga bo iskanje novih končnih kupcev in manjših tiskarn, ki jim lahko ponu- dimo svoje storitve. Print Fabrica, d. o. o., Dolenja vas 62, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 30. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir v sektorju prodaje industrijskih rešitev m/ž (Celje) Pričakujemo minimalno V. sto - pnjo izobrazbe tehnične smeri, ko- mercialne izkušnje, dobro znanje angleškega jezika – pisno in govor - no, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje, zlasti v prodaji industrijskih sklopov, naprav in sis - temov, odlično poznavanje orodij MS Office, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Pri - jave zbiramo do 27. 3. 2017. Podrob - nosti na www.mojedelo.com. Vodja turistične agencije (Celje) Naloge in odgovornosti: vode - nje turistične agencije, trženje turističnih storitev, odgovornost za rentabilno poslovanje in delo v agenciji. Večletne delovne izkušnje na področju turizma predstavljajo dodatno prednost. Izletnik Celje, d. o. o., prometno in turistično podje- tje, Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik (Slovenija) Od kandidatov pričakujemo vsaj srednješolsko izobrazbo, dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopa - nja, iskanje potencialnih strank za sklenitev zavarovalnih pogodb, pripravo zavarovalnih pogodb in ponudb, poznavanje dela z ra - čunalnikom, vodenje evidenc. Zaželene vsaj enoletne delovne izkušnje v zavarovalništvu. Ergo zavarovalnica, podružnica v Slo- veniji, Šlandrova ulica 4, 1231 Črnuče – Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 25. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec na terenu (osrednja Slovenija in Štajerska) Pričakujemo delovne izkušnje na področju prodaje, IV. ali V. stopnjo izobrazbe ekonomsko-komercialne ali podobne smeri, prodornost, pro - dajne in organizacijske sposobnosti, veselje do dela z ljudmi in vztraj - nost, poznavanje regije in njenih značilnost. Si.mobil, d. d., Šmar - tinska cesta 134b, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 3. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Gasilec (Celje) Od kandidatov/kandidatk pri- čakujemo, da imajo opravljeno izobraževanje za poklic gasilca (zaželeno) oziroma končano srednjo izobrazbo tehnične sme-ri, sposobnost učinkovitega tim- skega dela, potrdilo, da niso v kazenskem postopku in da niso bili pravnomočno obsojeni za ka - znivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje, ki ga izda ministr - stvo za pravosodje, odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost … Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbi-ramo do 13. 3. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.comčakovan« in »napovedan« pri določanju datuma konca izo - braževanja. Če imate visoko povprečno šolsko oceno, jo vključite v življenjepis. To predstavitveno področje je zelo učinkovito, ko imate izkušnje iz svojega izobraže-vanja, ki so zelo pomembne in se neposredno nanašajo na obvladovanje želenega de- lovnega položaja. Dodajanje tega področja v življenjepis je še posebej koristno, če razvi- jate sposobnosti in specifična znanja s pomočjo izobraže - vanja, ob čemer znanje raje dopolnjujete s sorodnimi ak - tivnostmi kot z delovnimi iz-kušnjami. To predstavitveno področje se tako lahko upora - blja za poudarjanje različnih tečajev, raziskovanj, študija, vodstvenih in študentskih ak - tivnosti, ki dopolnjujejo vaš končni zaposlitveni cilj. K izobrazbi vključite pomemb- nejše opravljene tečaje, ki so povezani z razpisanim delov - nim mestom. 4. Izkušnje - Časovne delovne izku- šnje Začnite z opisom najbolj svežih delovnih izkušenj in jim namenite več opisa. Če se vaši delovni nazivi nanašajo na aktualno de- lovno mesto, za katerega se prijavljate, začnite vsako predstavitev z delovnim na- zivom. Uporabite prvi in za- dnji mesec ter leto, da boste zajeli obdobje, v katerem ste bili zaposleni. Podrobneje opišite od tri do pet zadnjih delovnih mest (če ste jih že imeli toliko). Predstavite svoje zadnje de - lovne dolžnosti in naloge, če so bistvene za pridobitev delovnega mesta, ki ga želi- te. Ne prikazujte prav vseh svojih premestitev in napre- dovanj pri delodajalcih. Po - drobneje prikažite le najbolj sveže zaposlitve in na kratko povzemite najaktualnejša na- predovanja. Ne pretiravajte s ponazarjanjem veščin in spo-sobnosti, ki so skupne večini delovnih mest. Poudarite le pomembnejše naloge in odgo- vornosti, ki prikazujejo vaše sposobnosti in pristojnosti. Opisovanje delovnega mesta povežite s prihodnjimi delov - nimi oziroma kariernimi cilji. - Funkcijske delovne iz- kušnje Uporabite od dva do štiri vsebinske dele, da povzame- te vsa področja funkcijskih veščin ali izkušenj. • Razvijte opis funkcijskih veščin in izkušenj, pri čemer poudarite tiste, ki so še po - sebej koristne za delodajalca in/ali se najbolj nanašajo na vaše poklicne želje.• Na kratko opišite svoje ve - ščine in znanja: prikažite jih v ustreznih kategorijah glede na njihovo funkcionalnost. • Razvrstite fraze (pove - di) znotraj vsake kategorije tako, da postavite najpo- membnejša znanja in vešči-ne na prvo mesto. Povzemite kratko zgodo- vino delovnih izkušenj na koncu vsakega vsebinskega funkcijskega dela tako, da na- vedete naziv delovnega me- sta, delodajalca in datum. Če nimate delovnih izkušenj ali jih imate zelo malo, odstra- nite funkcijski del, ki govori o zaposlitvah, ali na kratko obnovite naravo svojih del brez dodajanja podrobnosti. Tako časovne kot funk - cijske vrste življenjepisov morajo biti jedrnate, s pou- darkom na vaših izkušnjah in dosežkih. Življenjepis je pogosto vaš prvi adut v stiku z delodajalcem in lahko dra- matično vpliva na njegovo predstavo o vas. Naj vam ne bo škoda časa za pridobitev odličnega aduta v boju za delovno mesto – odličnega življenjepisa. ALEŠ ZALETEL, DAMJAN PALČIČ za MojeDelo.com Prihodnjič preberite Na razgovoru bodite pozorni na … 17 Št. 10, 9. marec 2017 ŠPORT V Žalcu so si v derbi - ju 17. kroga državnega prvenstva nasproti stale rokometašice Zelenih do-lin Žalec in Celja Celjskih mesnin. Celjanke so pri- šle še do osme zaporedne zmage. Gostiteljice so pre- magale z 28:24. Ob polčasu so gostje vo- dile s 16:12, na koncu pa prišle do povsem zaslužene zmage. Celjanke, pri kate- rih je Jasmina Pišek dose - gla 8 golov, po štirinajstih odigranih tekmah na lestvi- ci zaostajajo le za Krimom in Zagorjem. »Tekma v Žalcu je bila zelo dobra, igrali smo pred polno dvorano, v kateri je bila več kot polovica naših navijačev. Zelo sem zadovo- ljen z novima dvema točka- ma in že osmo zaporedno zmago. Vzdušje je pravo in lahko še bolje treniramo. Ko dobro treniraš, potem pridejo tudi uspehi. Vsi v klubu smo zelo zadovoljni,« je po novem uspehu govoril trener celjskih rokometašic Sebastjan Oblak in sprego-voril tudi o samem vzdušju okrog kluba, ki je iz tedna v teden boljše. »Tokrat nas je v Žalec prišel vzpodbujat poln avtobus naših mlajših selekcij s svojimi starši. Vse več ljudi je na naših tekmah in lahko smo zelo zadovolj-ni. Tako je treba nadaljeva-ti.« V nedeljo bo v Celju gostovala Krka iz Novega mesta. »To je ena izmed boljših ekip, ki nas je na - zadnje premagala, saj ima tri reprezentantke. Moramo se dobro pripraviti in v do-mačem Golovcu poizkusiti osvojiti novo zmago.« Ne- deljska tekma se bo začela ob 18. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA Celjski rokometaši pred tekmo sezone Ponovno odloča dvoboj z večnimi tekmeci Trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše se lahko nocoj sredi Za- greba razveseli uvrstitve v osmino finala lige prvakov.Rokometaše Celja Pivo - varne Laško danes čaka najpomembnejša tekma dosedanjega dela sezone. Gostovali bodo v Zagrebu, kjer lahko z zmago nadgra - dijo ves trud, ki so ga vla- gali med sezono. Tekma bo odločala o napredovanju v osmino finala lige prvakov, po njej pa bodo edino Celja- ni lahko tisti, ki bodo zane - sljivo poznali svojo usodo. V primeru zmage v Zagre- bu bodo Celjani zanesljivi po- tniki v osmino finala. Ob vseh ostalih razpletih bo o potniku v osmino finala odločala še nedeljska tekma med Vardar - jem in Kristianstadom. Najlažja pot je zmaga V Zagrebu si bosta spet na- sproti stala večna tekmeca, ki sta, vsaj kar zadeva nastope Celja Pivovarne Laško v Evro- pi, odigrala največ medseboj- nih srečanj. Kar devetnajstkrat sta si stala nasproti, sedemkrat so slavili Celjani, ena tekma se je končala brez zmagovalca, enajstkrat se je zmage veselil Zagreb. Celjsko moštvo je leto- šnji prvi obračun z Zagrebom v ligi prvakov dobilo s 30:28. Tudi v pretekli sezoni je bila za celjske rokometaše odlo - čilna tekma v Zagrebu, kjer so Celjani odlično odigrali prvi polčas, v drugem bili v precejšnjem zaostanku, a so se v izteku vrnili ter v zadnjih sekundah zapravili izvrstno priložnost za izenačenje, ki bi jim prineslo napredovanje. Zdaj imajo novo možnost, da si to napredovanje zagotovijo, a razlika je, da je tekma ena-Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tekmi 13. kroga evropske lige prvakov na domačem igrišču premagali nemški Rhein-Neckar Löwen s 37:31. Uprizorili so nov podvig na mednarodni sceni in po nedavni zmagi nad evropskimi prvaki iz poljskih Kielc presenetili še nemške prvake. V celjski vrsti sta bila najbolj učinkovita Borut Mačkovšek in Miha Zarabec. Prvi je dosegel devet in drugi osem golov. Borut Mačkovšek (z žogo) in soigralci so pred odločilno tekmo lige prvakov. ko pomembna za obe ekipi. Zagrebu napredovanje prina- ša le zmaga za dva gola. Če jih bodo Celjani dosegli 28, potem bodo morali gostitelji slaviti za tri gole. V tem prime - ru bi domačini upali na poraz Kristianstada, ki ima trenutno točko več od njih (in eno manj od Celja). Rokometaše Celja Pivovarne Laško v osmino fi-nala torej zanesljivo uvršča le zmaga, saj jih v tem primeru švedska ekipa ne more prehi- teti. Tamše: »Na glavo!« »Zanimivo je, da do zdaj devet zbranih točk še ni do-volj, kar kaže na izjemno zahtevno skupino. A zdaj razmišljamo samo še o tej preizkušnji, ki je pred nami. Gre za zanimivo in težko tekmo, ki prinaša napredova - nje. Edino, kar za nas šteje, je zmaga, ta nam zagotovo prinaša napredovanje. To je zelo zahtevna naloga. Mora- mo biti maksimalno zbrani že v sami pripravi na tekmo kot tudi potem skozi celotno srečanje. Pomembno bo tudi nadzorovanje čustev in vsega kar tekma prinaša. Mislim, da imamo z igro, ki smo jo po- kazali na nekaterih tekmah in si jo zdaj želimo ponoviti na tej, realne možnosti, da to na igrišču uresničimo,« meni trener Branko Tamše. Nato je jasno pristavil: »V tej tek - mi moramo iti dobesedno na glavo vseh šestdeset minut. Če bo naša igra takšna kot si želimo, da bo prišlo ne - kaj naših minut, v kar trdno verjamem, potem bo rezultat zanimiv oziroma za nas ugo- den.« Svoja pričakovanja pred odločilno tekmo sezone je za - upal tudi Borut Mačkovšek, ki je svojo formo v zadnjem obdobju izvrstno dvignil. »Za nas bi bilo seveda najlažje, če bi lahko to zadnjo predstavo ponovili tudi v Zagrebu, a to seveda ni tako preprosto. Pro - ti Nemcem smo vsi odigrali na visoki ravni, tam pa bo veliko težje, saj gre za tekmo velikega pomena in bo tudi pritisk veliko večji. Mislim, da smo v zadnjih tekmah vsi dvignili raven igre in da se približujemo tistemu, kar Branko pričakuje od nas. Z zmago na tej tekmi bi bil ta naš trud nekako poplačan.« Ni neznank Celjski rokometaši bodo imeli tudi v Zagrebu številno podporo, saj se na gostovanje po pričakovanjih odpravljajo navijaška skupina Florija-ni in številni posamezniki oziroma privrženci celjskih rokometašev, ki si sredi Za -greba želijo uspeha. »Med nami in Zagrebom ni velikih neznank. Poznamo se dobro, to bo to sezono že naša četrta medsebojna tekma. Najbolj pomembno je, da so naše glave usmerjene k cilju, to - rej zmagi, ki bi nam prinesla tako želeno napredovanje. Z maksimalno osredotoče - nostjo in odlično predstavo lahko pridemo do zmage tudi v zagrebški Areni,« je jasno dejal Žiga Mlakar. Dvoboj 14. kroga Velux EHF-lige pr - vakov med Zagrebom in Ce- ljem Pivovarno Laško se bo danes začel ob 19. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA Lokalni rokometni derbiji med Žalčankami in Celjankami so vedno nekaj posebnega. Tudi tokrat je bilo tako, ko so bile na koncu uspešnejše Celjanke.Celjanke v Žalcu že do osme zaporedne zmage 18 Št. 10, 9. marec 2017 ŠPORT NA KRATKO Med najboljšimi manjkal Dobovec Podčetrtek: V preteklih sezonah smo bili že navajeni, da je na zaključnem turnirju pokala Term Olimia za igralce dvoranskega nogometa sodeloval tudi Dobovec, a letos je bilo drugače. Varovancem trenerja Andreja Dobovičnika se ni uspelo uvrstiti na sklepni turnir, katerega zmagovalec je postal Maribor, ki je v velikem finalu s 6:2 premagal Bronx iz Škofij. Prav Mariborčani so v četrtfinalu izlo-čili Dobovec. Jutri se bo s tekmami 18. kroga končal prvi del sezone državnega prvenstva. Dobovec čaka gostovanje v Litiji (20.00). Za konec zmaga Ljubuški: Rokometaši Gorenja se od sezone v Ligi Seha poslavljajo z zmago. V gosteh so bili boljši od Izviđaća s 36:32. Gorenje je v prvem polčasu vodilo že za devet golov, a so se tek - meci v drugem polčasu približali na zaostanek le dveh. Ko je Gregor Potočnik na začetku 58. minute dosegel svoj enajsti gol od skupno dva - najstih, dvomov o zmagovalcu v Ljubuškem ni bilo več. Do velenjskega vodstva 13:6 je sicer kar sedem golov dosegel Niko Medved. Po Celju Obrez tudi iz Ljubljane Košarkarska zveza Slovenije je končala so - delovanje z Alenom Obrezom, ki je opravljal dolžnosti na delovnem mestu vodje odno - sov z javnostmi. Razlog konca sodelovanja je v izredni poslovni ponudbi, ki jo je prejel 26-letni Celjan in je ni mogel zavrniti. Alen Obrez je sicer nekdanji direktor celjskega nogometnega prvoligaša, ki se ni strinjal s prihodom ukrajinskih vlagateljev v Celje, zato je raje odšel. MiKPtuj je gostil najboljše mlade šahiste Slovenije na 24. posamičnem ša- hovskem državnem prvenstvu mladih. Nastopilo je več kot 300 šahistov in šahistk. Velik uspeh so dosegli mladi šahisti celjske regije, saj so osvojili kar enajst medalj. V standardnem šahu sta naslov državnega prvaka osvojila Jaka Brilej (ŠK Celje) v kategoriji fantov do 14 let in David Brinovec (ŠK Žalec) v kategoriji do 16 let. Drugo mesto sta osvojila Matic Nareks (ŠD Savinjčan) v kategoriji do 12 let in Nuša Hercog (ŠK Celje) v kategoriji deklet do 14 let. Tretje mesto je zasedel Nejc Amon (ŠD Šentjur) v kategoriji do 16 let. V pospešenem šahu je državna prvakinja postala Nuša Hercog (ŠK Celje) v kategoriji deklet do 14 let, drugo mesto pa so osvojili Lucy Brinovec (ŠK Žalec) med deklicami do 10 let, Matic Nareks (ŠD Savinjčan) med fanti do 12 let, Jaka Brilej (ŠK Celje) med fanti do 14 let, David Brinovec (ŠK Žalec) med fanti do 16 let, ter tretje mesto med fanti do 16 let paje osvojil Nejc Amon (ŠD Šentjur). Državni prvaki so si priborili pravico nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu v Montevideu v Urugvaju, ki bo med 16. in 26. septembrom. Drugouvrščeni so se uvrstili na evropsko mladinsko prvenstvo v Romuniji. MiKNajboljša Krajnc in Arzenškova Na prireditvi Naj športnik občine Šentjur so podelili priznanje športniku in športnici leta ter najboljši ekipi v letu 2016. Med posamezniki sta bila najboljša atletinja Urška Arzenšek in kolesar Gregor Krajnc. Za najboljšo ekipo je bila izbrana članska košarkarska ekipa doma - čega Tajfuna. Predsednik Športne zveze Šentjur je Klemen Zdolšek, si- cer nekdanji fizioterapevt šentjurskih košarkarjev, ki je z dosežki šentjurskega športa v preteklem letu zadovoljen. »Zelo pohvalno je, da se naš krog nominirancev in s tem nagrajencev širi. Vsaka nova stvar prinese novo svežino in je pozitivna. Vsekakor je spodbuda tistim, ki so nekoč že bili na vrhu, da ta vrh morda spet kdaj dosežejo. Naj se le tako nadaljuje,« je dejal Klemen Zdolšek, ki ni mogel biti zado-voljen z udeležbo. Športnica preteklega leta Arzenškova je menda na križarjenju, zato je na podelitvi ni bilo. Manjkala je tudi košarkarska ekipa, ki je imela v času prireditve tekmo. MITJA KNEZ, foto: Občina Šentjur Laščani znova vodilni, Šentjurčani ob ligo za prvaka Košarkarji so v državnem prvenstvu odigrali tekme 20. kroga. Do konca prvega dela sezone ostajata le še dva, zatem bo sledila liga za prvaka ter liga za obstanek. Laški Zlatorog je z 61:55 premagal Rogaško in zno - va zasedel vrh prvenstvene lestvice. Polzelski Hopsi so se nepričakovano »mučili« v Portorožu, ko so na kon - cu slavili s 70:66. Terme Oli- mia so v Šentjurju domači Tajfun premagale z 81:75. Pred zadnjima dvema krogoma je Zlatorog s šest - najstimi zmagami na prvem mestu, Hopsi s štirinajstimi na četrtem, Slatinčani so z dvanajstimi peti. Šentjurča- ni so pri petih zmagah in so na osmem mestu, medtem ko so Podčetrtčani s petimi zmagami na osmem mestu. Vse boljša forma Laški košarkarji v zadnjih krogih domačega prvenstva znova izboljšujejo svojo pri- pravljenost. To se dogaja v pravem trenutku, saj se bli - ža liga za prvaka, ko se bo vse začelo znova. Obračun z Rogaško je bil praktično vseskozi izenačen in napet do zadnjih trenutkov. Za go- stitelje je 22 točk dosegel Igor Tratnik, Ramo Rizvić 18. Na drugi strani Tadej Ferme 18. »Pričakovali smo težko tek - mo proti dobri ekipi iz Roga-ške Slatine. Ves dvoboj se je zdelo, kot da igramo v krču. Predvsem v napadu nam ni steklo tako, kot bi moralo, ni- smo se mogli sprostiti. Videti je bilo, da so bile naše noge kar precej težke. V obrambi smo dokaj dobro pokrivali tekmečeve najboljše strelce in solidno sodelovali. Zmagi se kljub vsemu ne gleda v zobe,« je po novi zmagi de - jal domači trener Aleš Pipan, gostujoči Damjan Novakovič pa kljub porazu ni bil pretira - no nezadovoljen, saj je nje- govo moštvo nastopilo osla- bljeno. »Kljub temu da smo danes tekmo odigrali brez Đuranovića in Davisa, smo uspeli izpeljati vse obrambne naloge. Laščanom smo pre- prečili lahke mete za tri točke in kontrolirali potek tekme. Nato se je ponovil scenarij iz četrtfinalne tekme Pokala Spar, saj smo zadnjo minuto odigrali povsem nezbrano in Laščani so prišli do zaslužene zmage. Vse bo lažje na začet - ku drugega tedna, ko se nam bodo pridružili še preostali igralci.« Pri Zlatorogu ni igral kapetan Matej Krušič, ki ima v zadnjem obdobju težave z bolečinami v hrbtu. Laščani so sinoči v 21. krogu gostovali pri novomeški Krki, Slatinča - ne v soboto čaka domača tek - ma s Šenčurjem. Zgolj formalnost Polzelski košarkarji so na gostovanju pri Portorožu pri - šli do zmage s štirimi točka-mi naskoka. Imeli so precej več dela, kot so si mislili pred samo tekmo. Četudi so gostitelji prikovani na dno lestvice, so se tokrat več kot odlično upirali zasedbi tre- Priprave na Podgorico Celjske košarkarice so v drugem delu Jadranske lige prišle do nove zmage, in to zelo visoke. V domači dvorani Gimnazije Celje – Center je Athlete z 71:42 premagal beograjski Partizan. Celjanke so si že pred časom zagotovile nastop na zaključnem turnirju najboljše četverice, ki ga bo 18. in 19. marca gostila Podgorica. Sinoči so v zadnjem krogu prvega dela sezone gostovale v Bolgariji pri ekipi Beroja. Med obema tekmama Jadranske lige so varovanke trenerja Damirja Grgiča v uvodnem krogu lige za prvaka domačega prvenstva z 79:47 zmagale v Slovenskih Konjicah.Igor Tratnik je bil v prvem delu sezone v dresu Zlatoroga odličen. Je eden izmed ključnih členov moštva trenerja Aleša Pipana. nerja Boštjana Kuharja. Do- mača zasedba je pred zadnjo četrtino vodila za štiri točke. »Ekipa Portoroža je navkljub slabi situaciji v klubu poka- zala srčnost in borbenost. Mi smo tako kot proti preo-stalim ekipam z dna prven- stvene lestvice odigrali kata - strofalno in podcenjevalno, brez energije. Vseeno smo z nekaj izkušnjami in sreče tekmo obrnili v našo korist,« je po srečanju dejal Boštjan Kuhar. V dresu Hopsov sta Dejan Ćup in Jakob Čebašek dosegla po 14 točk. Polzelani bodo jutri v domači dvora - ni gostili domžalski Helios Suns.Pomembne točke Moštvo Term Olimia je v Šentjurju prišlo do zelo pomembne zmage. Slednja ogromno šteje za ligo za prvaka, kamor bodo ekipe prenesle točke iz medse - bojnih tekem v prvem delu sezone. Gostje iz Podčetrt- ka so si pomembno pred- nost priigrali že v uvodni četrtini, ki pa je do konca srečanja niso izpustili iz rok. Tajfun je po dveh dveh porazih vknjižil še tretjega, Podčetrtčani pa so zmaga - li na drugem zaporednem gostovanju. »Podčetrtek je prišel do zaslužene zmage. Za uspeh smo igrali prema- lo agresivno in se prepozno zbudili. Čestitam gostom za zmago,« je po porazu kratko dejal domači trener Jurica Golemac. Gostujoči Andrej Žakelj je pristavil: »Čestitam igralcem za zma- go. Pokazali so pravi pri - stop, se držali dogovorov in igrali pametno. Na koncu smo imeli padec v igri, ki je bil posledica manjše menja - ve igralcev. Vseeno mislim, da smo bili celotno srečanje boljši v vseh elementih in zasluženo zmagali.« Tajfun bo jutri gostoval pri Portoro- žu, Terme Olimia bodo dan kasneje igrale v Škofji Loki. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Jaka Brilej Nuša Hercog Enajst medalj Gregor Krajnc se je razveselil naziva Naj športnik Občine Šentjur.Pred košarkarji zadnja dva kroga 19 Št. 10, 9. marec 2017 ŠPORT Velenjski nogometaši so presenetili z zmago sredi Ljubljane proti Olimpiji. Za zmagoslavje s 4:2 je dva gola dosegel naj- boljši strelec državnega prvenstva Domi- nik Glavina, po enkrat sta bila uspešna Mitja Lotrič in John Mary. Rudar se je razveselil sedme prvenstvene zmage ob osmih neodločenih rezultatih in osmih porazih. Velenjsko moštvo za četrtim mesto, ki pelje v kvalifikacije za ligo Europa, zaostaja le za dve točki. Pogovarjali smo se z Rudarjevim veznim igralcem Damjanom Trifkovičem. V Ljubljani vam je uspela odlična tekma. Kako bi strnili misli po veliki zmagi proti državnim prvakom? Glede na to, kakšna je bila prva tekma pro - ti Domžalam, ko nismo dobro odigrali, pa na koncu remizirali, je bilo tokrat povsem dru-gače. Odigrali smo dobro tekmo, izkoristili priložnosti in na koncu zasluženo zmagali. Imeli smo številne priložnosti, ko bi lahko še izdatneje zmagali, a smo zadovoljni. Proti Olimpiji ste odigrali razigrano, predvsem pa ste bili strelsko učinkoviti. Kako je zmagati sredi Ljubljane? Ti občutki so res enkratni. Lahko rečem, da nam Olimpija v letošnji sezoni zelo »leži«. Dvakrat smo jo premagali, enkrat igrali ne- odločeno. Vedno je lepo igrati v Stožicah. Tokrat je bilo sploh nekaj posebnega, ko se je zbralo skoraj pet tisoč gledalcev. Super je bilo. Na koncu je bila zmaga še toliko slajša. V spomladanski del sezone ste krenili s točko proti Domžalam, nadaljevali pa tako, da ste dosegli tri točke proti Olimpiji. Ste pričakovali takšen uvod? Ne, nikakor ne. Omenjeni ekipi se borita za sam vrh lestvice, zato je izkupiček štirih točk odličen. Takšnega izkupička nismo pri - čakovali, a vidi se, da smo med pripravami dobro trenirali. Lahko rečem, da so štiri toč- ke povsem zaslužene, zdaj je treba dobro nadaljevati. Bo po dobrem začetku v prihodnje ne - koliko lažje? Luka Janežič je bil v kvalifikacijah evropskega atletskega dvoranskega pr - venstva v Beogradu v teku na 400 metrov diskvalifi- ciran. Član celjskega Kla - divarja je v zadnji skupini zasedel drugo mesto in se sprva zanesljivo po mestih ter s tretjim skupnim izi - dom uvrstil v popoldanski polfinale. Vendar so nekaj minut po teku na uradnem seznamu rezultatov ob njegovem imenu izpisali diskvalifikacijo z obrazlo - žitvijo, da je med tekom prestopil v sosednjo progo. Druga članica celjskega Kladivarja na EP v Beogra - du Maruša Černjul si je v kvalifikacijah skoka v viši - no delila deveto mesto in se z 1,86 metra ni uvrstila v finale. Izpad Černjulove ni bil tako šokanten, kot je bil Janežičev, saj je resnično zelo dobro odtekel in potrdil, da je prav on tisti, ki bi lahko postregel z vidno uvrstitvijo. »Porušen svet« Janežičev trener Rok Pre- danič je po nesrečnem dogod - ku dejal, da se bo slovenska reprezentanca na odločitev pritožila, vendar se po ogle - du videoposnetka in pogovo- ru s pritožbeno komisijo za ta korak ni odločila. Posnetek je jasno pokazal, da je Janežič s celo nogo stopil na črto pro- ge. »Žal mi je, a tako pač je. Boli tudi to, da sem bil med kandidati za odličja, in je zato vse skupaj še težje. Bila je mo -žnost za stopničke, a zdaj tega ni več,« je razočarano dejal Luka Janežič, ki je bil sicer zaradi podobnega vzroka dis - kvalificiran v polfinalu svetov - nega dvoranskega prvenstva v Portlandu, vendar se takrat ni toliko obremenjeval, saj se tako ali tako ne bi uvrstil v finale. S tokratnim tekom je jasno pokazal, da ima lepe možnosti za uvrstitev v sam vrh. V peti in zadnji kvalifika- cijski skupini, v kateri je slavil Danec Benjamin Lobo Vedel, je bil takoj za njim, na drugem mestu. Živčen začetek Na začetku teka je Janežič dobil rumeni karton, potem ko je »trznil« pred štartom. »Cela tekma je bila nervo - zna. Pri ponovljenem štartu sem pazil, da ne bi spet na - pravil napake, in sem začel precej počasneje. Ko potem po takšni poti prideš naprej v naslednji krog tekmovanja, a pozneje izveš, da si bil dis- kvalificiran, zelo boli. Zago - tovo se mi je za nekaj časa porušil svet,« je še iskreno dejal razočaran Luka Janežič, finalist lanskega EP v Amster - damu in polfinalist olimpij - skih iger v Braziliji. Zatem je podrobno pokomentiral tek: »Moj cilj je bil, da čim prej pridem na prvo mesto in se izognem prerivanju. Toda to mi ni najbolje uspelo, ker je bil tek zelo hiter. Pred prav nobeno tekmo do zdaj še nisem bil tako živčen in tudi zato sem trznil na štartu. Vse skupaj se je začelo že večer pred tekom, ko smo dobili štartne liste. Pritožili smo se Španci, Čehi in mi, ker smo bili vsi najboljši po letošnjih izidih na najslabših progah. To so potem spremenili.« Ta- koj po teku je že razmišljal, kako se bo regeneriral, odpo - čil pred nadaljevanjem EP. V enem dnevu sta ga čakala dva zahtevna teka, a se potem to na žalost ni zgodilo. MITJA KNEZ Foto: SHERPAV 1. slovenski nogometni ligi je bil konec tedna na sporedu 23. krog, ki je bil uspešen tako za nogometa - še Celja kot tudi Rudarja. Celjani so z 1:0 pred doma- čimi gledalci premagali Ra- domlje, medtem ko so Ve - lenjčani prišli do odmevne zmage v Ljubljani. Olimpijo so premagali s 4:2. Celjsko moštvo je na četr - tem mestu lestvice (31 točk), enako število točk imata Go-rica in Koper, Rudar jih je na triindvajsetih tekmah vpisal 29. To pomeni, da se bodo za četrto mesto, ki pelje v kvalifikacije za ligo Europa, potegovale štiri ekipe. Vzdržali nalet Dalibor Volaš je edini gol v celjski Areni, kjer se je tokrat zbralo le približno 300 gledalcev, dosegel v 62. minuti. Celjani niso blesteli. Na trenutke se je zdelo, da bi lahko varovanci trener - ja Igorja Jovičevića razvili dobro predstavo, a jim to nikakor ni uspelo. Proti za- dnjeuvrščenim Radomljam je bilo »mučenje« precejšnje. Radomlje so imele ob koncu srečanja tri imenitne prilo - Velenjčani osvojili Stožice Celjani s težavo čez Radomlje žnosti za izenačenje, ven - dar so ostale neizkoriščene. »Radomlje so prikazale igro, ki nam je otežila vse taktične možnosti, ki smo jih pripra- vljali med tednom. Čeprav je bilo od začetka tekme vi- dno, da imamo žogo več v nogah oziroma premoč, si nismo ustvarili konkretnih priložnosti, čeprav smo imeli pobudo in posest,« je iskre- no dejal trener Celja Igor Jovičević. Nato je pristavil: »Tekma je imela velik vložek, ker je bila v očeh javnosti lahka za Celje. Marsikdo je mislil, da bo to lahko delo, da ne bo potreben maksi - malen napor oziroma trud. Igralci so na prvi tekmi v Ko - pru delovali bolj poletno kot danes. V vsakem primeru so bile pozitivne stvari, že prej bi lahko tekmo odločili, če bi izkoristili svoje priložnosti. Bolj kot je šlo proti koncu, več je bilo prekinitev, večja je bila nervoza in tu je imel nasprotnik priložnosti za izenačenje, kar bi bil za nas velik udarec.« Krčani nočna mora Celja Tudi Luka Belić je pouda- ril, da ni bilo lahko. »Tekma je bila zelo težka. Najpomemb- neje je, da smo osvojili vse tri točke. Pride utrujenost, vodiš za gol in najpomembneje je, da rezultat ohraniš. Pritisnili so na nas, a smo zdržali in se na koncu veselili zmage. Ver - jamem, da nam bo dala do- datno samozavest v boju za četrto mesto, ki je naš glavni cilj.« Pred Celjani je zdaj izje- mno zahtevno gostovanje. V nedeljo bo sledila pot v Krško, ki je nočna mora celjskega prvoligaša. Na dosedanjih še - stih tekmah Celjani še nimajo zmage proti Krčanom. Slednji so zabeležili štiri zmage, ob tem se je dvakrat končalo z delitvijo točk. Verjeli ali ne, rumeno-modri proti Krške - mu v državnem prvenstvu sploh še niso dosegli gola, Krčani pa so jih za piko na i v letošnji sezoni izločili še iz pokalnega tekmovanja. »Tek -mo z Radomljami je potrebno takoj pozabiti in se pripraviti na Krško. Imamo dovolj časa za pripravo na ekipo, proti kateri na šestih tekmah ni- smo zadeli. To je velik izziv za nas in gremo po zmago v Krško,« je jasno povedal trener Igor Jovičević. Krško bo sicer zelo oslabljeno, saj bo manjkal eden najboljših slovenskih branilcev Mar - ko Krajcer, nekdanji član Celja, ki ima po tekmi proti Aluminiju nalomljena rebra. Nedeljski obračun se bo začel ob 15. uri. MITJA KNEZ Foto: GrupA1. SNL, 23. krog: Celje – Radomlje 1:0 (0:0); Volaš (62), Olimpija – Rudar 2:4 (0:1); Cretu (77), Benko (91- 11m); Glavina (37, 89), Lo- trič (53), Mary (61), Gorica – Maribor 2:4 (1:2), Domžale – Koper 0:1 (0:1), Aluminij – Krško 1:1 (0:1). Dominik Glavina (v zeleno-črnem dresu) je proti Olimpiji dosegel dva gola. S skupno trinajstimi je prvi strelec državnega prvenstva. Damjan TrifkovičTrifkovič: »Cilj je Evropa« Sproščeno v prihodnje ne bo. Je pa nedvo - mno lažje, ko dobro odpreš drugi del sezone. Zdaj prihajajo tekme, ki so za nas zelo po- membne. Z našimi direktnimi konkurenti. Moramo ostati zbrani. Zmaga in neodločen rezultat sta dober obet za naprej. Večkrat ste že omenili, da želite v novi sezoni zaigrati v Evropi. Ja, to si zelo želimo, saj je naš cilj, da bi na koncu osvojili četrto mesto. A sezona bo še dolga, še veliko tekem je pred nami in marsikaj se še lahko zgodi. Upam, da bomo ohranili to formo, ki smo jo prikazali na pr - vih dveh tekmah. Pred vami je nova domača tekma. V so- boto boste Ob jezeru gostili Gorico. Kakšna so pričakovanja? Tudi proti Gorici gremo na zmago, nič ne bomo spreminjali. Nekako nam na domačem igrišču še ne steče, a čas je, da se tudi to spre - meni. Upam na zmago in močno podporo naših privržencev. MITJA KNEZ, foto: NK RUDARJanežiča zaustavil prestop Luka Janežič je imel na EP v Beo- gradu precej smole, saj je odlično odtekel, vendar pa stopil na črto pro- ge, kar je pomenilo diskvalifikacijo.Pred košarkarji zadnja dva kroga 20 Št. 10, 9. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE FRANCA VRBOVŠKA (16. 9. 1924 – 23. 9. 1996) in ANTONIJO VRBOVŠEK (1. 6. 1927 – 26. 10. 2000) in ženo ANTONIJO GUNZEK (28. 6. 1954 – 8. 3. 2002) iz Male Breze 11, Šentrupert Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo očetovo šli. V SPOMIN na draga starša Preteklo je nekaj let žalostnega spomina na naše najdražje, s katerimi smo delili dobre in slabe dni življenja. Hvala vsem, ki postojite ob njihovih grobovih, prižgete kakšno svečko in jim s cvetjem polepšate njihov poslednji dom. Žalujoči vsi njihovi L 36 KRAJEVNA SKUPNOST REČICA PRI LAŠKEM odda v najem gostinski obrat v prostorih Sindikalnega doma v Hudi Jami. Informacije po telefonu 041 794-006MOTORNA VOZILA PRODAM CITROEN C 4 picasso 1,6 tdi, modre barve, letnik 2008, prevoženih 210.000 km, lastnica štiri leta, prodam za 4.800 EUR. Telefon 031 375-646. 390 VW golf 3, prevoženih 119.000 km, za rezervne dele (motor, pokrov motorja, vrata, luči in vse ostalo razen karose- rije) prodam. Telefon 070 556-321, Tona. 387 MOTORNO kolo Honda 125 čbr, pre- voženih 2.700 km, registracija do 7. 7. 2017, lepo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 707- 365, Tona. 387 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od - stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naroč - niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC DAEWOO nexia gl, letnik 1997, vozen, ne- registriran, prodam za rezervne dele. Telefon 041 834-925. 401 ODLIČNO ohranjen terenski avto Hyun- dai tuscon, letnik 2006, prvi lastnik, avto je nepoškodovan, vsi ključni deli zamenjani, avtomatski preklop na štiri- kolesni pogon, sicer vozi kot limuzina, komfortna oprema, prodam za 4.500 EUR. Telefon 041 388-738. 409 ŠKODO felicio, letnik 1999, dobro ohra- njeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 248-025. 425 STROJI PRODAM OBNOVLJEN šrotar za koruzo prodam za 100 EUR. Telefon 031 611-745. 411ČELNI nakladalec za traktor Universal, hidravlični dvig za Sip spider 350 ter vile za bale, enojne in dvojne, prodam. Telefon 041 999-910. p TRAKTORSKO kosilnico Laverda, širina 165, s kardanom, in dve rezervni kosi prodam za 300 EUR. Telefon 040 241- 355. 391 TRAKTOR Valpadana 4x4, 22 KM, traktor Steyr 430, letnik 1974, ljubiteljsko ge-neralno obnovljen in frezo za traktor Tomo Vinkovič ugodno prodam. Telefon 041 645-898. 390 OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič 420 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 285-424. 436 SAMOSTOJNI mizarski reskar in »klepico« za klepanje kose prodam. Telefon 040 856-911. 438 KOSILNICO Bcs al 480, Acme motor, z novim grebenom 127 in cilinder Standard, z batom in ventili, ugodno prodam. Telefon 041 866-612. 458 POSEST PRODAM HIŠO v centru Laškega, tloris 100 m², par - cela 360 m², generalno obnovljena, nova streha, okna, vrata, estrihi, cen-tralna, vodovod, kanalizacija, fasada Demit, 12 cm, kopalnica, kuhinja, spal- nica, ugodno prodam. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 645-898. 390 V CELJU na Bregu prodam ali oddam v najem gostilno s staro tradicijo. Telefon 041 650-737. 439 CELJE. Prodamo enostanostanovanjsko moderno zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 443ODDAM MANJŠI gostinski lokal v Celju oddamo, prodamo. Telefon 041 785-395. 449 ZAMENJAM DVE hiši na parceli, veliki 830 m², z vsemi priključki, 12 km iz Celja zamenjam za dvosobno stanovanje v Celju. Zaželeno pritličje ali 1. nadstropje. Telefon 031 265-855. 414 STANOVANJE KUPIM ENO- do dvosobno stanovanje v Celju ali okolici, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 866- 822. 451 DVOSOBNO stanovanje z balkonom, pri- tličje ali 1. nadstropje, lahko manjše, kupim. Telefon 040 290-220. 419 ODDAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje v pritličju v Vojkovi ulici v Celju oddam. Telefon (03) 5414-209, 041 213-601. 360 V CELJU oddam opremljeno dvosobno sta- novanje in sobo za eno osebo. Vhod posebej. Telefon 041 650-737. 377 V BLIŽINI Celja, 3 km od mesta, oddam dvosobno stanovanje s posebnim vho- dom. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 707-365, Tona. 387 GARAŽA ODDAM GARAŽO oddam v najem v Plavi laguni na Ljubljanski cesti. Garaža ima ele- ktriko, vodo, nadstrešek. Primerna je za manjše skladišče. Telefon 041 687-377. 388 GARAŽO oddam v najem v garažni hiši v Žalcu. Telefon 040 333-055. 417 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK za centralno ogrevanje, dolžina štedilnika 120 cm, desni priklop na di- mnik, stranski, ima vgrajen nov grelec (kotel), po obnovi še ni bil zakurjen, prodam. Telefon 041 243-089. 361 ŠEST miz za gostinstvo (rabljene stole po- darim) ugodno prodam. Telefon 040 495-135. 419 DVE 2,2 metra visoki garderobni omari (mahagoni), širine 2 m in 1 m, zelo ugodno prodamo. Telefon 051 222- 956. 444 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p ZAJCA nemškega orjaka, samca, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 394 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244. pNESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, težke od 110 do 140 kg, mesni tip, ugodno prodamo. Možna tudi do-stava. Telefon 041 455-732. 291 MLADIČKE pasme veliki švicarski plan- šarski pes prodam. Rezervacije po telefonu 051 629-605. 365 ŠTIRI zajce za zakol ali nadaljnjo rejo, pri- bližno 2 kg, 10 EUR/zajec, prodam. Telefon 041 951-527. 396 KRAVO simentalko, težko 600 kg, prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 070 714-569. 398 TELIČKO simentalko, težko približno 210 kg, staro pet tednov, prodam. Telefon 041 210-105. 416 TELICO, čb, brejo osem mesecev, prodam. Telefon 031 397-583. 415 PUJSKE, težke od 40 do 70 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 420 DVE breji telici, pasma simentalka ls, stari 6 in 7 mesecev, 600 in 640kg, prodam. Telefon 051 425-851. 431 TELIČKO limuzin, staro 15 mesecev, eko reja, vajena paše, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588. 429 ZAJCE za nadaljnjo rejo ali zakol proda- mo. Cena pa dogovoru. Telefon 031 384-429. 430 OSLIČKA sive pasme, starega 11 mesecev, prodam. Telefon 041 274-320. L 35 TELICO simentalko za zakol, težko 550 kg, krmljeno samo s suho krmo, prodam. Telefon (03) 5798-303. 445 VISOKO breje pašne telice, čb in ls, pro- dam ali menjam za kravo, telico, bika za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. 450 DEVET mesecev breji kravo in telico pro- dam. Cena po dogovoru. Telefon 041 814-332. 452 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Informacije po telefonu 041 318-144. 126KRAVO simentalko, s teletom, prva teli- tev, že »prepuščeno«, prodam. Telefon (03) 5740-616. 459 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 544-268. 457 TELIČKE simentalke in črno-bele, težke od 120 do 280 kg, prodam. Telefon 031 447-195. 456 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p JALOVE krave nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, belo, polsuho, kakovostno, ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 347 OKROGLE bale sena, prva košnja in sila- žne bale, druga košnja, okolica Celja, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 552-143. 368 SENO, otavo, eno nakladalko in vino, iza- bela, jurka, ugodno prodam. Telefon 070 272-659. 369 DOMAČO, na zraku sušeno koruzo pro- dam. Telefon 041 271-038. 382 SENO v kockah prodam. Telefon 031 207- 444. 410 SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 317-714. 428 SLADKO seno in otavo v kockah prodam. Telefon 041 573-380. 433 SLADKO seno, tri nakladalke, prodam. Telefon 031 733-965. 434 VINO, belo, mešano, zelo kakovostno, prodamo po 1 EUR in dostavimo tudi na dom. Telefon 041 211-883. 406SENO, otavo in pšenično slamo v okroglih balah prodamo na kmetiji Zorko, Bab-no 19 b, Celje, telefon 041 741-028. 442 BELO mešano vino prodam. Cena po do- govoru. Telefon (03) 5805-330. 462 OSTALO PRODAM SUHA bukova in gabrova drva ter seno in slamo v kockah prodam. Informacije po telefonu 051 251-123. 402 SLOVENSKA bukova drva na paletah (1 x 1 x 1,8 m) prodamo. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200. p VARILNI aparat, 250 amperov in šrotar z motorjem prodam. Telefon 781-0560. 405 KOSTANJEVE kole za pašnik, »prekle« za fižol, orehe in bikca pasme šarole, sta- rega 3 mesece, prodam. Telefon 070 744-487. p SUHE smrekove plohe, primerni so za mizarska dela, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 520-588. 429 DVOJNA lesena vhodna vrata, ki se odpi- rajo v levo, prodam. Prva so dvokrilna (glavno krilo 80 x 200 cm, majhno krilo 44 x 200 cm), druga so enokril-na (94 x 200 cm). Cena pa dogovoru. Telefon 040 627-119. 432 METRSKA bukova drva prodam. Informa- cije po telefonu 041 318-144. 126 1.000-litrsko cisterno na paletnem pod- stavku prodam. Telefon 041 663-137. 453 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, belo in rdeče vino, po 1 EUR, in suha bukova drva prodam. Telefon 070 667-374. Š 117 KUPIM LES na štoru ali ob cesti kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 366 BREZOVA debla kupim. Telefon 041 600- 832. 408 ZMENKI ŽELIM spoznati iskrenega prijatelja. Sem 67-letna vdova in želim spoznati prija- telja istih let. Telefon 041 537-906, po 19. uri. Š 118 21 Št. 10, 9. marec 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA 17. februarja nas je po dolgi in hudi bolezni v 66. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in svak IVAN BORNŠEK s Stranic 3, Stranice Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala za vsak stisk roke in tolažbo. Iskrena hvala za podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala njegovemu prijatelju in sošolcu gospodu Dušanu Korošcu za poslovilni govor, gospodu župniku Petru Leskovarju za mašo in pogrebni obred, cerkve- nim pevcem za odpete žalostinke in gospodu Rudiju za odigrano Tišino. Zahvala podjetjema Petrol OEM Celje – Maribor in prevozi Marjan Lipovšek. Zahvala tudi ZD Slovenske Konjice, dr. Marjanu Bergincu, patronažnima sestrama Jožici in Silvi in reševalni službi za prevoz v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. 397 ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga JULIJANA POLANC iz Reke pri Laškem (15. 2. 1927 – 22. 2. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate- ljem in znancem za izražena ustna sožalja, stiske rok ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospe Darinki Končina za napisan poslovilni govor, pevkam za od-peti žalostinki, trobentaču za odigrano pesem, vsem sosedom za nudeno pomoč in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci, vnuki, pravnuki in prapravnuki L 34 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN VLADIMIR VRTOVEC (18. 12. 1947 – 11. 3. 2012) Nada, Damjana, Petra, Sigi 407 Umrl je naš sodelavec HINKO ZUPANC dipl. inž. str. zaposlen kot inženir tehničnih strok v službi investicij Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil oče in dedi JERNEJ DOBROTINŠEK iz Zatišja 3 v Celju (31. 8. 1949 – 20. 2. 2017) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala vsem gasilcem, še posebej PGD Lju - bečna, pevcem Moškega pevskega zbora Ljubečna ter vsem, ki so se od njega poslovili na njegovi zadnji poti. Ohranjajte ga v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi 435 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega DRAGA ZAKOVŠKA iz Prekorij 55 (27. 3. 1944 – 13. 2. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Prekorij, Vinku in Greti iz Jarmovca ter prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjene sveče, cvetje in svete maše ter za izraze iskrenega sožalja. Hvala gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Veking. Žalujoči vsi njegovi 441 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, dedija in brata IVANA RAJNIŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki so darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 438 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 72. letu je končal svojo življenjsko pot dragi mož, oče, tast, dedi, brat in stric MARJAN ARZENŠEK iz Podgrada pri Šentjurju (20. 11. 1945 – 17. 2. 2017) Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pri - jateljem in znancem za pomoč in besede tolažbe ter darovane svete maše in sveče. Posebna zahvala zdrav - niku Goranu Šiljegu in patronažnim sestram iz ZD Šentjur za dolgoletno pomoč in oskrbo v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, po- grebni službi Zagajšek in govorniku Mirku Čandru. Hvala vsem, ki ste Marjana spoštovali in imeli radi ter ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi za - dnji poti. Žalujoči: žena Viktorija, hčerka Barbara z možem Štefanom, vnuka Gabrijel in Aleksander ter ostalo sorodstvo 448 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA V 72. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil dragi mož, ati in dedi STANKO KOVAČ iz Šentjanža nad Štorami 9 (24. 7. 1945 – 9. 2. 2017) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro - dnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, pomoč, sveče, svete maše, be - sede tolažbe in tople stiske rok. Hvala pogrebnemu zavodu Zagajšek, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem skupine Eros, trobentaču za odigrano Tišino in gospe Zdenki za poslovilne besede. Žalujoči: žena Jožica ter sin Matjaž in hčerka Mojca z družinama 461 RAZNO IŠČEM strokovnjaka za popravilo staro- dobnika znamke Ford T, letnik 1926. Za pošteno opravljeno delo dobro plačam. Dogovor po telefonu 051 647-077. 364 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za central- no ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 381IŠČEM soplesalko, starejšo. Telefon 040 306-497. 393 ZAPOSLITEV SAMOSTOJNEMU monterju PVC-stavbne- ga pohištva nudimo redno zaposlitev. Valmont, s. p., Radoblje 14 e, Laško, telefon 041 588-069. n IŠČEM delo čistilke. Okolica Celja. Sem zelo pridna. Telefon 051 325-474. 374IŠČEMO osebo z izkušnjami za delo v sti- mulativnem kolektivu mladih v baru Pišek na Lopati 17 v Celju. Zainteresi- rani, pokličite telefonsko številko 041 945-118. p KOZOVINC, d. o. o. – proizvodnja krovsko- -kleparskih izdelkov, zaposli vodjo trgovine v Velenju in osebo za delo v proizvodnji v Škofji vasi. Prošnje pošljite na naslov: kozovinc@siol.net. 455 22 Št. 10, 9. marec 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. ED SHEERAN - SHAPE OF YOU (6) 2. DEPECHE MODE - WHERE’S THE REVOLUTION (3) 3. LIFE OF DILLON - SEX FOR BREAKFAST (4) 4. KATY PERRY - CHAINED TO THE RHYTHM (2) 5. JAMIROQUAI – AUTOMATON (4) 6. CHAINSMOKERS – PARIS (5) 7. MEGHAN TRAINOR - I’M A LADY (1) 8. TOKIO HOTEL - WHAT IF (3) 9. JAMES BLUNT - LOVE ME BETTER (2) 10. LINKIN PARK - HEAVY (1) DOMAČA LESTVICA 1. NEISHA - MARILYN MONROE (3) 2. NINA PUŠLAR FEAT. JAN PLESTENJAK - TEBE IMAM (5) 3. SWEETSOLOGY - POIŠČI NAVDIH (5) 4. BOHEM - BALADA O NJEJ (4) 5. OMAR NABER - ON MY WAY (1) 6. CLEMENS - TOK TI SEDE (2) 7. NIKA ZORJAN – FSE (1) 8. FLIRRT – KRISTINA (4) 9. PETER LOVŠIN IN BIG FOOT MAMA - TI LAHKO (3) 10. PLIŠ – RAJ (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: KYGO & SELENA GOMEZ - IT AIN’T MECALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS - SLIDE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: RAIVEN - ZAŽARIM BQL - HEART OF GOLD Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Euro kvintet: Lisička 2. Pvaninski abuhi: Sedem pegic 3. Viharnik: Na Primoža 4. Zvita feltna: Ljubice 5. Novi spomini: V dobrem in slabem DOGODK IMED 9 . 3. in 1 7. 3. 2017 PONEDELJEK, 13. marec, ob 17.uri SREDA, 15. marec, ob 17. uriKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava Èarobna VililandijaV izvedbi društva Miškino gledališèe PONEDELJEK, 13. marec, ob 17.30LEVSTIKOVA DVORANAS kolesom do GrèijePredava Manca ÈuježÈETRTEK, 9. marec, ob 17. uri foto: Rajko Vodišek NE SPREGLEJTE!KNJIŽNICA VOJNIKPravljiène dogodivšèines pravljièarkoÈETRTEK, 9. marec, ob 10. uri ÈETRTEK, 16. marec, ob 17. uri AVLA KNJIŽNICERazstava o Johannu Gabrielu Seidluna ogled do 30. aprila 2017ÈETRTEK, 16. marec, ob 10. uriKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starostiKNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKUPravljièna ura za najmlajšeza otroke do 3. leta starosti GLASBA FILMPomen vzgoje za zdravje otrok in odraslihPredava dr. Slobodan Vujasinoviè LEVSTIKOVA DVORANAŽivljenje in delo Johanna Gabriela SeidlaPredava zgodovinarka Alenka Hren MedvedPETEK, 17. marec, ob 17. 30GLASBA FILMAli lahko danes sploh še kaj poènemo s filozofijo?Razsvetljenstvo: med vizijo in utopijoPredava mag. Tatjana RozmanČETRTEK, 9. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 10. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutra-nja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poro-Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Pred- stavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do- poldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbi- ramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in od-mevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (sloven- ska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tina Gorenjak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 14. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljube- zni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo-diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, po- novitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 15. marec 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Ce- lje, 10.00 Novice, 10.15 Ku- hajmo skupaj, 11.15 Zele- ni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)čilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od pet- ka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novi- ce, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo go- stoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Ra-dio Slovenske gorice) SOBOTA, 11. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novi- ce, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, po- novitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te-dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske go-rice) NEDELJA, 12. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutra- nja kronika RaSlo, 8.00 Po- ročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofo- nom, Tina Gorenjak, 11.15 Tedenski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 13. marec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Kulturne prireditve ČETRTEK, 9. 3. 9.00 OŠ Dobrna – Mala dvorana Kulturnega doma Lutkarije in vragolije območno srečanje lutkovnih skupin 12.30 Dom kulture Velenje Balcan dance Project Vol. 2mednarodni plesni projekt s predstavama koreografov Igorja Kirova in Aleksandra Saše IlićaSpored od 9. 3. do 15. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Bostonski heroji – drama, triler od četrtka do srede: 18.15, 20.30 Dežela La La – muzikal, kome- dijapetek, sobota: 22.35John Wick 2 – akcijski, triler četrtek, petek, nedelja, ponede- ljek, torek, sreda: 16.50, 20.50sobota: 20.50 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijskičetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 17.40, 20.00 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.00 Lego Batman fi lm – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.20sobota, nedelja: 13.50, 16.20Lego Batman fi lm – animirani, sinh., 3D sobota, nedelja: 14.30 Lev: Dolga pot domov – biograf- ski, drama od četrtka do srede: 18.10 Logan: Wolverine – akcijski, fantazijskičetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 18.00, 20.40 petek, sobota: 18.00, 20.40, 22.30 Maša in Medved – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.25, 16.50 sobota, nedelja: 14.00, 15.25, 16.50Mesečina – drama od četrtka do srede: 15.40, 20.20 Petdeset odtenkov teme – dra-ma, erotičničetrtek, petek, nedelja, ponede- ljek, torek, sreda: 17.50, 20.10, 21.10sobota: 17.50, 20.10, 22.15Pr' Hostar – kmedija, satiraod četrtka do srede: 16.40 Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.10, 15.00, 16.00Traviata – operasobota: 18.55Udari kot dedec – komedija četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 18.30sobota, nedelja: 13.40, 18.30 Vrabček Richard – animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.10sobota, nedelja: 14.20, 16.10Zapoj – animirani, sinh.od četrtka do srede: 15.30 Zona Zamfi rova 2 – drama četrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 19.10sobota: 16.50 ČETRTEK 19.00 Jaz, Daniel Blake – drama PETEK 18.00 Neruda – drama19.30 Anina provizija – drama; premiera in pogovorSOBOTA18.00 Neruda – drama 20.00 Jaz, Daniel Blake – drama NEDELJA 19.00 Jaz, Daniel Blake – drama 20.00 Lev: Dolga pot domov – biografski, dramaTOREK19.00 Neruda – dramaSREDA 19.00 Ministrstvo ljubezni – ko- mična drama PETEK 18.00 Maša in medved – animi-rana avantura, sinh.18.30 Povedka o jezeru – doku-mentarna avantura, sinh.19.15 Logan: Wolverine – akcij- ski, fantazijski 20.00 Zona Zamfi rova 2 – dra- ma 21.35 Anina provizija – triler, kriminalka 21.45 Petdeset odtenkov teme – romantična drama SOBOTA 18.00 Maša in medved – animi- rana avantura, sinh. 18.30 Povedka o jezeru – doku-mentarna avantura, sinh. 19.15 T2: Trainspotting – komič- na drama 20.00 Anina provizija – triler, kriminalka21.30 Logan: Wolverine – akcij- ski, fantazijskiNEDELJA 16.00 Maša in medved – animi- rana avantura, sinh. 17.30 Povedka o jezeru – doku- mentarna avantura, sinh. 18.00 T2: Trainspotting – ko- mična drama 19.00 Zona Zamfi rova 2 – drama 20.15 Prihod – drama, trilerPONEDELJEK17.30 Logan: Wolverine – akcij- ski, fantazijski 20.00 Lev: Dolga pot domov – drama16.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Igrajmo se gledališče območno srečanje otroških gledaliških skupin 18.00 Kulturni dom Šoštanj Z igro in plesom v pomladobmočno srečanje otroških folklornih skupin Šaleške in Zgornje Savinjske doline 19.00 Knjižnica Laško Vstanimo v suženjstvo zakleti! predavanje in predstavitev knjige dr. Karla Gržana 19.00 Galerija Velenje Zmago Lenárdič: »Don´t think art! / Ne misli: Umetnost!odprtje razstave 19.30 SLG Celje CJ Johnson: Pasji dnevnik – CuckiMestno gledališče Ptuj; Dnevi komedije 19.30 Kinodvorana Kozje Striptiz monokomedija z Matjažem Javšnikom 20.30 Max klub Velenje Ana Bezjak, 'Round about Monkkoncert; Max klub jazz festival PETEK, 10. 3. 8.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Igrajmo se gledališče območno srečanje otroških gledaliških skupin 23 Št. 10, 9. marec 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si16.00 Vrtni center Cerovec Rogaška Slatina Gregorjevo odprtje razstave likovnih del članov Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; ob dnevu žena in materinskem dnevu 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Slovenski strip 2003–2016 odprtje pregledne razstave 19.00 Celjska kulturnica Smeškov petkov večer za odrasle in odprtje razstave likovnih del slikarke Slavice Biderman 19.00 Dom krajanov Virštanj Proslava ob dnevu ženakulturni program otrok 19.30 SLG Celje Emil Filipčič; Marko Derganc: ButnskalaPG Kranj in SMG; Dnevi komedije 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Pašjon komedija Gledališča Koper in SNG Nova Gorica; za abonma in izven 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jonas komedija za izven: Špas teater 20.00 eMCe plac Velenje Špela Senica: Primum unum odprtje razstave SOBOTA, 11. 3. 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje 20. obletnica Plesne šole Spinplesna predstava plesalcev Plesne šole Spin s posebnim gostom Isaacom Palmo 18.00 Gasilski dom Loka pri Žusmu Fantje z Žusma koncert ob 15. obletnici in predstavitev prve zgoščenke 18.00 Hmeljarski dom Petrovče Območno srečanje folklornih skupin 19.00 Kulturni dom Vojnik Prilika o izgubljenem sinukomedija 19.30 SLG Celje Rok Vilčnik Rokgre: TarzanSNG Drama Ljubljana; Dnevi komedije 19.30 SLG Celje Henrik Ibsen: Nora ali hiša za lutke izven abonmaja; Spomladanski gledališki trojček NEDELJA, 12. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjskijavno vodstvo po razstavi 15.00 in 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Tone Partljič: Čaj za dve komedija v izvedbi KUD Veseli oder iz Ptuja16.00 Dom sv. Jožefa Celje Revija pevskih zborov koncert iz sklopa Glasba na hribu 19.30 Plesni forum Celje Štirje tenorji koncert PONEDELJEK, 13. 3. 19.30 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Trio flavt pod vodstvom Luke Železnikaglasbeni večer 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudežna terapija MGK; komedija za ponedeljkov abonma in izven 19.30 Dom kulture Velenje Matilda, počak!komedija Špas teatra TOREK, 14. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi 2017 območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkestersolistka: Liza Hawlina Prešiček; koncert; abonma CGO in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudežna terapija komedija za ponedeljkov abonma in izven SREDA, 15. 3. 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Čarobna Vililandija gledališka predstava v izvedbi Društva Miškino gledališče 18.00 Likovni salon Celje Portreti sodobne slovenske literature (1991–2016) odprtje razstave Tihomirja Pinterja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pogovor z Olgo Kabalin, potomko znane Kukčeve družine iz Žalcaz gostjo se bo pogovarjal Ivan Janez Domitrović 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Smiljan Rozman odprtje razstave ob 90-letnici rojstva in 10-letnici smrti priljubljenega pisatelja 19.00 Celjski mladinski center Dane Zajc: Jagababapremiera gledališkega projekta v izvedbi Gimnazije Celje – Center Ostale prireditve ČETRTEK, 9. 3. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko še sploh kaj počnemo s filozofijo?predava: mag. Tatjana Rozman17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljiceposlušanje pravljice in ustvarjanje na temo za najmlajše 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Krščansko oznanilo o družinipredavatelj: upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek 19.19 Mestna knjižnica Velenje Patagonija – dežela na koncu svetapotopisno predavanje Marinke Dretnik 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambla Mladi korenjaki in Naveza gost: Miha Brajnik; koncert za abonma narodnozabavne glasbe in izven 20.00 Celjski dom Modni navdihimodna revija PETEK, 10. 3. 15.00 Pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu v Šentjurju Rez potomke najstarejše trte na svetu zapeli bodo pevci MePZ Zgornji trg 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mirmultimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem Rawat 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjigabralni krožek za najstnike; pogovor bo vodila Andreja Kac20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Karaoke za mučenike 20.00 Rdeča dvorana Velenje Petar Grašo & Danijelatradicionalni koncert ob dnevu žena SOBOTA, 11. 3. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnicestarši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Ustvarjalnice z Manjo Koren Kodele brezplačne ustvarjalne delavnice namenjene od 4. leta dalje; vstop prost 10.00 Pred Centrom Nova Velenje Razvajaj se v mestu modna revija 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Žur z Janom Plestenjakom, Dj Nejem in Šani-Šeniob dnevu žena in prazniku 40. mučenikov NEDELJA, 12. 3. 10.45 Župnijska cerkev sv. Jožefa Frankolovo Vokalni sekstet Lindek koncert ob dnevu žena 11.00 Citycenter Celje Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepirpravljice v otroškem parku Džungla 16.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Vedno dobre volje koncert PONEDELJEK, 13. 3. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenjeod ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre …16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jezikunamenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Maruša Škoda 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična ura 17.00 Mestna knjižnica Velenje Spomladanska slikaotroška ustvarjalna delavnica; delavnico bo vodila Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje S kolesom do Grčije potopisno predavanje Mance Čujež v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Društvo podeželskih žena Občine Žalec se predstavi TOREK, 14. 3. 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jezikunamenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta – Živalice se prebujajoustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Mestna knjižnica Velenje O prijateljstvu in ljubeznipravljična ura; namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela uricapravljično-ustvarjalno-družabna delavnica; namenjena otrokom od 4. leta dalje; vodila jo bo Darinka Bizjak 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Leon Oblak: Neumrljiva duša in sedem glavnih grehovMohorski večer 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Žovnek in Žovneškipredava: Franc Kralj 19.19 Mestna knjižnica Velenje Fišerjeva kapelapredava: Lado Planko SREDA, 15. 3. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branjabralni klub za odrasle bosta vodili Andreja Kac in Brina Zabukovnik Jerič 11.00 Celjski dom Apiterapija – kako nam lajša težave majhna čebelica?predava: Tanja Zdolšek, mag. farm. 11.00 Ljudska univerza Celje Kulinarična izmenjava zdravilnih receptovpredavateljica: Lidija Škorja; vstop prost17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 18.00 Hmeljarski dom Šempeter Prišla bo pomlad čajanka s pevkami FS Grifon 18.00 Kulturni dom Rogatec Malezijski tropski biseripotopisno predavanje Braneta Ternovška 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Hipokratov večer: p. Marjan Šef, dr. medicine in jezuitvstop prost Dobrodelne prireditve SOBOTA, 11.3. 19.30 Gledališče Zarja Celje William Shakespeare, Tomaž Krajnc, Nejc Jezernik: Macbethtragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje; dobrodelna predstava za pomoč družini v stiski SREDA, 15. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Otroci otrokom dobrodelni koncert: Lions klub Rogaška Slatina Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Ga- šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na - daljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@ Celje 1980-1989; do preklica Muzej novejše zgodovine Celje: fotografska razstava Ko - renine, avtorja Vinka Skaleta; do 2. 4. Axx. On. M. in Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Avatar, umetnice Jasne Klare Kozar v so - delovanju z MMC Kibla Maribor; do 31. 3. Galerija Kvartirna hiša Ce- lje: slikarska razstava Elisabette Bacci Colour fields; do 31. 3. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava ume - tniške fotografije Jureta Krava- nje; do 30. 4. Dom sv. Jožefa Celje: foto - grafska razstava Terra sencata avtorja Marka Freliha; do 30. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava Škarjerezi Vojničanke Doroteje Hauser (1877–1946) in grafike po njenih motivih; do 6. 4.; in razstava o delu in življe - nju Johanna Gabriela Seidla; do 30. 4. Železarski muzej Teharje: Skupinska fotografska razstava; do 30. 3. Avla Splošne bolnišnice Ce- lje: razstava Svetovni da ledvic ter Praznik žena in materinski dan, gradivo dijakov Srednje Zdravstvene šole Celje; do 31. 3. Medobčinska splošna knji- žnica Žalec: razstava Portreti slovenskega Parnasa; do 31. 3. V E Č E R V M U Z E J S K I K A VA R N I V sredo, 15. marca 2017, ob 18. uri vas vabimo v Prešernovo ulico 17 na pogovor z gospo Olgo Kabalin, potomko znane Kukčeve družine iz Žalca. Z gostjo se bo o družinski usodi ter zanimivi življenjski poti, ki jo je opisala tudi v knjigi, pogovarjal Ivan Janez Domitrovič. Prijazno vabljeni! 24 Št. 10, 9. marec 2017 ZANIMIVOSTI Foto: SHERPAFOTO TEDNA Ljubezen je bila uslišanaŽenske v Sloveniji • 1. oktobra 2015 jih je bilo 1.041.240 ali 50,4 odstotka, • v poprečju živij o dlje in njihova povprečna starost je 44,1 leta, • imajo na splošno višjo izobrazbo kot moški. V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk, • konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3.200 doktoric znanosti ali 41,0 odstotka od vseh dokto-ric in doktorjev znanosti, • njihova povprečna mesečna bruto plača je v 2015 znašala 1.594 evrov ali povprečno 101 evro manj kot pri moških, • največ žensk opravlja poklic prodajalke, tajnice, stre-žnice, čistilke, gospodinjske pomočnice ali vzgojiteljice v vrtcih, • povprečna starostna po-kojnina žensk je znašala 630,95 evra, • so na splošno zadovoljne s svojim življenjem in bolj zadovoljne kot moški, • so bolj izpostavljene revščini kot moški. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)Slovenka ima v povprečju višjo izobrazbo kot moški Ob mednarodnem dnevu žena Ženske v Sloveniji • 1. oktobra 2015 jih je bilo 1.041.240 ali 50,4 odstotka, • v poprečju živij o dlje in njihova povprečna starost je 44,1 leta, • imajo na splošno višjo izobrazbo kot moški. V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk, • konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3.200 doktoric znanosti ali 41,0 odstotka od vseh dokto- ric in doktorjev znanosti, • njihova povprečna mesečna bruto plača je v 2015 znašala 1.594 evrov ali povprečno 101 evro manj kot pri moških, • največ žensk opravlja poklic • so na splošno zadovoljne s svojim življenjem in bolj zadovoljne kot moški, • so bolj izpostavljene revščini kot moški. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije) Slovenka ima v povprečju višjo Ženske v Sloveniji • 1. oktobra 2015 jih je bilo 1.041.240 ali 50,4 odstotka, • v poprečju živij o dlje in njihova povprečna starost je 44,1 leta, • imajo na splošno višjo izobrazbo kot moški. V letu 2014 je bilo med vsemi 18.400 diplomanti 60 odstotkov diplomantk, • konec leta 2012 je bilo med njimi skoraj 3.200 doktoric znanosti ali 41,0 odstotka od vseh dokto- ric in doktorjev znanosti, • njihova povprečna mesečna bruto plača je v 2015 znašala 1.594 evrov ali povprečno 101 evro manj kot pri moških, • največ žensk opravlja poklic • so na splošno zadovoljne s svojim življenjem in bolj zadovoljne kot moški, • so bolj izpostavljene revščini kot moški. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije) Slovenka ima v povprečju višjo 8. marec je za mednarodni dan žensk določila Generalna skupščina OZN decembra 1977 s posebno resolucijo. Prvotno se je imenoval dan delovnih žena. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakoprav- nost žensk ter njihove dosežke na vseh področjih. Ideja o dnevu žena je bila pri- sotna že od začetka dvajsetega stoletja. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feminist- ka in socialistka Clara Zetkin. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na drugi medna- rodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Boji za enakopravnost v Sloveniji Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustano- vljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz fi lozofi je na graški univer- zi. 8. marca 1913 sta Lojza Štebi in Ada Kristan na javnem shodu v Narodnem domu v Ljubljani ženske pozdravili z naslednjimi besedami: »Vsaki ženi mora biti ta dan in ta shod častna zadeva! Ženski dan! Naš dan! Kako lepa je bila ideja, da so določili en dan na leto, da povemo na ves glas, da se ne damo več zapostavljati ter že s svojim sestankom dokažemo, da smo zrele za velika vprašanja časa.« Slovenske so lahko volile po letu 1945, ko je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ do- ločilo, da se vsak žensko svobo- dno odloči o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Včasih se zdi, da vse, kar so naše predhodnice s shodi in z boji izborile, v zadnjih letih novi politiki postavljajo pod vprašaj ter želijo uničiti. Vedno pogosteje že- lijo konzervativne vlade spreme- niti zakon, ki ženskam dovoljuje splaviti. Ženske v gospodarstvu Po podatkih Evropske komi- sije se stanje v Sloveniji in EU glede enakosti spolov na mestih odločanja v gospodarstvu sicer izboljšuje, a je napredek izjemno počasen. »Če ne bomo bolj posegli na področje enakosti spolov, bo prišlo do uravnotežene zastopa- nosti šele nekje čez osemdeset let,« so povedali v združenju Ma- nager. Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami celo nadpov- prečna, toda zastopanost žensk na vodilnih položajih komaj presega dvajset odstotkov. »V Sloveniji je zelo visok delež žensk na ravni srednjega menedžmenta, a tako kot preostala Evropa in svet ima- mo še vedno izzive na najvišjih mestih odločanja. Šestinsedemde- set odstotkov delniških družb in šestdeset odstotkov družb z ome- jeno odgovornostjo v zasebnem sektorju v Sloveniji še nikoli ni imelo ženske na najvišjem mestu odločanja,« pravijo v združenju Manager. Med 101 največjim slo-venskim podjetjem jih je bilo kar triinsedemdeset odstotkov brez članice uprave. Delež žensk v politiki Kljub ženskim kvotam v politiki je vanjo še vedno vključenih zelo malo žensk, še posebej v lokalno. V Sloveniji je trenutno med vse- mi ministri petdeset odstotkov ministric, med vsemi poslanci je petintrideset odstotkov poslank, med vsemi župani osem odstotkov županj in med vsemi mestnimi in občinskimi svetniki dvaintrideset odstotkov svetnic. V Občini Luče nimajo niti ene svetnice, Občina Vransko pa je edina občina na šir- šem celjskem območju, kjer je več žensk kot moških svetnikov. (Vir: Metina lista) BARBARA GRADIČ OSET Od karateja do permakulturnega vrta Najlepše misli o ljubezni Vsi vitamini na enem krožnikuSeneno mleko iz Savinjske dolineŠt. 10 / Leto 72 / Celje, 9. marec 2017 str. 29 str. 31 str. 36-37str. 45 Foto: SHERPA 26 Št. 10, 9. marec 2017 INTERVJU Svetovni dan potrošnikov, 15. marec, bo letos posvečen digitalnemu svetu. Svetovni splet je novo igrišče mednarodne trgovine. Principi so znani, pravila nedorečena, pa- sti izjemno nevarne. Kako se bomo zaščiti- li, ko bodo zakrinkani igralci brez obrazov žonglirali z našimi osebnimi podatki in osebnimi informacijami, ki jih ne bi delili niti z najboljšim prijateljem? Evropo te dni pretresa afera z dvojnimi standardi. Smo potrošniki v vzhodni in južni Evropi res smetišče zahodnih korporacij? Kot pravi prva zagovornica potrošnikov v drža- vi, tega ne moremo kar spregledati, posploševanje vse- povprek pa je enako neprimerno. Zvezo potrošni- kov Slovenije je zasnovala pred se-demindvajsetimi leti. Pred tem se je kot raziskovalka za- poslila v centralnem zavodu za napredek gospodinjstva in se tam tudi seznanila s tujimi potrošniškimi revijami. V prelomnih časih rojstva nove dr-žave ji je uspelo zasnovati prvo potrošniško organizacijo pri nas. Potrošniška revija Vip, danes ZPS test, je preživela burne čase in bo letos obeležila šestindvajset let. Kutinova je po izobrazbi ekonomistka, pri čemer red- kokdo ve, da je kot študentka za časopisno hišo Delo celo poročala o olimpijskih igrah v Münchnu. A zdaj so že desetletja njena prva skrb potrošniki in njihove pravice.Če malo zahtevamo, malo tudi dobimo Ob svetovnem dnevu potrošnikov z Bredo Kutin, predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Afera z dvojnimi standardi, ki naj bi ve- ljali za tržišča zahodne in vzhodne Evrope, je pljusknila tudi k nam. Če smo iskreni, se o tem govori že leta. Zakaj je to zdaj naenkrat takšna težava? Dobro vprašanje, glede na to, da so najbolj glasni odmevi z Madžarske in s Slovaške, kjer so potrošniške organizacije zelo šibke, potrošniške revije nimajo, potrošniška kul- tura pa je bistveno nižja kot v Sloveniji. A tudi pri nas smo na tem področju v zadnjih letih zelo nazadovali. Malokdo se zaveda, zakaj potrebujemo potrošniške organizacije, zakaj je pomembno, da nekdo neodvisno bdi nad trgom. Če verjamemo, da bo trg vse sam uredil, je to več kot lahkoverno. Posledice čutimo vsi. Parlament je sprejel Nacionalni program varstva potrošnikov, ki vključuje merljive cilje in ukrepe, a pristoj-no ministrstvo v isti sapi reče, da gre zgolj za priporočilo. To človeka pusti z odprtimi usti. Posledice moramo pač vzeti v zakup. Ukinitev sofi nanciranja potrošniške revije in nato drastično zmanjšanje fi nančne podpore varovanju potrošnikov samo še dodatno pod- krepi sporočilo, da to ni zares pomembno. V ZPS smo se v zadnjih letih soočili z veliki izzivi. Kljub temu ne mine teden, da nas kdo ne vzame v precep, kaj vse bi morala ZPS še narediti. Tudi v omenjenem primeru je bilo tako. Ljudje torej spregledajo, da ste v osnovni nevladna organizacija brez javnih poobla- stil … Ko smo pred časom zaposlili pravnika za polovični delovni čas, ga je prijatelj lo-pnil po rami in rekel, da je lepo, da je zdaj v državni službi. To-liko o dojemanju jav- nosti o ZPS. Ko gre za težave potrošnikov, ljudje pričakujejo, da smo na prvi bojni črti. Saj smo ponosni na svojo vlogo, a se je vseeno neprijetno zagovarjati pred jav- nostjo, glede na to, da nimamo nobenih javnih pooblastil, državna sredstva pa so v zadnjem letu predstavljala le sedem odstot- kov našega proračuna, pri čemer prej tri leta nismo dobili nič. Je kdo vprašal ministrstvo, odgovorno za varstvo potrošnikov, za njihovo stališče o tem zadnjem primeru? Si država potemtakem sploh prizadeva zavarovati potrošnika? Ko smo začeli, je bilo poznavanje tega po- dročja nizko, razumevanje, da takšno organi-zacijo potrebujemo, pa precej visoko. Danes lahko naletimo na popolno nerazumevanje, kaj nevladna potrošniška organizacija sploh je, kaj pomenijo mednarodne povezave v evropski in svetovni mreži potrošniških or- ganizacij. Ironično nas celo trgovci bolj cenijo, a jim gremo pogosto precej na živce. Zakaj je tako pomembno, da bi se več ljudi včlanilo? Samo tako bomo lahko tudi slovenski potro- šniki zares neodvisni in enakovredni partnerji pri sprejemanju zakonodaje tako na slovenski kot evropski ravni. Samo tako bomo lahko testirali trg in zastopali interese potrošnikov. Če se vrneva k dvojnim standardom … Tega področja pri nas sistematično ne spre- mljamo, zato imamo zgolj delne odgovore. In ti mogoče komu tudi niso všeč. Stvari niso tako enostavne in ni enoumnih odgovorov. Kljub vsemu pogromu še vedno nismo vide-li seznama spornih izdelkov. Poleg tega ne vemo, ali je šlo za identične izdelke z enakim označevanjem ali samo za podobne izdelke. Če je šlo za prvo in je analiza potrdila nekaj drugega, kot je pisalo na embalaži, bi morale nadzorne ustanove takoj ukrepati. Gre na- mreč za goljufi jo. In proti temu imajo na vo-ljo vso zakonodajo. Če pa gre le za podobne izdelke, se moramo vprašati, zakaj prihaja do slabše kakovosti. Sami smo delali primerjalni test nutelle in ugotovili, da je izdelek na Če-škem celo malenkost kakovostnejši, a če ste navajeni samo italijanskega okusa, vas test ne bo prepričal. Gre za drugačno razmerje med lešniki in kakavom. Na nemškem trgu ima nutella na primer večji delež kakava. Gre preprosto za stvar okusa. Jaz na primer ne jem mlečnih čokolad, a to še ne pomeni, da niso dobre. Obstajajo povsem jasna merila, kaj je dobra mlečna čokolada. Torej ne moremo preprosto reči, da nas zahodne korporacije zalagajo z drugora- zredno hrano? Posplošene ocene niso dobre, lahko so celo nevarne. A zagotovo je res, da je na ne- zahtevnem trgu ponudba slabša. Zahtevni potrošniki vedno dobijo več, pa naj gre za hrano, izdelke ali storitve. Če veste, kaj išče- te, če znate uveljavljati svoje pravice, boste dobili več. Zato je treba vzgajati potrošnike, preverjati trg in sčasoma je slabe ponudbe vedno manj. Pričakovati, da bodo ponudniki bolj osveščeni kot kupci in da bodo ponujali več, kot je treba, je iluzija. Cilj kapitalizma je doseči čim večji dobiček. To pomeni, da za najvišjo sprejemljivo ceno ponudiš ravno toliko, da stranko obdržiš. In potrošniki smo za svojo vero v neko znamko, vero v to, da je nekaj dobro, pripravljeni res veliko plačati.»Tržniki našo psihologijo razumejo precej bolje kot mi sami. Odločamo se na čustveni in ne na razumski ravni. Vedenjsko ekonomijo šele odkrivamo, ceno zanjo pa plačujemo že dolgo. Verjamem v tržno gospodarstvo, vendar je pametna regulacija nujna. Brez tega bomo živeli kot v džungli. Po načelih zakona močnejšega. Na žalost gremo točno v to smer.« »Zveza potrošnikov Slovenije ima trenutno malo manj kot devet tisoč članov. Portugalska, ki je ekonomsko primerljiva z našo državo, ima pri desetih milijonih prebivalcev štiristo tisoč članov. Čehi imajo šestdeset tisoč članov. Kljub temu je velik dosežek, da imamo svojo potrošniško revijo. Na Poljskem so bili neuspešni že štirje poskusi, da bi jo ustanovili. V zahodni Evropi je stanje povsem drugačno. Britanska potrošniška organizacija ima na primer kar sedemsto zaposlenih, štiri revije, kup aplikacij in izjemno razvit splet. ZPS zaposluje petnajst ljudi.« »Potrošniška revija na tako majhnem trgu težko preživi. Brez izdatne pomoči in solidarnosti velikih potrošniških organizacij v Evropi tudi ZPS ne bi bilo več. Vsekakor bi bil že čas, da bi se ljudje znebili iluzije, da bo država vse uredila. Glede na zavedanje in razumevanje o pomenu potrošniške organizacije nas čaka še veliko dela.« 27 Št. 10, 9. marec 2017 INTERVJU »Raziskav v zvezi z dvojnimi standardi v preteklosti nista bili pripravljeni podpreti niti Slovenija niti Evropa, trgovci imajo pa tako ali tako svoje interese. Trditi, da dvojnih standardov ni, ne moremo, posploševati brez dokazov pa prav tako ni dobro.«»Naši strokovnjaki morajo biti vrhunski, saj so običajno v konfl iktu z vojsko strokovnjakov korporacij in bank. In jasno je, da ne morejo delati kot prostovoljci. Ljudje pa pokličejo in praviloma začnejo: ›Samo nekaj bi vprašal/uni00A0…‹ Ko gremo ljudje k odvetniku, nikomur ne pade na pamet, da bi na vratih rekel: ›Samo nekaj bi vprašal.‹ A imamo tudi mi pri telefonu odvetnika.« »Nikoli mi ne bi padlo na pamet, da bi kremo za obraz kupila v diskontni trgovini. To, kar je pokazal mednarodni test vlažilnih krem, je bilo tudi zame presenečenje. Kot najboljša se je na testu izkazala krema diskontnega trgovca za približno tri evre. Najdražja krema na testu je stala 155 evrov in pristala povsem na dnu. Samo ta informacija je na primer vredna nekajletne naročnine na potrošniško revijo.«Kako zahteven projekt predstavlja testi- ranje enega izdelka? Zelo. Izdelke kupujemo anonimno na trgu, kar tako ali tako predstavlja strošek. Potem jih z vseh mogočih vidikov pregle- dajo v certifi ciranih laboratorijih. Ko smo pregledovali plenice, je bilo treba preveriti tudi kemično sestavo, zgolj mnenje mamic ni dovolj. Takšni testi mimogrede stanejo nekaj tisoč evrov za vzorec. Če sodelujemo v mednarodnem testiranju, plačamo le soraz-merni delež, kar je v bistvu edina možnost, da lahko slovenskim potrošnikom sploh po-nudimo tako pester nabor informacij. Pri testiranju tehničnih izdelkov je med- narodno sodelovanje kot naoljen stroj. Si predstavljate, da bi sami testirali pre- mijske znamke tablic in jih primerjali s ki-tajskimi? Gre za kredibilnost in za stroške. Povezanost potrošniških organiza- cij na mednarodni ravni je izjemno pomembna. Smo pa Slovenci med vodilnimi v testni skupini ICRT, kjer skupaj s Čehi, Švedi in še nekaterimi pridruženimi organizacijami testiramo izdelke, ki za velike niso tako zanimivi, na primer smučarsko opremo, tekstil in podobno. To je pomembno, ker smo pri mnogih testih mi vodilni partner, marsikateri test pa izvajajo slovenski laboratoriji. Pri hrani tako široko zastavljene akcije niso mogoče? Tu je zgodba bolj zapletena. Trgi so namreč nacionalni in posledično je zelo malo izdelkov, ki bi jih lahko skupaj te-stirali. Kljub temu se povezujemo s Čehi in z Avstrijci, a so skupna testiranja bolj izjema, ni tako kot pri tehničnih izdelkih. To je samo dodatna potrditev, da iskanje do- kazov za dvojne standar- de ni eno- stav- no.v prid potrošnikov in svobodne izbire, kaj želimo gledati in kaj plačati? Bomo videli. Zdaj se je sicer odzvalo mi- nistrstvo za kulturo v zvezi z osnovnimi programi v slovenščini. Sicer pa je to šolski primer, kako zelo pomanjkljiva je v Slove- niji vloga regulatorjev. V državni upravi in nadzornih ustanovah imamo večinoma ljudi, ki najbolje vedo, zakaj nekaj ni izvedljivo, Ali pa se odzovejo bistveno prepozno. ZPS je bila deležna ogorčenja, zakaj smo na to težavo opozorili, če ne moremo nič ukreni- ti. Mi smo že zdavnaj opozorili, da gredo v Sloveniji rešitve kabelske televizije v povsem napačno smer. Tudi zato, ker operaterji ni-majo prave konkurence prizemnega, anten- skega oddajanja. Zagovarjamo stališče, da bi morali ponudniki ob priključnini ponuditi osnovni nabor programov, potem pa naj se vsak uporabnik odloči, kaj bo izbral in kaj Ministrstvo za kmetijstvo prav zdaj s precej drago kampanjo promovira sloven-sko super hrano. Da bi v slovenski prehranski verigi tudi mi nadzirali kakovost in ceno, smo se po- govarjali že pred leti, a žal neuspešno … A bi z veseljem prispevali k promociji dobrih izdelkov. Ko smo prvič ocenjevali kranjsko klobaso, je bilo stanje porazno. Proizvajalci so skočili v zrak, češ da za takšen denar ne morejo narediti dobre klobase. A nismo bili več v socializmu, da bi jim kdo omejeval ceno. Dobra ocena na testu nekaj let kasneje je zelo pospešila prodajo. Danes dobri tek-mujejo med seboj za odličnost, a tudi zaslu- žijo prav lepo. Seveda je vprašanje, koliko je ta klobasa še slovenska, če vemo, koliko slovenske svinjine je na trgu. Tri milijone evrov stane omenjena oglasna kampanja. Slovenske kmete je zagotovo treba podpirati, vendar jih je še prej treba usposabljati, da bodo v tržnem gospodarstvu lahko konku- renčno obstali. Sporočilo te kampanje pravi, da je nekaj dobro zato, ker je slovensko. Ves čas opozarjate, kako zelo je po- membna podpora potrošnikov članov in države. Oglaševanje v potrošniških revijah ne obstaja? To je prepovedano. Potrošniške revije ne smejo prejemati oglaševalskega de- narja. Kakšna pa bi bila stopnja za- upanja, če bi imel zmagovalec na testu nekaj strani naprej ogromen oglas? Ali če bi test potrošniških kreditov plačale tri največje banke? Informa- cije, ki jih posredujemo, so zaradi načina neodvisnega preverjanja drage. A to za zdaj razume le manjši del slovenskih potrošni- kov, država pa sploh ne, saj bi v nasprotnem primeru ohranila podporo potrošniški reviji. Kaj pa pritiski korporacij? Če napišete, da krema za 155 evrov ni vredna počenega groša, verjetno ne ostane brez posledic. V tem primeru jih ni bilo. Ko se lotimo novega področja, nas običajno napadejo, da nimamo pojma. Ko se kreme za sončenje slo- venskega proizvajalca na testu niso najbolje izkazale, so predstavniki podjetja prišli na se- stanek z odvetnikom. Eno podjetje nas je toži- lo zaradi izgube dohodka. V njegovih igralnih podlagah iz umetne mase je bil namreč stru-pen formamid, a v dovoljenih okvirih. Glede na to, da so po Evropi meje že zniževali, smo staršem svetovali, naj za igralno podlago raje izberejo naravne materiale. Si predstavljate, da bi nas tožila veriga hitre prehrane, ker bi opozorili, da hamburgerji niso zdravi? Pa ustrezajo vsem prodajnim standardom. Po- dobno problematično je področje oglaševanja sladkorja. Kako zelo so proizvajalci iznajdlji- vi, ko hočejo nekaj oglaševati otrokom, je včasih že na meji verjetnega. Letošnji svetovni dan potrošnikov bo v luči novih izzivov, ki jih prinaša svetovni splet. Takoj ko se pojavi novo področje, se zdi, kot da pravila iz klasične trgovine ne veljajo več. Če ne obstaja jasna regulacija, je vse dovoljeno. In vse je treba postaviti znova. Težava je v tem, da ljudje ne razumejo, da v življenju nič ni zastonj. Če odštejemo starše in ožjo družino, je zelo malo ljudi, ki nam bodo nekaj dali brez vsakih pričakovanj. Ko je nekaj zastonj ali zelo poceni, se nam mo- rajo prižgati vsi radarji. Tudi o tem bomo govorili na svetovnem potrošniškem vrhu v Berlinu. Vzemimo samo nove interaktivne igrače. Punčka, ki se s pomočjo wi-fi omrežja in svetovnega spleta z vašim otrokom pogo- varja. Zelo enostaven sistem za vdor pomeni, da se lahko poslovimo od zasebnosti, da ima- jo do otroka prost dostop oglaševalci, tudi sprevrženci. In potem zgolj predolgo sedenje pred televizijo postane precej nedolžna stvar. Osnova tržnega gospodarstva bi mora- la biti prosta izbira. Imamo sploh kakšne možnosti, da se bo zadnji zaplet v zvezi s podražitvijo televizijskih paketov obrnil »Rada bi videla, kje na svetu je vse dobro samo zato, ker je nemško, avstrijsko ali ameriško. To me spominja na našo osnovno šolo, kjer so skoraj vsi odlični. Ali pa na državno upravo – v trenutku, ko so se sprostila sredstva za napredovanje, so bili vsi najboljši. Na takšnih temeljih tudi ne moreš postaviti realnih pričakovanj. Nazadnje bodo tudi potrošniški pričakovali preveč.«plačal. Si predstavljate, da pridete v klasično trgovino in trgovec reče: »Če hočete kupi- ti kruh, morate vzeti še mleko, piškote in pivo.« Noro, mar ne? Moč potrošnikov je predvsem v množič- nem skupinskem nastopu. Kako ocenjujete skupinsko akcijo zamenjave ponudnikov elektrike? Skupen prihranek je bil milijon evrov. Če bi se nam pridružili vsi, ki so se informativno vpisali, bi ga bilo tri milijone in pol. Še vedno ne razumemo, kaj pomeni prihranek dese- tih evrov tu, dvajsetih tam in tako naprej. Če bi desetina populacije, ki ni eksistenčno ogrožena, sledila našim testom in priporoči-lom, verjamem, da bi si iz prihrankov lahko ljudje fi nancirali dopust. Trošili bi z malo več razmisleka, izbirali kakovostne izdelke po najbolj ugodni ceni in predvsem ne bi kupovali več, kot potrebujejo. Nič slabše ne bi živeli in za nič ne bi bili prikrajšani. Kako kaže glede skupinske tožbe v pri- meru naložbenih življenjskih zavarovanj? V Avstriji je zadeva precej aktualna. Gre za zelo zapleteno zadevo, pri kateri bi potrebovali institut skupinske tožbe, ki ga v Sloveniji še vedno nimamo in ga težko pričakujemo. Vsekakor pa razmišljamo o no- vih poslovnih modelih, kar se tiče skupin- ske dinamike. Belgijci so na primer izpeljali skupinski nakup varčnih žarnic. Zaposleni aktivni generaciji se moramo približati na način, da bo imela od članstva čim večjo korist s čim manj napora. Nove pristope in nove poslovne modele izbirajo vse potrošni- ške organizacije po svetu. Spremljate boj proti plastičnim vreč- kam? Zdi se mi prav, da bodo plačljive. Tovr- stne smeti je vsekakor treba zmanjšati na najmanjšo možno mero. A če nam vrečko prodajo, bi morala biti nepotiskana. V tem primeru naj si prodajalec reklamo dela kako drugače. Kjer je nujno, plastične vrečke na- domestimo s papirnatimi, sicer pa se čim prej navadimo, da bomo v torbici ali kje pri roki vedno imeli nosilne vrečke iz drugih materialov. Kako sami nakupujete? Kot ste rekli, nih- če ni odporen na napake. (Smeh) Se mi zgodi, da kupim preveč. Predvsem na tržnici me rado zanese. Moji generaciji se še vedno pozna, da smo živeli v času, ko marsikatera dobrina ni bila na voljo. In tako na splošno kupujemo preveč. Kar se oglaševanja tiče, pa me agresivne reklame izjemno odbijajo in izdelka niti približno ne kupim. Ampak očitno sem v manjšini, sicer tovrstnega oglaševanja ne bi bilo toliko. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA 28 Št. 10, 9. marec 2017 REPORTAŽA Skakalno društvo Vizore letos obeležuje že trideseto leto delovanja. Predsednik je Felix Skutnik. Društvo, ki ima zelo dobre pogoje za treniranje, izvrstno dela z mladimi skakalci in ska- kalkami. Tako v času zime kot poletja trenira štirinajst fantov in štiri dekleta. SD Vizore z ažurno spletno stranjo ima dva trenerja. Profe- sionalnega Stanislava Grma in njegovega sina Davida Grma, sicer še aktivnega skakalca, ki že pomaga pri treniranju. O društvu smo se pogovarjali s Fenixom Skutnikom. V društvu se ukvarjate s treniranjem osnovnošolskih otrok. Kako ste zadovoljni z obiskom in kako jih vpeljete v skakalni svet? V zadnjih petnajstih letih spet zelo aktivno delamo z mladimi skakalci. Predvsem z otroki do štirinajstega leta. Naš panožni center je v Kra- nju, kamor lahko odidejo, ko končajo osnovno šolo. Trenu- tno smo lahko s številom ti- stih, ki trenirajo pri nas, zelo zadovoljni. Ravno v tem tednu smo organizatorji šolskega regijskega tekmovanja. To je nekakšen način kadrovanja klubov, kako priti do mladih skakalcev v sodelovanju z osnovnimi šolami. Otroci pri- dejo k nam in se preizkusijo v skokih z alpskimi smučmi. Marsikoga potem vse skupaj V Novi Cerkvi uspehi svetovne ravni Smučarskoskakalni klub Velenje obstaja že več kot šestdeset let. V zadnjem obdobju je najuspešnejši klub v nordijski kombina- ciji v Sloveniji. Posebej so člani kluba ponosni na novi skakalnici. Naložba, vredna 560 tisoč evrov, je namreč izrednega pomena za klub in tudi za velenjsko občino. Uspešna zgodba kluba sega v leto 1955, ko ga je vodil Alojz Jevšenak. Danes ima klub sto tri člane, od tega dvaintrideset aktivnih temovalcev v smu-čarskih skokih in nordijski kombinaciji. Člani dosegajo odlične rezultate na tekmo- vanjih svetovnega pokala, kot tudi v celinskem in alpskem pokalu. »V več kot šestih dese- tletjih smo že dokazali, koliko zmoremo, in s pričakovanjem zremo v prihodnja desetletja. Ime svojega mesta smo v tem obdobju s številnimi uspe- šnimi skakalci in s ponosom ponesli po Sloveniji in izven naših meja,« pravi predsednik kluba Bogdan Plaznik. Tekmovalke in tekmovalci Smučarskoskakalnega kluba Velenje so v nordijski kom- binaciji v skupnem seštevku točk pokala Cockta v zimski sezoni 2015/16 osvojili prvo mesto. »Že nekaj let zapored Novi skakalnici sta veliki pridobitvi člani in članice kluba preje- majo najvišja priznanja na prireditvi Športnik leta v Ve- lenju, saj se s svojimi rezultati na tekmovanjih v smučarskih skokih in nordijski kombina-ciji uspešno dokazujejo v naj- višjem svetovnem merilu ter tako potrjujejo svoj izjemen talent in trud, ki so ga vlagali več desetletij,« pravi Plaznik. Smučarskoskakalni klub Vele- nje je minulo leto za uspešno delovanje prejel grb Mestne občine Velenje. Dve novi skakalnici za še boljše rezultate Konec minulega leta so v Velenju dobili dve izjemni pridobitvi – novi skakalnici. Petinpetdeset- in petintride- setmetrska skakalnica ustre- zata novi tehniki skakanja in sta ustrezni za trening mlajših selekcij v ženski in moški kon- kurenci. Smučarskoskakalni center Velenje zdaj šteje šest skakalnic. Starejši tekmovalci oziroma reprezentanti treni- rajo tudi v drugih skakalnih centrih v Sloveniji ali tujini. 210 metrov – klubski rekord Robert Hrgota je v letih 2006 in 2007 na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno in zlato medaljo z ekipo. Leta 2009 je nastopil na svetovnem prvenstvu v češkem Liberecu. Leta 2010 je v Planici nastopil na sve- tovnem prvenstvu v smu- čarskih poletih. Leto prej je v Planici poletel 210 metrov, kar je tudi klubski rekord. Od leta 2007 odlične uspehe dosegata nordijska kombina- torca Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Gašper Berlot je bil prvi član kluba, ki je nasto- pil na olimpijskih igrah, in sicer leta 2010 v Vancouver- ju. Leta 2016 je Vid Vrhovnik na olimpijskih igrah mladih v norveškem Lillehamerju osvojil zlato medaljo v meša- ni ekipi. »Klub je zadnja leta najuspešnejši klub v nordijski kombinaciji. Na državnih pr- venstvih v skokih in nordij- ski kombinaciji so članice in člani osvojili deset naslovov državnih prvakov ter šest drugih mest in tri tretja,« se je pohvalil Plaznik. Skriti aduti Bogdan Plaznik je kot naj- bolj perspektivne tekmoval- ce, ki bodo v prihodnjih letih dosegali dobre rezultate, iz-postavil nordijske kombina-torce Marjana Jelenka, Vida Vrhovnika, Gašperja Brecla, Roka Jelena in Ožbeja Jelena. Med skakalci bomo še slišali o Aljažu Breclu in med skakal-kami o Jerneji Brecl. BGO Foto: arhiv SKK Velenje Gašper Brecl, Rok Jelen in Vid Vrhovnik (z leve proti desni) na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Lake Cityju v ZDA. pritegne in se odloči za treni-ranje. Vsako leto se jih za re- sno treniranje odloči približno sedemdeset odstotkov. Kam vaše tekmovalce vodi pot po končani osnovni šoli? Večina se jih odloči za že omenjeni panožni center v Kranju. A to ne pomeni, da se jim po končani osnovni šoli odpovemo. Še naprej so pod našim strokovnim vodstvom. Je pa res, da imajo tam boljše pogoje. Fantje in dekleta po- tem potrebujejo še več trenin-ga. Mi temu z našim kadrom, ki ga imamo na voljo, nismo spodobni slediti. Se pa lahko kljub temu pohvalimo z uspe- hi na svetovni ravni, zato smo lahko zelo zadovoljni. Skakalnih društev oziro- ma klubov je v Sloveniji zelo veliko. Vi zelo dobro delate in se trudite po svojih naj- boljših močeh. Kakšni pa so pogoji za te mlade skakalke in skakalce? V današnjih časih nikakor ni enostavno delovati. Vsi do-bro vemo, da je šport v naši državi zelo zanimiv, še kako pa se zavedamo, da je težko pri pridobivanju sponzorskih sredstev. Na srečo našemu društvu na pomoč priskoči Občina Vojnik. Tudi starši skr- bijo za to, nenazadnje pa smo zelo iznajdljivi, ko delujemo projektno. Sponzorska sred- stva vsako leto pridobivamo z določenimi projekti. So pa stroški seveda zelo veliki. Kako gleda na vas domače okolje, kakšna je podpora? Imamo zelo dobro lokalno podporo. Posluh občine nas veseli, čeprav bi si ga želeli še več. Lahko izpostavim aktual- no dogajanje, potem ko smo v zadnjem obdobju zaključili nekatere projekte, ki so bili vredni 230 tisoč evrov. Če govorim o desetih odstotkih podpore, lahko rečem, da je kar velika. Lokalna podpora nikakor ni zanemarljiva. Hva-la bogu! Infrastrukturo imate zelo dobro in zagotovo ste lahko ponosni na to, mar ne? Da, seveda. Naš center je zdaj resnično lep. Prejšnje leto smo na skakalnici pridobili novo plastiko, v zadnjih dveh letih pa nam je uspelo posta- viti tudi novo brunarico. Infra- strukturo imamo urejeno. Želja za prihodnost je ver- jetno, da bi s takšnim tem- pom dela nadaljevali? Vsekakor. Smo društvo, ki dela zelo preudarno, premi- šljeno in nikakor ničesar ne prehiteva. Vsi se dobro zave-damo, da so dandanes težave pri pridobitvi sredstev, najve- čja težava pa je zakonodaja, ki nas dobesedno »meče« prak- tično že v podjetniške vode. Društvom nam ni lahko.MITJA KNEZ, foto: SD Vizore Mercator, Dunajska 107, LjubljanaZ NAKUPOM VSAKEGA IZDELKA Radi imamo domače LAHKO VSAKDO PRISPEVA PO 30 CENTOV V SKLAD ZA SKAKALCE. ZBRANA SREDSTVA BODO NAMENJENA ŽENSKI IN MOŠKI SKAKALNI REPREZENTANCI, DOBRŠEN DEL PA BO NAMENJEN TUDI ŠESTIM SKAKALNIM KLUBOM Z NAJVEČ GLASOVI KUPCEV. Mercator v dogovoru s Smučarsko zvezo Slovenije izvaja kampanjo »Skočite v Mercator, podprite skakalce«, ki je namenjena podpori članom izbrane skakalne vrste in podmladku v skakalnih klubih. Skakalni klub, ki bo prejel največ glasov kupcev, bo prejel nov kombi Ford za prevoz na treninge in tekme, preostalih pet klubov pa denarne nagrade za nadaljnje delo s skakalnim podmladkom, ki zagotavlja prihodnje generacije naših orlov. Potrošniki bodo torej s svojimi glasovi odločili, katerih šest skakalnih klubov bo prejelo donacijo. Glasove za izbrane klube se s kodami z računov oddaja na spletni strani www.mercator.si/skakalci .EJ, SOSEDJE! STE ŽE PODPRLI SKAKALCE? 29 Št. 10, 9. marec 2017 MLADI ZA MLADE Najlepše misli o ljubezni Stran Mladi za mlade so pripravili dij aki Šolskega centra Šentjur. Literarni in fotografski natečaj Šolskega centra Šentjur Nagrajene misli: Prehitro izbrana V četrtek, 9. februarja, je bila v Šolskem centru Šentjur razglasitev rezultatov literarno-fotografskega natečaja, ki ga je šola razpisala že šesto leto zapored. Natečaj je name- njen učencem osnovnih šol. Leto- šnja tema natečaja je bila Namesto rok delajo stroji. Učenci so razmi- šljali o tem, kaj vse so doprinesli stroji in kakšen je njihov vpliv na naše življenje ter predvsem kakšen vpliv imajo na kmetijstvo. Na natečaj je prispelo malo manj izdelkov kot pretekla leta, vendar so bili ti tako kakovostni, da je imela komisija pri ocenjevanju tokrat ver- jetno najtežjo nalogo do zdaj. Izdelke je ocenjevala tričlanska komisija, ki so jo sestavljale Lidija Bauman kot predsednica ter članici Natalija Trček Kovše in Andreja Lavrič. Fotografska dela so bila ocenjena glede na kako-vost fotografi je, upoštevalo pa se je tudi njihovo izvirnost v prikazovanju razpisane tematike. Mladi fotografi so se predstavili z zares zanimivimi deli in izvirnim pristopom do foto- grafi je. Za vrednotenje literarnih izdelkov je komisija upoštevala izvirnost bese-dila, besedišče, stavčne strukture in njihovo povezovanje v celotno besedi- lo, zgradbo besedila, slogovno ustre- znost, metaforiko in sporočilnost. Nagrajenih je bilo šest izdelkov – trije na fotografskem in trije na literarnem področju. Po prvih treh mestih na li- terarnem področju so posegle Nuša Žerjav, učenka Osnovne šole Polze- la (1. mesto), Tjaša Ulčnik, učenka Osnovne šole Antona Aškerca Rim- ske Toplice (2. mesto) in Ana Maj- cen, učenka Osnovne šole Hruševec Šentjur (3. mesto). Na fotografskem področju je prvo mesto zasedla Hana Marija Rojnik iz Osnovne šole Šempe- ter v Savinjski dolini, drugo je osvojil Rok Strgar, učenec III. osnovne šole Rogaška Slatina, in tretje Blaž Laubič, učenec Osnovne šole Dramlje. Nagrade sta podelila direktor Šol- skega centra Šentjur mag. Branko Šket in ravnatelj srednje poklicne in strokovne šole mag. Janez Vodopivc. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj smo v Šolskem centru Šen-tjur pripravili tudi kulturni program, ki sem ga povezovala dijakinja Barba- ra Užmah, popestrila pa sta ga šolski kvartet, v katerem prepevajo Gašper Kuhar, Mitja Cizej, Martin Pevec in Uroš Grobelnik, ter šolski ansambel, ki ga sestavljajo Ernest Plemenitaš, Jani Leskovšek in Mitja Cizej. Po kul-turnemu programu je sledilo druže-nje vseh nagrajenih, popestrila pa ga je pogostitev, ki so jo pripravili dijaki, vključeni v programe pek, slaščičar in živilsko-prehranski tehnik. BARBARA UŽMAH, 2. letnik programa živilsko- prehranski tehnikFebruarja je bil v Srednji poklicni in strokovni šoli v Šolskem centru Šentjur natečaj Najlepše misli o ljubezni. Dijaki smo razmišljali o tem čustvu in ko so se nam porodili ideja, asociacija ali daljši sestavek, to tudi zapisali. Pisali smo pri pouku, v prostem času, zvečer … V skrinjici, namenjeni zbiranju misli, se je tako nabralo več kot sto misli. Papirju smo zaupali, kako čutimo ljubezen, kaj si dajemo, kaj vzamemo, koliko smo srečni in koliko nas boli ljubezen. Natečaj se je končal 6. februarja. Misli sta pregledali učiteljici slovenščine v naši šoli: gospa Andreja Lavrič in gospa Anita Šraml Jerot. V sredo, 15. februarja, smo bili vsi dijaki, ki smo sodelovali na tem natečaju, tretjo uro povabljeni v jedilnico šole na podelitev priznanj. Prireditev je vodila sošolka Manica Obajdin. Po uvodnem nagovoru, kjer je povedala, da je kriterij za izbor misli predstavljala izvirnost, je ravnatelj mag. Janez Vodopivc podelil nagrade in priznanja za sodelovanje dvanajstim dijakinjam ter dijakom. Ravnatelj je povedal, da je vesel tolikšnega odziva dijakov, in se je tudi sam preizkusil v recitiranju Pavčkovega verza. Priznanja in nagrade so dobili Tina Belec, Andrej Božič Žavski, Leja Bre- znikar, Nika Brinjevc, Urška Hrovat, Nina Hudej, Sara Konec, Patricija Kunst, Matej Obrovnik, Žiga Ošlovnik, Teja Vodeb. Nagrajeni dijaki so svoje misli na koncu prireditve prebrali. Nastale so res lepe misli o ljubezni … SARA ZRIM, 3. letnik programa slaščičarEnkrat v življenju ti nekdo zlomi srce in če to osebo še vedno ljubiš z vsakim zlomljenim delčk-om, je ta bolečina prava ljubezen. Nina Hudej, 2. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik Smejijo se, če verjameš v fantazije, a ne vedo, da je žalostno, če človek vidi, a nima vizije. xx Všeč mi je, če se pri ljubezni trudita obe osebi, ne samo ena. Ljubezen je tudi v družini, ampak se mi zdi, da tam razpada. Najbolj pa mi je pri ljubezni všeč, če oseba naredi vse, da bi bila z nekom. Zaradi telefonov ljudje ljubezni sploh ne poznajo več. Sara Konec, 2. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik Če te nekdo res ljubi, ni treba, da ti to pove. To veš po načinu, kako se obnaša do tebe. Urška Hrovat, 1. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik Ljubezen je sreča, ki jo deliš z najboljšo osebo. Andrej Božič Žavski, 2. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik Ljubezen je najlepša stvar na vsem svetu, lepša je od vsega denarja, ki ga ima človek. Matej Obrovnik, 2. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnikLjubezen je lepa,lahko tudi skrita,kar tako ali sama pri sebi,zelo ognjevita. Tam, kjer se prihodnost sreča s sedanjostjo,sem te videla, sem te izbrala.A ti moj dnevnik,moja polovica,nisi razumel,kaj je pravica.Odšel si z dejanji, jaz odšla sem sama, Ljubezen ni bila napačna,le prehitro izbrana. Nika Brinjovc, 3. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik V ljubezni se zgodijo lepe in manj lepe stvari, vsaka ima svojo zgodbo … A če se imata dva rada, ni nič težko. Leja Breznikar, 2. letnik programa živilskoprehranski tehnik (pri) Za ljubezen se je vredno žrtvovati. Tina Belec, 1. letnik programa živilskoprehranski tehnik Ljubezen je ena sama lepa misel, ko veš, da imaš nekoga ob sebi in ti je vedno v oporo v dobrem in slabem … Teja Vodeb, 3. letnik programa slaščičar Ljubezen je nekaj, kar nam popolnoma spreme- ni življenje in nam pričara nepozabne dogodke z osebo, ki nam ljubezen vrača. Žiga Ošlovnik, 1. letnik programa kmetijskopodjetniški tehnik Ljubezen se začne z rojstvom in vedno živi v nas, najprej je ljubezen do staršev, nato se zač- nejo razvijati prave ljubezni, ki živijo v nas tudi po smrti. Patricija Kunst, 3. letnik programa slaščičar 30 Št. 10, 9. marec 2017 ZA ZDRAVJE Ko pomanjkanje časa postane slab izgovorNe pozabimo na raztezanje V rubriki Zdravje še vedno gostimo profe- sorja športne vzgoje, osebnega in kon- dicijskega trenerja ter zagovornika zdravega načina življenja Lucija- na Cigaleta, ki z nami ta teden telovadi že tretjič. V skupni ak- ciji spodbujamo razgibavanje in krepitev telesa na povsem vsakodnevnih ter običajnih mestih, ki od nas zahtevajo malo časa in ne zahtevajo fi nančnih sredstev. Ko pomanjkanje Ne pozabimo na raztezanje V rubriki Zdravje še vedno gostimo profe- sorja športne vzgoje, osebnega in kon- dicijskega trenerja ter zagovornika zdravega načina življenja Lucija- Profesor športne vzgoje, osebni in kondicijski trener ter zagovornik zdravega načina življenja Lucijan Cigale Težko se je odločiti za telovadbo. In ko se končno odločimo, če tega ne počnemo pod strokovnim vodstvom, velikokrat pozabimo na raztezanje, ki je zelo pomemben del telesne aktivno- sti. To je tisto »smešno« pretegovanje pred začetkom ali po aktivnosti. Raztezne vaje niso pomembne le pred športno aktivnostjo in po njej. Z rednimi vsakodnevnimi vajami, ne glede na to, če smo tisti dan športno aktivni ali ne, lahko naredimo veliko dobrega zase. Kar je tudi cilj – pustimo izgovore in naredimo nekaj dobrega za svoje telo. Vse šteje! EP, foto: SHERPA Stopnice Obstaja veliko različnih vrst raztezanja. A vsaka vrsta služi drugemu namenu. Nekatere raztezne vaje so namreč lahko priprava telesa na napor in obremenitve, torej jih lahko izvajamo pred športno aktivnostjo, z drugimi poskrbimo za sprostitev. Raz- tezne vaje lahko tudi preprečujejo ali vsaj zmanjšu-jejo možnost nastanka poškodb, predvsem mehkih tkiv. Z rednimi razteznimi vajami poskrbimo tudi za boljšo gibljivost telesa, saj lahko z njimi zmanjšamo napetost mišic. Raztezne vaje lahko izkoristimo celo za izboljšanje krvnega obtoka. V nadaljevanju smo se osredotočili na vrsto razte- znih vaj, imenovano statično raztezanje. Pred izvaja- njem teh razteznih vaj se je dobro nekoliko ogreti. Kot pravi Cigale, moramo biti med izvajanjem teh vaj še posebej osredotočeni na izvedbo naloge. Telo mora biti sproščeno, kar pomeni, da ničesar ne smemo delati preveč na silo oziroma vaj ne smemo izvajati sunkovi- to, saj lahko pride do poškodb – med vajami moramo čutiti rahel upor telesa, ne smemo pa čutiti bolečine. Telo oziroma okončine raztezamo počasi, moč oziro-ma silo pa postopno krepimo ali zmanjšujemo. Cigale tokrat predstavlja vaje statičnega razteza- nja, ki so v žargonu največkrat poimenovane kot »stretching«. Za to vrsto vaj je značilno, da vsak izveden položaj zadržimo približno od dvajset do trideset sekund. Motivacija tega tedna Juma Ikangaa, maratonec: »Volja zmagati ni nič brez volje pripraviti se.«Raztezanje upogibalk kolenaRaztezanje iztegovalk trupa in primikalk kolka Raztezanje iztegovalk gležnja Raztezanje sukalk trupa Pomembno je, da glave ne obračamo gor ali dol, temveč naj bo v podaljšku hrbtenice. Ves čas se držimo pokončno. Z vajo raztezamo sukalke trupa. Vaja je primerna tudi za tiste, ki večji del dneva presedijo, na primer v pisarni. Stopala imamo nekoliko nižje od stopnice, na kateri sedimo. Pomembno je, da so med izvedbo noge popolnoma iztegnjene. Naredimo predklon trupa, glava naj bo med nadlahtmi. Z rokami lovimo ravnotežje in stopnjujemo globino predklona ter s tem težavnost vaje. Tudi pri tem ne smemo čutiti bolečine, predklon povečujemo postopoma. Raztezanje primikalk kolka Vaja se zdi precej enostavna, z njo poskrbimo za raztezanje notranjih stegenskih mišic oziroma pri- mikalk kolka. Z rokami se primemo za gležnje ali spodnji del goleni in s komolci pritisnemo kolena k tlom. Raztezanje upogibalk kolka Pomembno je, da ohranjamo vzravnan trup in potiskamo medenico naprej. Z vajo poskrbimo za raztezanje upogibalk kolka zadnje noge, z ohranja- njem dotika celotnega stopala zadnje noge s tlemi pa tudi mišice meča oziroma iztegovalke gležnja. Pomembno je, da ohranjamo sprednjo nogo ves čas popolnoma iz- tegnjeno, prste na njej pa usmerimo proti sebi. S predklonom trupa poskrbimo za raztezanje mišic na zadnji strani stegna sprednje noge. Na rob stopnice postavimo sprednji del stopala tiste noge, na kateri želimo raztezati mišice meča. Noga naj bo ves čas izvajanja vaje popolnoma iztegnjena, s počasnim spuščanjem pete nižje od roba stopnice poskrbimo za razteg, ki naj bo ves čas nadzorovan. Za ohranjanje ravnotežja si lahko pomagamo tako, da se držimo za ograjo. 31 Št. 10, 9. marec 2017 Sprehod med trgovskimi policami KULINARIKA EVINA KUH'NA Sprehod med trgovskimi policami Sprehod med trgovskimi policami EVINA KUH'NA Vsi vitamini na enem krožniku Ponavadi rada rečem, da mora biti na vsakem krožniku nekaj zelenega. In če ne na križniku, vsaj v posodi poleg. Težko si predstavljam kosilo brez solate. Zadnje čase solato pogosto pripravim kar kot glavno jed. A čeprav obstaja kar nekaj običajnih receptov, na primer s tuno, piščancem in z mocarelo, sem se jih počasi naveličala. Tako sem se odločila, da bom preizkusila nekaj nadvse »čudnih« ali bolj neobičajnih mešanic, ki sem jih kadarkoli kje zasledila ali mi jih je kdo predlagal. Še vedno sem ostala v okviru tistega, kar imam rada, je lahko dobavljivo in cenovno posebej ne izstopa (torej bodo morali moji domači na jastoga v sola- ti še nekoliko počakati). Igrala sem se z oreščki, s sadjem, z različno zelenjavo, celo s travnatimi cveticami in z ocvirki. Za nekaj živil sem zbrala tudi zanimive in večini neznane podatke o tem, za kaj so tako dobra za naše telo … toliko, da si jih bom lahko prebrala takrat, ko me bo zamikala kakšna restavracija s hitro prehrano.Solatni trisPremešala in preizkusila sem kar nekaj kombinacij in se od-ločila, da vam bom predstavila tiste tri, ki so pri mojih domačih požele največ navdušenja. Rukola z ocvirki Testenine z zelenjavo in s sadjemMotovilec s trobenticami /uni00A0… in po travniku na deželi pri moji babici, kjer sem najprej nabrala tro- bentice. Sicer sem kupila še motovilec, koromač, por, rukolo, korenček, polnozrnate testenine, grenivko, pomarančo, pinjole in ocvirke v masti.Vem, da mnogo ljudi z ocvirki pripravlja regrat, a nikoli še nisem poskusila, kako se z njimi ujame rukola. Po nasvetu prijateljice sem torej preizkusila še to kombinacijo. Rukolo sem najprej začinila s poprom in česnom, nato pa solati dodala olje, zaradi katerega bi sicer začimbe spolzele s solate. Rukole sprva nisem upala soliti, saj so ocvirki zelo slani. Rukolo sem prelila z vročimi ocvirki, ki naj bi jo zmehčali. Res je postala nekoliko mehkejša, vendar bom prihodnjič za to kombinacijo vsekakor uporabila še krompir. Namig: rukola naj bi delovala tudi kot afrodizijak. Nekoč naj bi bila v samostanskih cerkvah in cerkvenih vrtovih zaradi te lastnosti celo prepovedana. Rukola, ki se v angleščini imenuje »rocket«, kar pomeni raketa, je vsekakor raketa v skupini zelenjave. Zanjo je tako kot za regrat zna- čilna grenkoba. Omenjena zelenjava je vir antioksidantov (beta karotena, vitamina C) in spodbuja ter krepi delovanje jeter in vranice. Pomaga tudi pri diabetesu in pomirja želodčno kislino. Vsebuje obilo železa, magnezija, kalija ter vitaminov A in C, ki varujejo pred stresom, srčno-žilnimi obolenji in slabokrvnostjo. Znana je v državah od Maroka in Portu- galske do Turčije in Libanona. Tokrat sem motovilec pripravila s travniškimi cveticami, znanilkami pomladi – s trobenticami. Dodala sem še nastrgan korenček, začinila in po okusu dodala sok pomaranče. Sicer za motovilec velja, da ga ne strežemo s »težkimi« jogurtovimi ali majoneznimi solatnimi prelivi, saj tako popolnoma prekrijemo njegovo aromo. Rukola, ki se v angleščini imenuje »rocket«, kar pomeni raketa, je vsekakor raketa v skupini zelenjave. Zanjo je tako kot za regrat zna- čilna grenkoba. Omenjena zelenjava je vir antioksidantov (beta karotena, vitamina C) in spodbuja ter krepi delovanje jeter in vranice. Pomaga tudi pri diabetesu in pomirja želodčno kislino. Vsebuje obilo železa, magnezija, kalija ter vitaminov A in C, ki varujejo pred stresom, srčno-žilnimi obolenji in slabokrvnostjo. Znana je v državah od Maroka in Portu- galske do Turčije in Libanona. Tokrat sem motovilec pripravila s travniškimi cveticami, znanilkami pomladi – s trobenticami. Dodala sem še nastrgan korenček, začinila in po okusu dodala sok pomaranče. Sicer za motovilec velja, da ga ne strežemo s »težkimi« jogurtovimi ali majoneznimi solatnimi prelivi, saj tako popolnoma Namig: pri nabiranju trobentic je treba ravnati v skladu z etiko zeliščarjev. To pomeni, da pri vsaki trobentici odtrgamo le nekaj cve- tov. Če odtrgamo vse, onemogočimo njeno nadaljnje razmnoževanje. Motovilec, po domače »repincl«, je dolgo časa veljal celo za plevel, vendar za to vrsto solate veljajo enake zdravilne učinkovine kot za rukolo. Za solate, ki spadajo v skupino gorčičnic, velja, da njihovi listi in koreninice vsebujejo tudi eterično baldrijanovo olje, ki pomirjevalno deluje na prebavila. Zadnjo različico solate predstavljam kot najbolj nasitno in po okusu mojih domačih najo-kusnejšo med vsemi tremi. Za to solato sem najprej skuhala polnozrnate testenine, ki sem jim dodala nastrgan korenček in koščke grenivke. Nato sem najprej prepražila in potem na drobno narezala še pinjole. Teh sicer ponavadi ne režem, a je to bila želja mojih domačih. Čisto na koncu sem dodala še koromač, ki je okus sveže solate le še zaokrožil. Pri kuhanju testenin v vodo vedno dodam kakšno kapljico olja, da se ne sprimejo. Tokrat sem za boljši okus dodala olivno olje. OCENA PripravaOkus zmagovalka je solata s testeninami primerna za sončne dni, ki jih ne želimo zapravljati za štirimi stenamiNajveč navdušenja je požela zadnja od treh solat, saj je zares sveža in hkrati zaradi testenin dovolj nasitna. Okus bi predvsem zaradi grenivke vsekakor opisala kot drugačen, vendar odličen. Trobentice so zanimiv dodatek k solati. Ne bom rekla, da so neponovljivo dobrega okusa ali da so sla- be, enostavno nekako ne izstopajo. A če ne izstopajo po okusu, to zagotovo ne velja za celosten pogled solate, ki jo obarva pomladno. Rukola z ocvirki je do- bra, naslednjič pa ji bom vsekakor dodala še krompir. Priprava Priprava zmagovalka je solata s testeninami primerna za sončne dni, ki jih ne želimo zapravljati za štirimi stenami Trobentice so zanimiv dodatek k solati. Ne bom rekla, da so neponovljivo dobrega okusa ali da so sla- be, enostavno nekako ne izstopajo. A če be, enostavno nekako ne izstopajo. A če ne izstopajo po okusu, to zagotovo ne velja za celosten pogled solate, ki jo obarva pomladno. Rukola z ocvirki je do- bra, naslednjič pa ji bom vsekakor dodala še krompir. Sam sem v zadnjo izmed omenjenih solat vključila relativno velike kose grenivke. Vsekakor se za okus lahko uporabi tudi le le sveže iztisnjen grenivkin sok. 32 Št. 10, 9. marec 2017 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRERubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Mary Kay Andrews: Ženski večerKonec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo konec trdih časov socializma. Še vedno je bilo prečkanje naše meje strogo nadzorovano, posebej ob vračanju v preljubo domovino nas je čakal natančen carinski pretres na meji. No, kave in pralnega praška takrat nismo več tihotapili, toda oblačila in čevlje še vedno, saj so imeli Italijani čudovite stvari. Zgodba o maturantski oblekiv Italiji in po končanem delu hodil po mestu in si ogledoval izložbe. Tipična »profesional- na deformacija«, saj sicer mo- ški tega ne počnejo. V izložbi nekega butika je zagledal ču- dovito obleko, ravno pravšnjo za hčerin maturantski ples, toda smola, butik je bil že za-prt, delovnega časa pa ni imel objavljenega. Tudi zjutraj pred začetkom dela je bil še zaprt. Tako je hodil mimo nekaj dni ob različnih urah dneva, toda butik je bil vedno zaprt. Obu-pan je nekega dne šel prej iz službe in ujel lastnico butika ob odhodu na pragu. Dogovo-rila sta se za naslednji dan ob uri, da ga bo počakala. Zadnji trenutek je prisopihal mimo izložbe in paničen vstopil v butik, saj obleke ni bilo več videti … kupovala jo je druga stranka. Mislim, da je takrat uporabil ves svoj šarm za to starejšo gospo, saj se ga je usmilila in mu dala prednost pri nakupu. Seveda je temu primerno navila ceno do neba in poudarila, da je obleka iz Pariza. Še večjo težavo je videl v tem, kako bo to obleko spra- vil čez mejo. Valentin ne bi bil Valentin, če ne bi dobil genial- ne ideje … poleg obleke je ku- pil dodatke za pustno oblačilo (masko, rokavice, lasuljo …) in na carini rekel, da je to pustna obleka. Carinik mu je verjel, ker se je bližal pu- stni čas. Pokazal je račun od dodatkov in mu ni bilo treba plačati carine. Šele doma se je zavedal, da je kupil obleko po svoji izbiri. Porajalo se mu je vprašanje, če bo Kseniji obleka sploh všeč. V Red Boogieju te oble- ke nikoli ne bi prodal za tako visoko ceno. Položil je obleko na fotelj in naju s Ksenijo po-klical v sobo. Seveda je zadel »v polno«! Gospa Pelikan je izrazila že- ljo, da Ksenijo fotografi ra v tej obleki. Črno-belo fotografi jo je sama izdelala, saj je bila v tem mojstrica. Barvni posnetek je poslala izdelat na Dunaj. Kar trikrat ga je zavrnila, ker s foto- grafi jo ni bila zadovoljna. Prelomni čas, ko se zaklju- ček srednje šole okrona še z maturantskim plesom, se prevesi v čas zrelosti. Treba se je odločiti za nadaljnjo pot … Ksenijin soplesalec Andrej Herlah se je odločil za študij kemije na ljubljanski univerzi in je danes uspešen poslovnež v Luxemburgu, kjer živi s svojo družino. Ksenijo je pot zanesla na Pedagoško fakulteto v Lju-bljani in ob končanem študiju je šla še študirat sodobni ples v Amsterdam na School for New Dance Development. Zdaj živi s svojo družino v Rogaški Sla-tini in uči v šentjurski šoli kot profesorica razrednega pouka. Življenje teče dalje, toda lepi spomini na brezskrbne srednješolske čase ostanejo. Prijetno je obujati spomine ob pogledu na fotografi je, saj maturantski ples okrona eno življenjsko obdobje. MIRJANA STEBLOVNIK Foto: Božena Pelikan Ob praznovanju dneva žena, 8. marca 1960 Prispevala: Rosana Črepinšek (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice CeljeVir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. ALBUM S CELJSKEGA Druga z leve Jožefa Kosaber (roj. Gregorčič), mama lastnice prispevane fotografije.Medijskipokrovitelj: Novi tednik Ganljivo in duhovito 36-letna Grace ima skoraj popolno ži- vljenje. Je priznana in cenjena blogerka, piše o notranji opremi in z blogom služi tako dobro, da celo njen mož Ben pusti službo in se posveti trženju oglasnega prostora na tem spletnem mestu. Živita v varovani in dragi soseski na Floridi. Njuno srečo moti zgolj to, da Grace ne more zanositi. Vse do neke noči, ko Grace odkrije, da jo Ben vara z njeno pomočni-co. Takrat v navalu besa zapelje možev drag avtomobil v bazen ob njuni hiši. Še isto noč zapusti moža in se izseli iz hiše k mami. Ta se preživlja z okrepčevalni- co v drugem, skromnejšem mestnem predelu. Sodnik, ki naj bi odločil o Benovi in Gra- ceini ločitvi, meni, da je ravnala pretirano, ko se je znesla nad moževim avtomobi-lom, in ji zato naloži, da se mora šest te-dnov zapovrstjo udeleževati neke vrste terapevtske skupine, ki naj bi zapuščenim zakoncem pomagala predelati zlasti negativna čustva. Ko se Grace prvič udeleži srečanja te skupine, spozna, da je v njej še nekaj žensk, ki so se po mnenju istega sodnika prav tako ob razkritju, da jih mož vara, odzvale pretirano. Čez čas odkrijejo, da ta isti sodnik prav vse prevarane ženske (in enega O avtorici: Mary Kay Andrews je avtorica številnih izjemno uspe- šnih romanov. Njeno pravo ime je Kathy Hogan Trocheck. Sprva je delala kot novinarka in poročala iz sodnih dvoran, kasneje se je posvetila pisateljevanju. Obenem še predava na različnih univerzah.V butiku Red Boogie smo imeli takrat že lepe obleke, tudi za maturante. A ko lastna hči potrebuje obleko za maturant- ski ples, se stvari zapletejo … Valentin je v tistem času delal moškega) napoti vedno k isti svetovalki Pauli. Tudi ta ima za seboj neprijetno izkušnjo, tako zakonsko kot tudi profesionalno, zaradi česar je ostala brez licence za terapevtko. Grace se medtem skuša postaviti nazaj na noge, vendar ji Ben in nekdanja pomočnica vztrajno na- stavljata pasti. Ostane brez dostopa do svojega bloga in brez denarja. Zato sprva pomaga mami v okrep- čevalnici, čez čas pa začne zastonj obnavljati staro fl oridsko hiško, da bi na ta način dobila material za pisanje svojega novega bloga. Toda tudi tam jo par, ki ji je vzel srečo, ne pusti pri miru. Čeprav je zgodba vsekakor zrela za kakšen klasičen romantičen hol- lywoodski fi lm in se bere podobno kot večina tipičnih ženskih romanov, je po svoje tudi pomenljiva in nikakor plehka. Ne odstira zgolj tančice, pod katero se skriva gniloba nič koliko za- voženih zakonov, ampak razkriva tudi podkupljivost posameznikov v pravo- sodnem sistemu. Ne povsem ob robu se dotika tudi današnjega novinarstva in sodobnih marketinških prijemov. MRL 36-letna Grace ima skoraj popolno ži- vljenje. Je priznana in cenjena blogerka, piše o notranji opremi in z blogom služi tako dobro, da celo njen mož Ben pusti službo in se posveti trženju oglasnega prostora na tem spletnem mestu. Živita v varovani in dragi soseski na Floridi. Njuno srečo moti zgolj to, da Grace ne more zanositi. Vse do neke noči, ko Grace O avtorici: Grace se medtem skuša postaviti nazaj na noge, vendar ji Ben jo par, ki ji je vzel srečo, ne pusti pri miru. za kakšen klasičen romantičen hol- lywoodski fi lm in se bere podobno kot večina tipičnih ženskih romanov, je po svoje tudi pomenljiva in nikakor plehka. Ne odstira zgolj tančice, pod katero se skriva gniloba nič koliko za- voženih zakonov, ampak razkriva tudi podkupljivost posameznikov v pravo- sodnem sistemu. Ne povsem ob robu se dotika tudi današnjega novinarstva in sodobnih marketinških prijemov. www.kamra.si Leto 72 / Celje, 9. marec 2017 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 Ob nakupu naših strojev vas OBDARIMO Akcija velja od 10. 3. 2017 do 1 5. 4. 2017. 051 647 716 | prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.siPodjetje Uniforest vam ponuja vrsto stro- jev, namenjenih pripravi drv, med katere sodijo cepilniki drv, rezalno-cepilni stroj, krožne žage ter ovijalci drv. Cepilniki drv Titanium so varni, omogoča- jo enostavno cepljenje polen ter imajo nizko porabo energije. To zagotavljajo enostavne in pregledne nastavitve, litoželezna črpalka, pobiralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pridržanje. Po višini nastavljiva ce- pilna miza olajšuje delo in tako zmanjša obre- menitev uporabnika. Imajo veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, njihovo delovanje pa je mogoče s kardanom, elektormotorjem ali kombinacijo obeh. Cepilniki drv Titanium so bili nagrajeni z German Desing Award Special 2017 – nagrado za oblikovalski presežek. Rezalno-cepilni stroj Titan 40/20 je kompak- ten, zanesljiv in mobilen, namenjen pripravi večjih količin drv. Razreže in razcepi lahko les do premera 40 cm, cepilni valj pa zmore potisk do 20 ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in manjše občutljivosti na tujke v lesu reže s kro- žno žago, ki je skupaj z rezalno-cepilnim sklo- pom osnovana nizko, v isti ravnini. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno. Upravljanje je v celoti mehansko-hidravlično, brez električnih oziroma elektronskih krmilnih sklopov, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejših pogojih in omogoča enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški. Krožne žage SC700 za so varne in enostavne za premikanje. Njihova kompaktna konstrukci- ja omogoča dolgo življenjsko dobo. Uporabni- ki lahko izbirajo med pogonom preko kardana, elektromotorja in bencinskega motorja. Mode- li s pogonom preko kardana lahko imajo tudi transportni trak. V podjetju Uniforest izdelujejo tudi me- hanske in hidravlične ovijalce drv Python, ki so namenjeni povezovanju metrskih drv. V Stroji za pripravo drv podjetja Uniforest ta namen imajo ovijalci napenjalne klešče za lažje napenjanje in rezanje traku ter stojalo za trak, ki omogoča njegovo lažje in nadzorovano odvijanje. Dodatno lahko vsebujejo še nape-njalo za žično vrv. Hidravlične ovijalce drv je mogoče priklopiti spredaj ali zadaj, medtem ko je mehanske možno priklopiti le zadaj. Promocijsko besediloVse stroje podjetja Uniforest si lahko ogle- date na spletni strani www.uniforest.si. Vsi bi želeli na svojih krožnikih okusno in zdravo hrano, po možno-sti ekološko pridelano kje v Sloveni-ji, povrh vsega naj bi bila še poceni in vsem dostopna. Razmere so žal drugačne, kmetovati v teh časih ni enostavno. Kmetije, ki so preživele desetletja, se morajo danes soočati z novimi zahtevami in izzivi, da bodo zagotavljale preživetje tudi tistim mladim naslednikom, ki še imajo voljo do dela. Večkrat kdo navrže, češ da kmetom ni težko, saj dobijo državne subvencije. A kot pravi Klemen Podpečan, mladi naslednik na kmetiji Pri Kovaču v Za-vrhu, ni čisto tako: »Subvencija poma-ga premostiti razliko med ceno, ki je, in tisto, ki bi morala biti, ne gre za to, da ti dajo denar samo zato, ker kme - tuješ. Vsak, ki to reče, mu predlagam, da vzame deset hektarov zemlje in si s kmetovanjem kaj zasluži.« Sam se je s pomočjo staršev usmeril v pridelavo senenega mleka, kjer krave jedo pred-vsem krmo. Pri tem pa je odvisnost od vremena še večja, kar vse bolj pesti tudi ostale kmetovalce. Vsaka nova sezona je zanje nova uganka, pa ne le zaradi pogojev odkupa pridelkov. Podnebne spremembe vse bolj krojijo usodo kme - tijstva in v prihodnje ne bo nič druga-če. Zato so prilagajanja nujna. Nekate- re spremembe se že dogajajo, kmetje morajo doslej uveljavljene načine na novo postavljati. Pa se dovolj zavedajo teh zahtev? Kako naj se znajdejo ekolo - ški kmetje in tisti, ki bi radi kmetovali še v tesnejšem sodelovanju z naravo, ki je vse bolj mačehovska? Nekaj teh vprašanj odpirajo prispevki na straneh tokratne priloge, v kateri smo se loti - li tudi razmer v hmeljarstvu in mesni predelavi. TC, foto: arhiv NT (GrupA) Spremembe bodo nujne 34 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA 1 XXXX Št. 9, 3. marec 2016 Stroj za luščenje pire, naložba v prihodnost Pred dvema letoma so v Plaskanovem mlinu investirali v nakup stroja za luščenju pire, kar za njih pomeni veliko na- ložbo v prihodnost. Za razliko od pšenice se pleva pirinega zrna odstrani šele pred nadaljnjo predelavo s posebnimi prilagojenimi stroji za luščenje. Doslej so nudili prideloval- cem (ali kmetom) pirinega žita le mletje že oluščene pire ali pa so jo dali luščiti drugam. Z nakupom stroja pa lahko kmetje tudi to storitev opravijo pri njih. Vabljeni, da jih obiščete v njihovem mlinu v Braslovčah ali pa jih pokličete na 031 396 635.Vedno bolj nepredvidlji- vi vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih spre-memb, ogrožajo tudi kme-tijstvo in opozarjajo, da se jim bo morala ta dejavnost še bolj intenzivno prilaga- jati. Spremembe so nujne tudi zato, ker je živinore - ja eden od povzročiteljev segrevanja ozračja, opo- zarjajo strokovnjaki. Višje temperature, drugačna raz - poreditev padavin in večja verjetnost za izredne vre - menske pojave, kot so suše, neurja, nalivi ali poplave, vedno bolj pestijo tudi naše kmete. Zato bo prilagajanje vsemu temu eden večjih iz - zivov prihodnosti. Kakšne so izkušnje s te- rena, kako se kmetje že prilagajajo na nove razmere in kako jim pri tem poma - ga država, smo spraševali svetovalca v Kmetijsko-goz-darskem zavodu Celje mag. Tatjano Pevec, specialistko za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme, in Igorja Škerbota, specialista za po-dročje zelenjadarstva, okra-snih rastlin in poljedelstva. Težave zaradi padavin Kmetje se novim razme - ram prilagajajo že v celotnem pridelovalnem postopku, pravita sogovornika, in sicer z obdelavo tal, s setvijo in sa- jenjem, ki ju lahko umikajo v rastlinjake, z uvajanjem dru-gih rastlinskih vrst … Sveto - valca jim pri tem svetujeta, da se ne smejo več strogo držati v preteklosti določenih rokov, ampak morajo opazovati na-ravo in ji prilagajati opravila. Po mnenju Škerbota pred- stavljajo resno težavo pred -Opazovanje narave in prilagajanje Zahtevno kmetovanje v spremenjenih podnebnih razmerah Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo nekaj razpisov za spodbujane naložb ob iskanju ravnovesja med kmetovanjem in varovanjem narave ter prilagajanjem na podnebne spremembe (na- ložbe v predelavo ali trže - nje kmetijskih proizvodov, zmanjševanje porabe vode v tehnoloških postopkih, ure-ditev čistilnih naprav, ener - getsko učinkovitost objektov in opreme, proizvodnja ele-ktrične in toplotne energije za potrebe obrata – uporaba lesne biomase).»Vsem spremem-bam se ne bomo mogli povsem prilagoditi,« pravi Igor Škerbot. »Ob-časno nas bo nara-va prehitela oziro-ma bo pokazala, da je močnejša.« vsem padavine. Pri letni ko- ličini ni bistvenih sprememb, celo več jih je kot nekoč, a kaj, ko padejo v enem ali dveh velikih nalivih, in to ne spomladi, ampak v času spravila jesenskih posevkov in priprave njiv za setev ozi- mine. Tako kmetje ne morejo pravočasno pospraviti koru- ze, zato zamujajo pri setvi ozimnih žit in pri kakovostni pripravi tal. Po besedah Škerbota je vode dovolj, a z njo bi mo - rali znati bolje gospodariti. Padavinsko vodo bi morali zadržati in jo uporabiti v času suše. »V vrtnarstvu, in sicer v tržni pridelavi, ne gre brez rednega namakanja.« Težave povzroča tudi ve - ter, ki odnaša zemljo, zato je najpomembnejša prilagodi- tev na nove razmere ta, da je zemlja pokrita s kakršnokoli kulturo. Steklenica za mero Pri spopadanju z vre- menskimi spremembami si kmetje pomagajo tako, da velikokrat izbirajo takšne sorte, ki imajo hitrejšo rast v vegetacijski dobi, ali pa hitijo pri spravilu, na primer krompirja, ki ga pospravijo pred vročinskim in sušnim valom poleti. Pri žitih uva - jajo zgodnejše sorte, ki ube- žijo glavni vročini, zato je pridelek boljši. Sicer pa imajo v poljedel- stvu kmetje več težav kot v travništvu, kjer se po bese - dah Pevčeve vsako leto poja - vlja več njivskih površin, ki so zasejane z lucerno, saj ve- dno bolj sušna poletja silijo v iskanje bolj odpornih rastlin. Paziti morajo tudi pri košnji, opozarja. »Kmetje ne smejo gledati datuma za košnjo. Rečejo, da je prvi maj najbolj ustrezen, a kot veste, je kres večinoma namočen. Travo je bolje pokositi teden prej kot nekaj dni prepozno. Kmetje morajo spremljati rast, ne datuma. Eni so lani kosili že 11. aprila, sploh sejano travo, tisti, ki so čakali, pa se jim je polegla in so težje kosili in še kakovost je bila slabša.« Nekateri nasvete zelo upo- števajo, pravita sogovornika, drugi se učijo na svojih na- pakah. »Kmetje lahko prime - ren čas za košnjo preverijo tudi tako, da dvignejo liste rastline, in če so višji od ste- klenice piva, je to znak, da je treba kositi,« nazorno opiše Pevčeva.Premiki po malem Ali v takšni spremenjenih razmerah prihaja do večje uporabe kemijskih preparatov za gnojenje in uničevanje ško- dljivcev? »Uporabljamo bolj specifična sredstva za točno določene težave. Enako velja za gnojila,« pravi Škerbot. Kaj pa premiki glede usmeritve kmetij? Obmo- čje, ki ga pokriva zavod, obsega štirideset občin med hrvaško in avstrijsko mejo in je pretežno še ve- dno živinorejsko, a neka - tere spremembe se doga - jajo, pravita sogovornika. Nekaj tržnih pridelovalcev zelenjave se je pojavilo na Koroškem, ki ni tradicional - no zelenjadarsko področje. Oskrbujejo bližnjo okolico, kakšno šolo ali dve, kar je tudi cilj takšne pridelave. V vrtnarstvu lahko spremem - be hitreje izpeljejo, v kateri drugi panogi je to težje. Za prihodnje sogovornika pričakujeta, da bodo kmetje pridelovali več sort, ki bodo prilagojene na podnebne spremembe. Pri tem ne misli - ta na nove selekcije ali GSO- organizme, ampak na tiste, ki se bodo izkazale kot pose- bej odporne. »Vračamo se k avtohtonim sortam, ki so se morale prilagoditi številnim spremembam. In določene se bodo tudi na nove razmere.« TATJANA CVIRNTatjana Pevec Igor Škerbot Promocijsko besedilo 35 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 Kakovostna hrana Ribogojnica Žalec je ena največjih sladkovodnih ribogojnic v Savinjski regiji. »Letno vzgojimo od 50 do 100 ton rib, od tega največ postrvi in krapov. Vse ribe so slovenskega porekla in jih ne uvažamo,« pravi lastnik Marko Hrovat . V predeloval- nem obratu, ki je namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi očistijo, /f_i letirajo ter pripravijo kotlete krapa. »Največ prodamo ameriških postrv ali šarenk. Naši kupci so ribarnice, gostinski lokali, distributerji, imamo pa tudi lastno prodajalno v Dobriši vasi pri Žalcu, kjer ribe tudi gojimo. Prodajamo pa tudi žive ribe, in sicer komercialnim ribnikom in ribiškim družinam,« pravi Horvat, ki uporablja visokokakovostno hrano svetovno znanega proizvajalca, da je meso rib zdravo in kvalitetno. Promocijsko besedilo Foto: GrupA 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 COMPO. Z njim bo nega trate enostavnejša! COMPO SANA Zemlja za trate. COMPO Dolgotrajno gnojilo za trato. COMPO SAAT Seme za naknadno setev. Travna gnojila in semena COMPO so namenjena za okra-sne trate, športna in otroška igrišča. www.metrob.si Spomladanska priprava tal za novo trato Spomladi, ko temperatura tal preseže 5 stopinj C, prične rasti trata. Travno rušo začnite obnavljati, ko ni več nevarnosti nočnih zmrzali. Močno zapleveljene površine je priporočljivo pred pri- četkom del poškropiti s herbicidom. Tla prerahljajte, s površine odstranite kamenje in ostanke korenin. Glinasta tla zrahljajte z dodatkom mešanice Agrosila in Algomin Plus ter obogatite s pe- letiranim hlevskim gnojem. Peščenim tlom dodajte zemljo za trate. Trava potrebuje za hiter vznik in rast temperature zraka, ki so višje od 10 stopinj C. Pred sejanjem zrahljajte zgornjo plast tal in površino pognojite z gnojilom za nove trate, saj to spodbuja kalitev travnega seme- na in tvorbo močnega koreninskega spleta. Seme porazdelite enakomerno po vsej površini, tla povaljajte, temeljito zalijte in zagotavljajte neprestano vlažnost. Promocijsko besedilo 36 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 Obvladamo svoj teritorij Obiščite nas na Gregorjevem sejmu v Novem mestu | 10. - 12. marec 2017 ROBUST d.o.o. T: 03 703 88 23 | M: 031 819 788 E: info@robust.si | W: www.robust.si Cepilniki drv Robust Učinkovita, varna in hitra priprava lesa za kurjavo Podjetje Robust iz Arje vasi je proizvajalec hidravličnih cepilnikov drv Robust in univer- zalnih drobilnikov Robust. Cepilniki zagotavljajo učinkovito, hitro in varno pripravo lesa za kurjavo. V ponudbi so hidravlični cepilniki drv z nazivno močjo od 13 do 25 ton, ki so rezultat lastne zasnove in razvoja, s kardanskim, električnim ali kombiniranim pogonom. Imajo tudi cepilnik na prikolici s pogonom na bencinski motor, kar omogoča neodvisno delo na različnih lokacijah. Cepilniki drv Robust se ponašajo s kakovostno izdelavo ter modularno zasnovo, kar pomeni, da lahko kupec izbira med številnimi možnostmi izvedb in svoj cepilnik prilagodi lastnim željam in potrebam. Možno je izbirati med aluminijasto ali litoželezno črpalko, dvohitrostnim ali »maxispeed« ventilom, standardnim ali podaljšanim hodom cilindra. Novost pa so tudi nosilci in odlagalna mesta za motorno žago, ročke za gorivo, sekiro in cepin ter klešč za vitel. Promocijsko besedilo Seneno mleko iz Savinjske doline Kmetija Podpečan iz Zavrha je pred kratkim pridobila certifikat zanj Ste že slišali za seneno mleko? Pri nas je še malo znano, medtem ko ga v drugih alpskih deželah po-znajo že vrsto let. Mleko je bolj kakovostno, ima več do- brih maščob in sploh boljšo sestavo. Dajejo ga krave, ki ne jedo silaže, ampak pred-vsem seno z dodanim mle-tim zrnjem, in se poleti pa- sejo oziroma dobivajo svežo travniško krmo. V takšno pridelavo so se nedavno preusmerili na kmetiji Pri Kovač, kot se po domače reče domačiji Martine in Jožeta Podpečana v Zavrhu pri Galiciji, kjer bo mladi prevzemnik sin Klemen. Ta je bil tudi pobudnik novosti.»Nekaj sem hotel spreme- niti, da bi se prihodek kme - tije povečal,« pojasnjuje mla-denič, ki ima veselje do dela na kmetiji in je zato končal kmetijsko šolo v Šentjurju ter nadaljuje študij v Mariboru. Ocenil je, da bo takšen prehod za kmetijo še najlažji, saj ne bo zahteval večjih vlaganj. »Ker nimamo dovolj velikega hleva, si povečevanja števila krav nismo mogli privoščiti, zaradi gradnje pa si tudi ni - smo želeli nakopati visokega posojila,« pove Klemen. Ne samo količina Na kmetiji se sicer že dol- go ukvarjajo s pridelavo mle- ka in ga oddajajo Mlekarni Celeia. V hlevu je devetnajst krav molznic in še enkrat toliko mlade živine, na dvaj- setih hektarjih obdeloval- nih površin pa so večinoma travniki, saj je teren hribo- vit. Dela ne zmanjka. Če je mama Martina »glavna« pri molži, mora Klemen poskr - Jože, Klemen in Martina Podpečan Pri Podpečanovih imajo devetnajst krav molznic in še enkrat toliko mladih živali. Usmerili so se v večjo kakovost mleka, ne v večje količine.»Cena mleka je bila v trgovinah ves čas ista, tudi takrat, ko je odku- pna cena pri kmetu padla pod dvajset centov za liter.« 37 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA 1 XXXX Št. 8, 23. februar 2017 Naročniška služba:T: (02) 654 40 90 ali (02) 654 40 91M: 051 333 090 ali 051 333 091VKLJU ČUJE - Vse potrebne vitamine in minerale,- visoko vsebnost magnezija,- dodane puferske snovi. PREDNOSTI - Vi šja mle čnost,- vi šje vsebnosti ma šč ob in beljakovin v mleku,- večja stabilnost vampa,- po večana mikrobna rast.UPORABA- Zelo primerna v me šalnih prikolicah,- enostavna uporaba pri ro čnem krmljenju. dopolnilna krmna mešanica za krave molzniceza izravnavo obrokaK-MINVIT VSI VITAMINI IN MINERALI NA ENEM MESTU!NOVO!!! Pravilna oskrba krav v različnih stadijih laktacije je pomembna za vzdrževa- nje zdravih in visoko proi- zvodnih živali. Premajhna pozornost pri vsakodnevni oskrbi z minerali in vitami- ni je pogosto vzrok za po- večan pojav različnih bole- zni, reprodukcijske težave in zmanjšano proizvodnjo kakovostnega mleka. Dodatna oskrba s potreb- nimi vitamini je odvisna od vrste in kakovosti osnovne krme. Za ohranjanje vita- minov je siliranje načeloma boljše kot priprava suhe mrve. Pri slabih pogojih suše- nja in pripravi mrve so izgube lahko tudi do 90-odstotne. Med minerali so najpomemb- nejši makro minerali, med ka- tere prištevamo kalcij, fosfor, natrij, magnezij, kalij, klor in žveplo. Minerali, po katerih je potreba veliko manjša (mikro minerali), so predvsem jod, železo, kobalt, baker, man- gan, cink in selen. Povprečen obrok za krave molznice v Sloveniji je se- stavljen iz koruzne in travne silaže, pri čemer ga najpogo- steje tudi dopolnimo z nekaj mrve ali slame, da dosežemo optimalno količino vlaknine v skupnem obroku. Vsebnost mineralov v osnovni krmi je glede na potrebe molznic še najbolj podobna vsebnosti v travi, saj je govedo v naravi prilagojeno na koriščenje travinja. Kljub temu travne silaže v povprečju vsebuje- jo premalo natrija. Obroki z veliko koruzne silaže potre- bujejo bogatejšo dopolnitev obroka z minerali kot tisti, kjer je več travne silaže. Velik pomen ima tudi dostopnost mineralov. Ta se glede na vr- sto minerala in glede na izvor lahko zelo razlikuje. Zato ni enako, ali molznica zaužije določeno količino kalcija iz lucerne (ki sicer velja za zelo bogat vir kalcija, ki je slabo dostopen) ali če dodamo kal- cij iz mineralnega dodatka. Pomembna razmerja med minerali Pogosto v obrokih krav molznic zaznamo visoko vsebnost fosforja, posledično pa tudi premajhno količino kalcija zaradi antagonizma. Prav tako je visoka vsebnost kalija v travnih silažah (kalij je sicer dobrodošel pri visoki mlečni proizvodnji) vzrok za povečano potrebo po magne- ziju in natriju, ki bi jo morali obvezno nadomestiti. Tako so torej pomembne ne samo vsebnosti mineralov, tem- več tudi razmerja med njimi. Manj pozornosti je usmerjene k oskrbi z žveplom, katerega potrebna koncentracija je primarno odvisna od vseb-Naročniška služba: T: (02) 654 40 90 ali (02) 654 40 91 M: 051 333 090 ali 051 333 091VKLJUČUJE - Vse potrebne vitamine in minerale, - visoko vsebnost magnezija,- dodane puferske snovi. PREDNOSTI - Višja mlečnost, - višje vsebnosti ma ščob in beljakovin v mleku, - večja stabilnost vampa, - povečana mikrobna rast.UPORABA - Zelo primerna v me šalnih prikolicah, - enostavna uporaba pri ro čnem krmljenju. dopolnilna krmna mešanica za krave molznice za izravnavo obrokaK-MINVIT VSI VITAMINI IN MINERALI NA ENEM MESTU!NOVO!!!Pomen mineralov in vitaminov v prehrani krav molznic Pripravil: Marko HOHLER, PP – AGRO, d. o. o. nosti beljakovin v obroku. Po- manjkanje žvepla posredno vpliva na zmanjšano tvorbo žveplo vsebujočih aminoki- slin (metionin, cistin) in s tem na zmanjšano mikrobno rast. Po drugi strani prevelika ko- ličina žvepla v času laktacije povzroča nezaželen padec pH v organizmu, dodatno pa se zmanjša resorpcija bakra in selena.Izjemno pomemben je tudi pravilno dopolnjen obrok pre- sušenih krav, kjer je mogoče zaznati največ pomanjkljivosti na kmetijah z mlečno proizvo- dnjo. Potreba po vitaminih in mineralih v tem obdobju se zelo razlikuje od potreb krav v laktaciji. Prav v času presušitve lahko z neprimernim mineral- no-vitaminskim dodatkom pov- zročimo več škode kot koristi. ŠTEVILKA 1 PO VAŠI IZBIRI Krave imajo seno vedno na razpolago, dodajajo jim še mleto zrnje. Krma, ki je bila posušena s pomočjo sušilnice, ima še vedno lepo barvo. beti za krmo. Oče je bil pred upokojitvijo zaposlen, zdaj tudi on pomaga pri domačih delih, kolikor mu dopušča zdravje. »Usmeritev v proizvodnjo senenega mleka pomeni, da je kmet še bolj odvisen od vremena, sploh če nima najsodobnejše sušilnice,« pojasnjuje Klemen, ki ob tem potarna, da država sla- bo podpira takšno usmeritev kmetov, čeprav je to postopen prehod v ekološko pridelavo. Pozimi je njegovo delo bolj enostavno, saj živalim na- meče suho krmo. Ko pojedo večino, jim doda žita. Poleti je dela več, saj je treba pri- pravljati tudi zaloge za zimo. Pri tem mu je v pomoč sušil-nica, ki deluje tako, da topel zrak iz zračnega mosta pod streho z ventilatorjem pod-pihuje pod kup trave, ki se zato hitreje posuši. Tako lah- ko spravlja tudi bolj vlažno krmo. Pri tem ta ne izgublja hranilnih snovi in kravam ni treba dodajati toliko žit. Teh je sicer lahko v hrani za živa- li do petindvajset odstotkov. Še sodobnejša sušilnica, s katero lahko sušijo celo tra- vo, pokošeno po dežju, pa je draga. »Odkupna cena mleka je takšna, da se za zdaj nalož- ba ne splača, a tudi podpo- re države ni,« pravi Klemen Podpečan, ki naj bi za seneno mleko dobil šest centov več kot za običajno mleko, kjer je bila osnovna cena nazadnje štiriindvajset centov, pove Martina.Kupci premalo cenijo kakovost Težava pri prodaji senene- ga mleka je po besedah so- govornikov lahko premajh- na osveščenost kupcev, ki ne iščejo kakovosti, ampak običajno gledajo le na ceno. Mleko nima le bolj kakovo- stne sestave, tudi okus je drugačen. Pri Podpečanovih sicer bistvene razlike ni bilo, saj so krave že prej jedle veli- ko suhe krme in ne le silažo. V dveh dneh namolzejo približno 750 litrov mleka in bojazni, da bi mlečnost zelo padla s prehodom na seneno mleko, se niso izkazale za upravičene. »Se pa to lahko zgodi, če nimaš kakovostnega senenega obroka, ki je osno-va,« pravi mlad kmetovalec, ki znanje nabira tudi na ogledih dobrih primerov tovrstne pra- kse v tujini, saj je pri nas na voljo premalo informacij, sam pa želi razvoj kmetije usmeriti prav v večjo kakovost v pove- zavi z naravo. Zaveda se, da je treba ves čas vlagati v kmeti-jo, če želi, da se bo razvijala. »Vedeti pa moraš, kje je meja,« pojasni in doda, da bi si rad čim bolj poenostavil delo, a ne za ceno prevelike zadolže- nosti. S somišljeniki razmišlja tudi o ustanovitvi društva za seneno mleko, pri čemer bi se povezali pridelovalci vseh alpskih držav, s tem lažje so- delovali in našli sogovornike na strani države. TATJANA CVIRN Foto: GrupAPromocijsko besedilo 38 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s sedežem v Žalcu je pred kratkim v Laškem pripravil tradicionalno mednarodno strokovno srečanje, že 54. mednaro- dni seminar o hmeljarstvu.Ena ključnih tem seminar - ja je bila obravnava fenome-na t. i. kraft piva, ki določa novodobne okuse in trende v pivovarski industriji. Kljub manjši potrošnji piva je zahteva po razno - likosti okusov takšna, da so potrebe v pivovarski industriji po kakovostnem hmelju narasle. Kar je dobro tudi za slovensko hmeljarstvo, ki mora kar devetdeset odstotkov svo - je proizvodnje izvoziti. O stanju v hmeljarstvu in tudi v pivovarski industriji smo se pogovarjali z Mar - tino Zupančič, direktorico Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Kakšno je trenutno sta - nje na globalnem trgu hmeljarstva?Slovensko hmeljarstvo se po krizi pobira Še pred približno štirimi leti je bilo zaradi gospodar - ske krize na svetu približno 48 tisoč hektarjev hmeljskih površin, kar je pol manj od nekdanjih 92 tisoč hektarjev ob koncu prejšnjega stoletja. Pred štirimi leti, ko se je za- čel trend kraft pivovarn – z večjo porabo hmelja za pro- izvodnjo enega hektolitra piva – se je povečalo povpra-ševanje po hmelju in tako so se tudi površine za pridela- vo hmelja povečale. Letos je tako na svetu že približno 55 tisoč hektarjev hmeljskih po - vršin. Potrošnja piva upada od leta 2014, sprva je upada- la za pol odstotka, zdaj znaša upad že 1,5 odstotka na leto. Kljub temu evropski, ameri- ški in daljnovzhodni trgi še vedno potrebujejo več hme- lja za hektolitrsko manjšo proizvodnjo piva, ampak z drugo kakovostno noto. Kako se je gospodarska kriza odrazila v sloven- skem hmeljarstvu? Glede na to, da smo moč- no izvozna panoga, smo prvi, ki nas doletijo vsa gi - banja svetovnega gospodar - skega trga. Ampak običajno potem uspemo tudi prvi iziti iz težkih razmer. Tako je slo - vensko hmeljarstvo še pose-bej v letih 2008 in 2009 zelo občutilo krizo, po letu 2014 pa se je hmeljarska panoga tudi pri nas začela pobirati. Zadovoljno lahko ugotavlja- mo, da so v porastu hmeljske površine, obnove hmeljišč, in povpraševanje po novih sadno-zeliščnih sortah. V Sloveniji smo se tako uspeli uskladiti s svetovnim pov - praševanjem in smo ujeli vlak novega obdobja rasti. S tem bo naša država lahko še naprej utrjevala svoj položaj na globalnem hmeljarskem trgu, kar pomeni, da bo s tremi odstotki svetovne pro- izvodnje hmelja ostala peta do šesta pridelovalka na svetu. Torej to pomeni, da so zdaj dobri, cvetoči časi za hmeljarje? Trenutno res, a veliko se ne smemo hvaliti, ker se lah - ko razmere hitro spremenijo. Vreme namreč še vedno zelo vpliva na proizvodnjo – suša, toča, viharji lahko povzročijo veliko škodo, zato se pride- lek v določenih delih sveta lahko zmanjša. Kar pomeni, da je količine hmelja mogoče hitro porabiti, pri določenih sortah lahko celo pride do pomanjkanja. Predvidevanje vsega tega je zelo težko, nek - danje dolgoročne stabilnosti ni več in hmeljarji se mora-mo znati hitro prilagajati na razmere. Kakšno je stanje glede hmeljskih površin in hme-ljarskih kmetij pri nas? V Savinjski dolini je še ve- dno približno osemdeset od- stotkov slovenskih hmeljišč. Kmetijske površine, zasajene s hmeljem, se tudi pri nas za - dnja tri leta spet povečujejo, a so se v času krize tudi kr - čile. Povprečna hmeljarska kmetija se je precej povečala predvsem po letu 2000, po stečaju državnega podjetja Martina Zupančič, direktorica IHPS, o aktualnem stanju panoge Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 39 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA KMETOVALEC vaš SVETOVALEC PREPRIČAJTE SE SAMI! Pošljite izpolnjeno priloženo naročilnico in prejeli boste dve brezplačni številki revije KMETOVALEC na ogled. Naročilnico pošljite na naslov: Kmetijska založba, d.o.o. Stari trg 278 2380 Slovenj Gradec ali nam pišite na elektronski naslov: kmetovalec@km-z.si Pridružite se številnim naprednim kmetom, ki redno berejo strokovno revijo Kmetovalec, in bodite na tekočem s smernicami sodobnega kmetovanja. Vsak mesec boste prejeli revijo, polno koristnih nasvetov, novosti in zanimivosti. Strokovni članki s področja poljedelstva, živinoreje, gozdarstva in dopolnilnih dejavnosti vam bodo pomagali pri kmetovanju, pregled novosti v kmetijski tehniki in primerjalni testi kmetijske mehanizacije pa pri nakupu strojev. Revija KMETOVALEC izide vsak mesec, naročniki pa brezplačno prejmejo več strokovnih prilog letno: Gozd in obnovljivi viri, PiP – Predelava in prodaja, Travništvo, Gradnja hlevov in Reja prašičev ter vodnike po kmetijskih sejmih. Letna naročnina za dvanajst številk KMETOVALCA s prilogami je 50,00 EUR. Poštnina in DDV sta vključena. Naročam na ogled revijo Ime, priimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ulica in hišna številka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pošta in kraj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Telefon (neobvezno): . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kraj in datum: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Če v desetih dneh od prejema brezplačnih oglednih izvodov ne boste sporočili, da revije ne želite prejemati, boste postali redni naročnik.Po preteku enega leta se naročnina avtomatsko podaljša do pisnega preklica. Priloga:strokovna kmetijska revijaPoštnina plačana pri pošti 2380 Slovenj Gradec ISSN 13184245 sol in lizalni kamni za živaliJanuar 2017 1 letnik 85 cena 5 €TISKOVINA Konzervirajoča pridelava Pitanje Bolezen modrikastega jezika Sušilnica za zrnje Naročilnico pošljite na naslov: Stari trg 278 2380 Slovenj Gradec ali nam pišite na elektronski naslov: kmetovalec@km-z.si Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Konzervirajoča pridelava Pitanje Pitanje Pitanje Pitanje Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Bolezen modrikastega jezika Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje Sušilnica za zrnje strokovna kmetijska revijaPoštnina plačana pri pošti 238 0 Slovenj Gradec ISSN 13184245 sol in lizalni kamni za živ aliFebruar 2017 2 letnik 85 cena 5 €TISKOVINA Apneni dušik Ab Hof Kmetijske pnevmatike Traktorski trg sol in lizalni kamni za živali sol in lizalni kamni za živali sol in lizalni kamni za živ ali Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Apneni dušik Ab Hof Ab Hof Ab Hof Ab Hof Ab Hof Ab Hof Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Kmetijske pnevmatike Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Traktorski trg Priloga:strokovna kmetijska revijaPoštnina plačana pri pošti 2380 Slovenj Gradec ISSN 13184245 sol in lizalni kamni za živaliMarec 2017 3 letnik 85 cena 5 €TISKOVINA Varstvo koruze Oglje v prehrani Sima 2017 Test pri 120 KM»Raznolikost piva je danes komaj verjetna. Tudi majh- ne pivovarne veliko prispevajo k temu: nekateri varijo namesto z ječmenom z ajdo, brezglutensko pivo, razpon okusov pa je brezmejen, poznamo pivo z okusom fi žola, kakava, res neverjetna inovativnost je pri naših pivovar- jih. S povečano količino hmelja pivo dobi drugačen okus, ne samo tako ›klasično‹ hmeljski, kot smo bili navajeni v preteklosti. Gre za bolj poseben okus, z noto različnih sadnih sort, na primer močne izraženo aromo citrusa in zelišč.«Hmezad Kmetijstvo Žalec, katerega površine so pre- vzeli hmeljarji. Pred nekaj leti je bila povprečna hme- ljarska kmetija velika enajst, zdaj meri trinajst hektarjev in upamo, da bo še večja. V evropskem merilu smo po- polnoma primerljivi z drugi- mi državami, seveda pa se je težko primerjati z Ameriko in s hmeljskimi površinami tamkajšnjih pridelovalcev, kjer gre za povsem druge razsežnosti. Na primer en sam ameriški hmeljar raz- polaga s površino približno 1.100 hektarjev. Na svetovnem pivovar- skem trgu prihaja do ve-likih prevzemov oziroma združitev. Kako ti procesi in trendi vplivajo na pi- vovarsko industrijo ter na hmeljarstvo na naših tleh, na izvoz in podobno? Združevanje gre zdaj že v takšne razsežnosti, da koncerni postajajo preveliki in ne morejo več poslovati, ne da bi se razcepili na več manjših delov. Z vidika do- ločil o varstvu konkurence ne ustrezajo več predpisom, zato so morali ubrati drugač- no politiko. Vendar se takšen razdeljen koncern enotno odloča in za nas hmeljarje to pomeni oža- nje trga, saj o nakupu odlo- ča relativno majhna skupina ljudi. Veliki koncerni trenu- tno pokrivajo dve tretjini svetovne proizvodnje piva, tretjina pripada kraft pivo-varnam. Pri slednjih ima- mo hmeljarji večji nabor, kamor se lahko vključimo, 30 Št. 9, 3. marec 2016 KMETIJSKA PRILOGA Naša dežela je zelo boga- ta z gozdom. V evropskem merilu smo na tretjem me-stu po gozdnatosti, takoj za Švedsko in Finsko. Lastni - štvo gozdov je razdrobljeno, kar občasno zavira razvoj. Odnos ljudi do gozda se po- časi spreminja na bolje, k čemur prispevata predvsem izobraževanje mladine in lastnikov gozdov ter osve-ščanje širše javnosti o po - menu in bogastvu gozdov. »Gozd ni pomemben le za pridobivanje lesa, ampak ima tudi okoljski, ekosistem- ski, biotski, kulturni, zgodo - vinski, asociativni, krajinski in zdravstveni pomen,« je prepričan Aleksander Ra- tajc, vodja območne enote Celje pri Zavodu za gozdove Slovenije. Kot pravi, je nuj - no, da gozd ponovno zase - de mesto, ki ga je nekoč že imel. »Zaradi vsestranske pomembnosti bi lahko sim-bol našega gozda našel pro- stor tudi med nacionalnimi simboli. Morda gozd, ki je največji kopenski ekosistem, premalo cenimo ravno zato, ker ga imamo toliko.« Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz leta 2012 kažejo, da je v Sloveniji več kot 1,184 milijona hektarjev gozdov, kar pomeni, da kar 58,4 odstotka naše dežele pokriva gozd. Celjsko goz - dnogospodarsko območje ima skoraj 76 tisoč hektar - jev gozda, kar pomeni, da 49 odstotkov celotne površine območja pokriva gozd. Na širšem Celjskem se gozdna-ta krajina meša s kmetijsko. Prevladujejo listavci, teh je 63,5 odstotka, 36,5 odstotka je iglavcev. Ključni drevesni vrsti sta bukev (41odstokov) in smreka (27 odstotkov). Tako kot velja za slovenske gozdove na splošno, je tudi v regiji njihovo lastništvo zelo razdrobljeno. Na območju je približno 47 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov, pov - prečna gozdna posest tako meri dva hektarja. Od drevesa do izdelka Gozd je lahko ob pame - tnem gospodarjenju izje- mno donosna gospodarska panoga. Po Sloveniji je bilo v preteklosti precej tako ime - novanih lesnopredelovalnih centrov, ki so na z lesom bogatih območjih združevali lesnopredelovalno dejavnost od drevesa in vse do končne - ga izdelka. »Žal teh centrov skorajda ni več, z njihovim usihanjem so usahnila tudi številna delovna mesta. Od približno 50 tisoč delovnih mest jih je ostalo le še pri - bližno 10 tisoč,« pove Ratajc. V zadnjem času so vedno močnejše pobude za ponov - no vzpostavitev gozdno-le - snih verig, za kar potrebu - jemo moderno, predvsem pa lastno lesnopredelovalno industrijo. Za njen zagon v prvi vrsti potrebujemo ka- kovostno surovino, kapital, inovativne ideje, moder - no oblikovanje in trženje. Uspeh gozdno-lesnih verig leži predvsem v njihovi kon- kurenčnosti, vendar pod po - gojem, da se od besed konč- no preide k dejanjem,« je prepričan Aleksander Ratajc. Les, ki »se pridela« v gozdo- vih celjske regije, je primeren za celulozo, sekance, drva, embalažo, tramove, deske, furnir in še kaj. Najkakovo- stnejši les, ki na dražbi v Slo-Za dobro, predvsem pa varno delo v gozdu je treba veliko znanja. V ZGS tako vsako leto pripravijo več tematskih tečajev za lastnike gozdov. Na teh srečanjih se lastniki in upravniki gozdov učijo, kako varno delovati v gozdu v izjemnih razmerah. (Foto: Aleksander Ratajc)Veliko gozdov, še več lastnikov Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi venj Gradcu dosega od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, pa je namenjen izdelavi furnir - ja, furnirnih plošč, parketa ali posebnih izdelkov, kot so glasbila, prestižna oprema in pohištvo. »V naših gozdovih prevladuje dobra kakovost dreves oziroma lesa. Kakovost petine dreves ima oceno prav dobro, malo manj je tistih z odlično kakovostjo. Žal je še vedno preveč drevja zadovo- ljive in slabe kakovosti,« po -jasnjuje Ratajc in poudarja, da se moramo zavedati, da je treba drevo, preden zraste v kakovostno, več generacij na- črtno negovati. »Nega gozda je kot naložba, ki vsestransko raste, torej je z manj nege tudi manj ustreznih in kakovostnih gozdno-lesnih izdelkov«. Ra- tajc ob tem dodaja, da bomo v Sloveniji imeli dovolj kakovo- stne surovine za obdelavo in predelavo, če bodo le lastniki gozdove primerno vzdrževali in negovali. Dober les izvažamo Toni Breznik, vodja ob - močne enote Nazarje, je prepričan, da Slovenci z gozdovi dobro gospodari - mo, predvsem pa je to go - spodarjenje trajnostno in sonaravno naravnano. »Žal se je v zadnjih dveh desetle-tjih v Sloveniji zgodil razpad lesne industrije, zato lesa, ki je naše naravno bogastvo, ne zmoremo sami predelati v kakovostne izdelke. Zato se veliko lesa izvozi v sosednjo Avstrijo, kar je nedvomno velika gospodarska škoda za Slovenijo,« je prepričan Bre- znik. Kot še pravi, bi lahko les slabše kakovosti porabili v papirni industriji ali za iz- delavo lesnih plošč, vendar je tudi tovrstne industrije v Sloveniji bistveno premalo. Februarja je bila v Slovenj Gradcu že deseta licitacija vrednejših kosov lesa. Na njej je sodelovalo 400 lastni- kov, na prodaj pa je bilo 2.295 hlodov. Zanje se je potegovalo 25 kupcev, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije, Nemči - je, Italije in s Hrvaške. Najvišjo ceno je dosegel gorski javor, in sicer 7.555 evrov za kubični meter lesa. Tudi sicer je bilo šest najdražjih hlodov iz gorskega javorja. Za zma - govalni hlod, ki »prihaja« z območja Ljubnega ob Savinji, je novi lastnik odštel kar 12.346 evrov. Lastnica hloda zmagovalca je želela ostati anonimna, nam je pa Toni Breznik, vodja območ-ne enote Nazarje, povedal, da lastniki gozdov s tega območja na licitaciji so- delujejo vsako leto: »V desetih letih so imeli naši lastniki trikrat najvrednejši hlod.« Kakovost in ceno lesa za »normalne« tržne potrebe (pohištvena industrija, gradbeništvo …) ponudniki določijo na osnovi določenih standardov in posta- vljenih pravilnikov. Les, ki ima posebne fizikalne ali estetske lastnosti, pa zain- teresirani posamezniki ali podjetja ku- pujejo pri specializiranih dobaviteljih ali na licitacijah. »Tovrstni gozdno-lesni izdelki dosegajo posebej visoke cene,« je pojasnil Breznik in dodal, da je v nazarskem gozdnogospodarskem ob - močju kakovost lesa zelo visoka zaradi rastišča, drevesne sestave in dobrega gospodarjenja z gozdovi.27 Št. 9, 3. marec 2016 KMETIJSTVO Trgovino Lah z 20-letnimi izkušnjami najdete v ne- posredni bližini središča Šmarja pri Jelšah. Nudi vam rezervne dele za vso kmetijsko mehanizacijo, servisira pa tudi malo mehanizacijo (vrtne kosilnice, motorne žage, kosilnice na laks in ostale pripomočke). Po naro- čilu izdeluje, montira in popravlja različne hidravlične cevi za hidravlične sisteme. Iz zaloge vam nudi servis in rezervne dele za škropilno tehniko slovenskih in tujih proizvajalcev. Pri Lahovih ustrežejo širokemu krogu različnih kup- cev z različnimi potrebami. Znajo svetovati in za vse izdelke, kupljene pri njih, zagotavljajo vse potrebne rezervne dele.Dvajset let izkušenj rezervne dele. 1 XXXX Št. 9, 3. marec 2016 Stroj za luščenje pire, naložba v prihodnost Lani so v Plaskanovem mlinu investirali v nakup stroja za luščenju pire, kar za njih pomeni veliko naložbo v priho - dnost. Za razliko od pšenice se pleva pirinega zrna odstrani šele pred nadaljnjo predelavo s posebnimi prilagojenimi stroji za luščenje. Doslej so nudili pridelovalcem (ali kme - tom) pirinega žita le mletje že oluščene pire ali pa so jo dali luščiti drugam. Z nakupom stroja pa lahko kmetje tudi to storitev opravijo pri njih. Vabljeni, da jih obiščete v njihovem mlinu v Braslovčah ali pa jih pokličete na 031 396 635.Za zmagovalni hlod z Ljubnega 12 tisoč evrov 1 XXXX Št. 9, 3. marec 2016 www.kmetijaflis.si Kmetija Flis, Spodnje Grušovlje 6, Šempeter v Savinjski dolini Naročila sprejemajo na 051 325 810 ali 040 366 349 ali darija.cetina@gmail.com Dostave: - v okolici Žalca, Celja, Vojnika in Štor: ponedeljek, torek, četrtek, petek in sobota - v okolici Velenja: vsak ponedeljek, sreda in petek - v okolici Ljubljane, Domžal, Kamnika: vsak drugi torek Družinska kmetija Četina, po domače Flisova kmetija, je usmerjena predvsem v pridelavo mleka in mlečnih izdelkov: jogurtov, skute, sira za žar, masla, kisle smeta-ne, sirotke, mladega sira in drugih mlečnih dobrot. Pred nekaj leti so tudi registrirali lastno blagovno znamko pod imenom Mlečni izdelki kmetije Flis, ki se je zelo hitro uveljavila na lokalnem trgu. Izdelke lahko kupite v njihovi trgovini na kmetiji vsak dan med 10. in 18. uro ali pa vam jih dostavijo blizu va-šega doma po predhodnem naročilu. Najmlajši se lahko na kmetiji zabavajo na plezalni steni in se vedno sprehodijo po kmetiji. predvsem zaradi specifi čne aromatične note slovenske- ga hmelja. Sicer pa se spre-minja tudi okus pivopivcev. Ti niso več tako naklonjeni »mastnim, uniformnim vr- stam piva«, ampak želijo ra- znolikost okusov, ki jih omo- goča narava. Za to so takšni trendi koristni za slovenske hmeljarje. Kaj je za vas hmeljarje pomenil Heinekenov pre- vzem Pivovarne Laško? To vprašanje bi sicer bilo smotrneje postaviti trgovcem kot našemu inštitutu. Kot lahko ugotavljamo, veliki koncerni ohranjajo domače blagovne znamke in navade, ki jih imajo pivopivci v dolo- čeni deželi. Včasih je celo ve- ljalo, da so bili potrošniki, ki so živeli v pasu okrog 30 ki- lometrov v bližini pivovarne, navajeni na okus prav piva te pivovarne. Ta zakonitost oziroma razmejitev okusa med Unionom in Laškim še vedno določa meja na Troja- nah. To tradicijo ohranja tudi Heineken. Kot lahko vidimo na policah in kot lahko oku- šamo, je pivo še vedno isto, s slovenskimi sortami hmelja. Pivovarna Laško Union upo- rablja približno deset odstot- kov proizvodnje slovenskega hmelja, ostalih devetdeset odstotkov je treba prodati drugje po svetu. Delež upo-rabe našega hmelja bi se še lahko povečal, če bosta pi- vovarni povečali proizvodnjo piva in če bo še več povpra-ševanja kraft pivovarn. Na seminarju vedno predstavite tudi nove sorte hmelja. Kaj ste letos novega zasnovali v inštitutu? V zadnjih letih v primerja- vi s prejšnji obdobji hitreje Štajerski (Styrian) wolf je ena zadnjih žlahtnjenih novih sort hmelja v IHPS.pripravljamo nove sorte, predvsem zato, ker je pri proizvajalcih želja po ra- znolikosti vedno večja. In čim hitreje pridemo z več raznolikimi sortami na trg, toliko več možnosti ima-mo, da ves hmelj lahko tudi uspešno prodamo za namene sadno-zeliščnega piva. Seveda imamo spet neko zalogo novih sort, nekaj jih je še pod šiframi. Ravnokar je bila registrira- na sorta kolibri, pred časom so bile tudi evreka, kardi- nal in wolf. Slednja bo letos proizvedena že na približno petindvajset hektarjih, in si- cer s potencialom šestdeset ton. Kar ni malo hmelja. Če računamo, da ga lahko gre samo trinajst dekagramov za hektoliter, potem je to že kar lepa proizvodnja piva v ozadju. Poleg kraft piva se zdi, da je trend tudi kakovostno brezalkoholno pivo, da ga mora vsaka pivovarna ime- ti že zaradi ugleda. Alkohol je deloma tudi konzervans. Minimalen odstotek alkohola je nujen, pivo povsem brez alkohola je zelo težko pripraviti. Si- cer pa gre tudi za okus. Meni okus pri pivu čisto brez alko- hola tudi ne ustreza. Pri tem je res, da so danes v prome-tu zahteve zelo stroge in je tudi to verjetno ena možnih poti za jutri. V pivovarskem interesnem združenju, ka- terega član je IHPS od leta 1964, bomo prebivalcem Slovenije poskušali pred- staviti odgovorno pitje piva.Ali lahko hmelj pri okusu nadomesti stopnjo alkoho- la? Deloma lahko. Stoodsto- tnih zamenjav v tem trenut- ku ne poznam. V pivu pred- stavlja hmelj vsaj dve stvari: najprej je nosilec grenčice in arom, po drugi strani pa je konzervans. Razvoj gre v vseh možnih smereh naprej, pivovarstvo je močna indu- strija, ki se res razvija v mar- sikaterem pogledu. Tako kot nam na eni strani tokrat pri- naša pluse, ker se uporablja več hmelja za raznolikost okusov, je na drugi strani tudi tehnologija, ki povečuje izkoristke. Kar tudi pomeni, da ga potrebuješ manj za isti učinek. Tako da se moramo znotraj te zgodbe najti in to ni vedno enostavno. Tudi se ni enostavno odločati za prihodnost, ker nova sorta nastaja v povprečju petnajst let, zdaj smo malo skrajšali to obdobje, s »fl avorji«, na približno sedem do osem let. Ampak kdo lahko zdaj napove, kaj bo čez sedem, osem let, če vzamem naj- krajšo dobo, kaj šele čez petnajst let, katere sorte bodo aktualne, da bomo obdržali tržni delež v svetu. Težko je priti na vrh, a težko je tam tudi ostati. ROBERT GORJANC Poln svežine!Promocijsko besedilo 40 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA Celjske mesnine d.d., Cesta v Trnovlje 17, SI - 3000 Celje I www.celjske-mesnine.siSAMO ENA JE PRAVA SUHA DOMAČA SALAMA1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 telefon: 03 713 67 10/00, e-pošta: info@mirosan.si internetna stran: www.mirosan.si Pridite tja, kjer tradicija velja.Pomlad prinaša toplejše dni in s tem tudi opravila na sadnem vrtu. Mesec marec je tudi najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik. Vas mika, da bi posadili sadiko jablane, hruške, kutine, nešplje, nashija, češnje, višnje, breskev, nektarine, marelice, ameriške borovnice, maline, aronije, sibirske borovnice, kivija, leske, ribe- za, robide, goji jagod, tayberryja, joste, kosmulje, /f_i ge, ameriške brusnice, asimine, kakija, oreha, skorša, žižule, murve, črnega bezga/uni00A0…? Katero je vaše najljubše sadje? Zdaj je pravi čas, da popestrite svoj sadni vrt in na njem zame- njate ali zasadite novo sadno drevo, ki vas bo v prihodnjih letih razveseljevalo z zdravimi, sočnimi, okusnimi plodovi. Slovenska mesnoprede- lovalna industrija je leta 2015 (podatki za leto 2016 še niso zbrani) v 93 podje- tjih zaposlovala 3.700 ljudi in ustvarila 642 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Skoraj petino pri-hodkov je zaslužila s pro- dajo na tujih trgih. Malo manj kot 12 odstotkov prihodkov mesnopredelo- valne industrije ustvarijo v Celjskih mesninah, ki so druga največja družba te dejavnosti v državi (prva je Perutnina Ptuj), po pre-delavi rdečega mesa pa so že nekaj časa na prvem mestu. Prvega mesta pa niso zasedli naključno, saj v družbi že nekaj let zelo veliko vlagajo v razvoj, pri - dobili so tudi najvišje stan - darde, ki veljajo v živilski industriji. Generalni direktor Celj- skih mesnin Izidor Krivec, ki je tudi predsednik GIZ Meso, pravi, da je mesna industrija v Sloveniji kljub propadu mnogih podjetij še vedno preobsežna. Po nje - govem mnenju bi bilo do - volj, če bi imeli dve klavnici za govedo in dve za svinji - no. »Tudi če bi se dejavnost prepolovila, hudih posledic ne bi bilo, strah, da bi ve - liko ljudi končalo na cesti, pa je povsem odveč, saj bi se lahko brez težav preza - poslili v drugih obratih ali drugih dejavnostih,« pravi Izidor Krivec, ki je kritičen tudi do reševanja nekaterih podjetij v mesnopredelo - valni industriji. »Dogaja se, da v Sloveniji s pomočjo slabe banke rešujemo tiste, ki so zadolženi in posluje- jo z izgubo, namesto da bi jih pustili propasti. Takšna podjetja, potem ko jim od- pišejo večino posojilo, spet nastopajo na trgu in ogroža - jo tiste, ki ves čas poslujemo dobro in veliko vlagamo. Za - radi takšnega početja smo nekonkurenčni tudi v tuji- ni.« Krivec poudarja, da bi slabi in prezadolženi morali zapreti vrata. »Nekdo jih bo v prihodnosti moral zapreti, a dlje kot bo trajalo, slabši bodo tudi tisti, ki dobro de-lajo.« Male klavnice brez stalnega nadzora Izidor Krivec je zelo kri - tičen tudi do ustanavljanja manjših obratov za klanje živine. »Približno dvajset jih je v Sloveniji in njihove- ga delovanja niti približno ne podpiram. Uradno nimajo nobenega zaposlenega, na leto pa zakoljejo že najmanj 20 odstotkov slovenske živi-ne. Čudno, kajne? Merila za njihovo poslovanje so dru - gačna, pa naj gre za nadzor ali ravnanje z odpadki. Tudi zaradi njih se bohotita delo na črno in siva ekonomija. V GIZ Meso na to ves čas opo- zarjamo, a se nič ne zgodi. V Celjskih mesninah predelavo stalno nadzira pet veterinar - jev, te manjše obrate pa vete - rinarji obiščejo bolj poredko. Meso iz vaških klavnic ne gre v mesnice ali trgovine, ampak ga prodajajo kar na kmetijah, nekaj ga konča v gostilnah ali manjših zaseb-nih mesnicah. To meso ima zelo malo okusa po davku in po standardih, ki jih zahte- Preveč mesa brez okusa po davkih V mesnopredelovalni industriji se še vedno bohoti siva ekonomija, opozarja direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec Izidor Krivec: »V Sloveniji je premajhna povezanost v verigi od kmeta do potrošnika, z osveščanjem potro-šnikov zamujamo najmanj dvajset let. Zdaj je sicer že prepozno, ampak lahko bi se zgledovali po Avstriji, kjer so že nekaj let pred vstopom v Evropsko unijo vzgajali ljudi, naj kupujejo domače izdelke.« va današnji proces proizvo-dnje.« Manjših klavnic je tudi na Celjskem kar nekaj, ve- čina jih je na Kozjanskem in Pohorju. Krivec pravi, da so v zadnjem času kla- nje v zasebnih klavnicah nekoliko zmanjšali, ker so kmetom ponudili ugoden zakol, poleg tega so jim v Celjskih mesninah ponudili tudi prevoz mesa nazaj na kmetijo s hlajenimi kami - oni. »To je nekaj povsem drugega kot vožnja mesa s traktorjem ali v prikolici avtomobila,« pojasnjuje Krivec.Govedina domača … Celjske mesnine vso go- vedino kupujejo v Sloveniji. »Stalež živine v naši državi je upadel za približno 20 odstotkov, zdaj pa ga že nekaj let ohranjamo na isti ravni. Tudi reja se koncen - trira. Včasih so kmetije za svoje preživetje imele naj- več dvajset bikov, danes jih redkokdo redi manj kot pet-deset. Živinoreja torej ni več konjiček, ampak pomemben posel,« pravi Krivec. Širše celjsko območje, to je od Zgornje Savinjske doline do Kozjanskega, je po številu osemenitev (30 tisoč na leto) živinorejsko najbolj močno v državi. »Pri govedini smo v Slove - niji v povprečju samozado- stni. Ker marsikateri kmet zaradi kakšnega centa več živino raje proda v Avstrijo, to na domačem trgu obča - sno povzroči pomanjkanje. V Celjskih mesninah teža- ve rešujemo z lastno bazo govedi. Kupujemo teleta in jih dajemo v rejo in smo po številu živine največji kmet v Sloveniji. Tako imamo ve- dno na zalogi dovolj živine,« pojasnjuje Krivec. Prepričan je, da odliva govedi čez mejo ne bi bilo, če bi bilo v pre- hrambeni verigi od kmeta do potrošnika vsaj malo so- lidarnosti in odgovornosti. »Žalostno je, da so slovenski kmeti premalo lojalni do ti-stih, ki živino kupujemo od njih v dobrem in slabem, ko je je preveč ali ko je ni dovolj.« … svinjina iz tujine Povsem drugačna kot pri odkupu govedi je zgodba pri prašičih. Celjske mesnine morajo namreč večino živali uvoziti. »Potrebe po svežem mesu lahko z domačimi ži - valmi pokrijemo do največ 40 odstotkov, predelava pa je odvisna od uvoza. Zgodbo o samooskrbi pri svinjskem mesu smo že zamudili. Pra- šičereja je zame izgubljena panoga, ker v zadnjih 25 letih nista bili pravilni niti kmetijska politika niti politi- ka rejcev. Kakšna je bila naša kmetijska politika in kakšna avstrijska, zgovorno pričajo naslednji podatki: v Slove - niji smo leta 1991 imeli 800 tisoč prašičev, Avstrija pa 1,8 milijona. Lani smo v državi zaklali 220 tisoč prašičev, Avstrijci pa kar 6 milijonov,« razmere opisuje Krivec. Prepričan je, da v Sloveniji na samooskrbo s prašiči ne moremo več računati. Kar pa se mu niti ne zdi slabo, saj je Slovenija po njegovem mnenju bolj primerna za govedorejo, ki je prijaznejša do okolja in manj moteča za turizem. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) 41 Št. 10, 9. marec 2017 KMETIJSKA PRILOGA Aprila bo leto dni od ene najhujših spomladanskih pozeb, kar so jih sadjarji doživeli v zadnjih 50 letih. »Ne pomnimo, da bi mraz uničil pridelek tako pozno oziroma v tako napredovani rasti,« pripoveduje direktor podjetja Mirosan Vladislav Korber. Največjemu savinj- skemu sadjarju je lani po - zeba odnesla skoraj 90 od- stotkov pridelka. Podobno je bilo v šentjurskem podjetju Meja. Zaščita pred pozebo je predraga in se sadjarji zanjo ne odločajo. Sadovnjakov brez protitočne zaščite je vse manj. Kot kaže, jih bodo v prihodnje vse pogosteje oskrbovali tudi z umetnim namakanjem. Glede na ogromen izpad dohodka v lanskem letu so v Mirosanu predvidene nalož- be prestavili na boljše čase. Vseeno pa bo težko financi- rati proizvodnjo letošnjega leta, glede na to, da si lahko prve prilive obetajo šele ko - nec leta. Sadjarska panoga se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Sodobni nasadi nimajo prav dosti skupnega s tistimi iz 50. let prejšnjega stoletja, kamor segajo kore- nine podjetja. Namesto 300 visokodebelnih dreves jih je danes na hektarju površine desetkrat več. Sorte in kako- vost so prilagojene zahtev - nemu okusu potrošnikov in vedno bolj nasičenemu trgu. Za preživetje svoje dejavno- sti profesionalni sadjarji prav veliko stvari ne morejo prepu - ščati naključju. Pogostejša toča in daljša sušna obdobja Ko gre za vremenske vpli- va, je težko reči, da se je svet ravno obrnil na glavo, a poča - snih in vztrajnih sprememb ne moremo spregledati. »V zadnjih letih so pogostejše toče, pa tudi daljša sušna ali deževna obdobja so pre - cej običajna,« pravi Korber. Protitočne mreže tako po - stajajo bolj ali manj obve - zna oprema sadovnjakov, a njihova nosilnost ima meje. Vsako pomlad se tako sad - jarji pomerijo na loteriji, ali bodo mreže razpeli ravno v pravem času – uiti morajo zadnjemu pomladanskemu snegu in prehiteti prvo pole- tno točo. V tem pogledu pa je vreme lahko sila nepred - vidljivo. V podjetju Meja je zaradi že razpetih mrež ne - pričakovano pozen sneg lani povsem uničil štiri hektarje sadovnjakov, še deset jih je poškodoval.Kot pravi Korber, v Mirosa- nu od 140 hektarov sadovnja - kov namakajo dvajset hekta- rov, v prihodnje bo ta delež verjetno še večji. »Obstaja tudi zelo učinkovita zaščita pred pozebo. To je oroševa- nje, kjer kemijska reakcija spreminjanja vode v led spro - šča toploto in greje cvet. A ta sistem je tako drag, da ga v Sloveniji ne uporablja nihče.« S kemičnimi sredstvi vse bolj po pameti Fitofarmacevtska sredstva za zaščito dreves v velikih nasadih veljajo za nujno zlo, a kot pravi Korbar, se tudi to spreminja. »Bili smo med prvimi, ki smo se odločili za tako imenovano integrirano proizvodnjo. To pomeni, da smo se odrekli skoraj dve tretjini sicer dovoljenim, a za naravo najbolj obremenju- jočim pripravkom.« Dobrih osem hektarov površin so v Mirosanu že namenili certi - ficirani ekološki proizvodnji, kjer gojijo sorto antares. »Tudi na področju zaščite dreves se tehnologija zelo hitro razvi - ja. Vedno več je sredstev, ki so bolj naravna, pa prav tako učinkovita,« zaključi Korber. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT (GrupA)Zaščita pred pozebo predraga Vladislav Korber iz Mirosana: »Sadjarji bomo posledice lanske pozebe čutili še letos« Vladislav Korber v Mirosanovem sadovnjaku po lanskem spomladanskem snežnem presenečenju. 42 Št. 10, 9. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 12. Marina Bajić M 4E, SŠSMM13. Luan Haliti M 2F, SŠSMM14. Andraž Čuvan 4 A, GL15. Živa Trunkl 4 A, GL17. Anita Tomič 4 B, GL18. Tim Kavčič 4 C, GL11. Nik Pfeifer M 4E, SŠSMM 21. Lana Kuzman 4 D, GL22. Matija Dolžan 4 E, GL23. Nejc Selič K 4 A, SŠKER24. Mateja Jelić K 4 A, SŠKER4. Primož Ravnak G 4B, SŠGVO1. Žan Kovačič G 3C, SŠGVO5. Taja Žibret G 4B, SŠGVO6. Filip Retuznik S 4A, SŠSMM7. Lara Žibret 6. Filip Retuznik 2. Miha Gunzek G 4A, SŠGVO7. Lara Žibret S 4A, SŠSMM8. Andraž Čehovin 3. Jerneja Burger G 4A, SŠGVO8. Andraž Čehovin S 4B, SŠSMM9. Matic Premuš M 4D, SŠSMM 19. Sanja Kodrin 4 C, GL 28. David Borštner R 4 B, SŠKER 38. Blaž Jazbinšek 3 B 2, SŠSDL25. Jure Meglič E 4 A, SŠKER26. Tilen Rauter E 4 B, SŠKER27. Matevž Petan R 4 A, SŠKER 37. Rok Petan 3 B 3, SŠSDL34. Marija Senica 3 C 2, SŠSDL29. Jan Flis 4 P 2, SŠSDL 39. Blaž Javornik 3 B 1, SŠSDL33. Lidija Kosić 3 C 3, SŠSDL31. Sonja Ribič 4 A 1, SŠSDL35. Luka Škvorc 3 C 1, SŠSDL32. Roman Polšak 3 C 3, SŠSDL36. Laura Gradič 3 C 1, SŠSDLSREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- 16. Gorazd Stolec 4B, GL9. Matic Premuš 10 Neja Rečnik 43 Št. 10, 9. marec 2017 NIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) GIMNAZIJE LAVA ŠCC (GL) SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL)AKCIJA 20. Dejan Radaković 4 D, GL11. Nik Pfeifer 12. Marina Bajić 10. Neja Rečnik M 4D, SŠSMM 30. Sara Loparič 4 P 2, SŠSDL 40. Jakob Turnšek 2 B 4, SŠSDLGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata!SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO) SREDNJE ŠOLE ZA STROJ- Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prva dva fi nalista že imamo, marca in aprila boste izbrali še naslednja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec ZELENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADESto točk učiteljev Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone!Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 4. aprila. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 6. aprila.Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 13. Luan Haliti 10 Neja Rečnik 14. Andraž Čuvan Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. 44 Št. 10, 9. marec 2017 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nespora - zumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Kekec, Rožle in Bedanec Tri like, ki so postali le- gende slovenske mladinske literature, je Josip Vandot (1884–1944) predstavil v triologiji mladinskih zgodb: Kekec na hudi poti (1918, Zvonček), Kekec na volčji sledi (1920, Zvonček), Ke - kec nad samotnim breznom (1924, Zvonček). Po knjižni uspešnici so bili posneti tudi filmi: Kekec (1951), prvi slo- venski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec, prvi slo - venski barvni film, in Kekče - ve ukane (1968). Kekec je postal simbol prelepih slovenskih planin. Njegov lik predstavlja pozitiv - nost, pogum, veselje, radost otroške narave in seveda zma- go dobrega nad zlom in neiz- merno moč preproste narave, moč sonca. Tudi Bedanec in Rožle imata vsak svoje zna- čilnosti, zaradi katerih celo včasih koga poimenujemo po njiju. Na svetu je veliko »Kekcev« in tudi »Bedancev« ter »Rožletov«. Vsi se lahko postavimo v vlogo Kekca in premagamo težave in zlo. Če opazujemo negativnost pri likih Bedanca in Pehte, sta to izgubljeni duši, nezadovoljni sami s seboj, razočarani za -radi ljudi. Kekec nosi v sebi veliko modrost, modrost na- rave. Bodimo zgled drugim, zgled lepote, toplote, sonca, narave. Premagajmo težave in negativno z ljubeznijo, občutkom za sočloveka, bi - strostjo odprtega razuma. Zakaj ne bi bili vsi prijatelji, s čimer bi premagali zlo in negativno? Vsak od nas je lahko Kekec, vsak od nas je lahko zgled moči narave, pre - prostosti, ljubezni, občutka za sočloveka, radosti, veselja in sonce sveta. Za konec Kekčeva mo - drost: »Dobra volja je najbo- lja, bodi dan na dan vesel, smej se, vriskaj, pesmi piskaj in lahko boš srečo ujel …« IRENA JELEN, Žalec Skodelica kave kot zrno zlata Nekomu je položena že v zibelko. Nekateri jo srečajo kot sopotnico svojih bližnjih, prijateljev ali tistih, ki jih vi- devajo vsak dan. Večino pa doleti v času življenja, leta osnovne šole, najstništva, ustvarjanja družine, garanja v službi ali kot posledica sple - ta dogodkov, ki jih je skoraj nemogoče preprečiti ali pred - videti. Bolezen. Bolezen, ki večkrat vodi v osamo, obro - bje družbe. Danes, ko živimo drug mimo drugega, se hitro stopnjuje v invalidnost. Sta -nje, ki zaznamuje kakovost življenja posameznika in dru - žine in le redki imajo srečo ter moč, da iz tega potegnejo neko novo izkušnjo. Sama imam srečo, da imam družino, ki mi nudi oporo in me sprejema ta - kšno, kot sem. Seveda imam tudi slaba obdobja. Takrat je dobro imeti nekoga, večkrat čisto od »zunaj«, ki te prija-zno potisne naprej. V naši družbi obstajajo društva in posebne službe. Kot ljudje so dobre ali slabe. Seveda je odvisno od posa - meznika, kaj pričakuje od njih. Če si sam pripravljen narediti prve korake, se lahko velikokrat premakne navzgor. O vplivu dnevne politike, ki kroji kakovost ži- vljenja svojih podanikov, raje ne bi pisala. Skodelica kave v dobri družbi je večkrat vredna kot zrno zlata. Sama sem to skodelico kave dobi- la ne od Cankarjeve mame, ampak čisto po naključju v Društvu delovnih invalidov Celje, njegove predsednice Dragice Mirnik. Sem stra - stna »kofetarica« in na dru- ženju ob kavi se je pretakala energija, ki je potrebna v ži-vljenju vseh nas. Poiščite si svojo družbo, jaz sem vam dala le namig. BERNARDA KORENT, Štore Zahvala Uspešno posredovanje pri požaru Iskreno se zahvaljujemo prostovoljnim gasilskim društvom Ljubečna, Vojnik, Nova Cerkev in Škofja vas, ki so 21. februarja ob 24. uri pravočasno in uspešno posredovala ter preprečili širjenje požara na našem poslopju v Pristavi pri Voj- niku. Spoštovani gasilci, še enkrat najlepša hvala za vaše požrtvovalno delo. Iskrena hvala za pomoč tudi vsem sosedom. Družina MAJGER Modri telefon Poslovna sposobnost Bralka iz Spodnje Savinj- ske doline opaža pri očetu, ki ga preživlja, vedno ve - čje težave zaradi demence. Takšna je tudi zdravnikova diagnoza. Opazila je, da so z njegovega bančnega raču - na izginile večje vsote de - narja. Zanima jo, kako je s poslovno sposobnostjo in z njenim odvzemom. Direktorica Centra za soci- alno delo Žalec Helena Bez-jak Burjak odgovarja: »Pri postopku odvzema je treba pojasniti pojem poslovne sposobnosti, ki omogoča osebi samostojno nastopanje v pravnem pro- metu in je predpostavka za veljavnost pravnih poslov. Polna poslovna sposobnost se skladno z našo zakono-dajo pridobi z izpolnjenim osemnajstim letom ali pred polnoletnostjo zaradi razlo- gov, določenih v zakonu. V postopku za odvzem po - slovne sposobnosti je treba polnoletni osebi dokazati poslovno nesposobnost; ta postopek vodi pristojno sodi - šče, vezano na kraj stalnega bivališča osebe, zoper katero je voden takšen postopek. Razlogi za odvzem poslov - ne sposobnosti so različni: duševna bolezen, motnja v duševnem razvoju, odvi - snost od alkohola ali mamil, drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje oseb, da niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in ko-risti. Najprej mora oseba, ki lahko poda predlog, to tudi storiti. Ta oseba so lahko zakonec ali izvenzakonski partner, sorodnik v ravni in stranski črti do drugega ko- lena (otroci za starše in obra - tno, vnuki za stare starše, bratje, sestre), center za soci- alno delo, državno tožilstvo, sodišče po uradni dolžnosti, lahko je to tudi oseba, o ka-teri naj bi se vodil postopek. Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za od - vzem poslovne sposobnosti glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti, odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolnoma. Ko sodišče odloči o odvzemu poslovne sposobnosti, »postavi« center za socialno delo osebo pod skrbništvo in ji določi stalne- ga skrbnika. Pravnomočno odločbo o skrbništvu in od - vzemu poslovne sposobno- sti pošlje center za socialno delo v matično službo (vpis v rojstno matično knjigo) in zemljiško knjigo, če je ta oseba lastnica nepremičnin. Na ta način je varovan prav - ni promet z nepremičninami osebe, njene pravice in koristi in tudi položaj tretjih oseb pri prometu z nepremičninami. Namen skrbništva je zava - rovanje koristi in interesov osebe, ki sama zanje v celoti ali delno ni sposobna skrbeti. Pojem, vrsto in namen skrb-ništva pravno ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Oseba, ki ji je odvzeta po- slovna sposobnost v celoti, ima pravni položaj mlajšega mladoletnika. Zastopa jo skrbnik, ki ga po postopku in ob izpolnjevanju pogojev (na primer skrbnik ne more biti oseba, ki nima poslovne sposobnosti, ali oseba, ka - tere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ali oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrb- niške dolžnosti) imenuje v upravnem postopku z odloč - bo center za socialno delo. V primeru, da je osebi del - no odvzeta poslovna sposob - nost, skrbnik voljo varovan- ca pri pravnih poslih samo dopolnjuje, kajti varovanec sklepa posle sam, vendar je za njihovo veljavnost potreb- na privolitev skrbnika. Za posle, ki jih tudi skrbnik ne more opravljati sam, je po- trebna tudi privolitev centra za socialno delo. Stalno skrbništvo oziroma skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposob- nost, preneha, če ji sodišče vrne poslovno sposobnost.« BRANE JERANKOV spomin Bilo je konec novembra, okrog rojstnega dne po - kojnega gospoda Slavka Avsenika. Ob zaključku pogostega potovanja na Brezje in v Begunje pona- vadi obiščemo grob Slavka Avsenika, Galerijo, Avse- nikov muzej, gostilno Pri Jožovcu in se srečamo z gospo Brigito Avsenik. Ob vsakem najinem srečanju po smrti moža Slavka mi je dejala, da bo šla kmalu za njim. Seveda ji nisem verjel in sem jo tolažil, da ima ob sebi toliko dobrih ljudi, ki jo imajo neizmer - no radi, in kako zelo jo še potrebujejo. Kako skrivnostno je človeško življenje. Izgu - be svojih ljudi ni nikoli mogla pozabiti. Imel sem izjemno srečo in dolo - čen privilegij, da sem to čudovito žensko spoznal Poslovila se je gospa Brigita Avsenik osebno. Začelo se je pred leti, ko sem bil v Avseniko- vem muzeju. Beseda je dala besedo in vprašala me je, od kod prihajam. Povedal sem, da iz Štor, in takoj sem dobil tudi informacijo, da je njen Slavko rad hodil na lov na Svetino. Seveda sem to ve - del tudi jaz. Vprašala me je, če poznam Štorovega Lojza iz Podgrada pri Šentjurju, s katerim sta s Slavkom hodi- la skupaj na »jago«. Prikimal sem ji, saj sva bila z Lojzem na Lipi v Štorah soseda in sošolca, dokler si ni na - šel izbranke v Podgradu. Vprašala me je, če mu lahko peljem domov večji paket. V njem so bili novo - letni koledarji, opremljeni s fotografijami slovenskih narodnozabavnih ansam- blov. Vprašal sem jo, če mi zaupa, in je dejala, če sem Lojzov prijatelj, ve, da sem pošten … No, tako se je za - čelo najino znanstvo. Bila je srečna in vesela, da sem obdržal stike z njo tudi po smrti njenega soproga. To je izjemno spoštovala in mi vedno odgovorila na vsako poslano pošto. Naj-bolj pa je bila vesela naše-ga srečanja v Begunjah. Gospa Brigita je odšla s tega sveta. Izpolnile so se ji še zadnje želje, da bi odšla v večnost k svoje - mu Slavku. Na vaju, dra- ga spoštovana Brigita in Slavko Avsenik, me bodo vedno vezali lepi in pred-vsem nepozabni spomini. Nekoč nas bodo spremljali na skupnih poteh. SREČKO KRIŽANEC, Štore Foto: ZVONE VRANKAR20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 1 XXXX Št. 10, 9. marec 2017 Mariborska c. 7, 3000 Celje Svet zavoda Regijsko študijsko središče na podlagi 11. in 14. člena Statuta javnega zavoda Regijsko študijsko središče razpisuje prosto delovno mesto: Direktorice / direktorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidatka / kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: • je državljanka / državljan Republike Slovenije,• ima univerzitetno izobrazbo (pred-bolonjski sistem), specializacijo po visokošolski izobrazbi (pred-bolonjski sistem) ali magistrsko izobrazbo 2. bolonjske stopnje, • aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik,• ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in ima strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti, • predloži vizijo razvoja zavoda za mandatno obdobje. Direktorica / direktor bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter vizijo nadaljnjega razvoja zavoda naj kandidatke in kandidati pošljejo v zaprti pisemski ovojnici v 15 dneh od da- tuma objave razpisa na naslov: Javni zavod Regijsko študijsko središče, Mariborska c. 7, 3000 Celje, s pripisom: »Razpis za direktorico / direktorja JZ RŠS«. Direktorico / direktorja zavoda bo imenoval Svet zavoda RŠS ob soglasju ustanoviteljev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po imenovanju direktorice / direktorja. 45 Št. 10, 9. marec 2017 OTROŠKI VRTILJAK Od karateja do permakulturnega vrta Tokrat smo obiskali vrtec v Mozirju – Otroci so veliko v naravi Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvuNa tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veseljem vas bomo obiskali. »Smo podeželski vrtec, zato izkoriščamo naravne danosti,« je povedala o javnem za- vodu v Mozirju njegova ravnateljica Mateja Glušič. »Zelo veliko dejavnosti izvajamo na prostem in izkoriščamo bližino gozda,« je še dodala. Otroci so v gozdu v vsakem letnem času. Mozirski vrtec premore celo perma- kulturni vrt, za katerega skrbi osebje vrtca skupaj z malčki seveda. V tem vrtu raste zdrava zelenjava, ki jo otro- ci sami naberejo in nato prinesejo v kuhinjo vrtca. Čez leto tako ne manjka čisto domače solate, paradižnika, blitve, špinače, fi žola … V mozirskem vrtcu je kar šestnajst oddelkov, v katerih je 185 otrok. Kot javni zavod deluje na dveh lokacijah, in sicer tudi na Rečici ob Savinji, kjer ga obiskuje v petih oddelkih še devetdeset malčkov. Pripravlja celo vsakoletno likovno kolonijo v Mozirskem gaju, kamor pri- hajajo otroci iz obeh Savinjskih in iz Šaleške doline. Lanska razstava del s kolonije je bila na ogled celo v državnem zboru. Ustvarjalni otroci Tudi na dan, ko smo obiskali organizacijsko enoto vrtca v Mozirju, je bilo tam zelo ustvar- jalno. Spomin na mozirski karneval, kjer so se otroci kot skupinska maska predstavili kot želvice, je bil seveda še živ. V skupini, ki jo vodi vzgojiteljica Nataša Marovt, so se na dan naše-ga obiska posebej posvečali svetu umetnosti. V okviru meseca kulture. Z različnimi likovnimi materiali, od voščenk do vodenih barvic, so od tri do štiri leta stari otroci risali, kar so sami želeli. »Tako se še bolj sprostijo,« je pove- dala njihova vzgojiteljica. V mesecu kulture so že spoznavali glasbila, jih sami izdelovali in nastopali. Tudi na plesno umetnost niso pozabili. Otroci iz mozirskega vrtca, od najmlajših do najsta- rejših, se trenutno pripravljajo tudi na svoj nastop za starše. Ta bo na prireditvi Od srca k srcu, ki bo v športni dvorani. Na dan, ko smo obiskali vrtec v Mozirju, je bilo živahno tudi pri Bibah, kjer so otroci od enega leta do dveh let. »Obravnavamo temo družine. Družinske čla- ne in njihove vloge,« je povedala o marcu vzgojiteljica Mili- ca Petkovič. »S pomočjo igre premagujemo tudi morebi- tne straho-ve, recimo pred drugimi ljudmi,« je še povedala. Na pri- reditvi Od srca k srcu seveda ne bodo manjkale niti Bibe. Te bodo pripeljale vzgojiteljico, ki bo igrala, da spi, nato jo bodo z glasbili zbudi- le, na koncu pa bodo vsi zaplesali rokenrol. Na dan našega obiska so Bibe kuhale in skrbele za dojenčka. Otroci prihajajo v vrtec zelo radi, čeprav je bilo na začetku kot pri vseh no- vincih drugače. Spoznavanje karateja V naslednji učilnici so zvedavi malčki spoznavali kara- te. »V mesecu kulture spo- znavamo tudi druge kulture in smo se del- no posvetili tudi Afriki in Japonski,« je po- vedala v karateistko obleče- na vzgojiteljica Anja Brecl. Sicer ni karateistka. Med pet do šest let stare malčke so tako povabili eno od mamic, ki je več let trenirala karate in je pred-stavila v vrtcu osnove te borilne veščine. Tudi to, da gre za samoobrambo in ne za napadal- nost ali pretepanje. V vrtcih si posamezni otro- ci občasno skočijo v lase, zato je takšen vzgojni vidik zelo pomemben. Na začetku šolskega leta so se otroci spoznavali med sabo in se učili sprejemanja pravil, saj so potem bolj umirjeni. Nato so se med drugim posvetili jeseni in ve- selemu decembru. Januarja so otroci sami pri- pravili lutkovno igrico, ki so jo nato predstavili otrokom drugih oddelkov. Februarja so otroke obiskali člani Suške bande, skupina plesalcev, ljudske pevke Pušeljc, slikarka … V permakulturnem vrtu smo srečali še sku- pino od pet do šest let starih otrok, ki jo vodi vzgojiteljica Marija Krajner. »Danes smo se najprej pogovarjali o prijateljstvu in njegovem pomenu. Da smo tudi v skupini pravi prijate- lji,« je povedala Krajnerjeva. Potem so otroci med drugim pomagali odnašati odrezane kose brajde in prispevali k urejenemu okolju. V per- makulturnem vrtu ima vsaka skupina otrok svojo gredo. »Otroci tako spoznavajo celoten postopek, na primer od semena do kalitve,« je poudarila vzgojiteljica. Narave in živali seveda ne manjka, v bližini je tudi ogromen čebelnjak. BRANE JERANKO Foto: SHERPA V najmlajši skupini so veselo kuhali. V permakulturnem vrtu mozirskega vrtca. Pri nastanku vrta so pomagali spretni očetje. Tako so spoznavali vlogo družine. Med spoznavanjem karateja, japonske kulture Ustvarjalni najmlajši likovniki 46 Št. 10, 9. marec 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 246 novice iz 33 občinV Novem tednikuPovabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vse slikovne šale vir: splet Na vaša vprašanja odgovarja astrolog, numerolog in jasnovidec Srdjan Miladinović. Za osebno svetovanje se lahko naročite na številki 041-402-370. Petra iz Celja sprašuje, kako bo z ljubeznijo in ali se ji obeta kakšna sprememba službe. »Trenutno na ljubezenskem področju ne vidim nikakr- šnih sprememb. Malo ste sami krivi, ker ste kariero posta- vili na prvo mesto. Zato se vam prepletajo čustva in služba. Naročite se na osebno svetovanje.« Katja iz Celja sprašuje, kako bo z ljubeznijo. »Nekoč ste bili v zvezi, trenutno pa ste na prelomnici. Trenutno ni vaš čas. V avgustu vidim spremembe.« Saša iz Celja sprašuje, kdaj bo zamenjala službo.»Vaša želja po novi službi je velika, ampak trenutno ni vaš čas. Nekje v maju ali juniju vidim spremembe, ampak vidim tudi negativno energijo, ki vas zaustavlja, da ne mo- rete naprej. Naročite se na osebno svetovanje.« Tajnica Učiteljica je otrokom na- ročila, naj napišejo spis z naslovom Če bi bil direktor. Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami. »Zakaj pa ti ne pišeš?« ga vpraša učiteljica. »Čakam tajnico,« ji odgo- vori. Počasen Mati pravi svoji hčerki: »Draga hči, zdi se mi, da me tvoj mož ni prav nič vesel, ko pridem na obisk.« Hči odgovori: »Kje pa! Samo bolj počasi razmišlja. Ko greš, je vesel kot majhen otrok.« Prava številka »Pridite takoj k nam! Tašča hoče skočiti skozi okno.« »Napačno številko ste za- vrteli, gospod. Mi smo mi- zarji in ne policisti.« »Je že prava številka. Pro- blem je v tem, da ne more odpreti okna.« Nekaj šal nam je poslala Mira Milec. Biatlon Ne razumem, kako je lahko nekdo pri biatlonu drugi. Saj ima vendar puško v roki! Položaj »Draga ženka, lahko nocoj zamenjava položaj?« »Dragi, z velikim veseljem. Jaz se bom ulegla na kavč s steklenico piva in gledala televizijo, ti pa boš stopil za likalno desko!« Muzikant Zakaj so muzikanti v po- stelji tako zanič? Ker tam nimajo ojačevalca! Dogovor za sestanek na slepo »Kako te bom prepo- znal?« »Stala bom na vogalu, visoka sem 170 cm in imam 55 kg. In kako bom jaz tebe prepoznala?« »Nosil bom tehtnico in meter.«Rešim eno težavo in se pojavita dve, rešim dve in zrastejo štiri. A so to težave ali gremlini? Od letne garderobe so mi še prav samo sončna očala.Dan pri moškem Dan pri ženskiKo ti bo najtežje, se spomni, da si bil tudi ti enkrat prvak. Včeraj sem v gostilni popil enajst vrčkov piva, žena pa doma dve skodelici kavi. Še sanja se vam ne, kako je bila napadal- na, ko sem prišel domov!Pozor, kava povzroča agresijo!»Osmomarčevska« po mučeniško »V sredo te povabim na večerjo,« je pred dnevi ko- legico presenetil njen srč-ni izbranec. Ko je ravno premišljevala, na katerem nevarnem odseku mu je opeka padla na glavo, se ji je nazadnje le posvetilo. Kajpada. Osmi marec je še vedno dan žena. In smo se predstavnice nežnejšega spola malo zamislile nad tem datumom. Glede na to, da so nam vsem skupaj tako in tako ukradli državo, volilne pravice nekako ne znamo več prav ceniti. Glede na to, da nam ob pogodbi za delovno mesto niso dali se- znama hišnih pomočnic, si vsaj večina tu in tam reče, naj koklja brcne še emanci- pacijo. In ko bo koklja rav- no že brcala, naj eno krepko prihrani še za šovinistično zadnjico poljskega poslanca v evropskem parlamentu, ki trosi nebuloze prve vrste. Ker smo manj inteligentne od moških, nam manjša plača menda pač pripada. A mu je španska kolegica hitro zabrusila, da bi brez ženske verjetno še vedno banane na drevesu obiral. Ali nekaj podobnega. Žal nam tako repenčenje ne pomaga veliko. »Osmo- marčevske« številke so vsa- ko leto enake. Manj zaslu- žimo, manj smo cenjene in manj upoštevane. A če imamo srečo v življenju, nam takšne podatke vsaj servirajo z bombonjero in nageljčkom. Bodimo iskre- ne; načeloma vse zmoremo same. A je vseeno lepo, če tu in tam naletimo na eksotič- no izumirajočo vrsto, ki se ji reče kavalir. Saj veste, to so tisti čudaki, ki ženskam pridržijo vrata, odmaknejo stol v restavraciji in poma- gajo obleči plašč pri odho- du. Če še plačajo račun, je to že hudo kičasto. Če ste s takšnim tipom poročene ali v resni zvezi, je to kičasto na kvadrat. Moškim nikoli ne škodi, če vsaj ob prazni-kih svojo galanco malo po- vadijo. Bodimo iskrene, kar tako pa rož tudi ne nosijo. »Kam boš pa ti povabila njega?« sem pobarala kole- gico. Za »osmomarčevsko« sredo pride namreč mučeni- ški petek. »No, te tradicije pa res nimam na obzorju,« se je prav iskreno začudi- la. In veste, kaj … Ima kar prav. Kaj bi moške še opo- minjale na mučeništvo. Saj ste že kdaj videle katerega s 37,5 vročine? No, to. Živel osmi marec! EMANCIPIRANA PODLOŽNA 47 Št. 10, 9. marec 2017 RAZVEDRILO Ona: Napotili se boste na sprehod s prijatelji in se prav prijetno zabavali. Naenkrat bo v vaše življenje vstopil nezna- nec, ki vas bo dobesedno vrgel iz tira. Nikar ne stojite z odpr- timi usti, ampak storite nekaj. On: S prijateljem ste si zadnje čase vedno bolj tuji. Zato ne bi bilo dobro, da mu zaupate vse, kar mislite. Stvari bi se prehitro razvedele, kar na noben način ne bi ustrezalo vašim trenu- tnim ljubezenskim načrtom. Ona: Čim dlje kot boste upa- li, tem manj možnosti boste imeli. Naredite raje kakšen konkreten korak in rezultati bodo takoj tu. Torej ne omahuj- te, temveč poprimite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali. On: Čustva so sicer lepa stvar, vendar velikokrat pov- sem neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na pod- lagi razuma in ne čustev. Seve- da se boste za dokončen korak morali odločiti sami … Ona: Prijateljica bo potrebo- vala pomoč. Pomagajte ji, za- gotovo vam bo poplačala. Zdaj ste resnično v obdobju, ko vam gre vse kot po maslu, zato po- skušajte to čim bolj izkoristiti. Predvsem na ljubezenskem po-dročju … On: Po krivem se boste znesli nad nekom, ki vam želi samo dobro. Poskusite čim prej popra- viti storjeno napako, saj vam lahko ta oseba v prihodnosti pride še zelo prav. In začnite že paziti na svoje zdravje. Ona: Neprijeten spodrsljaj vam bo nepričakovano omo- gočil srečanje, ki ste ga že dlje zaman pričakovali. Potrudite se, da iz njega izvlečete čim več, saj se vam bo to še bogato obrestovalo. On: Pamet v roke, prav nič še ni izgubljeno. Vse bo odvi- sno le od vaših pravočasnih odločitev. Ubogajte prijateljev nasvet, saj se na celotno stvar spozna veliko bolje kot vi. Samo enkrat se živi … Ona: Obiskali boste stare- ga prijatelja in skupaj bosta obujala spomine na nekdanje simpatije. Tako boste izvedeli presenetljivo skrivnost, ki vam bo v kratkem času pomagala osvojiti osebo, ki ste si jo nekoč lahko samo želeli. On: Prijetno boste presene- čeni, kajti partnerka vam bo pokazala naklonjenost, kar je pri njej precej redek pojav. Iz- koristite trenutno razpoloženje in skušajte izboljšati vajin od- nos, predvsem pa se izogibajte vsakršnim prepirom. Ona: S prijatelji se boste podali v precej prepovedane vode, vsaj kar se tiče ljubezen- skih zadev. Bodite karseda previdni, saj nikoli ne veste, kdaj bodo vaši podvigi prišli na ušesa vašemu partnerju. On: Za nasvet boste prosili partnerko, ki vam bo znala po- magati iz trenutne zagate. Ško- da, da se tega niste spomnili že nekoliko prej, saj v tem primeru do težav sploh ne bi prišlo. Pred vami je zanimiv podvig.Ona: Prihajate v obdobje, ko resnejši notranji pretresi niso pričakovani. Sprostite se in po- skusite pozabiti na težave, ki so vas preganjale v preteklosti. In nikar ne spreglejte priložno- sti, ki se vam ponuja … On: Vsi se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena na- vada. Pazite, da se ne boste s takšnim ravnanjem preveč od- daljili od stare družbe, ki vas že rahlo pogreša. Ona: Začetno prijateljstvo s prijetnim znancem, ki ga še ne poznate tako dobro, bo začelo preraščati v nekaj več. Sicer ne boste imeli prav nič proti, ven-dar bi bilo dobro, da to ne bi prišlo na napačna ušesa. On: Spogledovanje z ne- znanko se bo sprevrglo v pri- jetno ljubimkanje, ki ste si ga na tihem že dolgo želeli. To sicer nekomu ne bo povsem všeč, vendar mu boste hitro povedali, naj se raje zanima zase. Ona: S partnerjem se boste odločili za korenite spremem- be v odnosu, saj se zadnje čase prepogosto prepirata. Kompro- mis bo vsekakor dosegel svoje cilje, saj se boste počutili dobro kot že dolgo ne. On: Zaupajte tistemu, čigar zaupanje bi radi pridobili. Si- cer se vam obeta še kar prijeten teden, vendar se v situacijah, ko bi morala biti v ospredju čustva, obnašate preveč pre- računljivo. To vas lahko še pokoplje. Ona: Ravnali boste povsem hladno, v vas pa bo divjal pra- vi vihar. Je že tako, da vsaka šola nekaj stane, še posebej če je to v ljubezni. Boste pa drugič ravnali bolj premišlje- no in se izogibali tveganim potezam. On: To je izredno ugoden teden za resne odločitve v lju- bezenskih odnosih. Posvetite se partnerki, kajti to bo naj- boljša naložba za prihodnost, ki vama bo prinesla veliko več, kot sta mislila na začetku. Ona: Vedno pogosteje se bo- ste ozirali za prijetnim znan- cem, ki vam je pred kratkim namenil zelo lep poklon. S tem vam je vsekakor vzbudil pre- cejšnje zanimanje za to, ali je med vama možno tudi kaj več kot prijateljstvo. On: Zadnje čase ste sicer res malo nemirni, a se bo na koncu vse skupaj prav srečno izteklo. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo precej izboljšal nestabilno fi - nančno stanje. Konec dober, vse dobro. Ona: Lepo je, da ste se pov- sem posvetili novim dolžno-stim, toda ni vam treba pre- tiravati. Imate še dovolj časa, da poiščete smisel življenja še v čem drugem, ne samo v tre-nutnih zaposlitvah. On: S prijateljem boste iz- menjali izkušnje na poslov- nem področju, kar bo koristilo obema. Dogovorila se bosta za konkreten poslovni podvig v prihodnosti, ki lahko prinese kar precejšnje nove dohodke.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON Sodobne mehke kontaktne leče je leta 1959 izumil češki kemik Otto Wichterle.Revija, ki vas skozi križanke in zanimivosti popelje v različne dežele sveta. Kanaro d.o.o., Ljubljana NIZOZEM - SKA KNJIŽEV - NICA (MARIANNE)RASNO RAZ- LIKOVANJESTARA PLOŠČIN - SKA MERASLOVENSKI PISATELJ KER - MAUNERVSE V REDU (ANG .)NEKD. NEM. ZUN ANJI MINIS TER (KLA US)ITALIJ ANSKA NOVINARKA FALLA CILEPŠANJE (ZAS TAR.) ZAPISNIK (STAR.) SAMOMOR PRI SAMURA JIH REKA , KI TEČE SK OZI MUENCHENMES TO V SREDNJI SRBIJI VIJOLIČAS T (POG .)NEN ADN A SMR T ROKODEL - SKO ZDR UŽENJE IVO ZORMANGLED ALIŠKI ODER GRŠKI MITOLOŠKI LIK IZDEL OVA- LEC KR UHAPOLET ALKAL OID V ČA JU PRIIMEK OSEB N A SLIKAHFILOZOFSKA FAKUL TETAJAMES WATSON KRA J PRI KRŠKEMSELENREDKA MEHKA KOVINASREDS TVO PROTI MOLJEM25. IN 1 6. ČRKADRUGA OBLIKA GEN ASLAVNI IZUMITELJ TESLAINDIJSKA ZAČIMBA MEDN AROD- NA OZNAKA KENIJEPREBIV ALCI FREISING A GOSP A (FR.) MEZG A RADIJSKI SPREJEM- NIKŠVEDSKA IGRALKA NA DR UGI STRANI ČES A KRALJEV O POKRIV ALODEBELA PALIC A ACETILENDOUGLAS FAIRBANKS ANGLEŠKI REŽISER RUSSELLELEK TRO- KARDIO- GRAM SLIK OVIT OPIS MODERN A ZVRS T GLASBEAMERIŠKI IGRALE C (JAMES) BAJKALOV NA KITE NAHA JALIŠ - ČE (REDK O) LATINSKI PREDL OGKONE C IGRE V ŠAHU LEONID ŠEJKAIZDEL OVA- LEC KLEJ A KATE JACKSONZGOLJ SEVERNO- AMERIŠKA STEPSKA ZVER TISOČIN A MIKR ONASLOVENSKI MIKR OBIO - LOG (MIHA) POŠTEN ČLOVEKZMENEKMEDN . ORG. ZA STAND ARD. ARABSKI PLEMIČŠES TI SKL ONOKR OGLA MEHKA ČEPIC A BIBLIJSKA OSEBA SL. M ODEL (BER- NARD A) KRA J PRI TRŽIČUTEŽKE SANJE KOPRSKA TOVARN A POSNEMO- VALEC NASILJE, STRAHO- VLAD ADELNICE BREZALK O- HOLNO PIVO EMIL NOLDEGORA (ANG .) LUTECIJ MOŠK O VRHNJE OBLAČIL O NAUK O ZVOKU4 17 5 11 6 16 1 3 129 7 18 8 10 13 2 19 15 14 1 234 5 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 14. marca. Geslo iz številke 9: Pust je napovedal pomlad. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Kuharske bukve – Vlaganje, shranjeva- nje in zamrzovanje živil in kuhinjsko krpo NT&RC, prejme: Urška Šušterič iz Dramelj. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Bruno Zupanek iz Nove Cerkve. 3. nagrado, kuhinjsko krpo in lonček NT&RC, prejme: Silva Černoša iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado bomo poslali po pošti, tretjo dobi nagrajenec na oglasnem od-delku NT&RC.1. nagrada: srebrna ogrlica Nagradni razpis Nagrade podarja podjetje Adamas iz Celja,Ljubljanska cesta 8.2. nagrada: okrasna sveča 3. nagrada: ahatna plošča 48 Št. 10, 9. marec 2017 RUMENA STRAN Celjske košarkarice Athletea so se nedav - no veselile dvanajstega pokalnega naslova. Pometle so s Triglavom iz Kranja. Slavje v dvorani Gimnazije Celje – Center je bilo Evropski milijoni naposled na poti? Po seji Sveta Savinjske re - gije v Celju je imel veliko ra- zlogov za zadovoljstvo tudi župan Občine Šentjur Marko Diaci. Med projekte v predlo - gu spremembe operativnega programa je namreč uvrščena tudi navezovalna ceste Dra - mlje–Šentjur. Z izgradnjo te ceste se bo mogoče hitreje pripeljati do štajerskega kra- ka avtoceste A1, hkrati pa bo razbremenila glavno cesto Celje–Rogaška Slatina. Šen- tjurski občinski svet je za to traso že sprejel občinski po- drobni prostorski načrt, zdaj v Šentjurju samo še čakajo na evropske milijone in zasaje - no prvo lopato. Nekaj denar - ja naj bi v občino priteklo tudi za kolesarsko povezavo Celje–Šentjur. »Zdaj se vam obeta pravi turistični bum,« je Janez Jazbec, nekdanji konjiški župan in direktor Razvojne agencije Savinjske regije, zdaj njen prokurist, »podžgal« šentjurskega župa- na. Bojani Stopinšek (levo), ki v okviru Simbia koordinira projekt kolesarskih povezav, se prav tako lahko nasmiha ob premikih v omenjenem projektu. Foto: SHERPA Le zakaj so bili na seji Sveta Savinjske regije tako zamišljeni (z leve) župani Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, Šoštanja Darko Menih in Ljubnega Franjo Naraločnik? Za prva dva bi še nekako razumeli, saj se v Šmartnem ob Paki spomladi po dolgi zimi spet prebuja tamkajšnja civilna iniciati - va, ki nasprotuje gradnji hi-tre ceste od Šentruperta do Velenja, v Šoštanju pa so že tako in tako vseskozi na me - dijskem in političnem prepi-hu zaradi Teša. Na Ljubnem takšnih kriznih žarišč (še) ni. Morda pa se vsi skupaj malo bojijo, da se ne bi iz bližnjega Velenja tudi v nji- hove občinske svet razširil azilni virus. Foto: SHERPAŽupani Savinjske regije so nezadovoljni in že skoraj obupani zaradi slabega črpa- nja evropskih sredstev v tej finančni perspektivi, ki je že skoraj na polovici, razpisov pa od nikoder. S sestanka v celjskem Narodnem domu so zato vladni službi za razvoj poslali paket predlogov spre - memb operativnega programa za izvajanje evropske kohezij -ske politike, vreden 280 milijo - nov evrov. »Zdaj končno lahko pričakujemo kakšne evropske milijončke v naši občini,« sta veselih izrazov »po prelomnih celjskih sklepih«, ki jih je spre - jel Svet Savinjske regije, razmi - šljala župana Občine Vransko Franc Sušnik (levo) in Občine Tabor Anton Grobler. Očitno je njuno veselje delila tudi direktorica Razvojne agenci -je Savinjske regije (Rasr) Iva Zorenč. Kaj se bo izcimilo iz tega optimizma, koliko evrop - skih milijonov bo iz Bruslja priletelo v Savinjsko regijo, bo pokazal čas. Upati je le, da se ne bo prej končalo obdobje finančne perspektive, preden bodo evropski zakladniki na- kazali težko pričakovane mi - lijone evrov. Foto: SHERPA Zamišljena županska šaleško-ljubenska navezaKmalu turistični razcvet Šentjurja? Praznovanje 11. rojstnega dne celjskega Citiycentra bo tudi letos nepozabno, na - povedujejo organizatorji. Glede na dobre rezultate poslovanja v preteklem letu bo praznovanje več kot upravičeno. Kupci so lani še posebej opazili posodobitev gara-žne hiše, letos pa se bodo v Citycentru lotili še prenove strehe.Temo praznovanja si vsako leto zamisli - jo vodilne v centru. Predlani so navdušile z Modnim kabaretom, lani z Alico v deželi mode, letos pa pripravljajo modni spektakel 11. dimenzija. Ob privlačni modni reviji se bosta prvič v Sloveniji predstavili plesni skupini The Mirror Family s Slovaške in Stigma iz Rusije. Foto: CCSpet nekaj posebnega Podpora starševnepopisno, pri tem sta bila še posebej za-dovoljna trener Damir Grgič in kondicijski trener Žane Bortek. Njega in ekipo sta pri- šla podpret tudi njegova starša iz Ljubljane, Matilda in Boris. Foto: MKPraznovanje 11. rojstnega dne celjskega Citycentra bo tudi letos nepozabno, na - povedujejo organizatorji. Glede na dobre rezultate poslovanja v preteklem letu bo praznovanje več kot upravičeno. Kupci so lani še posebej opazili posodobitev gara- žne hiše, letos pa se bodo v Citycentru lotili še prenove strehe.Temo praznovanja si vsako leto zamisli - jo vodilne v centru. Predlani so navdušile z Modnim kabaretom, lani z Alico v deželi mode, letos pa pripravljajo modni spektakel 11. dimenzija. Ob privlačni modni reviji se bosta prvič v Sloveniji predstavili plesni skupini The Mirror Family s Slovaške in Stigma iz Rusije. Foto: CCSpet nekaj posebnega