Posebna izdaja. Poitnina piatma v gotovM Leto L¥. V ttutotjani. v ponedeljek, dne l. oktobra 1927 Št. 223 a. powibw m*« 1 n* Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel|»ko lxdo|o celolelno v Jugoslaviji SO Din, ca Inozemstvo 100 D LOVEN S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, peui-vnl« mali oglasi pol» Id a D.večjl ogLnai nad 43mm viftlito poDh»2-30tvcllKl po 3 In 4 Dtn, ▼ urodnUkeradel« milna po to Din g Pri v»£)em g rWočilu popu« Izide ob 4 zfulretf rbron pondeljta Ki dt^evo po praznilo« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 91111 Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne »prejemalo ^ Uredništva telefon St. 20S0, upravnlšiva št. 2328 Političen list zza slovenslci narodi Uprava /e v Kopitarjevi ul.št.ti Čekovol račun: Ljubljana štev. 10.6S0 In ZO.J-rf® xa Inserate, Sarajevošt.7363, Zagreb i C 39.0U, Praga tn Bnuof št. 24.79T jc Socialni demokrati sc IS f uaMtani Ima Brez ničnih moii^alov lc danes vsak ©Minil sfd ncmoM! Prava Ljublana je že v taboru SLS. Tako so govorile včerajšnje volitve. Primorci, Rusi, Cehi, ki ste omogočili številko SDS, v kolikor presegajo številke SLS, še enkrat: Pozdravljeni v naši sredi, a tudi dobro, da je igralna miza napolnjena — z odprtimi kartami. In takoj uvodoma tudi to: Tudi tako zvano levo marksistično in Kristanovo socialno demokratično delavstvo je pokazalo svoje karte. Hvala vam, vsaj vemo, s kom imamo opraviti. Svoje kandidate ste zavrgli, da ste pomagali SDS na konja. Prvi mah, ko so ljubljanske ulice kolikor toliko bile oživljene od socialističnega delavstva, je — bil! Vodstvo tega gibanja je dokazalo, da mu je več dejanski kapitalizem SDS, več boj proti >klerikalizmu< kot stvarno socialnopolitično delo v občini. Včerajšnji dan je izpričal slovenskemu delavstvu, zakaj ni bilo in ni med Slovenci mogoče socialnode-mokratsko gibanje. Hvala vam tudi radi tega, ker vam odslej ne bo več mogoče begati slovenskega delavstva, ker zdaj je jasno vsakomur, da je politično socialni demokratizem isto kot SDS, da hoče to vodstvo korakati z SDS v vseh vprašanjih roko v roki. Hvala vam za jasne karte in obračajte se odslej v svojih zahtevah le na — SDS1 Vodstvu socialistov pa tale nauk: Kdor vzgaja člane za pustolovščino, jo tudi žanje in tam so odprta vrata — podkupovanju. In dobro je razumela to stvar včeraj SDS. Deževalo je stodinarskih bankovcevl In SLS? Prava Ljubljana je že v njenem taboru! Prvič: SLS je dobila 19 mandatov, kar je največ do sedaj, odkar nastopa kot SLS samostojno v komunalni borbi. Brez njenih 19 mandatov je vsaki občinski svet nemogoč! Nastopila je tedaj doba, ko se SLS ne bojuje s svojim komunalno-političnim programom samo za soudeležbo, ampak za popolno moč, za popolno apliciranje socialnosti, reda, poštenosti in prave naprednosti tudi v Ljubljani! — Drugič: Edino življenjski program SLS kot vsesplošne stranke slovenskega ljudstva je dobil s 3864 glasovi neizprosno potrdilo, da hoče tudi Ljubljana biti v istem sodalno-poli-fčnem taboru kot slovenski narod sploh! — Tretjič: SLS ima tudi v Ljubljani svojo mogočno armado, predvsem iz delovnega ljudstva, na katero se bo lahko odslej absolutno zanašala proti tistemu delu uradništva, ki ima znano politično filozofijo: Nagajajmo dr. Ko-roščevi stranki, saj on nam je vedno tudi naga ji vost odpustil, SDS pa pokazala — roge! Definitivno je padla po zadnjih skušnjah pri sedanjih volitvah odločitev, oziroma se razsvetlila pot, po kateri bo hodila skrb SLS! A za nas pristaše SLS je glavno to: Tudi v Ljubljani stalno naraščamo, od občinskih do občinskih volitev! Ni še daleč za nami čas, ko je SLS razpolagala s 1500—1800 gotovimi glasovi, danes se število njenih pristašev približuje vzpodbujajoči številki — 4000. A borbenost teh vrst? Kdor je le oddaleč opazoval požrtvovalno delo agitacijskih pisarn, kdor je videl ogenj v očeh naših volivcev, kdor je prisostvoval tisočglavi množiei v Unio-nu, kdor je čul frenetično pozdravljanje dr. Korošca na kolodvora, ko se je vhodu približeval le na rokah naroda, kdor je čul klice: Le še ene volitve in Ljubljana je absolutno naša, kdor je videl bojevito razpoloženje, kamorkoli sta se prikazala načelnik dr. Korošec in nosilec liste dr. Gosar, ta ve in kliče: SLS in dr. Korošec, kmalu bo kot v Sloveniji tako Priporočajte naš Ust ob vsaki dani priliki. Priporočate tad) njegov oglašat deL tudi na ljubljanskem magistratu zaplapolala velika zastava SLS! Vam pa, volivci, predstavniki, požrtvovalni voditelji pisarn, agitatorji, vam somiš- ljenikom bodi izrečena na ogromnem uspehu naše stranke — zahvala slovenskega delovnega ljudstva! Kakor vi ne stranke, vas tudi stranka nikdar ne zapusti! Izid volitev 2. oktobra 1927 v občinski svet ljubljanski. Volišča Volivcev Glasovalo Dr. Gosar Likar Dr. Puc Dr. Kftv-nihar Dr. Lome« Dr. Gre-gorič I. Šolski okraj, L del 808 626 254 14 286 28 31 13 n. Šolski okraj, IL del 845 607 285 12 252 25 15 18 III. št. Jakobski okraj, I. del 716 536 221 19 253 18 12 13 IV. Št. Jakobski okraj, IL del 714 529 158 26 286 21 29 9 V. Trnovo 911 682 251 67 306 18 20 20 VL Krakovo in I. del Dvor. okr. 529 380 123 23 191 26 10 7 VL a. Krakovo in IL del Dvor. okr. 557 393 119 16 210 22 17 9 VII. Dvorski okraj, II. del 773 538 183 17 281 38 12 7 VIII. Dvorski okraj, IU. del 877 611 169 13 352 38 13 26 IX. Kolizejski okoliš, I. del 585 399 115 23 205 26 18 12 IX. a. Kolizejski okoliš, II. del 566 406 139 30 193 19 20 5 X Kolodvorski okraj, I. del 916 657 259 25 291 39 14 29 XI. Kolodvorski okraj, II. del 649 435 142 16 223 29 10 15 XII. Kolodvorski okraj, III. del 682 492 203 16 227 32 14 10 Xm. Kolodvorski okraj, IV. del 739 525 214 26 222 26 22 15 XIV. Vodmat. okraj (črke A—L) 424 311 136 10 126 20 14 5 XIV a. Vodmat. okr. (črke M—Ž) 475 336 155 12 135 11 17 6 XV. Predkraji 721 595 240 18 298 8 25 6 XVL Šiška, I. del 655 446 152 61 180 28 18 7 XVII. Šiška, II. del 801 528 210 44 194 29 40 ti XVIII. šiška, III. del 603 400 136 49 168 22 21 4 Skupaj . . 14546 10432 3864 537 4879 513 392 247 Število mandatov 19 2 23 2 2 1 Velikanske manifestacije in ovatife dr. Korošcu. Ljubljanske množice 90 sprejele izid volitev s doslej nepoznanim entuziazmom. Somišljeniki SLS so pričakovali izida volitev v veliki dvorani hotela Union. Uspeh naše stranke je navdal pričujoče z nepopisnim navdušenjem. Preko 3500 glasov namreč za našo samostojno listo nihče ni pričakoval. Največ jih je bilo, ki so računali, da dobi SLS 15 mandatov. Kar smo dosegli več, je balo nad pričakovanje. Radost je povečala vest o uradni ugotovitvi števila mandatov, ki je povedala, da SDS tri dobila absolutne večine, ki jo j© »e ves teden poprej napovedovala. Sredi največjega navdušenja je padlo v dvorano poročilo, da je SDS sklicala z dežele, tudi iz štajerske in Zagreba, veliko število bivših orjunašev, ki demonstrirajo po ulicah in napovedujejo, da bodo na kolodvoru napadli dr. Korošca, ko ne t večernim vlakom odpelje v Belgrad. Ko so množice volivcev SLS zvedel« za ta načrt eedeesarakih pretepačev, so se vse kot en mož dvignili b. dvorane in med veselim vzklikanjem SLS in dr. Korošcu odkorakale po Miklošičevi cesti proti glavnemu kolodvor«. Pred kolodvorom so gruče volivcev čakale prihoda dr. Korošca, prepevaje narodne pesmi. Razburjenje in nemir je nastal, ko 90 po Dunajski cesti prikorakali demonstrantje SDS z zastavo na čelu. Bande SDS so divje kričale in sramotile dr. Korošca tn ljubljanske kandidate SLS. Tako sta se pred glavnim kolcdvorom formirali dve ogromni množici manifesiantov, mted katerima bi nedvomno prišlo do dejanskih spopadov, kajti pristaši SDS so nesramno izzivali, če 9e ne bi med prvo in drugo gručo postavil močan kordon policije in žandarroe-rlje. Prvi se je pripeljal avtomobil 7. dr. Žerjavom in dr. Kramer jem. Gruča SDS je pri tem dvignila jerihonsko vpitje in kričanje. Za obema je več pretepaških kolovodij SDS vdrlo na kolodvorski peron, nastalo je splošno prerivanje, kričanje in oba gospoda SDS sta jo najhitreje odkurila na peron in v vagon. Nekaj minut nato se je pojavil dr. Korošec. V tem hipu je bil obdan njegov avtomobil od množic somišljenikov. Noben kordou policije ni več držal. Pozdrav voditelju Slovenije je zadonel iz tisočerih grl tako mogočno, da je odmeval po vsej Ljubljani. Kot v času najsilnejšib nastopov ljudskih ma6, kadar navdušenje prestopi vse običajne meje in narod vidi pred seboj samo ljubezen do svo-jega ideala in zbere vse sile in vse možnosti, da to svoje potencirano čnvstvo izrazi v najpopolnejši meri, tako se je utrgal na^ilnejšl val navdušenja, kar jih je kdaj doživela Ljubljana. Tudi nobena deklaracijska manifestacija niti oddaleč ni pokazala tolike volje in 9ile ter tolike ljubezni in navdušenja, kot ta hipen spontan in tako mogočen pozdrav dr. Korošco sinoči rta kolodvoru. Jeze zeleni so pihali pretepači SDS in izkoristili ugodnejšo pozicijo na peronu, kamor se jih je nekaj prebilo preko policije, ki je bila proti njim neverjetno obzirna. Tam so skušali potem dr. Korošca instiltirati, kar je zopet povzročilo novo ogorčenje, tako da 90 naši fantje poskakali preko železniške ograje in pred belgrajskim vlakom priredili dr. K, Ljudevit Miklošič, železničar. Od SDS: Dr. Dinko Poc. Josip Turk, A»-. ion Likozar, Ivan Tavčar, Peter Stcak, Josip 1 Rebek, dr. Joža Rohtnjee, F,mest Vkrgnmrav 1 Franc Kapnik, ing. Lado Bevu Miroslav Br- bas, Karel Urbančič, Alojzij Loinbar, dr. Josip Klepee, Franc Zaje, Ivan Dache, Franc Pišek, dr. Rudolf Koprivnik, Valentin Urbančič, Josip Ani i: rožič, Josip Lovša, Ivan Vrbiiu: in Ivan Mihelčič. Od NRS: Dr. Vladimir Ravnihar rn dr. Miroslav Lukan. Od del avsko:kmetskega Moka: Dr. MTten Le: >ež in Marcel Žorga. Od Gospodarske stranke: Dr. Vrnlto Gregorič. $ Uvo. Vsakdo je vedel že vnaprej, da gre boj le med SLS in SDS. Ljubljana se je začudila, odhod naenkrat v lepem jesenskem dnevu toliko prometnih sredstev na ulici, toliko vrvenj r preko dneva. Načelnik SLS g. dr. Korošec in nosilec liste g. dr. Gosar sta obiskala vse volivne pisarne, koder sta bila predmet iskrenega pozdravljanja. Zanimiv je bdi prizor ob dolenjskem mostu, ko »e je med gručo debaterjev pojavil dr. Gosar, katerega so volivci sprejeli iskreno in navdušeno z: Živel naš socialni minister! SDS je ponavljala staro prakso. Že dopoldne so dobile naše agitacijske pisarne obvestilo, da se glasovi kupujejo po sto dinarjev, da volijo mrtvi, za katere so dobili živi ne-upravičenci 300 dinarjev dnevnic. Zvečer, ko se je končno razglasil rezultat, pa se je začelo ugibanje, kaj bo z bodočim občinskim svetom, ali bo delazmožen ali ne in ali bo mogoče pripraviti SDS do tega, da bo znala ločiti svojo strankarsko od mestne blagajne. Na splošno so se volitve izvršile v miru. :u set< ;ainesa in demokratskega kluba. PREDSEDNIK RADIKALNEGA KLUBA BO G. VELJA VUKIČEVIČ. — DEMOKRATSKI KLUB BO ODOBRIL POLITIKO SEDANJE VLADE. r Belgrad, 2. oktobra, flzv.) Predsednik ■sklade g. Velja Vukičevič je snoči ob 11 od-potovE i z brzovlakom v Rogaško Slatino odkoder se bo pa najbrž že tekom jutrišnjega thsva vrnil v Belgrad. Kajti pri jutrišnji seji radikalnega kluba bi imel predsedrik vlade podati poročilo o političnem položaju in prisostovati volitvam predsedstva radikalnega kluba. Kakor smo že ponovno poročali, bo za predsednika radikalnega kluba izvoljen g. Velja Vukičevič, za katerega se je dosedaj izrekla ogromna večina radikalnih poslancev. Izven vsakega dvoma je, da bo njegova izvolitev tudi sprejeta z veliko večino. Kar se tiče ostalih članov vodstva radikalnega kluba, še ni prišlo do končnoveljav-rtega sporazuma, marveč je za jutri dopoldne Vprašanje verificiranja mandatov. t* 3 r Belgrad, 2. okt. (Izv.) Tekom jutrišnjega fdneva se bo vršilo vprašanje članov verifi-kacijskega odbora. Od tega, kakšni bodo člani, bo seveda odvisen potek razprave v veri-fikacijskem odboru. Z ozirom na sporazum med g. Davidovičem in g. dr. Marinkovičem, kakor tudi z ozirom na sporazum med g. Vnkičevičem in ostalimi uglednimi radikali, Dr. Leskovar s konference dr. Natlačen o ob borov. r Belgrad, 2. oktobra (Izv.) Pred odhodom v Maribor je Vaš dopisnik imel priliko govoriti s predsednikom oblastnega odbora mariborske oblasti g. dr. Leskovarjem o poteku konference predsednikov oblastnih odborov cele države, ki je trajala tri dni. O poteku m uspehih konference je dr. Leskovar izjavil med drugim sledeče: »Potek konference, ki se je bavtla s prenosom gotovih agend državne uprave na oblasti, je bil zelo poučen. Pokazalo se je, da se še niso vse oblasti zadostno zavedle pomena samouprav. Mnogo je bilo takih, ki so za vse svoje delo pričakovale iniciative samo od države. Samoupravne oblasti pa so ravno zato, da bi se čim več inicijative preneslo na ljudstvo samo, da se da tako prilika, izogniti se onim neokretnostim, ki jih kaže okorni in centralistični državni aparat. Delokrog, ki se sedaj hoče prenesti na oblasti, nas ne more povsem zadovoljiti. Je pa to začetek samouprav, čeprav šele skromen začetek. Prepričan pa sem, da se bodo dale v dogled-nem času razviti iz tega začetka široko zasnovane samouprave, osobito, če bomo našli še vnaprej ono razumevanje, kakor se kaže sedaj. Samo potom samouprav bomo obdržali naše kraje na oni gospodarski in kulturni višini, ki smo jo Slovenci dosegli ravno potom samouprav. Ta nivo pa bomo lahko dvignili še višje. S tem, da se blagostanje našega ljudstva dvigne, se bo dvignilo blagostanje tudi cele naše državne zajednice. Naše zahteve po širših samoupravah torej nikakor niso kake separatistične težnje aH proti-državne. Ravno dobro urejene in prorpeva-joče samoupravne edinice so važne ne samo zn gospodarski in kulturni dvig ljudstva, temveč tudi za prospeh cele držvae. To misel o ■velikem pomenu samouprav so po našem prizadevanju na sedanji konferenci uvideli tudi zastopniki iz onih krajev, kjer se dosedaj še niso zavedali velikega pomena teh edinic. Zato moramo biti v splošnem z uspehom te konference zadovoljni. Na konferenci je uspelo doseči sporazum glede prenosa agend ministrstva za javna dela, kmetijskega ministrstva in ministrstva za ljudsko zdravstvo. Zasi;'urani pa so za vse te agende oblastem tudi davčni viri, ki jih je dosedaj prejemala država. Istotako je Vaš dopisnik imel tudi priliko govoriti s predsednikom ljubljanskega -1 t—i---A M Nafla^onnm uuuulu ■ . .. ■. — • - — - - " H.. sklicana pred sejo radikalnega kluba seja voditeljev, uglednih članov radikalnega kluba in ministrov. Na tej seji se bo razpravljalo o razdelitvi ostalih mest v vodstvu radikalnega kluba. V nekaterih krogih prevladuje mnenje, da bo trajala debata o političnem poročilu najbrž jutri ves dan, tako da bo do izvolitve predsedstva radikalnega kluba prišlo 5ele pojutrišnjem. Ravno takšen je položaj v demokratskih krogih. Kakor smo že poročali, bo dobil besedo kot prvi zun. minister g. dr. Voja Marinkovič in bo poročal o političnem položaju. 2e sedaj je gotovo, da bo to poročilo sprejeto soglasno in da 'oo demokratski klub po svoji ogromni večini odobril politiko sedanje vladne koalicije. je že danes gotovo, da se bodo v verifikac. odboru nahajali možje, ki bodo vladno volivno politiko odobrili in bodo pri tem gledali samo na to, da se razveljavijo takšni mandati, ki so bili očividno pridobljeni na sleparski in nasilen način. Vse kombinacije, ki so se delale z ozirom na verif. odbor, so brez pomena. rezultatih astmh od- G. dr. Natlačen je svoje misli o konferenci predsednikov oblastnih odborov povedal sledeče: »Moj vtis je ta, da finančni minister g. dr. Bogdan Markovič absolutno resno misli s samoupravami. Tako iz njegovih poročil, kakor tudi iz poročil in pojasnil njegovega zastopnika se vidi, da je njegov namen, dati samoupravam ne le vse tiste posle, ki jih predpisuje člen 2. zakona o oblast, in okrajnih samouprav, marveč da hoče sčasoma iti še dlje in doseči s tem dvoje: 1. dvigniti v državi gospodarstvo, ker se je izkazala centralistična državna uprava za takšne naloge nesposobna, 2. državo razbremeniti. Zastopniki oblastnih samouprav so pokazali za to velik interes in pripravljenost. Sem mnenja, da bo šel razvoj v tem smislu, da bodo končno državi ostale samo še agende, ki se morajo v resnici voditi enotno za celo državo. To so: policija, vodstvo zunanje politike, državne finance, pošte, železnice, vojaštvo. Vse drugo pa preide na samouprave, tako da bodo veliki župani samo še čuvarji javne varnosti. Zlasti se mi zdi važno poudariti, da je konferenca pokazala izredno razumevanja za socialne naloge. Bivši minister za socialno politiko Aca Miovič je izjavil, da v njegovem resoru ni stvari, ki bi mogla preiti v kompe-tenco oblastnih samouprav, finančni minister pa je sam predlagal, da naj bi prešla takoj otroška zavetišča in invalidski zavodi. Jaz sem šel mnogo dalje in sem med živahnim in splošnim pritrjevanjem zahteval tudi invalidsko oskrbo, skrb za slepce, gluhonemnico in tako dalje. Popolno soglasje je bilo celo v tem, da mora delavsko zavarovanje preiti v pristojnost oblastne samouprave, ki je danes država v državi. Ponovno je prišlo do izraza mnenje, da so sedanje oblasti premajhne, da bi zmogle vse tiste naloge, ki se nanje stavijo. Z raznih strani se je načelo vprašanje združitve malih oblasti v enote, ki bi bile zmožne izvesti večje gospodarske naloge. To stremljenje je važno zlasti za naše slovensko stališče, po katerm gre stremljenje za tem, da pride čimprej do združene zadovoljne Slovenije, ki bi kot obmejna oblast bila najboljši branik in varstvo države proti severu in zapadu in bi mogla dati ljudstvu vse, kar potrebuje za kultttrni ki gospodarski razvoj. Uradni komunike našega zunanjega ministra o korakih našega poslanika v Sofiji. r Belgrad, 2. okt. (Izv.) Z ozirom na različna tolmačenja naših korakov v Sofiji je zunanje ministrstvo izdalo sledeče uradno obvestilo o korakih našega poslanika v Sofiji z ozirom na poslednje atentate v južni Srbiji. Po-: ročilo se glasi: T/Čim so naše oblasti dobile poročila o atentatih, ki so se izvršili v Gjevgjeliji in na progi Skoplje—Solim, izvršenih od mdividu-ov, ki so prišli iz Bolgarije, poslani od tako zvanega makedonskega komiteja, je naš poslanik v Sofiji dobil nalog, da o tem obvesti bolgarsko vlado, da bi ona mogla storiti nadaljnje, kar je potrebno. Niltakdr se ne more predpostavljati, da bi vlada civilizirane države dopustila — v kolikor je to nemogoče preprečiti — da se na njenem teritoriju pripravljajo atentati in izvršujejo zločinstva v drugi državi. Naš poslanik je izvršil ta nalog. V času odsotnosti zunanjega ministra je o tem obvestil predsednika ministrskega sveta. Ljapčev je te zločine obsodil. Ta zločinska aktivnost stremi očividno za tem, da se dobro razmerje med obema državama skali. Domnevajoč, odkod izvirajo ti zločini, je g. Ljapčev med ostalim za svojo osebno informacijo poizvedel, v čem je zadeva z aretacijo nekaterih akademikov, radi česar se je poskušala razviti agitacija tudi v Bolgariji in inozemstvu. G, Ljuba Nešič je bil mnenja, da nima nobenega razloga, da bi odgovarjal na to, kar je že znano iz časopisja. Ker se je razgovor v bolgarskem časopisju reproduciral na način, da bi se mu mogel pripisovati popolnoma drug značaj, smo pooblaščeni, podati gornjo izjavo.« Pred odločnimi koraki naše vlade v Sofiji. r Belgrad, 2. okt. (Izv.) Poslednji trije dogodki na bolgarsko-jugoslovanskl meji in dogodki v Solunu so povzročili, da se med Bel-gradom in Atenami vrši živahna izmenjava misli o tem, kakšni koraki naj se storijo ▼ Sofiji. Grška vl««a je predlagala naši vladi, da skupno nastopita po svojih zastopnikih v Sofiji. Kljub temu, da bi bil ta korak morda v interesu prizadetih, se vendar dosedaj še ni storil definitiven sklep o tem. Vsekakor pa je gotovo, da bomo z ozirom na dogodke v Solunu, kjer so bolgarski četaši pripravljali napad na naš konzulat, storili v Sofiji ponovn« korake. Proslava Hindenhurgove 80 BERLIN VES V SLAVLJU. NUNCIJ PACELLI ČESTITA ZA DIPLOMATE. TUDI DUNAJ PRAZNUJE. v Berlin, 2. okt. (Izv.) V Berlinu so danes na najslovesnejši način praznovali 80 letnico državnega predsednika Hindenburga. Zunanja slika Berlina že od vojnih časov ni bila več tako pestra kakor danes. Ze ob osmih zjutraj so nepregledne množice napolnile več kilometrov dolgo cesto od predsednikove vile do cerkve v dvojnem špalirju, dasd se je sprevod pričel še le opoldne. Kot prvi se je pripeljal pred predsednikovo vilo doyen diplomatov pa-peškj nuncij Pacelli, da mu izroči čestitke inozemskih misij, nato so se vrstili zastopniki vojske, parlamentarnega predsedstva, narodni poslanci, zastopniki raznih državnih zvez itd. Glavni dogodek za občinstvo pa je bil špaldr na slavnostni cesti od Wilhelmstrasse do stadiona. Cesta je bila okrašena z zastavami in zelenjem, na obeh straneh ceste pa se je trlo na stotdsoče ljudi. Posamezna nemška plemena so bila zastopana v narodnih nošah, nastopala so razna društva, tako da je bila slika sprevoda nepopisno pestra. Stadion, ki ima prostora za 100.000 ljudi, je bil veliko premajhen za ogromno množico. Tam je pelo 5000 šolskih otrok Hindenburgu poklonilo« pesem, za katero se je Hindenburg v kratkem govoru zahvaliL Pri dopoldanskem sprejemu je imel nagovor državni kancler dr. Marx, v katerem je navajal, da je Hindenburg kot predsednik izpolnil svojo obljubo: služiti v korist nemškega naroda. Hindenburg je odgovoril, da je njegova največja želja dati nemškemu narodu edinost. Papežev nuncij Pacelli je v imenu diplomatskega kora izročil umetno napravljeno adreso v pergamentu z grbom rodbine Hindenburg in z željo, da bi Hindenburg še dolgo na čelu Nemčije deloval v mirnem soglasju Tudi iz vseh ostalih delov Nemčije se poroča o sijajni proslavi obletnice. v Dunaj, 2. okt. (Izv.) Tudi na Dunaju so praznovali 80 letnico Hindenburga v znaku proslave za pripojitev k Nemčiji. Na Helden-platzu bivšega dvora je v prisotnosti članov vlade in poslancev govoril pesnik Karel Hans Strobl slavnostni govor, dočim je pevsko društvo Ostmfirkischer Sangerbund pelo slavnostno pesem. Nato je bil slavnostni sprevod na Ringu, ki je trajal dve uri. Vžktor Kušar: < Ob 20S@tnsti viške cerkve Že leta 1903. ae je sprožila misel m želja, da se v viški občini osnuje samostojna župnija ter sezida nova cerkev. Ta ideja je živela v zraku, dokler ni neka žena podarite v ta namen 200 kron, ki so bili prvi temeljni kamen naše nove bazilike sv. Antona na Viču, ki je kras občini t«- ena najlepših cerkva Slovenije. Naj mi bo ob tej za našo faro tako pomembni obletnici dovoljeno, da v kratkih potezah orišem zidavo cerkve, kaiere se mlajša gcneracija Dajbrže ne spominja, ter navedem nekatere druge gotovo zanimive podatke, ki bodo brez dvoma interesirali vse farane. Par dni potem, ko je bilo darovanih prvih 200 kron, je ljubljanski knezoškof poslal ljubeznivo pismo, ter položil kot temeljni kamen 1000 kron. Dne 1. januarja 1905 pa se je osnovalo društvo za zidavo nove cerkve, ki je kakor danes vidimo, častno in trudapolno nalogo tudi dokončalo. Društvo je štelo pri ustanovitvi 106 članov in prvi odbor tega društva je bil takole sestavljen: Josip Lavrič, Fran Javornik, Franc Oblak (takratni župan), Matevž Perme, Jurij Petrovčič, Viktor Kranjc, Martin Pogorelec. Po dolgih debatah se je društvo odločilo za »Peklajev« svet nasproti šole, ter plačalo zanj 22.000 kron. Takoj nato se je poverila izdelava načrtov manemu umetniku in arhitektu Paseherju iz Gradca. Tako so pričeli že 21. maja 1006 kopati temelje za hospic, ter so se stavbena dela za istega oddala ljubljanski tvrdki Simon Treo, zidarska dela za cerkev pa stavbeniku in Arhitektu Viljemu Treo in sicer aa približno vsoto 120.000 kron, vendar pa se je ta vsota kasneje precej povečala, vkljub temu, da so občani in okoličani darovali mnogo stavbenega in raznega drugega materijala. Ob navzočnosti mnogoštevilnih faranov so dne 10. septembra 1906 začeli kopati temelje za veličastno stavbo. Krasne velike stebre za stranske ladje, 6 po številu, je dobavila tvrdka baron Pittol iz Wiesenbacha. Pri zidavi cerkve so bili poleg drugih domačih podjetij zaposlene tudi tele tvrdke: Teodor Korm, Avgust Martinčič, Seravall, Toman i dr. Zanimivo je tadi mišljenje takratnega občinskega odbora o zidavi nove cerkve, ki se je za zidavo cerkve in ustanovitev tare izrekel pod pogojem, da občina nikakor ne bo radi tega imela nikakih stroškov 1 Zvonove §o potegnili v zvonik dne 6. oktobra 1906 v etapni te« 444« kg ter so stali 18.099.80 K. Kot prvega dušnega pastirja je podal pokojna provincijal p. PlacM, M je bil pravzaprav u^anovtteij in dn«« vsega prvega deJa, ter s sl- davo tudi dejansko začel, 1. 1907. g. p. Avguština Č a m p a , ki je bil prvi župnik, ter je pred nekaj leti umrl v Ljubljani kot provincijaL Za njim nam župnikuje p. Teodor Tavčar, ki praznuje te dni tudi 20 letnico pastirovanja v naši župniji. Oh tem za njega tako častnem in pomembnem jubileju njegovih zaslug za faro, občino in za posameo-nike ne bom posebič poudarjal, ker jih vsi dobro poznamo. Delo novo ustanovljene župnije se je zadelo dne 12. oktobra 1907 in sicer s pogrebom. Dne 26. jan. 1908 pa je bil v naši cerkvi poročen prvi par in sicer Ivan Erjavec in Marija 2Lrovniik. Tudi nekateri drugi dogodki bodo zanimivi in sicer: Dne 28. marca 1908 se je ustanovila hranilnica Rajfajznovka, ki je v skoraj 20 letnem delu storila mnogo, mnogo dobrega v naši delavski fari. Kot protiutež tej hranilnici je bila ustanovljena liberalna, ki je imela svoj sedež v Bobenčkovi hiši, ki pa danes ne obstoji več. Prvo sv. obhajilo otrok je bilo dne 3. maja 1908. Dne 21. junija 1908 je bila ustanovljena Marijina družba, 23. a« gusta 1908 pa je bil prvi nastop »Orlac. Župnija je bila oblastno priznana za samostojno dne 25. oktobra 1908. Prvi krst v novi oerkvi je bil dne 25. oktobra 1908. Dne 21. marca 1908 je bilo v fari ustanovljeno sokolsko društvo, katero je ustanovil Joe. Tribuč. Dne 18. julija 1908 se je brala v oerkvi prva nova maša. Dne 26. sept. 1909 Je takratno kršč. soc. delavstvo, ki je bilo izredno dobro organizirano in po številu zelo močno (delavski sprevod v Ljubljano nad 500 mož) ustanovilo katoliški konsum. L. 1910. je bil sezidan »Društveni dom« na Giincah. Dne 17. julija 1910 je bila blagoslovljena krasna kapelica v Rožni dolini, katero je so-prvič nastopila samostojno. Dne 19. sept. 1911 je vršilo v fari prvo ljudsko štetje (3700) duš. Dne 2. aprila 1911 ustanovni občni zbor Vinceneijovs konference. Dne 26. aprila 1911 priklopitov vasi Brdo k višlu župniji, L. 1911. je SLS pri volitvah prvič nastopila asmostojno. Dne 19. sept. 1911 je bala blagoslovljena nova krasna šola. katero je zi-dal domačin Marinčič- Dne 2. maja 1913 je prišla na Vič dTŽ. policija 9 mož pod vodstvom nadzornika Obreza. Dne 19. aprila 1914 so diletantje vaškega prosvetnega društva gostovali v ljubljanskem gledališču z predstavo »Viljem Tellc. V vojni je padlo 55 faranov, kateri pa, žalibog, Se dane. nimajo niti skromne spominske plošče 1 Število rojstev pada sorazmerno z napredovanjem fare po številu prebivalcev za 150 odstot Tudi posledica modernega življenja 1 L. 1928. smo dobili nove «vo-nove (prve je n»ed vojno vzelo vojaštvo) hi ao sta« 500.260 K.