162. številka. Ljubljana, v sredo 17. julija 1895. XXVIII. leto Iibnja vsak dan ivr/cv, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemau za a vstr o-o ge rake dežele sa vse leto 1"> g!d., za pol leta 8 gld.. za Crtrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 j?ld 40 kr. — Za Ljubljn.no broz pofiiljaaja na dom sa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za potiljaiije na dom nuhuia se po 10 kr. na mesec, po 3'j kr. ta Četrt leta — Za tuje dežel« toliko ve*, kolikor potom« znaša. Za oznanila plačuje se od Etiriutopne petit-vrste po (> kr., če »e oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ?e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivolć frankirati. — Rokopisi so ue vračajo. — Dredai&tvo in npravnifitvo je pa Konfrosnem trgu &t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, tj. vn» administrativne stvari. Stambulov. Iz Sredca prihaja poročilo o groznom hudo delstvu. Predvčeraj zvečer no morilci napali na ulici bivšega miuisterskega predsednika Štefana SUmbu-lova. Stambulova je zadela roka morilcev v najlepši dobi 41 let. Ker se je slučajno dogodek prigodil ravno sedaj, ko je bolgarsko odposlanstvo v Peter burgu, seveda nemško-liberalni in drugi Slovanom sovražni listi pišojo, da je to vee v nekaki zv-zi, da so Stambulova morilce najeli njegovi politični nasprotniki. Kdor stvari nepristransko sodi, mora pritrditi, da se o povodu napada sedaj se govoriti ne more. Stambulov je imel veliko osebnih nasprotnikov in tudi bi ne bilo čudno, če so ga ti skušali spraviti iz sveta. Narod je bil nanj tako jezen, da se po svojem padcu sprva ni upal niti na ulico. Hišo njegovo so morali stražiti vojaki in redarji, če ne, bi jo bilo razrušilo prebivalstvo. Kdor pozna Stambulovljevo vladanje, se ne bode čudil taki jezi naroda bolgarskega proti njemu. Njegovo vladanje bode zapisano s krvjo najboljših mož v bolgarski zgodovini. Veliko je število bolgarskih rodoljubov, katere je ou dal postreliti, ali jih je pa ližično in duševno dal ugonobiti v jetnišnicah. On ni trpel nobenega ugovarjanja, vse se je moralo njemu pokoriti. Po vseh krajih je imel nastavljene svoje ljudi, ki so terorizovali ljudstvo. Pod vlado Stambulova ni bilo govoriti o nobeni volitveni svobodi, pa tudi ne o neodvisnosti sodnikov. Politika Stambulova pa ni bila le grozovitna, temveč naravnost nasprotna čuvstvom bolgarskega naroda. Bolgari so vedno ohranili v srcu čuvstvo hvaležnosti do Rusije, ki jih je osvobodila turškega jarma, a Stambulov je vse storil, da odtuji Bolgare Rusiji. Kdor se je kje upal pokazati svojo naklonjenost Rusiji, je moral v ječo. Čuditi se je skoro, da je narod še tako dolgo trpel vsa ta zlodejstva, in si to moremo le tolmačiti s potrpežljivostjo bolgarskega naroda, ki se je navadil trpeti za večsto-letnega turškega gospodstva. Holgari so bili vajeni ostrih gospodarjev, vsaj je znano, kako je vladel Midhad paša, ko je bil guverner v Bolgariji. Ta turški paša je pa pri vsej svoji ostrosti vsaj nekaj skrbel za deželo, a Stambulov jo je pa le zavlekel v dolgove. Seveda bistrega uma Stambulovu ne moremo odrekati. Ce tudi njegove studije niso bile posebno popolne, vender je bil precej izveden v raznih stvareh, tudi v diplomatičnih poslih. Tudi se ne dajo oporekati njegove zasluge za bolgarski narod v njegovi mladosti. Stambulov spada mej tiste, ki so narod pripravljali z besedo in dejanjem za vstajo proti Turkom. Kot mladenič je skladal pesmi, v katerih je svoje rojake vzpodbujal, da začno boj za osvobojenje in bil je tudi mej organizatorji vstaje v Bolgariji pred rusko-turško vojno. Zato se njemu ne more odrekati vsak bolgarski patrijotizem, samo da je bil preveč bolgarski separatist in da ga je prenagla sreča bila naredila preveč prevzetnega. Sicer pa tudi ne moremo le njega delati odgovornega za vsa njegova dela. Nanj je uplivala tuja diplomacija, katera iz političnih ozirov hoče razdvojiti Ruse in Bolgare. Škoda je, da ni spoznal, da s tem škoduje tudi svoji deželi. Da bi bil napad političen, se nam zaradi t«ga ne zdi verojetno, ker je Stambulov bil vsekako sedaj že mrtev v politiki jin torej ni bilo političnega uzroka, ga odstranje. *ti. Tragični dogodek v Sredei pa moramo le obsojati in obžalovati. Slovanski nasprotniki ga bodo gotovo izkoristili proti bolgarskemu narodu. Obžalovati je to tembolj, ker se je to zgodilo baš sedaj, ko se začenja gibanje v Makedoniji in bi Bolgari potrebovali simpatij civilizovanega sveta. Saj že tako Slovanom nasprotni listi skušajo za svo bodo boreče se Slovane razglasiti samo za roparje in morilce. Sicer se pa dogajajo taki napadi tudi v civilizovanih državah, vsaj ni tako dolgo, ko je pod roko morilca bil umrl celo predsednik francoske republike, zato pa omikana Evropa zaradi tega napada nima povoda kazati na Bolgare, kajti tudi marsikje drugod ni bolje. Državni zbor. Na Duiiaji. 16. julija. Začetkom današnje seje je predsednik Ch luni ec k y naznanil, da se bo tekoča sesija zaključila v soboto, potem pa se je nadaljevala razprava o proračunu trgovinskega ministarstva. Posl. dr. Menger se je bavil z vprašanjem o lokalnih železnicah, je potem obširno polemizoval z Liechtensteinom in naposled strastno napadel protisemite. Posl. grof K o u ni C je govoril o obrtnih stvareh in ostro prijemal dunajske konf-kcijonarje. Posl. S zc z e p a n o w s k i se je potegoval za kapitalizem in skušal pobiti Liechtensteinova izvajanja. Z Mengerjem sta polemizcvala posl. Liechten-stein in Steiner, dočim je s tema polemizoval posl. Halhvich. Govorili so še posl. Hofman-VVellenhof, dr. Laginja, ki se je bavil s poštnimi razmerami na Primorskem, dr. Gessmann in vladni zastopnik Obertraut. V večerni seji so posl. grof Alfred Co r o n i n i in tovariši interpelovali vlado glede goriškega pokopališča, dr. Gregorčič in tovariši pa glede demoralizujočih javnih plesov na Goriškem. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. V I JuMJttul. 17. julija. Politični položaj se sedaj razvija za nemške liberalce neugodno. Hohenwartov klub dobiva več:o veljavo, ker so izven kluba stoječi Slovenci in pa nekateri Hrvatje stopili ž njim v zvezo. Mladočeški klub se pomnoži baje z Moravani. Oba ta kluba sta nasprotna zjedinjeni levici. Coroninijev klub, ki je dosedaj vedno podpiral levico, pa razpada. Povod razpadu je Celje. Grof Franc Coronini je želel, da bi stranka njegova glasovala za celjsko dvojezično gimnazijo, a je zadel na upor v klubu. Zaradi tega misli odložiti mandat. Ž njim pa seveda razpade tudi klub njegov. Nemški nacijonalci pa rujejo proti levici, ker neče glasovati proti budgetu v tretjem branju. Levici bode še škodovalo, da je glasovala proti celjski postavki. Nemški nacijonalci bodo levičarje pri narodu razkričali za sleparje, če ne glasujejo v tretjem branju proti budgetu. Njih listi pišejo namreč, da je levica le zaradi tega glasovala Doktor Strnad. (.Spisal Fr. G o v u k a r.) (Dalje.) VII. Jesen je nastopila. Zadnji izletniki so se vračali domov in tujci so zapuščali trumoma letovišča. — Tudi v Porečah, na Otoku in v vseh onih vilah ob Vrbskem jez mi, ki so s svojimi stolpiČki, verandami in okraski bolj podobne hišicam, katere sestavlja bujna otroška domišljija iz pisanobarvanih koscev gline, kot resnim, trdnim stanovališčem, tudi po teh je bilo že par tednov zopet tiho in pusto . . . Tudi nama se je bližal konec vojaškega pol-leta. Strnad ga je že prav nestrpno pričakoval. Videl sem ga zadnji meaec kaj malo, saj je prebil večino časa v Martini vili. Častniki so se po aferi mej stotnikom K. in nadporočnikom pl. Zs. večinema odtegnili Martini družbi, saj se je počasi zvedela po sekundantih in dvobojevnikih vsa Martina intriga. Ko pa se je raznesla celo novica, da se je dr. Strnud zaročil ž njo, tedaj je početkom zašu- melo po vsem Celovci ob tej senzacijski vesti, stranki dvobojevmkov pa sta se začeli zopet približevati druga drugej delujoč na to, da se staro prijateljstvo obnovi tudi mej stotnikom K. in pl. Zs. — Nekega večera sedel sera sam v kavarni prebirajoč baš došle časnike. Zunaj je deževalo. Kar začujem glas Strnadov, ki je vstopil z neznanim mi ogerskim nadporočnikom. Prišla sta naravnost k meni. „\Vdel sem, da Te dobim zakopanega mej časniki!" — dejal je Strnad veselih lic ter pristavil: „Tu — moj brat." Strnadov brat je bil prvi Heraklej; velik kot gora in širok čez prsi in pleča, da bi se lahko ruval z medvedom. V obraz je bil zagorel, kot bi potoval celo leto po afrikanski Sahari; črni gosti lasje, ki so bili pa na sencih že malo pomešani s sivimi, in čez mero dolgi brki pod nosom so mu dajali uprav junaško zunanjost. Prvo pa, kar sem zapazil na njem, sta bila dva obrunka začelje ni h ran, ki sta se mu vlekla po čelu in levem lici. .Pa tako nenadejano! — Povedal mi nisi ni česar o tem!" — obrnil sem se do prijatelja, ko sta prisedla. nKer sam ni vedel ničesar. Prišlo je prav nagloma," — odgovoril je nadporočnik. nGrom in strela, ni mi bilo več strpeti mej onimi ogerskimi divjaki !" „Toiej prestavljeni v Celovec?" — „K 17. pešpolku. — Prosd sem že pred dvema mesecema, naj me porinejo na Kranjsko, Koroško ali Štirsko, obupal že nad vsakim vspe-hom, tu nenadoma — — v oseminštiridesetih urah se mi je že oglasiti pri novem svojem oberstu. — Prav vesel sem." n Ali nisi dobil mojega pisma, katero sera Ti pisal predvčerajšnjim?" nNe. Poveš mi pa ustno. — Kj, grom in strela, tu bom imel vsaj mir pred onimi Huni! — Rečem Vama, tri leta sem služil v Pešti in zbil samo sedemnajst dvobojev — — ha, ha, ha!" Smejal se je iz polnih pluč, da je kar grmelo po sobani. nln vsd sem pobil, rečem Vama, vse!" — pripovedoval je daljo. „Nh baham se; saj vidita, da nosi zemlja malo takih velikanov kot sera jaz, da mi je bilo torej igrača pretepsti tiste široko-ustneže, da je bilo veselje. Ha, ha, ha!" Še sedaj je bil ves srečen ob spominu, kako proti celjski gimnaziji, ker je vedela, da bode ta postavka vsprejeta tudi proti njenim glasovom. Taaffe zopet straši „Memorial Diplomatike" ki ima jako zanesljiva poročila, piše, da je neka cesarskemu dvoru jako bližnja oseba bila v Pragi, pogajala se z raznimi strankami o odpravi izjemnega stanja in o sestavi bodoče vlade. Pogajanja so baje imela ugoden uspeh. Precej gotovo je, da Taaffe pride zopet za ministerskega predsednika. Thun bode moral odstopiti namestništvo komu drugemu in izjemno stanje se bode seveda odpravilo. Vsekako bi bilo važno, če pride Taaffe, kajti ž njim pride na vrsto tudi njegova volilna reforma. Sedaj bi najbrž desnica več ne delala takih ovir, ko se je grof Hohenvvart prepričal, da se z levičarji ne da doseči nobeno sporazumljenje in da ni nobenega upanja, da bi za kateri njegovih predlogov v tem oziru se mogla dobiti potrebna večina. Konservativni klub bode pač prišel do prepričanja, da se izvede zanj še neugodnejša volilna reforma, ko bi že delal ovire. Novi vodja levice. Levica sedaj išče novega vodjo, ko jo je Plener zapustil. To pa ni tako lahko. Mej levičarji jih je jako mnogo, ki bi bili radi voditelji, a pravih sposobnostij nima nobeden. Pred vsem je to težavno, ker se nikdo izmej njih kako posebno ne odlikuje. Sedaj priporočajo nekateri poslanca Baernreitherja, ki je neki precej nadarjen. Posebno se pa naglasa to, da je mož jako bogat. Ker baš levica se more ohraniti le z uplivom denarja pri volitvah, je vsekako važno, da nje i vodja kaj ima. Tudi bode imel takoj več veljave v svoji stranki, če je bogat. Plenerja baš zaradi tega niso dosti cenili, ker ni bil bogat. Seveda če bode Baern-relther vodja levice, bodo zopet jako nevoljni dr. Russ, dr. Menger in še nekateri drugi, kateri se zmatrajo za rojene vodje liberalne stranke. Zato bai izbiranje vodje stranke utegne le poostriti razna nasprotja v nemško-liberalni stranki, kar bode še bolj omajalo njeno moč. Pruski občinski volilni red se je vlani premenil v korist bogatejšim stanovom. Poslanci, ki so sklepali ta zakon, pač niso imeli nobenih pravih statističnih podatkov. Voli se po treh razredih, Vsak razred voli jednako število odbornikov in plačuje jednako davkov. V nekaterih krajih le jedna ali pa dve veliki tvrdki volite v prvem razredu. V Novem mestu v Sleziji pa neka židovska tvrdka plačuje toliko davka, da voli sama v dveh razredih in imenuje dve tretjini odbornikov. V 15e-rolinu ima volilec prvega razreda 200krat toliko volilne pravice kot volilec tretjega razreda. Kardinal Ledochowski, ki je za časa pruskega kulturnega boja bil dve leti v ječi kot nadškof poznanjski, sedaj praznuje petdesetletni jubilej. Kardinal Ledochowski pa ni le dober katolik, temveč tudi odločen naroden Poljak. Zaradi tega bode poljski narod dostojno proalavd njegovo petdesetletnico. S Poznanjskega poslala se mu je v Rim častitka s 2000 podpisi največ iz nižjih slojev naroda. Tudi avstrijski poljski državnozborski klub se je primerno spominjal tega jubileja V Hohenvvar-rovem klubu se je podpisavala tudi neka častitka kardinalu, kateri sta le grof liohemvart in pa grof je pobijal sovražene Ogre. Čuden človek! Vsakdo ima svoj sport! — „A dobil si jih vender-le tudi sam!" — podražil ga je prijatelj. „Grom in strela, kaj dobil! V — zarohnel je tedaj in obrunka sta mu postala krvavordeča; — „niti čutil nisem, a nasprotnik se je zvijal pred manoj na tleh, ker sem mu razbil črepino, da so mu jo komaj zašili!" — „A kdaj si dobil te rane na lici in na čelu?" — vpraševal ga je Strnad. „Pred šestimi meseci, — — pisal sem Ti vender! — N<\ pri streli, tedaj sem bil nespamet-nik, da sem provzročil tepež radi ničvredne ženske! — Žal mi je še danes, — in zato sem jo menda tudi malo skupil!" — „Radi ženske?" — začudil se je prijatelj, — „naj si bil časih vender takov nasprotnik . . ." „ Kakor sem še vedno!" — pritaknil je naglo nadporočnik. „Za igračo, za zabavo jih imam sicer tudi rad, a resno ljubiti jih, navezovati se na nje — neumnost!" , Pa kako je vender bilo tistikrat?" — silil je prijatelj. „Vsikdar je bilo povod Tvojim dvobojem nacijonalno žaljenje, a zadnjič ..." (Dalje prih.) Bvym odrekla svoja podpisa iz višjih državnih ozirov. Poljaki so zaradi tega malo nevoljni na grofa IIohenwarta, ker so se nadejali, da grof ne odreče podpisa tako za cerkev in narod poljski zaslužnemu kardinalu. Seveda kakšnib političnih posledic poljska nevolja ne bode imela. Dopisi. Ix l*o4l£rn4lt«, 10. julija. Dovolite mi nekoliko poročila o naših občinskih volitvah. V soboto je volil I. razred. Ob 10. uri bilo je že končano, a čakati smo morali do določene ure, da se sklene in proglasi izid vseh 3 razredov. Volilcev bilo je samo 50. Naših 33, nasprotnih 17. Dež je lil neprenehoma kakor iz „škafa". A pri vsem tem naraščala je množica pred županstvom vedno bolj. Iz vseh vasij prišli so, da bodo priča pri proglasu. Iz Podgrada pa je bilo vse na nogah, staro in mlado, moško in žensko. Ko je okrajni glavar videl tako množico, zaukazal je opoludne predsedniku komisije, Zadkoviću, da proglasi izid na hišnih vratih. Velikansko navdušenje je zavladalo. Nasprotniki so se poskrili in svoje gostilne zaprli. Francesco pobegnil je v Obrov. Ko je izstopil Jenko iz občinske hiše, pozdravila ga je na stotine broječa množica burno. Dva zastavonoši približala sta se mu, mej njima tretji, ki je nosil velik venec. Četrti izročil mu je lep šopek, povezan slovenskim trakom. Peti ga je nagovoril — vse v največjem dežju. Vsi udeleženci so imeli pripete slov. trakove na prsih. Spremili so ga in druge prvake do njegove hiše z gromovitimi živio kliti in prepevajoči: Slovenci mi poSteni smo Škarjotov nočemo itd. Istrane vriedni, patnice bjedni.....a Munci posvoje (čičko) in po napevu „Još Hrvatska" peli so: Nisu Mune talijanske Vee so Mune hrvatske. Dospe vsi domov, šel je g. Jenko v prvo nadstropje, da se zahvali raz okno. V hipa so obesili v II. nadstropju venec nad njegovo glavo. Zivio-klici in pevanje se je nadaljevalo dolgo časa. Popo-ludne, tudi v največjem dežju in vsi premočeni, prišli so fantje iz Hrušice s slovensko zastavo in mu peli pred hišo, drugi dan ravno tako fantje iz Starada. Na starem gradu zavihrala je še predpo-ludne narodna zastava in potem so zagromeli topiči. Posebno zanimivo videti je bilo starce, ki so pravili, da kaj tacega še nikdar niso doživeli. Po vseh vaseh zavladalo je veselje, posebno pa so si v nedeljo odgovarjali Veliko- in Malomunci s streljanjem iz topičev. Z zastavami prišli so pozdravljat župnika Ryšlavya. Načelnik obč. upraviteljstva Zadković, ki nima tam, izjemdi 3 sorodnike, niti j e d u e g a pristaša in torej ni dobil niti jednega glasa za svojo stranko, se je skril. Obojih Muncev je bilo 190 volilcev. V Preganjali so tudi streljali. V nedeljo zvečer so na starem gradu v Podgradu zopet streljali in spuščali rakete. Ob istem času tudi v Pregarijah, kjer so tudi švigale rakete po zrakn. V Račicah, kjer so terorizmom in nesramnimi grožnjami nekoliko naših zadržali doma, druge pa prisilili, da so glasovali nasprotno, tako, da smo mi od tam dobili od 77 glasov samo 14 — tam so v nedeljo napadali naše in pretepali. Kri je tekla. V isti hip se je pripeljal preko Račic g. Jenko z g. Štembergerjem. Naši prosili so s povzdignjenimi rokami, naj jih rešita. Pognala sta ter dala voz na razpolaganje orožnikom in takoj sta se dva orožnika odpeljala tja. Aretovala sta dva fanta, a Račicani so se jima protistavili. Vendar sta pripeljala ona dva fant* v zapor. Grede mimo Jenkove hiše, sta aretovana z nesramnimi besedami zasramovala istega. — V Račicah — pravijo — da se je kričalo .Viva Italia". Gosp. Jenka obiskujejo neprenehoma toliko občinarji, kolikor tudi prav odlični gosti iz bistriškega okraja, dohajajo mu pa tudi brzojavni in pismeni pozdravi. 1» !Uarll>orH, 8. julija. (Društvene vesti.) Dokaj prijetno je, prebirati po časopisih o narodnih društvih, njihovih razmerah ter veselicah ! Še bolj zanimivo je pa zadnje tudi poskusiti. Srečni ste Vi, srečna so mesta, kjer lahko delate, ne da bi Vas kdo oviral l Zidate si .Narodne dome", gledališča itd. Tudi pri nas čakamo in čakamo onega presrečnega trenotka, ko se bode postavil temeljni kamen „Narodnomu domu" in naši rešitvi. Zal, da po naših mislih tega ne bodemo mi doživeli, ampak šele naši potomci! Kar nas je pa tukaj domačinov Slovencev, smo vsi jednega duha, jednih mislij in jednih načrtov. Strankarstva ne poznamo, z združenimi močmi delujemo, za kar je treba. Navzlic našim bornim razmeram posrečilo se je vender po požrtvovalnem delovanji naših mož osnovati pre-koristno nam „Bralno in pevsko društvo". Vsa čast in hvala gre v prvi vrsti našemu predsedniku gosp. Skrbinšku in njegovim sodrugom ter vsem, bodisi že pravim ali pa podpornim članom. Društvo naše obstoji ravno jedno leto. Podpornih članov šteje nekaj nad 100 in izvršujočih krog 20. — Ne smem pa tem potom tudi pozabiti slovenskih dam, ki nam požrtvovalno pomagajo. — Dne 4. t. m. smo priredili izlet ali bolje rečeno sestanek na gori sv. Vr-baua, da tudi mi pokažemo, da smo zvesti častilci naših slovanskih apostolov. Njima na čast donele so lepe pesine vbranega mešanega našega pevskega I zbira, njima na čast zanetili smo vrhu visokega hriba sijajen kres, njima v proslavo smo nžigali umetalni ogenj, v spomin in proslavo naših narodnih probndilcev doneli so mogočni glasovi topičev po širni okolici našega kraja. — Veselilo nas je, da smo imeli tudi nekaj gospodov tukajšnje čitalnice zraven sebe, kateri so k temu uspehu mnogo pripomogli. Po končanih točkah sešla se je vsa pevska rodbina in njeni prijatelji prt kupici rujnega Štajerca. Zabavali smo se do pozne ure. — Minolo nedeljo priredili smo v bližnjem hotelu „Alvvies* našo že tako težko pričakovano veselico s petjem in godbo. Mnogo občinstva iz različnih krogov, lepo petje, godba ter konečna prosta zabava — vse to je pokazalo, da imamo tudi mi pogum, pokazati svetu, kako se Slovenec veseli in zabava v narodnem duhu. Sprva bivali smo v prelepem zelenem parku, v mraku preselili smo se pa v grajske dvorane. — Vsi smo bili navdušeni, napivali smo drug drugemu, napivali smo tudi Vam, dragi naši kranjski bratje, ko smo klicali: „Živela vsa Slovenija!" Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. julija. — (Deželni zbor kranjski) je sklican z najvišjim patentom z dne 14. t. m. na dan 24. julija. Zboroval bode v dvorani starega strelišča. — (Občinski avte) bode imel v Četrtek, 18. dan julija, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo, Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Volitev peih članov upravnega odbora mestne hranilnice ljubljanske namesto izstopivših občinskih svetovalcev: Anton Klein, Ivan Knez, Fran Ravnihar, Anton Svetek in Fran Terček. III. Šolskega in finančnega odseka poiočilo o c. kr. mestnega šolskega sveta predlogih glede nastanitve nekaterih mestnih ljudskih dol. IV Stavbinskega odseka poročilo a) o deželnega odbora kranjskega ponudbi glede zamene zemljišča ob državni železnici za stavišči I/, in I/s ob novi tržaški cesti; b) o napravi trotoirja na Št Peterski cesti; c) o kranjske stavbinske družbe, č) o Jurija Aura, d) o Marije Czerny, e) o Lujize Pesjak, f) o Karola Zenkerja ugovoru zoper mestnega magistrata odlok v stavbinskih stvareh. Tajna seja. — (Osobne vesti) Profesor na ljubljanski višji gimnaziji g. Anton Kaspret je premeščen na 1. državno gimnazijo v Gradcu, suplent na tržaški državni gimnaziji g. Alojzij Mayer pa je imenovan gimnazijalnim učiteljem na državni gimnaziji v Kočevji. — (Občni zbor) c. kr. kmetijske družbe kranjske bode, kakor smo že naznanili, v četrtek, dne 18. julija ob 1 ,9. nri dopolnilne v dvorani mestne hiše. Vzpored: 1.) Prvomestnik prične zborovanje. 2. ) Poročilo o delovanju glavnega odbora v I. 1894. 3. ) Predložitev družbenega računa za leto 1894. in proračuna za leto 1896. (Račun in proračun se pošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4.) Volitev družbenega predsednika, ker je minula triletna doba dosedanjega predseduika. 5.) Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gospodov barona H. Lazarinija, grajščaka v Smledniku, Vinka Ogorelca, posestnika v Skofeljci, in Frančiška Povšeta, deželnega in državnega poslanca v Ljubljani. G.) Poročila in predlogi od borovi. 7.) Poročila in predlogi podružnic. 8.) Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. — (Meščansko stavbinsko društvo.) Kakor čujemo, napreduje organizacija meščanskega stavbinskega društva prav dobro in hitro. Pripravljalnemu odboru se je posrečilo pridobiti za društvo izvrstno tehnično moč, namreč arhitekta gosp. R. G o bela, kateri je mej drugimi poslopji zgradil popolnoma samostojno velikansko in močno poštno in finančno poslopje v Trstu in se pri tej priliki izkazal kot veščak prve vrste. Društvo bode torej svoji nalogi v vsakem oziru kos. Želeti bi bilo, da se hišni posestniki zaradi izdelovanja načrtov in proračunov kakor sploh zaradi pojasnil o stavbenih zadevah že sedaj oglase. Potrebna pojasnila daje začasni tajnik odvetnik gosp. dr. V. Supan. — (Na državni višji gimnaziji v Ljubljani) se je oglasilo včeraj za prvi razred v slovenski oddelek 45 učeucev, v nemški oddelek pa 20 učencev. — (Zrelostni izpiti na ljubljanskem učiteljišču ) Za ljudske šole z slovenskim in nemškim poučnim jezikom so bili aprobirani 4 kandidatje in 2 kandidat in j i; za meščanske šole z nemškim učnim jezikom v treh oddelkih 8 kandidatje in '-' fg^T* Dalje v prilogi. ~^M| Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 162, dne" 17. julija 1895 kandidstinji; za francoščino z nemškim učnim je-zkom 4 kandidatinje. — (Meščanska vojašnica) V nedeljo se je vršil občni zbor solastnikov meščanske vojašnice, na katerem je g. Trtnik poročal o poškodbah, katere je prouzročil potre.-* na vojašnici. Dohodkov je bilo lani 2643 gld. 59 kr., troškov pa 1133 gld. 22 kr. K« r bodo troski za popravo znašali blizu 6000 gld., ne dobe solastniki letos nikake dividende. — (Šolska porodila.) Na čelu letnega poročila I. mestne deške petrazrednice je mikavno spi aana, šolski mladini namenjena životopisna črtica pokojnega voditelja slovenskega učiteljstva, preza-služnega šolskega ravnatelja Andreja Praprotnika 8 podobo. Na tem zavodu je poleg voditelja Z u m r a in kat• betu poučevalo 8 učiteljev. Solo je obiskovalo 486 učoucev v 9 o Id -d kili; po narjdnosti 484 Slovencev, 1 Hi vat in 1 Nemec, po bivališči 425 Ljubljančanov iu 61 unanjih. Za višji razred je bdo sposobnimi spoznanih 360 ali 74'07%i nesposobnimi 124 ali 25 52%, neizprašana 2. Z t vstop v srednje šole se je oglasilo 84 učencev. Šolski obisk je bil zelo reden ; le 1 nčenec je bil zanikern, le 2 manj pridna. Knjižnica za učitelje znaša 1043, knjižnica za učence 1244 zvezkov in se je v zadnjem letu pomnožila za 106 zvezkov. Skupna vrr dnost ubožnih knjig, izp< sojenih 341 učencem, znaša 24G gl. 23 kr. S šolo je združen šolski vrt, jedini v Ljubljani, oskrbnik nadučitelj Žumer. Zdravstveno stanje je bilo jako povoljno; umrl je mej letom jeden sam učenec. — Ker je bil vodja Zumer imenovan za c. kr. okrajnega šolskega nadzornika v Kranji, je prevzel po njem za dobo odpusta vodstvo te šole s I. julijem učitelj J. M a i e r. Na tej šoli obstoji tudi stalna razstava učil in obrtna pripravljalnima z dvema tečajema ter 131 nčenci. — (Pouk na ces. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani) Svoje čitatelj« opozarjamo na dauašnji inserat v našem listu, ki obsega določb? O sklepu šolskega leta na tukajšnjih obrtnih šolah. Pouk se letos ne otvori več, pač pa se prične v prihodnjem Šolskem letu redno z dnem 16. septembra, ker se šolski prostori že marljivo popravljajo in predelujejo. — (Tržiške volitve.) Piše se nam iz Tržiča dne 16. t. m.: Vsak dan kaj novega! Ker so volitve v naš občinski odbor bile zadnji petek z žrebanjem končane, dobil je starosta odbornikov g. Al. Šimec star. od okr. glavarstva nalog, naj skliče sejo za volitev župana in svetovalcev. Ta seja občinskega odbora je bila danes. Prišli so vsi izvoljeui odborniki in virilisli, tortj vsega vkupe 16. Izm^j teh jih pripada devet k stranki reda, s< d. m pa k stranki, ki je dosedaj gospodarila, da se Bogu usmili. Težko je pa g. Karlu Mallvju in drogovom, da so po ljudskem in božjem glasu najedenkrat v manjšini, in danes so tudi pokazali, da jim ni mari za mir in red v občini, da nočejo sodelovati v korist našemu trgu, ampak da si hočejo z — nagajanjem pomagati. Ko se je imelo v današnji seji ob navzočnosti okr. komisarja g. D tela prestopiti k vol it v i župana, izročili so Mally & C >mp. nek papir, „protest" imenovan, Češ, da se nočejo ndelcfiti volitve, ker se čutijo prikrajšane po odločbi c kr. deželne vlade, ki je razveljavila volitev drugega razreda, ter da se bodo pritožili do upravnega sodišča. In rea so potem — šest — jeden za drugim odkorakali. Ker potem niso bile več navzočo« tri čt trtinke vseh odbornikov, ki so potrebne za volitev občinskega predstojnistva, zato se le ta ni mogla vršiti ter je bilo treba zaključiti sejo Kaj sedaj? Namen manjšine je oči-vidno ta, tako dolgo „štrajkati" in nagajati, kolikor časa ne bo dalo. Treba b"de torej ek-teniplaričuo proti njej postopati, da se jo primora k izpolnjevanju dolžnosti katero je s tem prevzela, da se je dala voliti v odbor. Ah so bo tak „štrajk" trpel? Naj se temu le količkaj potuhe da, pa bomo imeli kmalu po celi deželi 11 ko manjšine po občinskih znstopih, katere bodo iz same nagajivo^ti in domiš Ijavosti skušale preprečiti volitev predstojništva in s tem začetek rednega poslovanja novih občinskih odborov. Kakor v drugd) ozinh, so tudi v tem oziru naše občinske volitve jako poučne. Triičanom so se odprle oči; upamo, da se sedaj odpro tudi tistim krogom, kateri so, zapeljani nalašč od naših nasprotnikov, sodili po krivem stranko redu kot nekakšno socijalist čno družbo. — (Koncert) Na povabilo raznih odličnih gostov, na Čelu jim gnfinja Auhelburg, priredi dvorni operni pevce g. 1. K Tertnik jutri, v četrtek zveč-r, v „Lujizini kopeli" na Medu koncert na korist po potresu prizadetim prebivalcem Ljubljane. — (Državna subvencija) Poljedelsko mini sterstvo je dovolilo preb valcein vasi Bistrica v ob čini Dohliče pri Črnomlju podporo 15) gld. k stroškom za napravo vodnega reservoarja. — (Zrelostnih izpitov na novomeški gimnaziji) se je udeležilo od dne 10. do 13. t. m. 21 abiturijentov gimnazije in 4 privatisti. Z odliko sta naredila izpit 2, z dobrim uspehom pa 17; zajedno leto so padli 4, za dva meseca 4 maturanti. Mej padlimi so bili 3 eksternisti. — (Bela zastava) plapola od 10 t. m. nad poslopjem okrajnega sodišča v Mokronogu v znak, da ni v ondotnem zaporu nihče zaprt, — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh občine Trata pri Skofji Loki so ošpice precej razširjene, v okolji Loki in v Stražišči pri Kranji pa se je pojavila škrlatna vratica ter so se šole v Skofji Loki in v Šmartinu zaprle. — Dve bolnici za otrpnenjem tilnika v Bitinjah še nista okrevali in bi* jima je zdravje shujšalo.— V Višnji gori in v Starem trgu, občina Deden iol, je zbolelo v posled njem času 29 osob za ošpicami, večinoma otroci. Zaradi tega se je zaprla šola v Višnji gori in se je odredilo vse potrebno, da se omeji razširjovanje bolezni« — (Pogozdovanje Krasa) Letošnjo spomlad se je pogozdilo v notranjskih občinah Trnovo, Palčje, Parje, Matenja vas, Sevoe, Rakitnik in Zagorje pod vodstvom dež. gozdnega nadzornika svetnika (i o I I a na novo 81 97 hektarov ali 142 50 oral krasa. Vpo-rabilo se je v to svrho 748.000 črnih in 58 000 belili borovcev v vrednosti 14 50 gld 80 kr. Drevesca je dal državni gozdni vit ljubljanski proti povrnitvi stroškov za izkopavanje in prevožnjo do kolodvora v Ljubljani, kateri znašajo 403 gld. Južna ž. leznioa je prevažala drevesca brezplačno do postaj Postoj i D a, St. Peter, Trnovo in Divača. Stroški na-sajev.tnja so znašali 3157 gld 88 kr ali 3 gld 91 \.j kr. za tisoč drevesc. Poleg novih nasadov so se zboljšalj stari g-zdiči v obsegu 182 33 hektarov ali 317 oral in se je nasadilo 413.000 črnih borovcev in 56.000 smrečic. Poprav li s > se dalje neka teri stareji nasadi in se je vsejalo 30 kilogramov semena črnih borovcev, 100 kg. semena jelk in 103 kg. semena smerek. Skupaj se je dozd ij pogozdilo 1054*53 hektarov ah 183366 oral, za kar se je uporabilo 16,760 580 f^adik, 105 kg. semena smrek, 102 kg semena jelk in 30 kg. semena črnih borovcev. — (Predstojniki vseh občin Šoštanjskega okraja) so poslali zahvalo bivšemu ministru Ma d»ydternu, grofu Hohenvvirthu, čtškemu, pol)sk> mu in konservativnemu klubu, da so tako izdatno podpirali v Celjskem vprašanji naše poslance, katerim gre vsa čast, da so rešili tako uspešno svojo težavno nalogo. — (Promociji ) Gg. Fran K r u š i ć iz Celja, bivši predsednik akad. društva „Triglav" in tega društva zaslužni član g Matija Piki iz Postojine dovršila sta svoje medicinske študije in bosta promovirana v sredo d.ktorjema vsega zdravilstva. Čestitamo! — (Premestitev ravnateljstva erar ionih gozdov in domen iz Gorice v Ljubljano ) Vest, katero smo posneli po „Corriere di Gonzia* in s katero se je te dni bavil (udi mestni zastop Goriški, da se premesti omenjeno ravnateljstvo v Ljub Ijano, je baje popolnoma nentemeljena. Tako poroča „Triester Zeitung", kakor pravi, „iz kompetentnoga vira*. — (Trtna uš na Goriškem ) Uradno se je konštatovalo, da se je pojavila trtna uš v občinah B'lije in Vrtojba v goriški okolici. — (Mučenike iz 1 1845.,) ki so bili poko pani v Zagrebu na pokopališču sv. Jurija, katero se je zdaj opustilo, so slovesno izkopali te dni in so se prenesli smrtni ostanki njihovi na centralno pokopališče. Tam bode dalo pevsko društvo Kolo", ki je tudi dozdaj že oskrbovalo grob, postaviti nov spomenik. Ta spomenik se bode slovesno odkril dne 29. julija, ko bode minulo ravno 50 let od dne, ko je na Markovem trgu v Z.grebu pri volitvah tekla kri in je padlo l.i žrtev, ker so vojaki začeli streljati mej ljudstvo — (Razpisane službe.) Na dvoraziodniei v Vačah arngo učno mesto v IV. plač. razredu. Prošnje do duš 10. avgusta okr. šolskemu svetu v L'tiji. — Pri deželni vladi za Bosno in Hercegovino več mest političnih konoeptnih praktikantov in av skultantov v XI čin razredu z adjutOflO letnih S00 gld. Absolvirani pravniki, ki še niso naredili tretjeg.i diž. izpita, smejo kompetirati. če so zavežejo, da narede ta ispit v teku jednega leta. Zahteva se znanje nemškega in jednega slovanskega jezika. Prošnje je izročiti deželni vladi v Sarajeva Namesto potrebnih beaensko-hercegovskih kolekov se dotični znesek sme priložiti v novcih. * (Cesarjev rešitelj ) V starosti 83 let je v soboto umrl v Solnogradu general Maks grof O'Do-nell. Pokojnik je bil cesarjev pobočnik in je dne 13 frbruvnrja 1853. I. ko so je na Dunaju zgodil znani atentat na cesarja, rešil svetlega vladarja gotove, smrti. 0'Donell je bil tiikrat povišan v gro fovski stan in je dobil neb roj redov, domač h in inozemskih, cesarjeva mati, nad vojvod inja Sofija pa mu je podarila krasen prstan, v katerem je okova nih nekaj cesarjevih las in ki ima napis ,Hog ti povrni." * (Dobrotnik siromakov) v pravem pomenu besede je hI te dni v Moskvi umrli državni svetnik Jer m ako v, ki je v poslednjih dvajsetih letih za dobrodelne namene podaril nad 10 milijonov rubljev. Podedoval je po svojem očetu malo predilnico, katero je vodil tako spretno, da je v nekaterih letih postal milijonar. Vse svoje ogromne dohodke pa je vporabljal v dobrodelne svrhe, odkupil je vse kmete svojega malega rojstvenega mesta in ustanovil tri zavode za siromake, v katerih je prostora za 1100 osob. Dalje je ustanovil ljudsko kuhinjo v Moskvi, v kateri dobiva vsak dan 500 ljudi brezplačno hrano. Kadar je bila kje lakota, je pošiljal cele vagone živil v dotične pokrajine. Navzlic svoji dobrodelnosti je ostavil Jermakov še ogromuo premoženje. Pogreb dobrotnika je bil velikansk in je pol Moskve bilo na nogah, da mu izkaze zadnjo čast. * (Biciklist in zajec) Te dni se je vozil neki biciklist iz Inomosta po cesti v Schonberg navzdol. Ko je bil blizu t-Jtefanskega mosta, je videl pri svitu prižgane svetilke neko senco, k:; je skočila mimo kolesa, v istem hipu pa je tudi že padel precej trdo na cestna tla. Ko se je precej pobit zopet dvignil in gledal po svojem kolesu je je našel popolnoma razbito ob cestem robu. Mej kolesnimi prečkami pa je visel razmesarjen star zajec, ki je preplašen skočil tako nesrečno mej prečke, da je našel smrt, kolesarju pa polomil kolo in prizadejal poškodbe, da je moral pozvati zdravniško pomoč. * (Navade v moderni Franciji) Predsednik francoske republike gospod Faure je te dni prišel ob uri, določeni za obed, v dotično dvorano in je tam izvedel, da gospe ni doma. C.»kal je celo uro, a zaman. Kuhar je, ves nesrrčen, zatrjeval, da se bodo jedi pokazile, adjntanti so bili prestrašeni, sluge nevoljni, predsednik v skrbeh. Končno je prišla gospa „Kje si pa bila toliko časa," je vprašal predsednik. — „Ćakula sem na omnibus, a nisem dobila mesta." — Tableau! * (Originelno društvo) ima francosko mesto SecTn v severnem depart mentu. Imenuje se „društvo razbitega krožnika". Ustanovilo se je pa t »ko le: Pred leti je bilo več trgovcev in tovarnarjev združenih pri banketu. Mej obedom je padel na tla krožnik n se razbil na kosce. Slučaj je hotel, da je bilo ravno toliko koscev, kakor je bilo udeležnikov pri banketu. Jeden iz družbe je smatral to za dobro znamenje in predlagal, naj se vsi navzoči združijo v podporno društvo. To se je zgodilo in vsak je vz» 1 kosec krožnika. Novih članov se ne dopušča, ko pa umre član, dobi predsednik kosec krožnika zopet nazaj in zlepi posamične kosce. Zadnji izmej preživečih mora zlepiti poslednji kosec v krožnik, ki se potem z ikoplje. S tem izgine tudi „društvo razbitega krožnika". * (Nos kot dedič ) Pred kratkim je v Londonu umrl neki čudak, ki je vse svoje, več milijonov znašajoče imetje zapustil neki gledališki igralki, „v znak hvaležnosti za sladka čutila, katera je v njegovem srci obujal tri leta njen — nos". Ko je dedinja izvedela za to, Šla je v stanovanje svojega z občudovanj« m njenega nosu zadovoljnega čestilca, ter, vid.vši njegovo truplo vzkliknila: „Saj to je tisti človek, ki mi je že tri l< ta pošiljal VHak dan novo pesem na moj nos ter me povsod fiksiral. Govorila nisem še nikdar ž njim". Podedovanih milijonov se igralka seveda ni branila. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod dr. Janko M aro 11 na Vrhniki 10 kron. — Vesela družba Slovencev in Slovenk iz Šmarja pri Jelšah in iz Kostrevnice pri Slatini v gostilni gosp Kup-nika na Podplatu v nofi 14 do 15. t. m 9 kron 30 vin. Skupaj 1!» kron 30 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! — „Bele noči", sentimentalen roman (iz spominov saujalca) spisal Th. M. I) o s t o j e v s k i j, poslovenil I. I. Kogej. V Gorici. Natisnila in založila Goriška tiskarna A Gabršček 1895. C na 25 kr. RLj prve in najznamenitejše ruske pisatelje spada Dostojevskij, čigar dela se prelagajo na vse jezike. Spisi njegovi so Btežko berilo", mnogokrat nejasni, vedno pa zanimivi in originalni. G. Kogej je ta roman izvrstno preložil. — Slovanska knjižnica Snopič 4 0. prinaša znano lepo igro v treh dejanjih „Materin blagoslov", sp.sal Anton K I o d i č S ibla loški. Ta igra spada mej najboljše slovenske drainatiške proizvode in ker je že dlje časa bila razprodana, bo občinstvo nove izdaje gotovo veselo. — Ncve strokovne knjige V kratkem času dob jo naše slovenske gospodinje nove knjige, kakeršnih doslej še ni bilo v slovenskem jeziku. Nentrudljivi la-tnik tukajšnjega krojaškega strokovnega učilišča g. M. Kune polotil se je Še tega dela, ki je sedaj že v lisku, že davno, ker se je o potrebi prepričal na učilišču. Izdal bode dve knjižici z blizo 200 podobami, iu natančnim navodom za so m o po u k o p r i k r 0 j e v a u j i ženskega, moškega in otroškega perila, i u o p r i k r o j e-v a u ji v r h n i h oblačil za dečke in deklice v starosti 1. do 12. leta. Natančn-je poročali bodemo o teh knj'gah. kakor hitro bodo doti-dsane. — „Učiteljski Tovariš" prinaša v št. 14. E Gangla pesem „Andreju Praprntniku v spomin", obširen životopis A. Praprotnika, okrašen s H 10 izdelano Praprot m ko \ o podobo ter razne beležke. Dunaj 17. juiija. Poslanska zbornica je danes dognala razpravo o proračunu trgo vinskega ministerstva in razpravlja sedaj o proračunu poljedelskega ministerstva. Kiel-mansegg je predložil zakonski načrt, po katerem se uvrste sanitetni koncipisti v X, okrajni zdravniki v IX., višji zdravniki v VIII. činnviii razred in se sistemiztijejo mesta asistentov z adjutumoin in brez ndjutuma ter mesta aeželnili nadzornikov v VIT. činovnetn razredu. Dunaj 17. julija. Posl. grof Franc Co-ronini bo, čim odloži svoj dr/avnozborski mandat, poklican v gospodsko zbornico. Dunaj 17. julija. Cesar je naročil ministru (ioluchovvskemu, naj v njegovem imeni kondolira gospe Stambulov. Zagreb 17. julija. Otvoritev Starčevi eevega doma se je sijajno zvršila. Bakljade se je udeležilo 10.000 oseb, štiri pevski zbori in 400 nosilcev lampijonov. Občinstvo je Starče-vičevo himno viharno aklamovnlo. Anton Star čevič je bil tako ginjen, da ni mogel govoriti. Kainestu njega je govoril Folnegović. Starčeviću, Folnegovjća in Franku je občinstvo prirejalo navdušene ovacije. Sofija 17. julija. Stambulov se počuti toliko bolje, da upajo zdravniki, da okreva. Vlada je določila 10 000 frankov nagrade tistemu, ki ujame napadalce, in je poslala eskadron orožnikov, da jih zasleduje, ker se sodi, da so zbežali iz Sofije. „Svoboda" dolži Kobur/ana in ministerskega predsednika Stoj-lova, da sta kriva napada, ker nista hotela dovoliti, da bi bil Stambulov odpotoval v inozemstvo. Neki opozicijonalni list je bil kon-fi 8 ko van, ker je napad izrecno odobraval, sicer pa ne miluje Stambulova nihče. Iladoslavov je dobil pismo, v katerem se mu grozi, da se mu ho tako zgodilo, kakor Stambulovu, če se bo Še naprej ustavljal porazumljenju z Rusijo, Narodno-gospodarske stvari. — Gospodarska razstava ▼ Pulji bode meseca septembra za spodnje Štajersko. Zadnja taka razstava je bila v Ptuj i I. 1886. Razstavljeni bodo konji, goveja živina in prašiči, poleg tega tudi razno orodje in kmetijski izdelki, kakor tudi obrtni in trgovski, zlasti hmelj, vino in sadje. Posebni oddelek bode kazal uspehe pri nasajevanju amerikanskih trt — Prepoved uvažanja prasce v iz Hrvatske. Ker se je svinjaka kuga pokazala tudi na Hrvatskem in v Slavoniji in zavlekla iz teh dežel v nekatere kraje tostranske državne polovice, je ministerstvo za notranje stvari za Ogereko veljavne določbe raztegnilo tudi na Hrvatsko in Slavonijo in prepovedalo uvažati žive ali zaklane prasce. Umrli so v Ljubljani: 15. jnlija: Luka Zidan, delavec, 42 let, Tesarske ulcc fit. 3. 16. julija: Tomaž Jeretina, paznik, 36 let, Krakovske ulice št. 18. — Ivan Gafinik, ćrevljarjev sin, 18 dnij, Kravja dolina fit. 16. V deželni bolnici: 14. julija: Marijana Scdej, sirot-«, 16 let. V hiralnici: 14. julija: Marija Pirnat, gostija, 61 let. V o t r o B k i bolnici: 14. julija: Marijan Zaje, paznikov sin, 5 let. 16. julija: Stanislav Staut, pisarjev sin, 2 meseca. IDvL^a-jslra, borza dne* 17 julija 1895 Sknpni državni dolg v notah..... 101 gld, 10 kr. Skupni dliKvni dolg v srebru .... 101 „ 30 „ Avstrijska zlata renta....... 123 , 7o n Avstrijska kronska renta 4%..... 100 , 50 , Ogerska zlata reuta 4° 0....... 123 „ 50 r Ogerska kronska renta 4 /,..... 100 v 00 a Avstro-ogerske bančne delnice .... 1073 , — . Kreditne delnice......... 404 „ 50 , London vista........... 121 , 45 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 40 „ 20 mark............ 11, 88 . 20 frankov........... 9 „ 64 fl [talijanski bankovci........ 46 „ 05 , C. kr. cekini........... 5,71 , Dnš 16. julija 1895. 4•/• državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 195 w 75 , Dunava reg. srečke f> „ po 100 gld. . 131 „ 50 , Zemlj. obe avstr. 4'/,° o zlati zast. listi . — , — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 199 , 50 „ Ljubljanske srečke......... 23 , — , Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 , 60 , Akcije anglo-a\ atr. banke po 200 gld.. 176 „ 50 , Traiuway-druSt. velj. 170 gld. a. v. ... 511 „ — , Papirnati rubelj......... 1 . M. Meteorologično poročilo. "3 •-» Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 16. 9. zvečer 735 7 21-2° C sl.vzhjvzh. jasno 17. * 7. zjutraj 2. popol. 736*3 7349 176°C 28-8° C si. snvzhod al. vzhod megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 22 1", ca 20° nad normalom m o* Izrod iz voznega reda xr«L1«w-xj.e)refc odL 3.. jia-siijo. 169S. Naatnpno OMBjnl prlftajalul ln odhajala! Am1 oaMnl so e rrm^fV«»trofi«JW« tam. SrednJeaTropaki «m )• krejnetaa tun v LJubljani mm t minuli napre). Odhod ta Ljubljene (Ju*, kol.) OS IM. KH B min. po noH oaebni vlak * Trbla, Poniebel Halja*., Ce-Iovm, rrtminifiiti, tijnbno, ••■ Halathal v Aime«, leohl, Otnan* dan, Kolna«red, Lend-Gaetein, Zeli n* Jeieru, Inoraoel, Čarih, Hterr, r.Uic, Btidejertee, Pleeuj, Marijine rar», ICger, »arlore vate, I*ran-«>▼• TVI, PraRo, Lilpeljo, Dunaj rim Amaletten. «. uri lO min. nfutrof meea.nl vlak t Noto meato, Kouevja. t. mri 10 m(m. mjutr^t oaabnl vlak » TrbU, Poutebel, Beljak, Ca-tor««, Franeenifeate, Ljubno, DnnaJ, eai Hali tnal » golnofrad, Duna rta Ama u t M n. Ob ti. HH 3 O mita. dopoimđn* otabnl vlak t TrbU, Pouleael, Heljak, Oeloreo, Pranienafaata, Ljubno, Belathal, Solnograd. Ob 19. Mrl 33 m4f», popotudnm meeenl vlak t Noto meato, KooeTJe. Ob 4. uri popotudnm oaabnl Tlak v TrbU, HeUak , OsIotm, Franasna-faat«, 6aa ftolilhal T S-ilnojrrad, I.«nd - Oaatnln, Kali ua Jonam , Inu. ■m«, Hrcirnio, Ourlh, Oanaro, Parka, čci Klnln Reifling, Starr, Line, Omanđon, Iiohl, HudeJaTtoe, PlieuJ, M»rylu» Taro, Mgmt, Franoora Tara, KarloTa Tare, Prago, LJpako, I>uq»J ria Amatetien Ob t. mri 90 min. šmjitP maaanl Tlak t Noto meato, Ko6ar|a. Raaun toga ob nedeljah in praintkih ob 3. uri 'J» minut popolndna o m h nt Tlak T I.oico-Hled. Prihod ▼ LJubljano (jnž. kol.). <**■ 5. *«n AH min. aJwfr, Harijliiili TaroT, Planja, BndaJoTio, Soluoarrada, Lluoa, Stajrra, Omundana, laotila, Aui-•»aa, Zella na Jeaeru, Lend Oaateina, LJobnaga, OaloToa, Beljaka, Prmnaeuafeat«. Trblia Ob g. Mri 19 min. mjvtruj metani Tlak la Kuče^Je, MoTOfa maata. Ob ti. ur-4 M mir«, dopoluiin« oaebni Tlak r fluuaja Tla Amatelten, Upatja, Praca, VranooTih TaroT, Karlorib t«ot, Ifti, Marijinih firat, Planja, Bndajario, 8olnograda, Udoi. Htajra, Partaa, OanaTO, Onrlha, Bregnloa, luomoata, Zella na Joaera, l>aud-Oaat«lna, Ljubu eo. OelOToa, Pontabla, TrbUa Ob ». %tri a» min. popot%utnm raeaanl Tlak la Kočarja, Notom meaia, Ob 4. mri 36 min. pottoHutnm eaebnl Tlak a Duuaja, I.jubaafa, Salattiala, Beljaka, Oeloroa, rranaenafeale, Pontabla, TrbUa. Ob 9. uri 4 min. mvfier oaabnl Tlak a nuuaja prako AnateHona in Tjjabne«*. Rellaka, Oeloroa, ToDtabla, TrbUa. Me 9. mri X/l min. iwAm> metan! Tlak la Koi.eTja, NoTem Maata. Raaun tega ob nedeljah ln prasnikih ob 10. uri 40 minut aTooar oeobu Tlak U Leieo-Bleda. Odhod ls Ljubljene (dr-V kolj Ob r aH M mtm. mjutroj t Kamnik. , 4 , OS m popbiuđnb , . a A. R aVO 9 ffm^fbCdbM' a ^ II tO. n tO H rvrrrr „ „ (aladnjl rlak la ob nedeljah ln praanlklb.l FrihOd v Ljubljeno (drt. kol.). Ob e. tri »O min. mjutrnj U Kamnika ,, • ti. , 13 . dvpoiuHns , „ (5—155) It || aVO || •tJkOrVIiF , 9. . 65 . •vaoar , a (aladnjl vlak la ob nadaUak la praaaiklb. < SCarol SCovač ^Kurija SKovač toj+n* Sffeden poiočctia. Stati taj eBčgunjc 9»U 15. jufija 18$$, ('27) m !Nova in koristna iznajdba! Patentovana v vseh deželah! <' kr. priv. aparati za konserviranje (804—S) 1> iva pufaitt ..Itt'lM'iitli*4 Ifeobhodno potrebni za vsako gostilno ln za xasebnlka. 1'ivn .i ta c oele tedne svete ln slastno in ne p ,ln mč od svojih dotinli nvojstev. Aparat je sila jednottaVf!) kar se dnstije iti.tni|iiih«(->ji> >. njim ter j« ln i.ključeua uporaba og\jikove kisline sli dragih Krulstov Cena komadu 75 gld. Ledena omara od 10 gld. višje. Cenik iu unvoil o uporabi pri i/* 1 1.• v;iti h i Albinu G. Aclitschm-u sen. v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8. ■4uit>Mit i a itoriiit* oroajn, l4bl£Owltii- in Brenuabor* N"a «a.e"toelo ! I« <»!«•«*«. ua dLrc"tonc 1 Na kolesa, ki »o pri n .s kupljei a, možno je i/HT (loltlli premij v vrednosti kron. PreprodeJJelol In ntsto niki ae iščejo v vseh krnjili. — Ceniki zastonj in pofttnine prosto. (337 — '23 Pnevmatik-kolesa po 120 gld. — Pouk brezplačen Štev 380. (92»i—1) Po ukazu visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se v letošnjem aolskem letu 1894T) ne bode več nadaljeval pouk in razdeliti je epri-čevala na podlagi vspebov, ki so jili imeli učenci in učenke do Velikonočnih počitnic. Oni učenci in učenke, pri katerih je red iz jednega ali več predmetov dvomljiv, bodo v ponedeljek, dne 29. julija, ob 0. uri zjutraj Se jeden-krat vprašani iz dotičnih pred metov. V Ljubljani stanujoči učenci in učenke se morajo v petek, dnć 19. julija, zglasiti pri podpisanem ravnateljstvu, da dob*' svoja spričevala in podpišejo pobotnice, če so imeli kako ustanovo ali podporo. Vnanji učenci in učenke dobe spričevala po posti, če nieo vživali nikake podpore ali ustanove. Štipendisti pa morajo priti V ponedeljek, dn6 29. julija, osebno po spričevala, da ob jednem napravijo potrebne pobotnice. Učenci in učenke prinesć s seboj denar za koleke in sicer 15 kraje, za nav dna, 1 gold. pa za odbodna spričevala. Ob jednem mora vsakdo vrniti knjige in druge izposrjene Šolske predmete, ko pride po spričevalo. Oni, ki dobe spričevala po poiti, vrnejo denar za kolekf in izposojene knjige, ko s« zglase za vzpreJMm v prihodnje šolsko leto. Vpisovanje za prihodnje eolsko leto se bode vršilo v soboto, dne 14. septembra, od 9. do |2, ure zjutraj in od 3 do 0. ure popol ud ne ter v nedeljo, dne 15. septembra, od 9. do 11. ure zjutraj. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 16. septembra 1896. G kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dne* IG. julija 1895. A Cement | g železniške Sine, traverze, x I cinkaste- in pocinkano ploščemo 8 k železo za vezi & n kovanje za okna in vrata K ^| sploh Trse, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po K€*lo |^ f% KIlIŽRllIll €*<'lllllt t/(j 8 Andr. Druškovič » j\ trgovec z železnino (4l»—M) 6V n eis^lrrflssil aeaTJBsaTaaaTMaaaTaam Kavarna Malloth jj I („Pri Virantu") |j m na Stt. 0TeilE©"b& trgu. [j Podpisanec so priporočam si. občin- H stvu zn obilen obisk moje kavarne ter J: zagotavljam dobre pijače ter točno po- [J strežbo. z ,e|cspogtoV))njem Q Ivan Iii^oiu, (itfi) kavarnar. Z najraznovrstnejširni, it IrII*,risi «1hii svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajofiimi izdelki postreza točno tvrdka Jakob e2S&laz:aiiK Stari trs (94) Tu je dobiti vsak dan c3.oxrio.io potvico, vseh. vrst lcr-o.li. na. vago, ržen lcr-u.lx in prepečenac (*Tv^"a.nille-^wle"toa,c:lc|i. ukneno blago in ostanki se prodajajo po najnižjih cenah pri Hugonu Ibl-u v Ljubljani, Pred škofijo št. 2. HOTEL LLOTD LJubljana t1«*) *4v. Petra ccmIa st. B. V središči menta, blizu lažnega kolodvora, postnega iu brzojav-liceji urada. Izborna, cenena restavracija, 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski oviček. — Salon sa veselloe. — Po leti lep senčnat vrt. — r- iiiKimi/r) iz najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kol najboljši znanih modrocev z onimi, kot jih n. pr. tukajšnji mizarji nepopol n«»ma izvršene ponujajo. Zimnice od 1 > do 80 gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Josip Roich Tapetniška kupčija .jubljani, Šelenburgove ulice št. I. _ Poljanski nasip, Ozke ulioe st. I priporoča čaBt. občinstvu dobro urejen j kemično spiralnico 8 v kateri so razparano in nerazparane J moško iu ženske obleke lepo očedijo. m Pregrinjala vaprejuio so za pranje in I creiu v pubarvanje. V barvariji vspre-J jotu a se -»m I nato, bombažno in inosano m blago. Barva se v najnovejših modah 1 ■ ■ i ■ Barva se v najnovejših uiouat^p Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik sraonl vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. Feritne, restavrater. IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev iu velocipedov. Oenlkl (104) zastonj in poštnine prosto. Čast mi ie naznanjati, da nem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni KovnšKo obrt katero bodem nadaljevala, ter »e priporočam ra vsa v to stroko tpad.joča dela po nizkib cenah, slasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veleapostovMijem (105) £ I Ivanka Toni v Vodnmtu st. 4. 4 Uran & Večaj ► 4 Ljubljena, Gradišće št 8, Igriške ulice št. 3 P 'SjJ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij t ^ kakor tudi ^ ^ štedilnikov y ^ in vseh v to stroko spndajočth del po w * nizkih cenah. (107) W ima vedno na množini po obi- Mehanik (1U) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča so p. n. občinstvu za izvrševanje vseh v njegovo nt roko »padajočih del in popravkov, kakor Al v it 111 i It Htro|ev. V©l00i|>«Ci© V i. t. d. po najnižjih cenah. Vnanja naročila ae tečno izvršujejo. * ^xpzirAlojzijErjaveCxzi,rl (iir») čevljarski mojster I v LJubljani, Čevljarske ulioe št. 3 » priporoča so prečat-t. duhovAčiui in slnv. fe> občinstvu za ohdno naročevanje razno- (V vrstnih ohu vol« katera izvrfiujo ceno, y pošteno iu iz zanesljivo trpežnega usnja B od najfinejše do nnjpriprostcjfte oblike. }. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom y naj se blagovoljno pridone vzorec. » tslill liisliOtits>slfHlliil>atil| M I/.Imoiio ■ 1 apno ! iz kopanega kamenja (apnenika), ^ izvrstno izžgano, prodaj in v vaaki (108j čajnih cenah Andrej Mauer posest apnenice v Zagorjl pri Savi. ^ O. Tdnnies v LJubljani. Tovarna s« stroje, železo ln kovino-ilvnloa. l»ili'lnii' kot poaolniosi: vae vrate atrojev sa> leaoreznlee ln zage. (112) PreTsane vele naprsvn in oikrbuje |iHritDirti|i> iu It 4»! It' |IU 11 i* 11.. llH m-hl.OI, ■laesiBO turbin« in i iiiIiih l>ol<>«n. >o«ooa>x>ie>x)e>x>a»oo»>^-^ Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. IvO in m edenovec i>8 HENRIK KENDA ▼ Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (109) Maksimilijan Patat-ova naslednika iF. ^lerala **? Hoiit'N 113 v Izubijani, av. Petra oesta it. 32, ah pa av. Petra nasip it. 27 priporočata ee p. n. ob0in»tVU ta žfnske in uioAke obleke, razparane in cele, iste se lupo «*e**«liJo; vtprejeiuata vsakovrstna prcKriuJMla, svilnate robce in trakove sa prtauj« in iiobarvaiije, kakor tudi Svilnato, bottlbet.no in tueAauo blago V Srb barv. Obleka se «■ i m t i, pere in barva hitro, dobro iu po nizki ceni. liter po gld. 1- •, ki ga priporočajo zdravniki, pri (11*>) Oroslav Dolencu trgovina z voščenino In medom l.|iil»l|wu», 4.1ex>a^x>c«>>^ J. J. NAGLAS 1H47. ^ tovarna pohiiitva V v LJubljani, Tnrjaikl trg it. 7 in % Oospodeke ulioe (Kneijl dvoreo). Zaloga jednoNtavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohiAtva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, po- |£ histvene robe, zavtta, odej, preprog, za- <« »tiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otro- Jj A k i vozički, železna in vrtna oprava, ne- ^ pregornu blagajnice. (102) ^» 4 krojaško obrtovanj« Gospodske ulice It. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborno izdelke olvllnlh in nnlformakih oblačil po mori. Bogata izbor dobrega modnega blaga je I vedno v zalogi; vzprejemajo so pa tudi naročila s pridojunim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost iu 115») solidnost tvrdke. Xj3"u."fc>13a.neL, Stari trg* štev. X. (120) Prva in najstarejša zaloga il^alnlb s traje v. Tu Re tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alamoresislee, mlatlltilce i. t. d. Ceniki zastonj ln poitnlne prosto. Slavko Gartner IcrojaštTro Sv. Petri cetU st. 71 Škofjn ulico št. 2 priporoča svojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. Moške obleke izdeluje od 3 g:ld. naprej. Osntžno se cele obleke in posamezni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno, tig. dijakom znatno znižane cene Zn jesensko sezono bode moja delavnica razširjena in z dobrimi moetni preskrbljena, da mi bode mo-poče ustrezati vsem zahtevam čč. naročnikov. Brata Bborl 5 Ljubljana, Kraiićiškanskc ulice 4. $ i Slikarja napisov, L. stavblnska in pohištrena pleskarja. Si Tovarna za oljnate t^arve, lak • m pokost. (10G) ( (ilavni /.hm' ip HwrSlioli-Jevf|rw ori. P gliiHlneK« karl»<»liii«|it. Maščoba ^. za konjska kopita in usnje. '♦HfcJkV* ■ "HJL^* "^JL^* i' ^\.f>_^ 1JJ : ANTON KOŠI K : % v LJubljani, v Kolodvorskih uli- % e oab it. 39, poleg; Jut. kolodvora t 0> priporoča svojo salogO (110) e> ♦ izvrstnih jermenov za stroje ♦ m po najnižjih cennh, ravno tako + I jermena za šivati in vezati. ♦ cenah. ! J. Hafner-jeva pivarna LJubljana, sv. Petra cesta at. 47. Zaloga G-osskega marčnega piva v sodčkdi in steklenicah. 1 Priznano izvrntna restavracija z veliko J «l»or«iio ta kunrerte itd. in lepltu vrtoitt. (114) \ = Kegljišče je na razpolago. = V Uhod je tudi iz Poljakih ulic. f&b i O i O i p I I e e Anton Preske r v Ljubljani ■ nt Mv. l*«'trit reMtl Ntev. v priporoča svojo veliko zalogo gotovih ' oblek sa gospode ln dečke, Joplo y za ajoape, plaiiev sa gospe, no- u$ premoiljlvlb havelokov itd. ^ Obleke po meri »e po najnovejših ^ uzorcih in po najnižjih cenah solidno in f) najhitreje izgotovljajo. Fotografična povjemnica Ljubljana (l'Jl} Marije Terezije cesta št. 5. _ ■HBBl 35 izučen v trgovini h mešanim blagom in železnino t«r z dobrimi spričevali §C I»ČC« Ponudbe pod Šifro ..14. •j.4* vzprpjfma upravni.štvo „Slov. Naroda".' (910—2) Proda se takoj več 1@cLul- "*SBy Kje? pove npravniStvo „SIov. Naroda". (925 — 1) Hiša št. 138 ian Sv. MiiiMmi cesti v Mariboru ■■» desnem D»r««^n lira?« ki je 12 let davka prosta, z •/•' oralom zemljišča, se zaradi odpotofanfa pod ugodnimi pogoji ii prost« roke proda. 1'onud e npravništvu rSlov. Nart-da". (902—2) Veternlce <%.iluzije> lesena in platnena zastirala (roletne) vseli vrst, najmočneje iu nnjtrpcžneje blago, tfW brez konkurenco in po najnižji ceni. ~W Naroča se j e d i n o le pri tovurniskem zastopniku gospodu Andreju Hnlleknr-Jn (875—6) v <«i"u!m»i-Jo vili iilU-uli titev. 1 in se zamore gospodom hišnim gospodarjem iu p. n. občinstvu posebno pri ztrradhi novih stavb najholje priporočati. — Vzorci so tu na blagovoljni ogled, na zahrevanje se tudi mi dom pošljejo. — Za naročda zadostuje dopisnica. teganlni album •%:£/ubl/ana po potresa iti rrsar V Jjiif>f/tinif s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan in poelačetl, kot najlepši vseh do sedaj izišlih, po jaha nizki trni santo 40 A'r. in opis pntresa zraven zastonj. — I hfsfmram' hit fizike pa At., Več skitjtaj pa ceneje. Zahteva naj se le I**ntftttttt* elegantni album ali ilustfODatta knjiživa, ki se dobirata pa vseh knjigarnah. V blagohotno navočevanje se priporoča (843—7) *Ios. I'(tat in v L j tihi Jani. Tovarna parketov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo vsem gospodom lesnim trgovcem, posebno onim, kateri trgujejo s hrastovi, da naša tovarna kupuje hrastove deščice na vagone in jih prevzame tudi od 15 do 20 vagonov. — Kupčija se skl-ne za celo leto. 827—8) Sesalke ItriziEtaliiicc vHiikc vrste motorje za na veter, za zgret zrak in petrolejske motorje v svrho napeljevanja vode ali pa za poganja- vnHni#nrJp tA mesta- nje strojev lUUOf UUO vasi, graščine, gospodarstva ah kmetje,ville,vrte itd. HLUJU*1, Moravska, Bela cerkev specijalna tovarna, b \445 —13) :iu=troTr«txi.S. p rc »poleti, laatsa;. popolnoma izurjen v trgovini z mešanim blagom (raarmfak-turno in Špecerijsko blago), tako da bi samostalno vodil trgovino, viprejme ne proti dobremu plačilu. — Nastop službe dne 1. avgusta. — Več pove npravniltvo „Slovenskega Naroda". (H98—3) Prodajalnica (921-2) ■»asaMBasvnesiMsnsmaBisBseMSMBie Želodčne kapljice ig 5 koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so keld pro-speiin1 (provz'očujeio sla t do ie!a, raaitvarjajo sli/., so pomirljive in olajanjoče, ustavljajo krč in krepčajo želodce ; rabijo pri napenjanji in zapečenoatl, preobloženem želodci z Jedili iu pijačami i. i. d. Steklenioa s rabllnlzn nav6dom velja 20 kr., tacat 2 gld.. 3 taoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. (822-28) l w Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. | na prav dobro obiskovanem prostoru se s 1. avgustom 1895 odda v najem. Več se poi/v«' pri lastniku na Sv. Petrn ceetl it. Sfc. Lepa debela krava ivlolIMiftlslic pasmine s teletom j« na pr-ocliij pr-i lmir*si *st. 15 ■ift> 1-C iiri^lii centi. (918—3) Posestvo na prodaj! Okoli 70 oralov nv«Cii, ponajveč gozda, |r«lMOiin