Uredništvo glasila »v agisu« - izhaja tedensko - ureja maks menoni - razmnožuje splošni sektor ■Štev. 58 27. oktober 1989 Leto V. NAŠE SAMOUPRAVLJANJE (iz gradiva za ponedeljkovo sejo delavskega sveta) - Inovator leta ■ ■ Kot prvo bo na tej seji podeljeno priznanje Inovator leta Tomiju Kožaru in Janku Mlinariču. To priznanje se sicer podeljuje ob tovarniškem prazniku, vendar je ugovor zoper sklep odbora za gospodarj enj e to podelitev do dokončne razrešitve na arbitražni komisiji doslej zadržal. Rezultati arbitražne komisije zdaj jasno kažejo, da je sklep odbora za gospodarjenje o izbiri inovatorja leta popolnoma pravilen in upravičen. -• Realizacija sklepov Iz pregleda realizacije prejšnje seje je razvidno, da so vsi sklepi realizirani oz., da je ta čas v realizaciji sklep, ki nalaga uvedbo novega plačilnega lista. - Imenovanja Na razpisana dela in naloge člana poslovodnega odbora za organizacijsko področje seje prijavil Iger Majnik, dipl.pravnik, ki je t dela in naloge že doslej opravljal cd odhoda tov. Joba. Kor kandidat izpolnjuje pogoje odbor za kadre predlaga delavskemu svetu/ da tov. Janika imenuje za dobe 4 let za člana PO za organizacijsko pjodroč j e. ~ Razrešitve D..legati bodo kot kaže tokrat prvič razpravljali o razrešitvi nekeg vodja, ker ta ne daje pričakovanih rezultatov. Zaradi premalo strokovnega pristopa in neuspešnega dela je član PO za gospodarsko področje delavskemu svetu predlagal razrešitev v.d. vodja finančnega sektorja tov.Franca Plavca, ki je ta dela opravljal od imenovanja na 13. redni seji 31.7.1989. Hkrati z razrešitvijo se predlaga razporeditev tov. Plavca na dela in naloge 11 Planiranj e finančnih sredstev’1' in pa, da se opravi razpis za dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi i; Vodenj e finančnega sektorja”. - Imenovanje zastopnika na področju zunanje trgovinskega prometa Ta čas jev sklepni fazi postopek, ki teče pri Zveznem sekretariatu za ekonomske odnose za pridobitev soglasja za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. V zvezi s tem moramo v podjetju imenovati .sebo za zastopanje podjetja v poslih zunanjetrgovinskega prometa ter določiti meje pooblastil te osebe. Pogoje, ki jih predpisuje zakon o podjetju izpolnjuje Cvetka Papst, vodja službe zunanje trgovine. Sklepanje zunanje trgovinskih poslov bo lahko temeljilo 1 na podlagi odločitev poslovodnega odbora. I eriodični obračun Menim, da bo osrednja točka dnevnega reda obravnava in potrditev periodičnega obračuna per 30.9.1989. Za lažjo razpravo ga objavljam v celoti. INFORMACIJA O POSLOVANJU ZA OBDOBJE 1.1. do 30.IX.1989 Številni zakonski predpisi so v letošnjem letu vplivali na bistvene spremembe v obračunskem sistemu. Velika inflacija in sploh težka gospodarska kriza pa vplivata na to, da vlada še vedno sprejema nove ukrepe, s katerimi želi zaustaviti nadalnje poglabljanje krize in doseči preobrat, ki bi pomenil izboljšanje sedanjega stanja. Rezultati 9-mesečnega obračuna so začasni in bodo do konca leta bistveno drugačni. Prvič zaradi že omenjenih sprememb v zakonodaji in drugič zaradi negativnega trenda, ki se kaže v gospodarjenju Agisa zaradi velike zadolženosti, zaradi težav na tržišču (TAM) in zaradi nezadostnega interesa vseh zaposlenih, da s svojim deležem pripomorejo k boljšemu poslovanju. Rezultat poslovanja je razviden iz priložene tabele od prihodkov, odhodkov, do bruto dobička in njegove razporeditve, hkrati pa so podane tudi primerjave s planom. Prihodki znašajo 464,2 milijard din in so za 42 % večji od načrto-vanih, predvsem zaradi prihodkov financiranja, ki v strukturi vseh prihodkov predstavljajo 33 %. Pomembnejša je ugotovitev, da nismo dosegli planiranega izvoza, za 5 % ter prodaje na domačem trgu za 11 %, kar jev glavnem posfedica 24 milijard prodanega blaga v zadnjih dneh septembra, ki ga nismo mogli všteti v prihodke zaradi DUR™e, ki pri tem blagu nastaja šele v oktobru in odloženih dobav TAM--a zaradi neporavnave dolga iz preteklih mesecev. Odhodki znašajo 440,5 milijard din in so za 45 % večji od načrto-Vanih. Naj večja odstopanja beležimo pri naslednjih vrstah stroškov: ™ stroški storitev so za 24 % nad načrtovanimi, med posameznimi stroški pa izstopajo kooperantske storitve, ki so za 43 % večje od načrtovanih ter stroški investicijskega vzdrževanja s porastom 2 8 %; ~ stroški revalorizacije materiala znašajo 7 8,5 milijarde, ki j ih nismo planirali, smo pa jih obračunali glede na rast inflacije oziroma drobno prodajnih cen-3 - amortizacija je 51 % nad načrtovano zato, ker v gospodarskem načrtu nismo predvidevali, da bodo spremembe zakonskih predpi-_ sov narekovale obračun amortizacije od revalorizirane vrednosti osnovnih sredstev3 - nematerialni stroški v znesku 125,9 milijarde din daleč oresegaj o načrtovane, predvsem zaradi visoke postavke stroškov financiranja oziroma plačanih obresti za kredite in obveznosti» ki znašajo 110,6 milijarde din; • vkalkulirani osebni dohodki so 3? % večji od načrtovanih, hkrati pa predstavljajo 23 % vseh prihodkov; "gdhodki financiranja so 90 % večji od načrtovanih, v njih pa so za]ete obračunane obresti za dolgoročne kredite v znesku 12,7 milijarde din. *upni odhodki v višini 440,5 milijarde so ugotovljeni tako, da smo ^ odhodkov odbili učinek povečanja zalog v višini 64 milijard. 'prihodki 464,° milijard smo pokrili odhodke 440,5 milijard, ter Motovili bruto dobiček v znesku 23„666.600.413 . Iz bruto dobička pokrili davke in prispevke v višini 15 milijard, ter skupno tofabo 3,3 milijarde, ostanek din 5.256.658.173." predstavlja .^umulacijo, ki jo dosegamo 6 3 % glede na plan. dko ugotovljeni rezultat je prikazan za AGIS brez upoštevanja ^javnosti družbenega standarda (obrat družbene prehrane in obratna ^ibulanta), kajti za to dejavnost se rezultati prikazujejo ločeno. 9" 'esečnem obračunu letošnjega leta beležimo izgubo v višini 15.449.050 din in je nekoliko večja od izgube v I. polletju, ki 16 znašala 481.618.000 din. )sEBNI dohodki gospodarskim načrtom smo si zastavili cilj, da bodo osebni do-!°dki sledili rasti drobnoprodajnih cen, ki znaša od januarja do ^Ptembra 740 %. Povprečni NOD v AGIS-u pa se je povečal za 1092 % u povprečnega MOD v XII/88, ki je znašal 948.733 din na povprečni ^ IX/89 din 11.305.341, kar je za 48 % nad rastjo drobnopro-' j nih cen in predstavlja realno rast OD. ' Večjo rastjo OD smo porušili načrtovana razmerja tako, da smo ' večjim deležem OD manjšali akumulacijo. ; bodoče nas zakonodaja zavezuje, da OD oblikujemo skladno z rezul-jti dela t.j. na osnovi družbenega dogovora. Osebni dohodki do •9.1989 so v mejah možnih po družbenem dogovoru, OD za naslednje ;sece pa se bodo ugotavljali tako, da se upošteva kot osnovo iz-/Ačane povprečne BOD na delavca v avgustu tega leta in se le-te ^igira za uradno ugotovljeno rast življenjskih stroškov v "Ptembru in za 9 0 % rast življenjskih stroškov vsakega naslednjega °seca. V primeru kršitve družbenega dogovora pa j e možno izplavati le za]amčene OD. Bančna razmerja | bezultat poslovanja najmočneje vplivajo obresti, ki zavzemajo ] Meseca v mesec večji delež v odhodkih podjetja. Visoka zadolženi je v zadnjih mesecih, ko j e znašala stopnja inflacije celo ob upoštevanju tudi realnih obresti, vplivala na to, da do-'2ejo obresti mesečno že kar polovico zneska kreditov. Vzrokov za fiksno zadolženost je več, najpomembnejši pa gotovo izhaja iz 'Plačevanja kupcev, predvsem TAM Maribor, pa tudi številnih drugih n^ev. Nenazadnje vplivajo na kasnejše plačevanje tudi reklama-n6 za nekvalitetne izdelke, saj kupec ni pripravljen poravnati '°Una, dokler ne reši reklamacije. Med pomembnimi povzročitelji zadolženosti so tudi zaloge. L e-te so se fizično povečale v letošnjem letu za din 10,5 milij m1 e oz. za 21 % in sicer: zaloge osnovnega materiala za 2,55' .218.075 da ^ - zaloge tekoče proizv.in polizdelkov za 2,03; „275.260 din -- zaloge gotovih izdelkov za 5,995 .036 .788 din__ Skupaj povečam j e zalog po planskih cenah za 10,5 85 „530,123 dan Ob upoštevanju., da so zaloge po povprečnih cenah vi e dne več, nam j c samo zaradi fizičnega povečanja zalog prekomerno vezan denar v vrednosti ca 20 milijard din za katere bi v septembru morali plačati 10 milijard obresti» Obveznosti AG1S--:: za kredite znašajo 150 milijard, obveznosti _ za dobavitelje pa. 59 milijard ali skupaj obveznosti AGIS--: znašajo 209 milijard”. Obveznosti so pokrite s terjatvami dc kupce v le v višini 61,5 %, če pa terjatve povečamo še za vrednost zalog, nam ta sredstva presegajo obveznosti za 45 %. Podjetje ima zadovoljivo višino lastnega kapitala,