SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice fit. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 179. Ljubljani, v torek 7. avgusta 1894. 4 Letnik XXII. Prvi češko-slovanski katoliški shod. Brno, dne 3. avgusta. Jako slovesno se je završil znameniti shod. Nad 140 brzojavnih in pismenih pozdravov je zopet došlo. Ker je nedostajalo časa, se niti imena vseh niso prebrala. Posebno se je povzdignil zadnji shod s tem, ker mn je bil navzoč mil. knez-nadškof olo-muški, katerega je predsednik najspoštljiveje pozdravil. Došla je tudi brzojavka kraljičinograškega škofa preč. Brynycha: »Ker se ne morem osebno udeležiti katoliškega shoda, sem vsaj z duhom pričujoč in prosim Boga, naj bi s svojim blagoslovom spremljal vsa dela in podjetja češko - slovanskih katoličanov." Shod je pozdravil tudi mil. madridski nadškof: »Madridski nadškof s Spanjskega želi shodu čeških katoličanov sreče iz celega srca." Koroško slovensko katoliško politično djuštvo je tudi pozdravilo shod: »Slovenci iz tužnega Korotana kličejo vsem na prvem češko-slovanakem katoliškem shodu v Brnu zbranim udeležencem srčno slava in na zdar." Z naudušenjem so bili vsprejeti vsi ti pozdravi, katere je bral gimnazijski profesor Vik. — Mej po-zdravljavci je nastopil tudi Hlušek, kmetič iz ogerskega Gradišča, ki je s posebno odločnostjo zavračal napade »Lidovih Novin". Prvi govornik župnik Stojan, neutrudni boje-valec za katoliške resnice, je govoril o važnosti katoliškega društvenega življenja. Nasprotniki hočejo, naj bi katoliška cerkev ne nastopala v javnost, toda ona mora v življenje; sedaj se to kaj primerno godi pri društvih. Katoličane, ki ustanavljajo društva, bodo sicer vedno zasramovali protiv-niki, a to nič ne dene. Po društvih se bodo ljudje zopet vrnili k Bogu. Društva so sredstva, da posam-niki ne zaidejo; drug druzega podpira in mu daje nravnih sil. V društvih se vzgajajo novi bojevalci. — Sveti Pavel bi bil v naših časih gotovo agitator katoliških političnih društev. Katoliško mišljenje se mora kazati tudi na zunaj. Vzlasti tisti, ki zastopajo katoliško ljudstvo, morajo biti v celem svojem življenju res katoličani. Ob nekih volitvah na Hani je dejal kandidat: »Jaz nimam sicer rudečih hlač, toda imam rudeče srce!" In hanaški kmetič mu je odgovoril: »Kdor hoče nas zastopati, mora biti tudi po svoji zunajnosti naš; tudi nositi se mora po hanaški." Te besede so tudi za nas lep nauk. Na Moravi se je ustanovilo apestoljstvo sv. Cirila in Metoda, ki je posebno važno za naš čas. Kanoniku dr. Karlachu so rekli sveti oče pri zasebni avdijenciji: »Slovanom je namenjena še velika naloga v katoliški cerkvi." V to pa mnogo lahko pomaga apostoljstvo sv. Cirila in Metoda, če se mej vsemi katoliškimi Slovani razširi Saj mora biti naše čase vsak apostol; seveda mora začeti najpreje pri samem sebi. V uekem zastopu so vsprejeli škodljiv zakon z malo večino Rodoljubi so jokali in jeden izmej njih je rekel: »Če bi bili bolj delali, bi se sedaj ne jokali." — Delajmo tedaj vzlasti po katoliških društvih, da nam potem ne bo vzroka jokati. Drugi govornik grof Ferdinand Chotek je govoril o Slovanstvu in katoliški veri. Razvijal je misel, da more biti srečen razvoj Slovanstva le v katoliški cerkvi, v idejah, po katerih sta sv. Ciril in Metod preobrazila slovanski svet. Moč Slovanstva se bo tedaj pokazala, ko bo imelo jednega pastirja — rimskega papeža. Končal je svoj lepi govor z besedami K. Havlička v pesmi sv. Janezu Nepomuku: »Drž nad n&mi mocnou ruku, — by nam Buh da!, co dal Tobe, — by n&š jazjk nezhnil v hrobč." (,Drži nad nami močno roko, da bi nam Bog dal, kar je dal Tebi, da bi naš jezik v grobu ne zgnil.") Tretji govornik, č. g. dr. Horsky iz Prage, najodličnejši organizovalec katoliških delavcev čeških, je razpravljal o liberalizmu, socijalizmu in anarhizmu. Evropa se bo potopila v svoji vlastni krvi, ako pojde tako dalje. Za vse bolečine našega časa sa svetuje samo jedno zdravilo: „Die Flinte schiesst, der Siibel haut." To je napačno. Za jednim obglavljenim anarhistom nastopi drugi. Zguba časa je uničevati s silo anarhizem. Anarhizem ni korenina, marveč sad na drevesu, kateri ostane, če prav sad šiloma trgaš raz njega. Korenina je ateizem, drevo je liberalizem, cvet j e s o c i j a 1 n a d e m o k r a c i j a , sad je anarhija. Vzroki ateizmu so iskati r liberalnih načelih. Liberalizem ne priznava oblastij, vsled tega vzraja goli materijalizem ; katoliški cerkvi pristrigava pravice; nji ne da svobode. Sicer pa pri vsi svobodi, s katero se hvalisa, vsak lahko glada umrje, če se noče posebno truditi. Ta svoboda je rodila samo boj, v katerem zmaguje močnejši. To vidimo v kapitalizmu. — Leta 1864 je zaklical v Londonu Marks: »Proletarijci vseh dežel, združite sel" Tedaj se je začela socijalna demokracija, ki stoji na ravno tistih temeljih, kakor liberalizem. Ateistična je. Vera je zasebna stvar, tako kličejo, a pri tem javno priznavajo, da so proti vsakeršni veri. Polastiti se hoče vsega iu ne pripoznava nobenega gospoda, sklepajoč popolnoma pravilno tako-le : n Ako nimam nobenega gospodarja v nebesih, ga tem bolj nočem imeti na zemlji." Socijalisti pišejo in trdd, da bodo v svoji državi delali le po 1 uro 22 minut na dan, anarhisti pa nočejo delati prav nič, marveč hočejo samo vži-vati. — Boj zoper anarhizem se mora začeti pri korenini ; biti mora najprej boj proti ateizmu; družba se mora zopet povrniti kBogu. Organizacija delodajalcev in delavcev je potrebna. Na Češkem imamo že 142 kat. delavskih društev; toda to ne zadostuje. Naj nam le očitajo nasprotniki, da se katoličani v vse mešamo. Ce se sedaj v vse mešajo že črevljarski vajenci, zakaj bi se ne smeli katoličanje, vzlasti duhovniki. Žepe odpiramo, odpirajmo tudi usta! Duhovniki smo pastirji ljudstva, ne najemniki. Ta govor se je vsaj meni zdel mej vsemi naj-dovršenejši. Bog daj, da bi rodil obilnega sadu. Resolucije, sklenjene v odsekih, so se brez spremembe vsprejele. Shod se je završil s tem, da je mil. knez-nadškof olomuški blagoslovil navzoče. Zvečer je bil slavnostni banket po tistem običaju, kakor se sploh opravljajo banketi po širnem svetu. Navzoč je bil tudi mil. škof B a u e r , ki je posebno toplo zahvalil arhivarja g. B r a n d 1 a. O b I i-gatnihinneobligatnih napitnicje bilo seveda dovolj. Vse je bilo veselo in prijateljsko. Ko se je uradni deli dokončkl, so začeli peti Melan- holične slovaške pesmi so se vrstile s hanaskimi, va-laškimi, itd. Lepo delo so srečno dovršili, zakaj bi torej ne bili veseli ? Gaz je pričeta, treba je le še dela. Akademična mladež — bogoslovci in visoko-šolci se sestanejo dne 8. t. m. na Velegradu. Pride jih brez dvojbe jako mnogo, mej njimi tudi več gimnazijskih in vseučiliščnih profesorjev. Mladina dob6 tako še gorko navdušenje s katoliškega shoda v svoja srca in si je vtrdi na grobu sv. Metodija. Tam se je v obče začelo novo veselo gibanje, odkar so prišli jezuitje. Učitelji imajo letos že druge duhovne vaje; pride jih do 200, mej njimi več profesorjev. Dva šolska profesorja sta bila tudi poročevalca na kat. shodu. Poročilo o češkem slovstvu je bilo izredno temeljito; iz njega se jasno videlo, kako globoko se je že zarilo materijalistično mišljenje mej češke pesnike in pisatelje. Iz posamnih odsekov omenjamo še poročilo o kat. vseučiliščnem društvu »Arnošt z Pardubic" v Pragi, ki ima nad 200 članov. Vodi je dr. Vondruška, kapelan pri svetem Galu. Zanimlje 8e zanje vzlasti grof Schonborn. Sedaj nameravajo postaviti zavod za češke akademike; denarja je že precej skupljenega v to svrho. Katoliško življenje se tedaj lepo razvija. Bruski shod je vsem posamnim smerem dal skupno, jedin-stveno podlago. To je njegova največja važnost. Tako smemo upati, da sčasoma prodre katoliška ideja v vsem javnem življenju, tudi v politiki. Bogata, lepa češka domovina in njena dobro, nadarjeno, delavno ljudstvo zasluži boljših časov. Bog daj, da ji bodi 1. kat. shod hkrati pričetek nove boljše dobe! Volilna reforma. IV. V vseh evropskih državah, izvzemši Rusijo, Turčijo in Cmogoro, je uvedeno ustavno vladarstvo, a skoraj povsod je ustava ukrojeno po liberalni šabloni. Brez dvoma ima ustavna državna oblika ali vladarstvo precej resnice za podlago in zdravega jedra. Ako se ustava povsod in vedno pravično tolmači in lojalno izvaja, donaša državljanom mnogo koristi. Po ustavi je postavodajalna oblast razdeljena med tri faktorje: med poslance, katere ljudstvo voli neposredno ali posredno, gospodsko zbornico ali s en a t in med vladarja. Poslance volijo davkoplačevalci po svoji volii, ako se ne dado premotiti po raznih agitacijah. V gospodski zbornici sedd možje, ki imajo veljavo po svojem rojstvu, posestvu in dostojanstvu, ali pa so si pridobili zasluge za državo kot učenjaki, geuerali, tovarnarii itd. Ti so ali morali bi biti resni iu trezni možie, udani vladarju in državi; o ujih se inora zahtevati, da nepristransko presojajo vse načrte zakonov ter zavračajo ali preminjajo p'i poiretn od zbornice poslancev sklenjene zakone za državo. Vladar, v republikah predsednik mora ime i »>roMo, zadnjo besedo. To bi bil pravi koustitiiciiounhzem, vladarstvo po ustavi. Toda skoraj povsod > Evr,.pi So liberalne stranke na krmilu ter izvršujejo ustavo po svojih načelih, vrejajo javno }ivl|t-n|e ua svo|o korist, napeljujejo vodo na svoj mlin. V moderni državi večkrat sila odločuje in ne pravica; to je pokazal železni Bismark, dokler je sijala njegova zvezda na evri>p>kem nebu. In z železno silo so liberalni mogctci vtikali posamezue O t "3- narode v obleko po tujem kroju. Tako so pri nas v Avstriji dolgo gradili nemški most do Adrije na podlagi slovanski, Nemec je Italijanu sezal v roke čez glave slovenske, ker si je nemški liberalec tako tolmačil narodno svobodo po načelu: »Gevvalt geht vor Recht." In to ne samo v narodnem oziru. Na širokih plečih kmetiškega in delavskega stanu sloni fizična in moralna moč države. Tu je še zdravo jedro, vir obrambe državam, katere so oborožene od pete do vrha. Toda ravno delavski stanovi imajo razmerno najmanj pravic, ker se ne dado slepo voditi od liberalnih osrečevalcev; skupina kmetiških volilcev je dobila pičlo število poslancev, dočim so imela mesta in trgi, koder so bili liberalci gotovi zmage, milost v očeh političnih zemljemercev, ki so merili iu odločevali volilne okraje. Tako so v pokrajinah s slovanskim in nemškim prebivalstvom tako urezavali volilne okraje, kakor je ugajalo liberalnim matadorjem. Vzglede imamo na bližnjem Koroškem. Vso to svojo »žoluirsko" umetnost in zvitost so opravičevali s tem, da mora mestna in trška inteligenca imeti prednost in večje politične pravice. Pomilovanja vredna taka inteligenca, ki potrebuje predpravic v ustavi, da se ne zgubi med »neotesanimi kmeti". Drznemo se trditi, da je večkrat na deželi več inteligence, kakor v marsikaterem mestu, kjer razna sodrga išče zavetja v podzemeljskih kle-tih in beznicah. Politični pregled. V Ljubljani, 7. avgusta. Mladočehi. Listi se sedaj pečajo z Mladočehi, odkar je očitno, da v tej stranki nekaj vre. „Hlas Naroda" razpravlja o tem, so li Mladočehi sposobni s kako stranko se združiti, da uresničijo le del češkega programa. Brez zaveznikov ne opravijo ničesa, to je priznal sam Mladočeh Spindler. „Hlas Naroda" pravi, da bi levičarji bili pač pripravljeni, zvezati se z Mladočehi, pa le s pogoji, v katere Cehi ne morejo privoliti. Mladočehi pa niso ničesa storili, da bi dosegli zvezo s kakimi ugodnejšimi pogoji. S konservativci se ne morejo Mladočehi zavezati, dokler ne nastopijo pota, po katerem so hodili Staročehi. Poljaki nočejo nobene zveze z Mladočehi, pa tudi Rusini se ne marajo ž njimi združiti. Pri tacih razmerah Mladočehi ne morejo ničesa doseči, ker ni jim moč dobiti zaveznikov. Poljski obrtni shod. V Lvovu se snide poljski obrtni shod, da se posvetuje ob osnovi posebnih obrtnih zbornic in nekaterih druzih potrebnih spremembah obrtnega reda. Na ta shod sta pa baje mislila priti Schneider in dr. Lueger z Dunaja. To je močno prestrašilo ves Izrael. Galicija je sedaj obljubljena dežela Židov. Kaj bi bilo, ko bi se zanesel tja nevaren protisemitizem. Tla bi bila najboljša zanj, ter nikjer bolje ne poznajo dela židovskega' kakor v Galiciji. Prebivalstvo se še dosedaj ni organizovalo za odpor. Da se to ne zgodi, se seveda napeli židje vse sile, da preprečijo prihod omenjenih dvth protisemitov ua gališki obrtni shod. Pridobili so poljske poslance, ki so v koaliciji, da se noben tega shoda ne udeleži, ako pridejo nanj dunajski protisemitje. Tako se je menda odvrnila protisemitska nevarnost od Galicije. jRumuni in Mažari. Govorilo in pisalo se je, da Mažari mislijo začeti lepo postopati proti Ru-munom, ker s silo ničesa ne dosežejo. Kakor se pa sedaj vidi, Mažari ne morejo odreči se svojemu na-silstvu. V Mosnici hočejo osnovati otroški vrtec s pomočjo vlade, v katerem bi potujčevali rumunske deco. V tem vrtcu se bode le mažarski govorilo. Pred tem vrtcem je prebivalstvo svaril z leče tamošnji župnik. Državno pravdništvo v Aradu je pa zaradi tega začelo proti njemu preiskavo, da je huj-skal proti državi in mažarski narodnosti. Mažari bodo torej še vedno s silo skušali uničiti druge narodnosti. Od liberalne ogerske vlade pač Nemažari nimajo pričakovati nobene pravičnosti. Razmere se na Ogerskem še le premene, ko dogospodari liberalizem in pride na krmilo kaka poštena katoliška stranka. Nadejamo se, da ne bode dolgo, da se to zgodi. Srbija. Kjer vlada v državi nered in ni nobene stalnosti, ondi kaj rado dobro vspevajo razne sleparije ali pa roparstvo. To vidimo v Srbiji, Italiji in Franciji. V Srbiji roparji gospodarijo po celih pokrajinah in imajo zveze s političnimi strankami, v Italiji so na dnevnem redu goljufije in javna varnost je pa jako slaba, in kako je v Franciji, o tem je nas poučila panamska afera. Te dni so trije trgovci v Jagodini dobili pretilna pisma, da se naj odkupijo, če ne jih bodo oropali. Od jednega samega roparji zahtevajo 6000 cekinov. V Belem-gradu so pa te dni obsodili na smrt roparskega vodje Milorada Jonoviča, ki je bil dolgo let pravi strah prebivalstva. Njegov tovariš Colič pa pride v 20!etno ječo, ker je še le 19 let star. Dokazalo se je jima več umorov. V Srbiji je roparstvo ostalo še iz turških časov. Novi srbski list. Riborčevi pristaši v Srbiji začeli so izdajati nov list, ki grozno napada vlado. Jedna poslednjih številk je bila konfiskovana, ker se v nji novi ministri označujejo za tatinsko druhalj. Ta list pač najbolj dokazuje, kako nenaravne so razmere v Srbiji. liuski vojni minister Vanovski je baje nevarno zbolel. Sedaj vodi vojno ministerstvo general Sofijanos. Najbrž vojni minister v kratkem odstopi. Dansko. Po dvajsetletnem ministrovanju je dal ostavko danski ministerski predsednik Estrup. Že pomladi je bil obljubil, da odstopi in je zaradi tega velik del levice glasoval za budget, katerega je poprej večina zbornice osem let vladi odrekala. V novem miuisterstvu, kateremu bode predsednik baron Reetz-Thott bode tudi več levičarjev. Z odstopom Estrupovim je definitivno končan velik ustavni boj na Danskem. Delavci v Ameriki. Delavci so v severni Ameriki jako važen faktor tudi že v politiki. Pri prihodnih volitvah bodo najbrž delavci že igrali znatno ulogo. Priti utegne v zbornico nova stranka, katera bode precej premenila sedanji tok ameriške politike. Dosedaj sta v ameriškem kongresu le dve stranke, republikanci in demokratje, katerih pa nobena ni posebno naklonjena delavcem. Delavska stranka je vložila prošnjo do kongresa, v kateri je izražen, rekli bi, njen program. V tej prošnji zahtevajo delavci, da se osnujejo tovarne in farme, kje bi delavci brez dela dobili delo, da se ustavno prizna pravico do dela, da se odpravijo vsi obrestni papirji, da se podržavijo železnice in rudniki, da se da obdelavati vso rodovitno zemljo ljudem, ki jo hočejo obdelovati in da se sploh delavcem preskrbi delo. Razgled po slovanskem svetu. Deželna razstava v Levovu. (X. izv. dop) Omenil sem že, da se pri nas v Galiciji trudimo z vsemi silami, da bi omikali kmeta. Iste se nauči v šoli čitati — in še tega le malo, kaj naj storimo potem s starejšimi možmi? Na vasi jim je treba osnovati kazino in jim dajati poljudnih časnikov. S tem odvrnemo ljudi od krčem in jih pridobimo za omiko in nravnost. Poljedelskih društev je že okolo tisoč; nekatera jako uspevajo, tako da imajo svoje prodajalnice in skupne blagajne, udom preskrbuje semena in poljedelsko orodje. Zato je postavljen na razstavi pavilon poljedelskih zadrug, na katerem se vidi, kakšen je tak kmečki kazino. To je obširno 184 kvadratnih metrov obsegajoče poslopje, sestavljeno v starogdanskem slogu in ima vežo in štiri izbe. V desni izbi je vaška pro-dajalnica. Prodajajo se tam vse stvari, katerih navadno kmet potrebuje: kava, sladkor, moka, riž, čevlji, kolomaz, kose, srpi, podkove itd. Druga velika sobana je namenjena društvenim shodom, v nji so mize s časniki, ki so sedaj večjidel pokrite z ljudskimi izdelki: vezenino, predpasniki, podobami in pletenimi koški. V tretji sobi je čitalnica iu ljudska knjižnica, v četrti gostilna. Ta zgradba naj vname naše ljudi, da si bodo takih sezidali, kjer jih še nimajo. Nedaleč od tod je »hola maszjn", kjer so razpostavljeni najrazličnejši stroji, ki se rabijo pri poljskem delu. To je orjaško poslopje, na 3348 kvadratnih metrih sezidano z železno konstrukcijo iu krito s pločevino. Cehi so se sicer malo norčevali iz tega pavilona, češ, da ga brez Cehov niti bilo ne bi, vendar po krivici. Tudi Poljakov je mnogo, ki izdelujejo stroje, res da se pečajo s tem še le zadnjih dvajset let sem, a prej jim ni bilo možno. Zato je pač pri nas mnogo čeških firm, a odkar so se povzdignili Poljaki, vstrajno napredujejo, in sedaj je pri nas že več poljskih firm, nego čeških. Jeden fabrikant celo, Zieleuienski, ima svoj lastni pavilon. Najlepše izdelke ima Poljak Cegielski, namreč pluge, grablje itd., zboljšane po lastnem zistemu. Urba-novvski iz Przemysla je razstavil parne stroje, parne sesalke, elevatorje, lokomobile itd. Radovvski iz Kra-kova izdeluje posebno stružnice, katerih sestavo je zboljšal z lastnimi iznajdbami. Lipinski z Dauska ima to zaslugo, da je prvi pri nas začel izdelovati železnične vozove in stroje. Prej so dovažali vse že-lezuične priprave samo z Dunaja in iz Prage, celo motvoz in papir. Menili so, da Poljaki kaj takega ne umejo, ne premorejo. Zaradi tega so imeli vodstvo pri nas bratje Cehi, kateri so delali v korist svoji domovini, a našo korist nalašč zanemarjali. A sedaj je drugače. Naši tovarnarji so pokazali, da umejo delo s stroji. Lipinski izdeluje vozove za državne železnice, in različne stroje, ki se rabijo pri kopanju nafte. Najrazličnejše izdelke pošilja vedno tudi v Srbijo in Rumunijo. Osnoval je tovarno pred 9 leti z 10 delavci, danes pa dela v njegovi tovarni čes 300 ljudij. Naj pomnijo Cehi, da jim je bilo delo 200 let prosto, Poljaki pa so morali vsako reč pošiljati na Dunaj, da je dobila tam znamko! Jedno celo stran poslopja zavzemajo državni železnični vozovi. Tu je direkcija razstavila predmete, izdelane v železničnih delavnicah v Levovu. (V časih so bile delavnice za Karol-Ludvikovo železnico na Dunaju). Vidimo, da je vse tako lepo in močno izdelano, kakor dunajsko. Največ je različnih vozov in lokomotiv. Celo stroj za žganje nafte mesto oglja je tu. Zraven so drobne železnine: umetne cevi in kroglje, ne zvarjene čez dolgost, peč za varjenje cevij s plinom, surovo železo, obdelano na pet načinov, dokler postane rabno, pile, različni kotli itd. — Tu je tudi model nove hiše v Levevu iz mavca, krasno delo, slika delavske naselbine v Saczu, hišice, vrtovi iz papirja itd. Palača krakovske direkcije je izdelana iz probkovih koščkov (kock), in vse je okrašeno z olepšavami, svetilnicami, stekli itd., in različno drobujavo železniško. Poleg levovskih delarnic so železniške delarne tudi v Ssiczu in Stryju, a vse skup še ne zadostuje vsem potrebam v Galiciji. Ks. Lukaczkievvicz. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. avgusta. (Vedno stara pesem!) Pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja so posvetili 5. avg. lavantinski knezoškof štiri nove zvonove, katere je vlil ljubljanski livar Samassa. Pri obešanju zvonov pa se je prigodila velika nesreča. Ko so namreč manjši zvon vlekli v zvonik, odtrgala se mu je krona, vsled tega je padel na tla, razbil veliki zvon in ubil tesarskega mojstra. — O tem poroča sinočni »Narod" ter — čujte — dostavlja: Radovedni smo, kaj poreče k takim »solidnim" izdelkom tovarnarja Samasse naš »Slovenec". Najbrž nič, saj je hvalo dolžan politiku Sa-massi. Svoj čas je slovenska duhovščina Samasso prisilila, da je opustil politično rogoviljenje, tega pa je že dolgo. Od tedaj so se razmere premenile. Samassa je še tisti, kakor pred leti, le duh, ki vlada okoli stolne cerkve, je postal drugačen. Dandanes so »Slovenčevi" in Samasa najboljši prijatelji. Da se prikupi »Slovencu" in Andreju Kalanu, postavil se je Samassa na čelo agitaciji zoper slovenske napise v Ljubljani in za to požrtovalnost že zasluži, da se mu kaj prizanese". Mi se čudimo pri tej »Narodovi" opazki le jedni stvari, da namreč »Narod" ne trdi naravnost: Vrednik »Slovenčev" je kriv nesreči, ki se je prigodila v Št. Mihelul! Glede stvari same omenimo, da nam ni znano, ali se je livar Samassa postavil na čelo agitacije zoper slovenske napise, ker se mi nismo udeleževali glede napisov agitacije ne za in ne proti, marveč smo se omejili le na načelno vprašanje. Ako se je livar Samassa, kakor »Narod" trdi, postavil na čelo agitacije zoper slovenske napise, obsodimo to njegovo agitacijo ravno tako odločno in stvarno po istih načelih, kakor smo zavrnili »Narodovo" agitacijo za samo slovenske napise v Ljubljani, in kakor smo ob svojem času javno grajali tvrdko livarja Samasse, ko fmo zvedeli, da se ondi dela ob zapovedanih praznikih. — Sploh pa ponovimo, da smo odvisni jedino le od krščanskih načel, sicer pa popolnoma neodvisni, neodvisni zlasti od »Narodovih" fraz in zavijanj, s katerimi nas tako radodarno ob-siplje. (Odkritja Matej Cigaletovega spomenika v Črnem Vrhu) udeleži se dne 26. t. m. »Pisateljsko društvo" in več druzih društev, tako idrijska čitalnica, del. bralno društvo itd. Udeležba obeta biti pri tej slavnosti obilna, kar je vsekako umestno. (Osebne vesti.) Naučni minister je potrdil sklep dež. šol. sveta kranjskega, da po smrti gosp. Ivana Tomšiča za ostalo dobo prevzame šolsko nadzorstvo v ljubljanski okolici g. Fr. Ge r k m a n n. — Dne 1. t. m. je bil načelnikom cestnega odbora za zatiški okraj izvoljen I. Kristan, c. kr. poštar pri Svetem Boku, in njega namestnikom I. Ko uči na, posestnik v Gorenjivasi. (Socijalen kurz) Z Dunaja se nam piše : Udeležencev socijalnega kurza na Dunaju je nad 300. Vzlasti je veselo, da je tudi mnogo vseučiliščnikov prišlo poslušat ta pouk. (Deželni odbor kranjski) podelil je podobarju J. Jeršiču s Petkovca 150 gld. podpore za nadaljevanje študij v slikarstvu na dunajski akademiji. (Blagoslovljen e in odkritje nagrobnega spomenika pok. učitelja Franceta Šmida) vršilo se je pretekli torek ob 9. uri na pokopališči v Ž i r e h kaj slovesno. V podružniški cerkvi na Dobračevi služil je č. g. dub. pomočnik Fr. Gegnar sveto mašo, osmero gg. učiteljev pa je oskrbovalo na koru slovesno petje kaj ubrano. Po sv. maši imel je nagrobni govor nadučitelj g. V. Bibnikar, na kar so se zapele ondu tri žalostinke. Te slovesnosti se je poleg obilega učiteljstva udeležilo tudi mnogo druzega vernega ljudstva. (V Malinah), semiške fare, umrla je, kakor se nam poroča, mati preč. g. župnika šentpetrskega, Ana Malenšek. Bila je vrla mati in žena, kakor se jih med ljudstvom vedno manj nahaja. Stara 76 let je hodila še preteklo zimo vsako nedeljo k sveti maši dve uri daleč k farni cerkvi. Bolehala je več časa in značilno za njo je, da je v bolezni nekako nevoljno dejala: Čemu treba kupovati zdravil. Jaz sem stara dovolj in čas je, da me Bog k sebi vzame. Priporočamo znancem v molitev in spomin blago ženo! Naj v miru počiva! (C. kr. okrajni svet Logaški.) Pri letošnji učiteljski konferenci vršivši se dne 30. m. m. v Idriji, bila sta v napominani okrajni šolski svet voljena kot člana za dobo 6 let. M. Bepič, nadučitelj na Uncu in V. Bibnikar, nadučitelj v Dol. Logatcu. (S Šenturiske gore) 6. avg.: Ker priporoča gospod profesor Hubad močvirsko osladje (Spiraea Ul-maria L.), kot pripomoček razkužiti naše reke in potoke in v njih zopet zarediti rake, naj omenim, da je imenovana rastlina že sama okužena. Naselila se je na njene liste glivica Triphragmium Ulmariae (Schum.) Link v obeh oblikah, Uredo in Telento-spored. Ze pred štirimi leti sem dobil to rastlino okuženo in sicer ob potoku Pšata pri Smartnem in prošli mesec celo na Šenturški gori. Zapazil sem pa na njenih listih še dvoje druzih glivic, namreč: Oidium erysiphoides Fries in Plasmopari nivea slično. Ako je močvirsko osladje zaisto dober pripomoček razkužiti vode, bo treba, predno se poklada v šopkih v nje, dobro paziti, ali ni že samo okužeuo od raznih glivic, ker samo bolno bi le še bolj okužilo vodo. (Na graškem vseučilišču) je bilo od 23ega do 31. julija premoviranih 14 juristov in 14 medicincev. (2001etnica samostojne duhovnije) namerava se obhajati dne 29. septembra (sv. Mihaela dan) letos v B o v t a h nad Logatcem. Tem povodom postavi se v spomin tudi primerno zidano znamenje. (Nesreča.) S Planine na Vipavskem, dne 6. avgusta. Pred dobrim tednom pasla je osemletna učenka Matilda Kobal domačo živino. Govedo se je zbodlo in nesreča je hotela, da je ono živinče se zapodilo proti pastarici in jej z rogom zavdalo hudo in globoko rano ravno pod očesom. Ubogo dekletce ki jo bilo prav mirno in pridno, trpelo je silne bolečine. Odpeljali so jo v bolnišnico v Trst, kjer so ji vzeli oko venkaj, ker bi bilo sicer tudi drugo oko v nevarnosti. (Pri mejnarodni kolesarski dirki) na Bledu minolo nedeljo je zmagal H. Pichler iz Gradca, za njim so bili Veres iz Gradca, B o h i n e c , Ben-venutti. Pri glavni dirki je zmagal Benvenutti, drugi Bohinec, Pichler se je zvrnil. (Češki gostje v Ljubljani.) V soboto popoludne ob 5. uri pripeljalo se je v Ljubljano 42 čeških gostov (24 gospodov in 18 dam) ki so se podali zatem 5. avg. v jutro na čitalnično in Sokolovo vsta-novno slavnost v Postojino. Tem povodom bil je na vrtu pri »Zvezdi" prirejen njim ua čast v soboto zabaven večer, pri katerem sta kaj vrlo sodelovali pevski društvi »Ljubljana" in „Slavec". (Promet) na državnih žoleznicah je bil minolo nedeljo jako živahen. Samo v Skofjo Loko se je k otvorjenju električne razsvitljave odpeljalo nad 1200 oseb. — Meseca julija je bilo v ljubljanskih gostilnah 1831 tujcev. (Utonil) je dne 4. t. m. šestletni biu vdove Marije Milharčič iz Matenjevasi na Notranjskem. Mati je šla na polje, slaboumni otrok je zalezel v jartk, kjer ga je mati zvefer našla mrtvega. (Postavno določena dninarina za delavce bolniškim zavarovalnicam podvržene.) S 1. sept. 1894 stopi za ljubljansko mesto v smislu § 7. zakon z dne 30. marca 1888 (drž. zak. št. 33) v veljavo za gori imenovane delavce naslednja dninarina iu sicer: Za mlade (moške) pom. delavce po 40 kr.. za podrejene delavce (obrtne dninarje) po 80 kr, pomočniki in tovarniški delavci po 1 gld., preddelavci (upravitelji, poslovodje, risarji, knjigovodje, konci-pijenti i. dr.) po 1 gld. 50 kr. — Ženske: mlade pom. delavke po 30 kr., odrasle delavke po 50 kr. Ta določila ostanejo v veljavi, dokler jih oblast ne spremeni. (Izpod sv. Gore,) 4. avgusta. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos obhajala pobožnostsv. odpustkov. Porcijunkule v obeh samostanih sv. Frančiška v Gorici, v sv. Križu in tudi na sv. Gori, ki je spadala do cesarja Jožefa II. ali do zatrtja samostana in svetišča Matere Božje 1786. leta k redu očetov svetega Frančiška. Ker se ni vedelo prav za gotovo, so li še veljavni sveti odpustki po izgonu Frančiškanov iz svete Gore pri istem svetišču prikazanja Matere Božje (1539. leta), so na prošnjo našega prevzviše-nega knezonadškofa sedanji sveti oče papež Leon XIII. potrdili vnovič 1884. leta iste odpustke in vse stare privilegije, dane od prejšnjih papežev istemu svetišču. Vsako leto pride vse polno božjepotuikov po svete odpustke k onemu svetišču, kjer se duša tako lahko vzdiguje k nebesom radi sv. kraja, posvečenega stopinjam in prikazanju Matere Božje, pa tudi gledč krasnega razgleda po Alpah in tržaškem zalivu. Zvečer dne 1. avgusta bilo je 11 spovednikov, v jutro 2. avgusta pa so došli še trije iz oddaljenih hribov, tako da jih je bilo vseh skupaj 14 Pa tudi pobožuega ljudstva je bila natlačena cerkev. Pridige so bile štiri. Zvečer o večernicah jedna, na Porci-junkulo v jutro dve in sklepčna popoludne ob 2. uri. Namesto msgr. L. Butarja, ki leži pri usmiljenih bratih nevarno bolan na srčni vodenici in obistih, vodi začasno svetišče pater Gabrijel iz tovaiištva Jezusovega in od časa do časa dohaja msgr. Košuta, dekan stolne cerkve. Akoravno je bilo dovolj spovednikov, ki so došli daleč od 5 do 9 ur, vendar smo vsi zelo pogrešali neutrudljivega gori omenjenega bolnega vodje v svoji sredi, namreč veleza-služnega L. Butarja. Ko sem ga gredč raz sv. Gore dne 3. t. m. obiskal v bolnišnici, me je povpraševal vkljub hudim bolečinam sklonjen na mehko klop, kako se je opravila pobožnost Porcijunkule na sveti Gori. Vse ga je zanimalo zvedeti, kar kaže, kako mu je na srcu čast božja in izveličanje duš — romarjev I S solznimi očmi pa udan v božjo voljo sva se poslovila jeden od druzega. Bavno dne 5. avgusta t. 1. bo imel 73 let in zato je zdravljenje še težje. Po mojem nemerodajnem mnenju je pomagala k bolezni tudi njegova neumorna delavnost v spovednici iu še drugi opravki na zunaj. Od leta 1871 je vodja svetišču, ki je neposredno odvisno od knezonadškofa goriškega, in „če bi vsi molčali o njegovi neumorni delavnosti, bi govorilo kamenje", je rekla svoje dni visoka oseba o njem ; kajti v skrbi za popravo ceste navzgor in za novi kos ceste, katero je nedavno dovršil, je bil on neprekosljiv in nedosegljiv, tako da njegov naslednik bo imel v tem oziru le malo skrb, namreč cesto v sedanjem dobrem stanu ohraniti. (Ponesrečenec.) Z Goriškega: Pod cesto Prevalom videli so romarji gredoč s sv. Gore nekega ponesrečenega človeka, ki je v noči med 2. do 3. t. m. šel iz Solkana domu v Grgarje, pa je padel tako nesrečno čez strmo skalovje, da je ves pobit mrtev obležal. Bodorn je iz Dola občine Grgarje, star okoli 50 let, občinski pismonoša grgarski, ki je zapustil vdovo z osmimi nepreskrbljenimi otroci. Posebno čudno pri njegovi rodbini je pa to, da so pied leti ubili jednega njegovega brata v Grgarju, drugega, ki je bil sluga okrajnega glavarja barona Bechbacha, je ubil neki Lih pri vodnjaku na Travniku v Gorici s steklenico vode, udarši ga v sence, in k vsemu temu nedavno, letos namreč, je tudi še njegovemu jedinemu bratu na domu odrezala žitna mlatilnica tri prte na levi roki! Bog nas varuj nesreče in nagle neprevidene smrti I (Strela) je dne 4. t. ni. zjutraj ob 7. uri ubila 261etnega Antona Intibarja iz Skrabč pri Logatcu, ko je vedril pod smreko. Tudi oba vprežena vola je strela usmrtila. (Zidarska in kamnoseška dela) za novo dvo-razreduo ljudsko šolo na ljubljanskem barji so znova razpisana. Dotični oferti vložiti so s 5°/0 vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih do 2 0. avgusta letos pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani. Načrti in proračuni leže pri mestnem stavbinskem uradu vsakteremu ua vpogled. Društva. (Drugishod slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani) vršil se je v nedeljo ob 6. uri v prostorih katoliške družbe. Dvorana je bila polna vrlih delavcev. Profesor dr. J a n e ž i č je pričel vrsto govorov o razmerju mej cerkvijo iu državo. Pojasnoval je v poljudni besedi, kaj je cerkev, kaj država, nju namen, pomen, sredstva itd. ter poudarjal, da sta cerkev in država popolno ločeni, samostojni družbi, vsaka s svojim posebnim namenom, ki pa je obojen potreben človeku v dosego njegovega naravnega in nadnaravnega namena. Zato pa se ne smeta nikdar ločiti in zaradi tega so krivi nauki liberalcev in socijal-nih demokratov, ki v ločitvi cerkve od države iščejo sreče za človeštvo. — Vrednik A. Kalan vspod-bujal je delavce za novo društvo, pojasnjujoč z raznimi resnimi in šaljivimi vzgledi iz življenja prelep namen delavskega društva, v katerem naj se delavci poučujejo, da napredujejo v potrebnem znanju, kjer naj se po trudapolnem dnevu pošteno veselijo in kjer naj tudi za čas bolezni ali starosti najdejo pomoč. -- Kolikor več delavcev, kolikor več podpornih udov se bo zbralo okolu delavskega društva, tem lepši bodo društveni vspehi. Zato pa naj delavci in vsi, ki delavce ljubijo, delajo na to, da se teden za tednom množi število udov delavskega društva. — Isti večer pristopilo je zopet 20 članov k novemu društvu. Predsednik društva g. Trtnik naznanil je, da se prihodnji teden nadaljujejo pevske vaje in prično predavanja, za katera so dosedaj obljubili skrbeti gg. dr. Krek, Plečnik, dr. Janežič, dr. Gre-gorič, dr. Šušteršič, dr. Furlan, dr. Žitnik, V. Eržen, M. Bulovec, Alf. Levičnik. — Vnemajoč dru-štvenike, da vztrajajo pri društvu ter da mu pridobivajo vedno novih udov, sklene predsednik drugi društveni shod. Telegrami. Vojska na Koreji. London, 6. avgusta. „Standard" priporoča, da Rusija in Anglija skupno pozovete Kitajce in Japance, naj umaknejo čete s Koreje. Vprašanje o bodočem vladanju Koreje naj se pa predloži mejnarodni konferenci. London, 5. avgusta. Japanci so baje Kitajcem vzeli več ladij. V Shanghaiu so se storile naredbe za vzdrževanje reda. Evropski prostovoljci so dobili instrukcije na slučaj, da se začne požiganje in punt. Japansko združenje priporoča rojakom, da naj bodo mirni. V Shangaiu je mej Kitajci in Japanci že bilo nekaj pretepov. Lima, 6. avgustn. Vstaše, katere so vjele vladne čete, so kar ustrelili. Položaj je kritičen. Tuji trgovci prosijo za pomoč svoja poslaništva. London, 5. avgusta. Pri odpotovanju iz Tientsina so napali japanskega poslanika, ja-panskega konzula in spremstvo kitajski vojaki in jim vzeli pratež. Podkralj je poslal vojakov, da so zopet naredili red. Novomesto, 7. avgusta. Sprejem skup-ščinarjev je bil veličasten, vdeležba ogromna, nagovori lepi in navdušeni, petje cerkveno izborno. Zborovanje se vrši v narodnem domu, dvorana je natlačeno polna, zlasti je zastopano duliovstvo in narodno ženstvo. Govori načelnika, poročila društvenega tajnika so bili vsprejeti z navdušeno pohvalo. V odbor, nadzorništvo in razsodništvo so se per acclaniationem volili prejšni. Navdušenost in soglasje je splošno. Na predlog predsednika se je po okrajnem glavarstvu sporočilo so-žalje povodom smrti nadvojvode Viljema in izraz lojalnosti Njega veličanstvu. Trst, 6. avgusta. Namestnik Rinaldini je odpotoval v letovišče na grad Bruck pri Lienzu na Tirolskem. Nadomestuje ga dvorni svetnik Krekich. Dunaj, 6. avgusta. V Bukovim jih je 5 zbolelo za kolero in 2 umrla, v Galiciji pa 120 zbolelo in 74 umrlo. Budimpešta, 6. avgusta. Ministerski predsednik Wekerlo jc odpotoval v Levov na razstavo. Črnovioe, 6. avgusta. Ker se je kolera precej razširila v vzhodni Galiciji in Bukovini, je zdravstveni poročevalec v ministerstvu notranjih stvarij dvorni svetnik dr. Kusy semkaj prišel, da stori odločne naredbe. Vratislava, 6. avgusta. V Bišovici so bili veliki izgredi pri shodu socijalno-demo-kratičnih poljskih delavcev. Žendarji so streljali in ubili jedno žensko. Ljudje so razrušili jedno hišo. Vojaki so zopet naredili red. Belgrad, 6. avgusta. Za zboljšanje javne varnosti je vlada sklenila, takoj pomnožiti žandarmerijo za 600 pešcev in 200 jezdecev. Rim, 6. avgusta. „Riforma" oporeka, da bi vlada bila pri imenovanju veleposlanika za Carigrad naredila kako formalno napako. Pač pa je Turčija naredila podobno napako, ker je storila proti imenovanju korake, ki niso dopustljivi v diplomatičnem občevanju, poprej pa ni ničesa odgovorila na vprašanje, ko bi jej bil Catalani po volji. Po mejnarodnih običajih se je moralo misliti, da Turčiji ugaja, ker ne ugovarja. Porta ne more ugovarjati, da je stvar taka. V Carigradu so mislili, da bodo Italijo utrudili opustivši formalne običaje, ali Italija je storila svojo pravico in dolžnost, ko se je držala Catalanija, proti kateremu še Turčija ni ugovarjala. Pariz, 6. avgusta. Pred porotniki se je začela obravnava proti več anarhistom zaradi tajnega združevanja. 25 zatožencev je prišlo, 5 jih je pa pobegnilo, mej drugimi Pavel Reclus. Mej zatoženci je 1 Šved, 6 Italijanov, drugi so pa Francozi. Zatožnica pravi, da so se zatoženci združili, da se s tatvinami, požiganjem in umori bore proti obstoječemu družbenemu redu. Pariz, 6. avgusta. Francoski učenjak Dutreuil-de-Rhins se je na svojem potovanju po Tibetu nekaj spri z domačini, ki so ga pretepli, zvezali in vrgli v vodo. Francoski zastopnik v Pekingu je zahteval, da mu iz-roče truplo in umorjenčeve papirje. Kitajski poslanik v Parizu je izrekel svoje obžalovanje zaradi tega umora, obljubil, da bodo mrliča iskali, krivce najostreje kaznovali. Plačala se bode odškodnina, kolikor je zahteva rodbina. Maastricht, 6. avgusta. Tukaj je sedem oseb zbolelo za kolero, jedna pa umrla. Vkupe je dosedaj 44 oseb zbolelo in 18 umrlo. Padua, 6. avgusta. Palača nadvojvode Franca Ferdinanda Avstrijskega Este je minolo noč pogorela. Škode je 300.000 lir. Rim, 6. avgusta. Pravosodni minister je sestavil komisijo, ki naj preišče, če so sodniki, kateri so vodili pravdo proti rimski banki, storili svojo dolžnost. Rim, 6. avgusta. V Padui obsodili so poročnika Blanca v 6 mesecev in 20 dnij ječe ter na 500 lir globe ter v plačilo sod-nijskih stroškov, ker je nekega vojaka tako mučil, da je umrl. Lyon, 7. avgusta. Minol je tridnevni čas za pritožbo, pa Casario ni podpisal pritožbe ničnosti. Plymouth, 7. avgusta. Ladija Lismore Castle je trčila ob megli v neznan nemški parnik, ki se je najbrže potopil. Umrli so: 6. avgusta. Alojzij Privšek, delavčev sin, ll/, meseca, Trnovske ulice 3, katar v črevih. _Vremensko sporočilo. Čas opazovanja 6 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. »več. Stanje trakoraera t mm toplomer« po Celzija 740 8" 739 2 737 9 13 5" 26.0 18.2 Veter vzE7~ zapad si. vzn. Vre m e jasno Sš i-S s ■g«" s s « 03 a 0-00 Srednja temperatura 18 9 , za 0-9° nad normalom. h RIMSKI KATOLIK, f£ r r r Vsebina m. zvezka. Meje državne oblasti: Početek države. Sv. Pavel o izvoru in bistvu državne oblasti. Človek družina, cerkev pa njih neprilastljiva prava nasproti državi. Ločimo mej posvetno in duhovno oblastjo! Absolutizem, centralizem, birokratizem. Vstavni absolutizem. Avktoriteta političnih strank in klubov. Ljubimo politično svobodo! — Najnovejša socij alno-polititična revolucija pa cerkev in država: »Kulturkampf«. Moderna država v najnovejši socijalno-politični revoluciji. Bodočnost — republikanska ? — E r n e s t Renan. — O nagoti v lepi umetnosti. — Cerkvena oblast v a v s t r i j s k i 1 j u d-skišoli. — Apologetični razgovori. Edinost človeškega rodu. — Odgovori na ugovore. — Žensko poglavje: Kdo je lepši — »on« ali »ona« ? — Naravni poklic ženske: bodi mati pa vzgajaj deco! — Rusko ljudstvo v babilonski sužnosti: Kam je petrograjska vlada rusko ljudstvo privela, kar se tiče šeste zapovedi. Kako dela in boljša jetnike. Kako očetovsko ruska vlada skrbi za gmotno stanje svojih podanikov. Lažnjiva, krivična vlada dela ljudstvo lažnjivo in nepošteno. Buska breznačelnost. Ruski fatalizem. Sklep. — Časopis. — »Rimski Katolik« pro domo sua. — Raznoterosti: Raz-kolne zanjke »Slovanskega sveta" Vspehi moderne države brez Boga. Ali so resolucije kateregakoli katoliškega shoda — dogme. Nekaj o ateizmu in anarhizmu. Dijaški plesi. Nemški jezuit in Slovani. Darovi za mlade pisatelje. — Priloga. M C. ScRmarda $ priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno dovoljeno poinišfio pisarno s pravico za preskrbovale navadnih, _. _ povratnih, naročniških in obhodnih [fj v?znih listov, za prirejanje zabav- ♦*< nih, romarskih in druzih posebnih J vlakov, dalje za podajanje pojasnil M potnikom za tu- in inozemstvo po že-leznici in po morju. jfi cPisarna je v JEjuBljani, Selen* flj 406 3-2 Gurgove ulice šf. 3. tas « NajslguniejSe in najboljše 5:nalaganje glavnice« je v 4 % zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavelj; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri tj luuujuuiics. ii v Ljubljani. 295 19 414 1 Podpisani javljam vsem znancem in prijateljem žalostno vest da so moja predraga mati Ana Malenšek roj. Plut, posestnica v Malinah, po daljni mučni bolezni, večkrat prevideni s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj v 77. letu svoje starosti v Gospodu zaspali Pogreb bode v sredo, dne 8. t. m., zjutraj na Brezovi Rebri pri Semiču. Zadušne sv. maše brale se bodo v Semiču, pri podružni cerkvi na Brezovi Rebri in pri sv. Petru v Ljubljani. Blago pokojno priporočam vsem znancem in sorodnikom osobito še svojim duhovnim tovarišem v pobožno molitev in spomin. V Ljubljani pri sv. Petru, dne 6. avgusta 1894. M. Malenšek, župnik. Dunajska t> o r z a. Dne 7. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta io cNtnvanjH pri popolni varnosti u »« 1 «►* »» u l h fflavnic.