VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
. <> Li -J »
NO. 194.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 19th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Policisti in sodniki v zvezi Zanimive vesti iz širnih na-z gangeži v Chicagi, selbin rojakov po Ze-trdijo razne priče	din jenih državah
Chicago, 18. avgusta. Veliko Mrs. Marija Besal, stanujoča razburjenja je danes povzročilo v Pittsburghu že več let, prire-poročilo državnega pravdnika di dne 31. avgusta v Slovenskem Swansona, ki je deloma podal Domu v Pittsburghu, svoj prvi podatke, katere je dobil iz za- pevski koncert. Dovršila je z piskov znanega gangeža John odličnim uspehom šolo v petju in Zuta, ki je bil pretekli teden igranju na violino. Med Sloven-umorjen v Wisconsinu. Mnogo ci v Pittsburghu vlada veliko zase čita o graftu in podkupljivost' nimanje za njen nastop, javnih uradnikov. Patrick Ro- Iz Rusije piše rojak Vincent che, ki je na povelje državnega Rak svojim prijateljem v Ame-pravdnika vodil tozadevno pre- riki. Pravi, da razmere tam ni-iskavo, je dal odpreti dva tajna so nič kaj ugodne in piše, da predala gangežev v nekaterih sanja še vedno o "zlati Ameri-bankah, kjer so gangeži imeli ki."
svoje važne papirje spravljene, V mestu Kinney, Minn.,, sta se in sicer pod napačnimi imeni. V poročila Mr. Nick Krpan in teh zapiskih je toliko podatkov Mrs. Marjorie Belaj. o graftu med javnimi uradniki Pri zadnjih volitvah v Buhl, v Chicagi, da bi državni prav- Minn., sta bila izvoljena dva dnik moral polovico njih zapre- Slovenca v šolski odbor. In siti. Roche je n. pr. našel medjcer J. Posich Jr. in A. Archul. papirji ček za $600.00, podpisan Rojaki v omenjeni naselbini so od nekega policijskega saržen- jako složni in vedno skupaj na-ta, ki je po nalogu posebne ko- j stopajo.
misije za čiščenje mesta preisko- šesta letna konvencija Ame-val delovanje gangežev. Oči- riške Jugoslovanske Zveze v vidno je policijski saržent bil Minnesoti se bo vršila dne 31. podkupljen, da je molčal o ak- avgusta v mestu Gilbert, Minn, tivnosti gangežev. Nadalje so "Prosveta" poroča, da se ame-dobili med papirji indorsirane riška slovenska mladina v stari čeke, katere so podpisali razni; domovini na obisku silno dolgo-sodniki, neki državni senator ter časi. Neki rojak iz Buffalo, N. člani gotovega političnega klu- J.( je šel na obisk v domovino z ba. Zopet drugi papirji izkazu-j družino. Imel je s seboj tri od-jejo, koliko dobička in stroškov rasle sinove, mlade fante, ki pa so imele razne pivnice na sever- niso znali nič slovenskega, ni strani mesta. V listinah se Grozno so se dolgočasili, in to na tudi čita, koliko so te pivnice Bledu, ki je ruj Slovenije! Vsak plačevale policistom in politikar-1 dan so silili nazaj. Oče jih je jem. Na primer, v tednu, ki se ■ skušal pregovoriti, toda vse je je končal z 12. novembrom lan- bilo zaman. Moral je pred časom skega leta izkazuje 12 pivnic, j odpotovati nazaj v Ameriko, pod kontrolo gangeža Zuta, Preteklo nedeljo je utonil na $429,046 prejemkov, in čistega 1 Coney Islandu, N. Y„ rojak An-dobička $75,135. Dobiček bi bil tCn Perše, star 57 let. Pokojni večji, toda več tisoč dolarjev je;je bil rojen v Rovčinu pri Ka-bilo plačanih policistom in poli- nalu, Primorsko. Bil je član S. tikarjem. Zuta je plačeval poli-(N. P. J. in J. S. K. J. Tu za-ciji tedensko, in sicer nekako pušča ženo in sina, v stari do-$100,000, da je policija molčala, | m0vini pa brata in več sorodni-
Ponoven vlom pri sloven- Kongresmani, ki so prej skem podjetju Potokarja. bili za prohibicijo. Roparji so bili prepodeni postajajo mokri
ko je obratoval razne pivnice in igralnice. Oblasti so prepričane, da je bil Zuta v neposredni zvezi z umorom časnikarskega poročevalca Lingle. Zuta je bil
kov v Clevelandu. Bodi mu ohranjen blag spomin, sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje!
-o-
umorjen, ker so se ostali vodi- Mjadi roparji so ustrelili
telji gangežev bali, da ne bi iz- revnePa farmarja dal kakih skrivnosti.	revnega farmarja
Eaton, Ohio, 18. avgusta. Po-
Prva pontifikalna masa V lici j a je na lovu za dvema mla-glavnem mestu Mehike 1 dima roparjema, ki sta včeraj Mexico City, 18. avgusta, napadla sirotnega, 64 let stare-Včeraj je nadškof glavnega me-1 ga farmarja, David Toney, in sta Mehike, Diaz, bral prvo sv. njegovo 70 letno sestro. Prišla mašo v katedrali, odkar je na- sta včeraj opoldne na farmo in stal konflikt med mehikansko sta poklicala staro žensko, da ji-vlado in med katoličani. Ljudi ma da pojasnila o neki družini, je prišlo toliko, da jih je moralo i ki je bila ženski nepoznana. Ko nad 10,000 ostati zunaj katedra- se je vrnila v hišo, sta jo bandi-le ta zgrabila in zvezala na rokah __in nogah, nakar sta jo vrgla na
Dr Neuberger je varen tla in začela stikati p0 hiši. Tu Zadnjič smo poročali o raz- je prišel farmar Toney iz polja, glednici, ki nam jo je poslal dr. Bandita sta pričela takoj stre-Jos. A. Neuberger iz boljševi- ljati, in mrtev se je zgrudil far-ške Moskve. Hvala Bogu, doc i mar na tla. Sestri se je pozneje Joe se je že rešil boljševikov. posrečilo oprostiti se vezi. Hi-Prav nič mu niso storili. Včeraj tela je k sosedu, kj je poklicala nam je pisal iz Dunaja, da je šerifa. Fanta sta bila stara od 18 zdrav in se dobro počuti. Piše do 20 let.
tudi, da bo doma, v uradu okoli	j-
22. avgusta. In bolniki ga že	Povožen od avto
težko čakajo.	Pred hišo svojih starg
Listnica uredništva 7m Union Ave>( je biia zadeta Naročnik Ako nimate denai- avtomobila 10 ietna Blanche
ja, tedaj seobrnitenaLegal A	Nahaja se v St. Alexis
Society, Fidelity Building, bit-	bito fi . .
zu šeste ceste, kjer vam bodo da-1 UU1"
li prijazen in brezplačen nasvet; ter tudi za vas tožili, ako zahtevate, in sicer brezplačno. Dokazati pa morate, da ste brez sredstev.
O V Tuscaloosa, Ala., so zgradili bolnišnico za veterani, ki Velja $2,000,000.
Pošilja pozdrave
Mr. Frank Lavrich, ki je s svojo družino odpotoval v staro domovino 30. julija, pošilja iskrene pozdrave vsem čitate-ljem "Ameriške Domovine." Hvala lepa, Frank!
Zvezna vlada nima denarja za pomoč farmarjem; države morajo pomagati
Washington, 18. avgusta. Tekom prihodnjih deset dni morajo farmarji, ki so bili silovito prizadeti radi dolgotrajne suše, dobiti pomoč, ker sicer bo pomoč prepozna. Toda predsednik Hoover je vrgel odgovornost za položaj farmarjev na rame gover-nerjev raznih držav, rekoč, da zvezna vlada ne more trenutno pomagati, ker nima tozadevnega denarja na razpolago. Zvezna vlada bi vodila le nadzorstvo pri tem delu. Več governerjev je ostro kritiziralo predsednika Hooverja radi njegovega nastopa. Mislili so, da se bo zvezna vlada postavila na čelo odpo-možni akciji, toda sedaj vidijo, da si morajo ljudje sami pomagati. Hoover je izjavil, da on absolutno ni kriv tozadevno, ker nima denarja na razpolago, toda obljubil je, da bo skušal dobiti dovoljenje, da se denar, ki je namenjen za gradnjo cest po deželah, obrne v fond za od-pomoč farmarjem. Governerji raznih držav, ki so zborovali v Washingtonu, so se medtem vrnili v svoje države, da nemudoma organizirajo lokalne pomožne odbore, kajti ako se farmarjem ne pomaga takoj, bo poznejša morebitna pomoč prepozna. Med drugimi governerji, ki so se udeležili predsedniške konference v Washingtonu, je bil tudi .governer Cooper iz države Ohio, ki je izjavil, da bodo ohijski farmarji imeli letos najmanj $100, 000,000 škode radi uničenih pridelkov.
Marianca pozdravlja
Mrs. Marion Kuhar piše iz Chicage, da je srečno dospela tja na potu v Waukegan, katero mesto imenuje "Ameriško Vrhniko." Pozdravlja vse prijatelje in znance.
Angleška vlada svari Bolgarsko, da preneha s poboji v obmejnih krajih
Sofia, 18. avgusta. Angleški poslanik v tem mestu, Sydney Waterlow, je danes obiskal bolgarskega kralja Borisa v posebni avdijenci. Angleški poslanik je v prijaznih, toda odločnih besedah povedal bolgarskem kralju, da mora bolgarska vlada skrbeti za mir v obmejnih krajih, in da nikakor ne sme dovoliti, da bi uporniško gibanje kontroliralo obstoječo državo. Takozvani bolgarski komitaši neprestano ogrožajo jugoslovansko mejo. Streljanje je na dnevnem redu, ne da bi se bolgarska vlada kaj zmenila za to. Ko je angleški poslanik zapustil bolgarskega kralja, se je oglasil pri zunanjem ministru Burovu, ki se je na enak način izjavil, da mora bolgarska vlada zatreti gibanje macedonskih ustašev. Bolgarska vlada je obljubila, da bo storila vse v svoji moči, da za-tre ustajniško gibanje.
Slovenci iz Loraina pridejo na obisk
Mrs. Vida Kumše iz Lorain, Ohio, nam sporoča: Kot znano priredi Slovenska Dobrodelna Zveza piknik vseh društev Zveze. Dobiček je namenjen športnim klubom Zveze. Društvo št. 46 v Lorainu je v sporazumu z društvom št. 21 S.D.Z. sklenilo, da se za dan 31. avgusta naroči bus, da popolje Lo-rainčane na zvezni piknik 31. avgusta. Sklenjeno je tudi bilo, da se vsak, ki je namenjen dotični dan v Cleveland, prej priglasi pri tajniku društva, ali kakem drugem uradniku, da se ve, če bo dovolj no število članov priglašenih.
Vlada preiskuje profitar-stvo z živili. Raketir ji navijajo cene
New York, 18. avgusta. Vlada v New Yorku je začela preiskovati, zakaj so se cene gotovim živilom naenkrat dvignile, ne da bi bil podan pravi vzrok. V mestu New York so se dvignile cene jajcem, in sedaj preiskuje vlada tudi, zakaj se je mleko naenkrat podražilo. Ena kompanija v New Yorku, The Utah Poultry Producers Association, je znižala cene jajcem, toda takoj je prišla v nepriliko z drugimi kompanijami, ki so želele, da ostane cena pri starem aii pa se celo dvigne. Vozniki trukov za Utah družbo, se pritožujejo, da so spotoma napadeni in da se jih bojkotira. Gotov' tajen odbor skuša na vse načine uničiti Utah družbo, ker je znižala cene. Raketirji skušajo umetnim potom zvišati cene. Ravno tako se je podražilo mleko v prodaji na debelo. Za 40 kvortov so doslej prodajalci plačali $3.20, dočim je nova cena $4.40, dasi ni nobenega vzroka za podražitev.
Na potovanju
Dr. Marcel J. Rack, slovenki zobozdravnik in naš slovenski odvetnik Frank G. Gornik sta odpotovala v soboto 16. avgusta na potovanje po vzhodnih državah in po Kanadi. Vrnila se bosta v svoja urada okoli 2. septembra. Srečno pot in mnogo zabave!
Na počitnice
Johnnie Potokar, sin poznane rodbine John Potokar, je šel na počitnice k bratu Edward Potokar ju v Baltimore, Md. šest banditov Šest banditov je napadlo Walter Deombskega, ki stanuje na 1385 E. 55th St., v bližini 89. ceste. Odnesli so mu $15.
Poročali smo že zadnji teden, da je bil Mr. John Potokar, lastnik slovenskega podjetja The Double Eagle Bottling Co. oropan za preko $400.00, ko so mladoletni lopovi navrtali njegovo blagajno in slednjo izropali. Pozneje se je posrečilo policiji dobiti roparje, in večina odnesenega denarja je bila vrnjena. V nedeljo ponoči pa so roparji ponovno obiskali pisarniške prostore podjetja ter z nitroglice-rinom trikrat skušali navrtati blagajno. Skoro bi se jim zločinsko delo posrečilo, toda so bili pravočasno prepodeni. Odneše-nega ni bilo ničesar. Videti je, kot bi bilo treba nekoga s puško postaviti poleg blagajne. Mr. Potokar nam je o tem zadnjem. nameravanem ropu povedal sledeče: "Bilo je že pozno ponoči, ko me iz trdnega spanja zbudi močan pok. Temu nisem pripisoval posebne varnosti, ko zaslišim drugi pok. Hitro skočim s postelje in hočem iz hiše, da pogledam, kaj da je. Žena mi je na vso moč branila, jaz pa sem vzel v roke precej močno krepelce in grem doli po stopnicah. Grem proti svoji tovarni za izdelovanje mehke pijače, ko opazim, da je okno v klet vlomljeno. Takoj sem vedel, da mora biti nekaj narobe. Hitim nazaj in povem ženi naj takoj pokliče policijo, ker so najbrže roparji v moji tovarni, sam pa hitim nazaj, da preprečim roparjem slučajni beg. Ko hitim po dvorišču, zagledam na cesti policista. Ni-, sem hotel zaklicati za njim, ampak sem stekel do njega in mu povedal, da imamo roparje. Oba greva nazaj do tovarne, jaz odprem natihoma vrata in mahoma prižgem vse luči. Ker je bila naenkrat vsa tovarna v svetlobi, se prikaže gori na! stopnicah moška oseba, ki naju začudena gleda. Policist nameri samokres nanj in mu ukaže dvigniti roke, kar je ropar takoj storil. Vprašam ga, kaj da tukaj dela, on pa mi odvrne, da je pri delu. Ko vprašam, kaj da ima za opraviti tukaj ponoči, mi odvrne, da je zaposljen pri odpiranju železne blagajne. Policist ga je prijel trdno za roke in ga peljal na dvorišče. V tem je pa tudi prihitel policijski voz, poln policije, ki so vzeli mladega aduta I v zapor. Ropar je izjavil, da se nahaja šele en teden v Clevelandu in da je prišel ropat mojo blagajno, ker je bral v časopisih o zadnjem ropu in je mislil, da je ostalo še kaj denarja notri. Za enkrat se je fant zmotil."
-o-
Mr. Perdan odpotoval
Mr. Rudolph Perdan kot glavni nadzornik Jugoslovanske Katoliške Jednote, je v pondeljek odpotoval v Detroit, Mich., kjer se vrši konvencija National Fraternal Congress, ki je nekaka zveza ameriških bratskih organizacij. Mr. Perdan je odpotoval tja po uradnih poslih po naročilu Jednote, da zastopa tam interese J. S. K. Jednote.
Spominska knjiga
Delničarji Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu, na 80. cesti, ki še nimajo spominske knjige, ki je bila izdana ob priliki desetletnice Doma, lahko dobijo knjigo brezplačno, ako se oglasijo pri oskrbniku S. N. Do-'ma.
Washington, 18. avgusta. Henry H. Curran, ki je predsednik ameriške organizacije za odpravo prohibicije, je izjavil danes, da se je pravkar "spreobrnilo" dvajset kongresmanov, ki so doslej dosledno glasovali za prohibicijo, k mokri stranki. In nasprotno, niti en sam kon-gresman ni pristopil tekom poletja k suhačem. Poleg tega je bilo pri zadnjih primarnih volitvah izvoljenih 9 mokrih kongresmanov, tako da štejejo nasprotniki prohibicije v kongresu 29 glasov več tekom poletja. Danes se nahaja v kongresu 198 kongresmanov, ki bi glasovali mokro. Večina znaša 218 glasov, in potrebuje torej stranka mokrih samo še 20 glasov, ko pride do glasovanja za odpravo prohibicije. Teh dvajset ali več glasov bodo mokraši dobili pri novemberskih volitvah, ko bo propadlo mnogo suhaških kongresmanov. Poleg tega se prihodnji teden vrše v triindvajset različnih državah primarne volitve, ki bodo prinesle mnogo razočaranja suhačem. Med drugimi državami se ponaša tudi država Ohio, da je pridobila na glasovih zoper prohibicijo. Mesto Toledo je v kongresu doslej zastopal kongresman Chalmers, ki je bil pri zadnjih primarnih volitvah poražen po zagovorniku mokrote, uredniku Wilbur White. White je urednik znanega časopisa Toledo Times, in je sijajno porazil Chalmersa, ki je v kongresu dosledno glasoval suho, in je bil prej štirikrat izvoljen.
Mr. Bulkley se zahvaljuje
Izvoljeni kandidat demokratske stranke za zveznega senatorja, Mr. Robert J. Bulkley, nam je poslal prav iskreno pismo, v katerem se zahvaljuje "Ameriški Domovini" in vsem naročnikom ter Slovencem za sijajen shod, ki so ga priredili pretekli teden. Mr. Bulkley pravi, da ni bil še navzoč na tako sijajnem shodu prej. Visoko ceni pravo politično zavest Slovencev in upa, da bo s pomočjo Slovencev in Hrvatov v jeseni izvoljen urad zveznega senatorja, da bo začel z uspešnimi bojem za odpravo prohibicije in republikanske brezposelnosti.
G. Perušek v Clevelandu
V pondeljek je dospel v Cleveland naš odlični slovenski umetnik Mr. Gregorij Perušek. Ustavil se jc pri svoji sestri Mrs. Valentine Petač v Collinwoodu. Tu ostane približno en teden dni. Dobrodošel med nami.
Pred odhodom
Pred odhodom iz New Yorka v staro domovino, pošiljata iskrene pozdrave Mr. Andy Melle in Mr. Jos. Ponikvar^_ Pozdravljata vse svoje prijsčCe-lje in znance.
Carniola Hive
Dr. Carniola Hive, št. 493, naznanja članicam, da je umrla sestra Justina Zevnik, 1408 E. 45th St. Sestre n&j se zberejo nocoj večer na domu, da opravijo društveno dolžnost.
V Kanadi
Slovenski odvetnik Mr. Frank V. Opaskar nam naznanja, da je odpotoval v Healv Falls, Kanado, kjer bo preživel i počitnice. V Cleveland se vrne i 26. avgusta.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 194. Tue. Aug. 19th, 1930.
Mr. Miller in Mr. Day
Letošnje novemberske volitve so tako važne zlasti v oziru, da se vrnemo zopet k dobri vladi, da odpravimo brezposelnost, da enkrat končno rešimo vprašanje prohibicije, da čutimo kot svojo veliko dolžnost, da se v naših člankih večkrat pogovorimo glede dnevnih političnih vprašanj, tako da bo na dan volitev čisto in jasno vsem našim volivcem zakaj bomo volili in kdo so kandidati, ki se nam nudijo.
Danes bi radi spregovorili besedo o kandidatih obeh strank za državnega pravdnika. Republikanska stranka kandidira Mr. Arthur H. Day-a, dočim je demokratski kandidat sedanji državni pravdnik, Mr. Ray T. Miller.
Predno voli kdo za enega ali za drugega, mora poznati karakter in njegovo preteklost. Novemberske volitve so take, da vam je dano na prosto voljo, da volite kot hočete. Vi lahko volite vse kandidate ene same stranke, lahko pa tudi volite tega ali onega kandidata republikanske stranke, in zopet druge izberete v demokratski stranki.
Med najbolj važnimi uradi, o katerih bomo letos volili, je gotovo urad državnega pravdnika. Državni pravdnik v Ameriki je ljudski zastopnik pred sodnijo. On ne zastopa samo države, pač pa zastopa ljudi, ki trpijo krivico, in katerega dolžnost je braniti te ljudi pred izkoriščevanjem.
Sedanji državni pravdnik je Ray T. Miller, mlad mož po letih, toda mož globokega prepričanja, resnega dela, prijazen, dostojen, marljiv, mož, ki pozna vse faze našega javnega življenja, prvi državni pravdnik v Clevelandu izza dolgih let, ki ni zastopal koristi bogatih korporacij, pač pa zastopal oni narod, ki ga je postavil v urad.
Mr. Miller sam je priprost človek, sin priprostih staršev, ki se zaveda, da mu je narod poveril urad, da dela, da uraduje. Prvič v dolgih letih se ni slišalo niti besedice o graftu in korupciji v uradu državnega pravdnika. Mr. Miller je posvetil vso svojo pozornost zločincem, bodisi visokim ali nizkim in jih neusmiljeno preganjal. Dosegel je tekom 20. mesecev, odkar se nahaja v uradu državnega pravdnika več, da je poslal razne zločince v ječo, kot pred njim sploh kateri drugi državni pravdnik.
Mr. Miller ni tip onega javnega uradnika ki bagatelira, s politikarji, ki mešetari in dela politične pogodbe in obljube, skrivej, v hotelih, za španskimi stenami. Njegov urad je neprestano odprt vsem, brez razlike, in vedno ste v njem dobili agilnega državnega pravdnika, polnega energije, delavnosti in resnosti.
Ko je Mr. Miller nastopil svoj važni Urad se je zgodilo prvič v zgodovini Clevelanda, da je imenoval za svojega pomočnika našega lastnega rojaka, slovenskega odvetnika Mr. John J. Prince. Vprašal nas je takoj po izvolitvi pred dvema letoma, češ, če bi bilo primerno, da pride Slovenec v urad pomožnega državnega pravdnika, nakar smo mu povedali, da ni druzega kot pravično, da ima 50,000 Jugoslovanov, katerih ogromna večina so ameriški državljani, svojega zastopnika pred ameriško justico.
20 mesecev je minulo, odkar je Mr. Miller prevzel urad državnega pravdnika, in ves ta čas je pošteno in častno zastopal narod pred sodnijami. Pridobil si je spoštovanje svojih političnih nasprotnikov. Izmed 2,200 odvetnikov v Clevelandu, ki pripadajo odvetniški zbornici, jih je 1,400, približno, glasovalo za njega, kot ponovnega kandidata za državno pravdništvo. In s tem je mnogo povedanega.
Naši ljudje so bili v njegovem uradu zadnje dve leti sijajno postreženi. Pomagalo se je stoterim našim ljudem iz zadrege, in pomožni državni pravdnik, Mr. Prince, je sam osebno neprestano gledal, da so ljudje, če je bilo le mogoče, prišli do svoje pravice. O tem imamo dober časnikarski zapisnik, ki govori o narejenih delih.
Toliko smo spregovorili danes o državnem pravdniku Mr. Millerju, in v prihodnjem članku pa želimo spregovoriti nekaj o njegovem nasprotniku pri letošnjih volitvah, Mr. Arthur H. Dayu, ki kandidira za državnega pravdnika na republikanskem tiketu.
stem, da ga ni večjega greha pod božjim solncem, kot če je j kdo katoličan. Ob koncu pridige je pa resignirano rekel: "Ampak če pa Bog hoče, da bodo ka-toličanje zavzeli to deželo, naj se zgodi njegova volja!" K tem besedam je nekdo iz poslušalcev udano zamrmral; "Amen!"
Ko se je množica teh vernikov razšla, sem se jaz poslužil ene izmed klopi in spal tam do dveh zjutraj. Takrat so me pa zbudili komarji, ki so imeli imeniten piknik na mojem obrazu in po rokah. Ni kazalo drugega kot da sem vzel pot pod noge in jo mahnil dalje. Hodil sem do šestih, ko sem bil tako zmučen, da sem se vlegel v travo in spal dobro uro. Zbudil sem se iz "lepih" sanj, da se velika kača plazi okrog mene. Zopet sem jo ubral po cesti, toda sedaj z večjo srečo, ker me je kmalu dohitel neki trgovec, ki me je vzel na avto in Texarkane.
Tu sva se ločila in jaz sem jo zopet mahnil peš dalje. Ker se je že mračilo, sem se ustavil v neki farmerski hiši, kjer sem dobil kvort kislega mleka, ki sem ga spil na dušek v veliko začudenje domačinov. Ker je postalo nekoliko hladneje, toplomer je kazal "samo" 90 stopinj, sem se namenil, da bom nadaljeval pot, ker je ponoči prijetne je potovati kot pa podnevi.
Kmalu sem došel mladega fanta, star je bil kakih 24 let, in ker je imel on nekaj cigaret jaz pa nobene, sva postala kmalu dobra znanca. Povedal mi je, da je on nekak večni popotnik in da je videl, oziroma prepotoval skoro ves svet. Ob raznih pomenkih sva nadaljevala pot skupaj in bila nam je jako krat-kočasna pot.
Mislila sva, da bova morala prehoditi vso pot peš, ko naju dohiti neki Ford in voznik ustavi ter naju vpraša, če se hočeva peljati. Lahko si mislite, da nisva odrekla prijaznemu vabilu in okrog ena j te ure drugega dne, naju je pripeljal v Shreveport.
Nekaj moram tukaj opomniti, kar se mi zdi vredno zapisati, je dejstvo, da kolikor se tudi vrže južnega sadja proč ob poti, kot vodne buče in drugo, ter četudi je toliko zajcev povoženih na cesti, se vendar ne zbirajo mu-
GROZNA SLIKA RAZDEJANJA V SODRAŽICI
i •fu-
me peljal prav do'he na teh odpadkih. Zajce po-zobljejo jastrebi, buče se pa enostavno posuše.
Spotoma sem videl v teh krajih neštevilno oljnih stolpov, kjer črpajo naprej in naprej olje iz zemlje. Celo na Caddo jezeru sem videl več takih stolpov.
Sedaj sem namenjen v Monroe, Viksburg, Jackson in če mi bo dopuščal čas, obiščem tudi New Orleans. Pozdrav!
Joseph Križman.
CLEVELANDSKA DELEGACIJA K. S. K. J. POŠILJA POZDRAVE
Shreveport, La., 15. avgusta. V zadnjem pismu sem pozabi) omeniti, da Fort Worth, Texas, deli zahodno in vzhodno Texas državo. V tem kraju se dežela spremeni iz puščave v rodovitno pokrajino. Glavni pridelki v vzhodnem delu Texas je bombaž in olje. Farmer j i so odvisni v veliki večini od pridelovanja bombaža. Letos ga ne bodo veliko pridelali radi velike suše.
V malem mestecu Greenville, ki leži severo-vzhodno od Dallas, me neki star farmer vpraša, če stalno bivam v Greenville. Ko mu povem, da sem prišel iz dr žave Ohio, se je grozno čudi!, ker se mu je nemogoče zdelo, da
bi šel kdo tako daleč od doma.
Ob 9:80 zvečer, ko sem se bližal Campbell, Texas, sem se ustavil pri neki gazolinski postaji in vprašal uslužbenca, če so smem vsesti na stol pred postajo in tam prenočiti. On mi je pa to odsvetoval rekoč, če me bodo videli državni truperji sedeti na stolu, bodo takoj začeli streljati name. Videl sem takoj,, da laže in da se me je hotel na lep način iznebiti. Nisem ga hotel sicer naravnost imenovati lažnjivca, v srcu sem bil pa dobro prepričan o tem.
Podal sem se čez cesto, kjer je neki baptistovski pridigar razlagal svojim vernikom kar na pro-
Na vlaku med Clevelandom in Chicago. — Cenjeno uredništvo! Ker imamo ravno precej časa, smo se Clevelandčanje skupaj zbrali in vam lepe pozdrave poslali. Ker ni nobene mize pri i roki, pišemo kar na "kufrih." Kadar vidite, da so črke posebno krevljaste, pa vedite, da jo je vlak mahnil okrog ovinka. De-legatje in delegatinje so vsi ži-dane volje; družba je imenitna. Vsi smo na pare, samo Miss Alice Kastelic ga nima, zato ji pa jaz druščino delam. Lepe pozdrave — Marjana Kuharje-va.
Lepe pozdrave pošilja vsem Ccllinwoodčanom — Alice Kastelic.
Iskrene pozdrave vsem Cleve-landčanom, posebno pa Magda-lencam št. 162 KSKJ pošiljajo sledeči: Mary Hochevar, Frances Oražem, Julija Brezovar, Helena Mally.
Lepe pozdrave pošilja vsem skupaj Louis Srpan.
George Panchur pozdravlja vse Collinwoodčane in pravi, da se vozi "ritensko," pa če verjamete, al' pa ne.
John Zulich pripomni: če verjamete, al' pa ne, da smo imeli na vlaku eksplozijo; zamašek je vrglo 50 čevljev visoko. Toda sreča v nesreči: vsebina, oziroma tekočina je bila rešena. (Samo da ste domovino rešili, pa je okej. Op. Jakata).
Pozdrave pošiljam vsem Ljubljančanom na Bliss Road, posebno pa članstvu društva sv. Kristine. — John Bradač.
Vlak hitro proti Chicagi drči, jaz pa v prijetni družbi sedim in pošiljam pozdrave vsem prijateljem in znancem, — Anton Skulj.
Nisem mislil, da bi bil za doktorja na vlaku, toda vsak je hotel moja zdravila tako, da je nazadnje meni ostala prazna steklenica. No, kako naj se pa sedaj zdravim? Lepe pozdrave, — Jos. J. Košak.
Jaka, če bi Ti vedel, kakšne "trošte" imam jaz sedaj, bi gotovo iz kože skočil. John žužek, delegat iz Kanade, mi je obljubil, da mi prinese najboljša zdravila, ki jih je mogoče dobiti v Kanadi. Kadar jih bom poku-sil, se Te bom spomnil. (Spomni se me prej, predno boš flašo odprl. Za poznejše "spomine" ne porajtam. Op. Jakata). — Frank Kovačič.
Lepe pozdrave vsem tistim, ki ste ostali doma. — Mary Pu celi.
Skozi okno gledam in sem vi-
dela tako velikega zajca, kot je srnjak, če bi bil Jaka tukaj, bi gotovo kar skozi okno ustrelil nanj. Pozdrave vsem prijateljem in znancem. — Theresa Lekan.
Suša je strašna, posebno pa v naših grlih. Na vlaku se že trava suši. — Frank Stavec.
Rad bi nekaj važnega zapisal, pa se mi preveč roka trese. Skozi okno sem pogledal, pa sem ravno videl, kako je ena srnica čez progo skočila in na vso sapo bežala pred vlakom. Ta je zapisana za Newburčane. — D. Blatnik.
če verjamete, al' pa ne, da me glava boli, ko se skušam izmisliti kako posebno debelo laž, pa se je ne morem. Pozdrav! — Joe Lekan.
Pozdrav vsem Newburčanora od — Anton Globokarja.
Z vlaka na potu proti Chicagi pozdravljam vse Newburča-ne, — Andrej Slak.
Mesta brzijo hitro mimo nas, toda mi smo še vedno v duhu pri vas. — Mary Pavlovčič.
Sedaj je bil pa stavljen, podpiran in sprejet predlog, da se to pismo odda na zračno pošto skozi okno. Ko bo pismo oddano, potem začnemo vsi malcat. Pismo je bilo oddano v Toledo, O. in ko ga boste brali, se bomo mi že dobro imeli na ameriški Vrhniki. Lepe pozdrave!
Marjana Kuharjeva.
61 LETNI NOVOMAšNIK
Med letošnjimi novomašniki dunajskega nadškofijskega semenišča je par posebno zanimivih osebnosti. Tu sta predvem dva bivša učitelja, stara sedaj po 34 let, ki sta se bila udeležila svetovne vojne, služila potem kot učitelja, pred štirimi leti pa šla v semenišče. En novomašnik je 1. 1926 promoviral kot doktor modroslovja, nato pa se posveti) bogoslovju. Najzanimivejši med vsemi pa je upokojeni avsrijski polkovnik Hugo Riehter, ki je sedaj star 61 let. Riehter je v Brusilovi ofezivi, ko je preživel strašno noč v močvirjih, napravil obljubo, da postane duhovnik. Ko je bil 1. 1922. upokojen, se je začel učiti latinščine—v mladosti je dovršil realko—napravil dopolnilni izpit in vstopi! v semenišče.
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
Sodražica, 1. avgusta, že iz prvih poročil o vremenski katastrofi, ki je doletela središče industrije suhe robe Sodražico, se je dalo posneti, da je bila nesreča usodna za vso Sodražico in njene prebivalce. Razdejanje, j ki ga je povzročila vremenska jfurija je strašno. V ozkem, ko-| maj kilometer širokem pasu je i prihrumela nevihta tam izza Blok in prav nad Sodražico in bližnjo okolico, kjer so imeli vaščani svoja lepa polja in skrbno obdelane njive, se je vsulo izpod neba, da je bilo v par minutah uničeno vse: poljski pridelki, pašnki, sadno drevje. Sedaj je vse le še naj otožne j ša jesenska slika. Drevje, kar ga ni iz-ruvalo in polomilo, je okleščeno do zadnjega lista, lubje je raz-cefrano, da se mlajša drevesa nikdar več ne opomorejo, po tleh pa leži polno obtolčenega, nedozorelega sadja, vse, kar ni splavila deroča voda, ki je drla do pol metra globoko izpod okoliških hribov skozi Sodražco. Po cestah leže kupi razmetanih desk, polomljenih plotov, razbite opeke, sena, odlomljenega vejevja in slično. žalostna slika, da jo je težko opisati.
Po pripovedovanju Sodražča-nov, tudi najstarejših, ne pomnijo, da bi jih kdaj prej doletela taka vremenska nesreča. Pač je prihrumela leta 1897. nad vas nevihta, med katero je padala kot oreh debela toča in uničila vse poljske pridelke, vendar pa ni bilo viharja in so-hiše ostale nepoškodovane. Sedaj pa je prihrumela nevihta s tako silo in tako iznenada, da ji niso utekli niti tisti, ki so delali na bližnjih poljih.
Okoli četrte ure popoldne se je nebo nad Blokami potemnilo in so vsi mislili, da se bo nevihta prav tam izdivjala. V kratkih minutah pa je tudi Sodražico objela tema kot pred nočjo. Pričele so padati težke kaplje, od zapada je završalo in med viharjem in tulenjem zračnih vrtincev, ki so se zažrli v Sodražico, je pričela padati toča do debelosti kurjega jajca. Vihar je dvigal deske s tal, jih trgal od slemen in nosil nad hišami kot papirne lističe. Opeka se je vsula i s streh, v hiše je lila ploha, da je bilo v stanovanjih za ped visoko j vode. Toča, ki jo je pošev nosilo nad hiše, je pobila vsa okna, ki so obrnjena proti zapadni strani. Iznenadeni ljudje so i tiščali vrata, ki jih je vihar sunkoma odpiral, mašili okna, skozi katera je padala toča, toda to vse ni nič zaleglo. Skoz razkrite strehe je padala toča na pod-strežja, lilo je kot iz škafa in od | stropov je tekla voda kot izpod kapa. Tisti, ki so delali na polju, so se zatekli pod bližnja dreve-jsa, pa jih je pregnalo treskanje in lomljenje dreves. V mraku in gosti toči, da ni bilo videti dva metra pred seboj, so skušali doseči svoje domove. Debela toča jih je pa potolkla do krvi. Ne-1 kateri imajo podplutbe po vsem životu in otekline po glavi. Mi-kuličevega hlapca, ki je delal na I polju, je do nezavesti oklestila. Polno podplutb je dobil tudi po-; štar iz Loškega potoka, ki ga je nevihta zajela na cesti. Njegovi preplašeni konji so klečali na kolena in tiščali glave med prednje noge. Prav ko je hotel s konji pod Mikuličev kozolec, je zračni vrtinec pograbil novozgrajeni objekt in ga popolnoma razdejal. Bržkone bi poštar ne ušel smrti, če bi ta čas že ve-dril pod kozolcem. Neka deklica je dobila živčni napad, vendar jo je takojšnja zdravniška pomoč ubranila hujših posledic.
Od 150 hiš, ki jih šteje Sodražica, ni ostala prav nobena nepoškodovana. Z vseh streh j pometalo opeko, nekatere tudi popolnoma odkrilo, poškodovalo dimnike in pobilo okna. Samo pri Fajdigi je pobitih 112 oken. Prav hudo je poškodovalo občinsko hišo. Razkrilo je streho in pobilo okna, da je bilo v hiši
na mah ped visoko vode in toče. Kot v drugih hišah, je tudi tu pokvarilo vso pisarniško opremo, premočilo strope, da še danes curlja voda od njih. Spise, ki so bili v zaklenjenih predalih, je premočilo, da je pisava na njih vsa razmazana. Hudo je prizadet tudi gasilski stolp, ki je prislonjen na občinsko hišo, kar ga je ohranilo pred popolnim razdejanjem. Raztrgalo pa mu je pločevinasto streho in iz-ruvalo dve močni leseni steni, obsežni dobrih 10 kvadratnih metrov in ju neslo čez sedem bližnjih hiš ter treščilo ob tla. Močna drevesa je ruvalo s koreninami vred iz tal, druge je prelomilo, vse pa do golega okle-stilo listja in sadežev.
Na poljih ni poznati, kje je rasel krompir, fižol, detelja in drugi pridelki. Kot požgana so obširna polja in njive vse tam proti Globeli pod Blokami. Sem pa tam še stoji pošev kaka fižo-lovka ali visi iz zemlje golo koruzno steblo. O semenski detelji, s katero je bilo zasejanih več njiv in je bila v najlepšem cvetju, ni nobenega sledu več. Prav tako je z vso zelenjavo. Prašičja krma, repa, korenje, pesa in tudi krompir, je vsa uničena. Tudi tisto, kar je ostalo v zemlji, ni niti na pol dozorelo in je potolčeno, da bo segnilo.
Kako orjaški je bil vihar, priča kar iz tal zruvana zemlja, ki jo je razmetavalo naokrog, še danes zjutraj je ležala v kotlinah in kotanjah debela toča.
Preplašena goved je še po nevihti mukala do jutra, ves dan se svinje niso upale iz svinjakov niti do korit.
Po vrtovih so našli polno mrtvih in omamljenih tiče v, največ lastovk, in so nekatere s toploto še spravili k življenju.
In vse to divje razdejanje je bilo izVršeno v pičlih petih minutah.
Takoj nato je za hip posijalo solnce, da je bilo jasno videti vso grozo, potem pa je pričelo pohlevno deževati. Ljudje so se takoj spravili na strehe, da vsaj za silo zakrijejo odprtine. Nekateri so se do polnoči trudili s prekrivanjem streh, potem se je pa zopet vlil dež in ni preneha) do drugega dne opoldne.
župan g. Ivane je takoj obvestil sresko poglavarstvo v Kočevju, da bi se ocenila škoda. Le-to pa je javilo, da nima strokovnih cenilcev in se je obrnilo na bansko upravo, želeti bi bilo, da uradna komisija hitro preceni škodo in se priskoči na pomoč najbednejšim, ki so ob ves pridelek in jim sedaj grozi beda.
Po približni cenitvi je na poljih do 2 milijona dinarjev škode, koliko škode je pa na poslopjih, pa cenitev še ni mogoča.
Kjer je voda uhajala tudi v stanovanja skozi podstrešja, bo treba razkopati strope in izmenjati razmočeno trsje.
Danes je večina hiš že na novo prekritih. Pridno pospravljajo izruvano in polomljeno drevje, čistijo ceste in skladajo razmetan les. Pred hišami suše razmočeno opravo, posteljnino in perilo. Z žuljavimi rokami hite, da vsaj v Sodražici izbrišejo sledove besnečega elementa.
Sodražčane je nesreča doletela še toliko hujše, ker so se letos vsi veselili dobre letine. Sadno drevje, ki lani ni skoro nič obrodilo, se je letos šibilo pod težo sadov. Poln je bil fižol, koruza lepa, da že dolgo ne tako. Detelja je najlepše cvetela, prav tako so dobro kazali tudi ostali poljski pridelki.
Veselili so se Sodražčani dela svojih pridnih rok, pa jim je bilo vse v kratkem času uničeno. Naj jim oblasti pomagajo, da jih kolikor mogoče podpro v tej veliki nesreči.	"Jutro."
Ce verjamete,
al' pa ne...
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Kadar smo nameravali napraviti kakšno podoknico, smo si vedno uštimavali grla, da nismo delali škandala pod oknom z razdrapanimi grli. Pa ne rabimo vsi enakih zdravil za grlo, da lepo poje. Nekateri si ga mažejo s žganjem, drugi z vinom, tretji tri dni prej jedo kuhan hren, zopet drugi pijejo sveža jajca. Gvišno in resnica je, da nekaterim ne pomaga nobena žavba in ne spravijo iz sebe drugačnega glasu kot takega, ki je podoben žaganju zelo skrhane žagei. Kar se mene tiče, sem prepričan, da najbolj pomagajo sveža jajca, do tega prepričanj me je spravil prijatelj zdravnik, katerega sem vprašal nekoč, kaj naj snem, da bo dalo moje grlo štimo, kot jo ima zvon pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Pa je rekel dohtar: "Najboljši pripomoček za lep in čist glas so sveža jajca. To je fakt in resnica. Samo pomisli na kokoš! Kakor hi-jtro kokoš znese jajce, začne koj ' peti."
A
Dva prijatelja, ki sta ga rada žehtala, sta se zmenila, da bosta nehala piti. Ker sta pa vedela, da za prehlad in druge podobne bolezni, ni boljšega zdravila kot je žganje, sta sklenila, da si kupita steklenico finega žganja, toda piti ga sme samo tisti, ki je v resnici bolan. Tisti, ki je že kedaj okusil žgano pijačo, bo vedel, da je ni hujše pokore, kot imeti v omari steklenico dobrega žganja, pa da ga ne sme pokusiti. Tudi v vicah ne bo hujše trpljenje, kot je pa tako premagovanje. Tako je bilo tudi s tema dvema, prijateljema. Nekaj časa je že šlo, čez dober teden se 'pe eden ni mogel več premagati, pa zjutraj obleži v postelji in jamra, kako strašno ga zavija in črviči po želodcu in da druge pomoči ni, kot da mora odpreti tisto steklenico žganja. Drugi prijatelj mu pa žalostno odvrne:
"Je že prepozno, ljubi Gregor, prepozno si zbolel, jaz sem bil bolan že včeraj."
A
V Jugoslavijo je prišel Američan, ki se je zelo zanimal za slovensko zgodovino in njene velike može, pesnike in pisatelje in druge učenjake. Hodil je po vseh in spraševal, če je bil v vasi rojen kak slaven mož, kakšna so bila njegova dela in tako dalje. Pa ga pot nanese v Polhov gradeč in vpraša neko dekle, ki je ravno stalo na pragu domače hiše: "Vi, slišite, ali je bil v tej vasi rojen kak velik človek?"
Dekle mu pa hitro odgovori: "Pri nas pridejo sami mali otroci na svet, pa šele potem zrastejo."
A
Zadnjič enkrat sem sklenil, da se dam kontrofirat, da zapustim vsaj kak spomin za seboj, kadar me pon^so na Cal-varijo. Stopim k Janezu Bu-kovniku, ki dela tako lepe slike in sem si mislil, da bo on gotovo napravil z mojega sihta fotografijo, ki bo vsaj za pokazat.
Bukovnik me pobara: "Kaj bi pa rad, veliko ali malo sliko?"
Jaz si mislim: "Kaj bom ^ velikimi slikami, ki tudi mogoče več koštajo," pa mu odgovorim: "Bolj malo sliko mi ■naredi, John."
"Potem pa prosim, da zapreš usta," reče John vljudno.
A
Miha: "Zakaj pa gos stoji na eni nogi?"
Nace: "Ne vem."
Miha: "Zato, ker če bi jo dvignila, bi padla na tla."

A. M.
(1:30: 7 :I5 : 8:15: 9:00: 9:30: 10:00: 10:15:
10:30: 10:45: 11 :00: 11 :30: I\ M. 12:40: 1 :00:
1 :30: 1 :45: 2:15: 2:30: 3:00: 3:15: 3:80: 4:00: 4:30: 4 :45: 5:15: 5:30: 6:15:
•6:25: 6:30:
6	:45 : 6:59:
7	:00 : 7:30: 8:00: 8:30: 9:30:
10:00:
3 0:15: 10:30:
10:35: 10:45: 11:00 :
11:30: A. M.
12:15:
1:00:
Za sredo, 20. avgusta
WTAM
Sign on Station WTAM.
Spans Baker—Charles W. Hamp.
Morning Melodies (NBC).
National Home Hour (NBC).
Patty Jean's Chat.
Blue Streaks (NBC).
Radio Household Institute Program
(NBC).
Don Douglas, pianist. Charles W. Reed, baritone. Jolly Four. Morning Madrigale.
Fat and Alice.
Merle Jacobs, Golden Pheasant Orchestra.
Noonday Melodies. Playlet.
Gene Carr. baritone. Evening Stars (NBC). Dancing Melodies (NBC). Marthin Provensen, basso. Sky Sketches (NBC). Lady Next Door (NBC). Tea Timers (NBC). The Gondoliers. Meditation. ■
Organ Processional Hour. Senorita Rosano (Resume of Station Programs). Baseball Scores. Twilight Voices (NBC). The Vivanos. Bulova Time (NBC). East of Cairo (NBC). Mobiloil Concert. Widlar Welcomer. Midsummer Revels. Coco Cola Program (NBC). iVncent Lopez and his Orchestra (NBC).
Uncle Abe and David (NBC). Bulova Time—WTAM Bulletin Board.
Collegiate Trio. WTAM Players.
Austin Wylie's Chippewa Lake- Park
Orchestra.
Midnight Melodies.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Sign-off Station WTAM.
A. M. 6:30: 7 :30: 7 :59 : 8:00: 8:30: 8:45: 9:00: 9:15: 9:30: 10:00:
10:15: 10:22: 10:45:
11 :00: 12:00: 1'. M. 12:30: 1:00: i :30:
1:55 : 2:20: 2:30: 3:30: 3:45: 4:15: 4:40:
4	:45:
5	:45: 6:00: 6:01: 6:13: 6:15: 6:40: 6:45: 6:58: 7 :14 : 7:15': 7:30: 8:00: 8:01 : 8:30: 9:00:
10:00: 10 :01 :
10	:15 : 10:16: 11:00:
11	:01 : 11 :30 : 12:00:
WHK
Radio Reveille. Morning Devotions. Gruen Guild Watch Time. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. What's Happening. Sharps and Flats. Banjo Boys. Julia Hayes.
Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS).
Dr. Florence E. V. Blodgett. The Boy and Girl Friend Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS). Ethel and Harry
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Harry Tucker's Orchestra (CBS). Syncopated Silhouettes (CBS). Columbia Little Symphony and Soloist (CBS).
Health Talk—Dr. Winfrey. Columba Ensemble (CBS). Tea Time Topics. Musical Album (CBS). Meditation. Uncle Gordon. World Book Man. Messenger Boys.
Peter Arno's Whoops Sisters (CBS). F. B. Strawn & Co.'s Elgin Time. Review Current Events. Schedule for the Evening. Willowick Country Club Orchestra. Raybestos Sport Flashes. Willowick Country Club Orchestra. Rahal's Cherry Pickers. Quality Time.
Manhattan Moods 4CBS). ,jj,j Forty Fathom Trawlers (CBS). Raybestos Radiogram. Pocahontas Blue Flash Indians. La Palina Smoker (CBS). Philco Symphony Concert (CBS). Gruen Guild Time. Dancing by the Sea (CBS). Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Orchestra—Soloist). Rubberneck Man. Bert Lown's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS).
Wille's Lake Shore Garden Orchestra.
WJAY
A.	M.	
7	.00:	Morning Melodies.
. 7	30:	Elaine and Sis.
8	00:	Wurlitzer's Program.
8	30:	Dance Music.
9	00:	Elgin Time—-Heeza Knutt.
9	45:	Germ Brothers.
10	00 :	Ruth and Blair—Student Prince
		Weather Forecast.
11	15:	Starr Piano Program.
11	30:	Organ from Wurlitssers.
12	:00:	Elgin Time; Student Princc Weather
		Forecast.
P.	M.	
12	•01:	Maxine and Alyce.
12	.15:	John Beljon.
12	30:	Troy Singer's Orchestra.
1	:80t	Georgene Gordon.
1	■A 5:	Studio Program.
2	:00:	C. Kettleman.
2	:15 :	Bradley and Sumpter.
2	:30 :	Ed. White.
2	:45:	Ruth Richey.
3	:00:	Brady Lake Park.
4	:00:	Kathleen Sullivan.
4	:15:	Emily Wheiand.
4	:30:	Edna and Jean.
4	:46:	Palermos Trio.
5	:00:	Joe. Fred and Dave.
6	:00 j	Elgin Time; Student Prince Weather
		Forecast.
C.	:ir,:	Starr Piano Program.
6	:30:	Dick, Kenny and Jimmy.
7	:00:	Merchants and Consumers.
' :23:
Elgin Time—Signoff.
-O-
■mmmmmmmmmm,
OVČAR MARKO
Janez Jalen
Konvencija državne de lavske zveze v teku
Columbus, Ohio, 18. avgusta. Tu se je otvorila konvencija državne delavske zveze, ki šteje nad 10.000 članov. Nad 400 delegatov je navzočih. Poleg rednih konvenčnih poslov, se bo konvencija pečala tudi s politiko in odobrila več kandidatov za javne urade. Danes je govoril na zborovanju governor Cooper, dočim bo na vrsti jutri kandidat za zveznega senatorja Robert Bulkley.
Največji pevski zbor na svetu bo nastopil
Washington, 18. avgusta. Največji pevski zbor sveta bo nastopil v letu 1932, ko se bo praznovala dvestoletnica rojstva prvega ameriškega predsednika George Washingtona. Odbor namerava zvezati vse radio postaje v Ameriki in pozvati ves ameriški narod, ki šteje 122.000.000 ljudi, da skupno zapoje ameriško himno "America."
Za Rozalko so se zaprle Pod-lipnikove duri, Marko je obstal pred njimi. V hišo ni smel, ker je bil Cena doma, domov ni mogel, ker ga je preveč skrbelo, kaj bo s Podlipnico. Kakor da je tudi njegova mama, ne samo Ančkina. Obšel je hišo in se stisnil pod kamrno okno, da prisluhne in dožene, kako je.
Zunaj je bilo vse tiho, kakor bi bili še glasovi zamrznili, hiša pa je bila polna nemira.
Po hoji je Marko razločil, da sta šli Ančka in Rozalka na zgornji vrh po rože, da jih kuhata v kuhinji, da bosta naredili bolnici vroč obhladek: "Da bi le pomagalo," je želel Marko.
Tisti trenutek so se Markove misli odtrgale za nekaj časa od Podlipnikove hiše. Slišal je v Pečeh zatuliti volka. Tako otožno obupen glas se je pri-zibal skozi zmrzlo tišino do Markovih ušes, kakor bi se bila oglasila lakota sama. Prvemu volku se je odzval drugi in potem še tretji. Marko je vedel: "Aha! V jato se zbirajo in bodo naredili škodo. Meni je ne bodo. Volkun je za pečjo, hlev pa je tudi dobro zaprt in zavarovan:"
Nadaljnje tuljenje volkov je preslišal.. Vse njegove misli so bile v kamri pri bolnici, ki je začela bolestno stokati.
Podlipnik jo je tolažil: "An-ca! Potrpi! Ko se toliko zdani, da se umaknejo volčje nazaj Za-vrh, sedem na žrebca in bom pripeljal iz Tržiča padarja kakor na vetru, ne na saneh, in če vsi konji padejo Anca zdrži do jutra."	,
"Kakor je božja volja."
Ppdlipnica ni govorila glasno. In Marko je moral pritisniti uho prav do okna, da je razumel nadaljnji pogovor.
"Anca! Ančka! Ti ne smeš umreti."
Podlipnica je zastokala od nove bolečine, potem je spet spregovorila, pa tako mirno, kakor bi se njena smrt nje same sploh ne tikala ne.
"Morda je božja volja, da umrjem, ko ti ne morem več dati otrok. Se pa drugič oženiš —
_>>
"Anca! Kaj govoriš," je vzkipel Podlipnik.
še Marko pod oknom je po glasu spoznal, koliko ljubezni je položil Podlipnik v ime svoje žene, v eno samo besedo: Anca. Mož je pobožal ženo in ji popravil lase pod ruto. Zavedel se je, da, če se stokrat poroči, ne bo imel nikoli nobene ženske več rad, če umrje Anca. Mora, mora jo rešiti! Samo kako?
V kamri je bilo dolgo vse tiho.
~ Nato se je oglasil Podlipnik: "Anca, pojdem po padarja. Ti ne smeš umreti."
Zavoljo teh besedi je Marko pozabil, da je na Podlipnika hud.
Anca pa je pregovarjala Cena, naj nikar ne hodi v Tržič. Od nje, ko morebiti ne bosta več dolgo skupaj in da bo še zjutraj dovolj zgodaj. Pregovorila ga je, da ni šel sedlat žrebca.
Bolnica je spet spregovorila, proseče kakor otrok, ki se boji s svojo prošnjo vznejevoljiti mater:
"Cena! Saj imaš prav. Res ne kaže, da bi se Marko priženil k nam. Pa, saj boš sam sprevidel." Obmolknila je in se zazrla v strop. Potem je s solznimi očmi dolgo gledala moža, nakar se je odtrgalo iz trepetajočih ust, kar je pravzaprav hotela prositi: "Cena! Pusti, naj gre Ančka k Primožu, pusti, naj se vzameta. Saj veš, kako bo nerodno Ančki, če dobi mačeho."
"Aaanca!" Podlipnikov glas je zamrl na blazini bolne žene.
Tedaj se je Marku posvetilo: "Moj Bog! Podlipnica me ima tako rada, jaz pa stojim tu in premišljujem!
Ne, Podlipnik ne sme z doma. Jaz pojdem! če me volkovi strgajo, naj me pa."
Stekel je domov, da je sneg pod coklami kar žvižgal.
Manica za pečjo je že spala, pa se je prebudila, ko je Marko obuval škornjice. Ni je mogel preprostii, da bi ostala sama brez Volkuna doma; moral jo je vzeti s sabo k Podlipniku, dasi bi bil rad kar na skrivnem odjezdil.
Potrkal je pri Podlipniku, izročil Manico Rozalki in odšel v konjak sedlat žrebca. Seveda, Manica ga je izdala. Ko je vrgel sedlo na žrebca, se je oglasil za njim Podlipnik: "Marko! Vzemi moje sedlo, ima bolj močna jermena. Ker, če se ti o nepravem času jermena odtrgajo, ne boš več zajezdaril. Razumeš!"
"Razumem." Vrgel je staro, oguljeno sedlo na tla in vzel iz Podlipnikovih rok skoraj novo, gospodarjevo sedlo.
"In do Poljč te z Jožem s kobilami spremiva, da zvodiva nazaj grede za sabo vsaj tiste volkove, ki tulijo v Pečeh, da ne bodo tebe gonili. Boš že še na druge naletel."
Marko je videl, da Joža že komata kobilo.
Kakor bi si nikoli ne bila prišla navskriž, sta se pogovarjala Cena in Marko:
"Ali znaš streljati?" je vprašal Podlipnik. "Znam."
"Ti bom dal svojo pištolo, na dve cevi. Strela se volkovi boje."
"Imam tudi robevnico s sabo." "Če ti bodo volkovi tako blizu prišli, da jih boš z robevnico odganjal, potem —. No, če ne boš mogel naprej, skliči v kakšni vasi, morda te kdo pospremi; ali pa počakaj do jutra." "Ali se za žrebca bojite?" "Misliš?" Otožuo je pogledal Podlipnik Marka, kateremu je bilo že žal, da je Cena nekako užalil. Podlipnik je tudi bral na njegovem ozrazu, da fant ni nič hudega mislil, zato je samo •še naročil: "če prideš v Tržič, se oglasi na Pošti. Vencelj bo najbrže še pil. Povej mu, da se mudi. Bodo že poklicali Miha. Naroči mu, da nocoj ni škoda ne denarja ne živine."
V konjak je prinesla Ančka, vsa objokana je bila, polno skledo v vinu namočenega kruha, kakor ji je ata naročil. Za žrebca.
Joža in Cena sta vpregla kobili, Ančka se je pa pomudila v konjaku, da odnese prazno skledo v kuhinjo.
"Tak, ti greš, Marko?" "Grem."
"In če te volkovi?" "Nič se ne boj." Potem sta molčala. Marko je krmil žrebca s kruhom in vinom kar iz sklede, Ančka je čakala na prazno skledo.
Podlipnik in Joža sta imela že zapreženo, ko je Marko pripeljal žrebca na dvor. še pre-meknil se ni konj, ko se je Marko pognal v sedlo, nikar, da bi nagajal, kakor bi vedel, kako se mudi.
Marko je nateknil rokavice, prosil Ančko, naj mu poda robevnico, Podlipnik pa mu je dejal v torbo na desni prednji strani sedla nabito pištolo. Marko je zasukal žrebca in odjezdil skozi leso. Za njim so zapeli zvonci in zaškripale sani.
Vsi so bili zamišljeni, vsi so molčali. Volkun pa je pred križem na koncu vasi veselo zalajal, se nagajivo pognal žrebcu v gobec, ki je šavnil po njem kakor za volkom, pa ne zares. Kakor bi se bil pes razveselil, da gre že vendar enkrat s konji in Markom na cesto, za kamor ga je vozil Primož kot majhno, zavaljeno kuže izza Trsta nekje in ga ni pripeljal sam, drugi so ga, otrokom za spomin na očeta, ki se je bil povozil.
Noč je bila svetla. Kakor pajkove mreže so bile sence golih dreves. Hrasti pa, še vedno v listju, so stali na snegu kakor strahovi.
Nihče, ne Cena ne Joža ne Marko ni vedel, ali še tulijo vol-
kovi v Pečeh in kje so. Glušili so jih zvonci, in preveč je škripala trdo zamrzla pot pod kopiti in sanmi. Ustaviti bi morali konje in prisluhniti; pa preveč se je nudilo. Le Volkun se je nekajkrat pognal proti Rebri, kakor bi ga mikalo na ravs in pretep.
Podlipnik je v Bab jem potoku okoli oreha obrnil, voščil obenem z Jožem Marku srečno pot in se vrnil. Pred Krnicami je ustavil sani, poslušal in gledal. Vse je bilo tiho. Ob plotu med poljem in Rebrijo pa mu je Joža pokazal štiri, pet temnih senc, ki so se premikale. Podlipnik jih je bil vesel. Prepričan je bil, da mu je uspelo zvabiti volkove, ki so se priklatili v Peči, z Markove sledi.
Ko j nato ga je zaskrbelo, kaj je z Anco, in zaskrbelo, ali je Marko že prišel skozi Presko, kjer je že sam večkrat videl švigniti volka čez cesto iz gozda v gozd.
Pot v Tržič je Marko dobro poznal; jo je že večkrat prehodil. V lahnem diru in kar po bližnicah, je prijezdil za Begunje. Preudarjal je samo to, kako prijezdi čim najbolj hitro v Tržič.
Ukazal je Volkunu naprej, pripravil in napel pištolo, poprijel z levo, v kateri je držal vajeti, še robevnico, da jo bo imel hitro pri rokah, če bo treba, pognal v korak žrebca po klancu navzgor in želel samo še to, da, če se že mora srečati v Preski z volkovi, naj bi se ne na klancu, ampak šele zgoraj na cesti.
Prijezdil je na, vrh klanca, na cesto, in koj pognal v skok. Že je mislil, da ne bo videl volkov, ko je na ovinku Volkun zaostal, nagrebnil hrbet in za-renčal. Žrebec je postrigel z ušesi in jezno zaprhal. Marko je ugledal, da tečeta po zapadnih sečah nad njim dva volkova. Zaskrbelo ga je, če jih ni več: "Ne, samo dva sta." Pustil ju je, da sta se približala in šele nato ustrelil s pištolo proti njima. Volkova sta zbežala. Marko je pa z žrebcem kar padel v Slatino, kjer je žrebca zaustavil in jezdil skozi vas v korak, potem*je spet pognal \ lahen dir, da ne upeha konja pred Vetrnim, da poleti kakor na ptiču, če bo treba, preko samotnih gmajn mimo Hudega grabna in skozi gošče pred Bistrico. Da se bosta volkova, ki ju je odgnal s strelom, vrnila na njegovo sled, je prav dobro vedel in je želel samo to, da bi se z ogibanjem vasi toliko zamudila, da bi ga vsaj do Hudega grabna ne dohitela.
Noben pes se ni nikjer oglasil. Marko je vedel da so vsi pozaprti po hlevih in ovčjakih zaradi volkov.
S pištolo v roki je zavil okrog najbolj ostrega ovinka na vsej poti pred znamenjem na Vetrnem. Kar začudil se je, da ni ugledal nobenega volka. Čudno! Kakor bi bili volkovi psi. ki stražijo samotna znamenja na gmajnah.
Spravil je pištolo in pognal v skok: "Sedaj jim uteeem, mr-ham."
Žrebca je grelo vino, da je kljub napeti poti kar plaval.
Pred goščo je Volkun hotel zaostati. S tem je samo opo^ zoril Marka, da mu volkovi slede. In Marko je postal opre
DNEVNE VESTI
Ali so jetniki zažgali državne zapore?
Columbus, Ohio, 18. avgusta. Državni preiskovalci imajo že dovolj dokazov na rokah, da lahko primejo osebe, ki so na pretekli velikonočni ponde-ljek zažgale tukaj šne državne zapore, kar je povzročilo smrt 322 jetnikov. Najmanj 6 jetnikov je prizadetih, mogoče 10. Dva izmed zarotnikov sta našla smrt v plamenih. Vsi, od prvega do zadnjega zarotnika, bodo postavljeni pred sodnijo in jih čaka električni stol. Preiskovalna komisija ima sedaj na rokah vse dokaze, razven da še ni mogla dognati imena onega kaznenca, ki je prižgal že-plenko in začel ogenj. Štirje jetniki so doslej že priznali, da so bili udeležni pri zaroti.
Policist ustrelil svojo ženo in sebe
Pittsburgh, 18. avgusta. Policist Michael Korvath, ki se je vrnil okoli polnoči domov iz službe, se je pri jedi začel prepirati s svojo ženo. Kmalu potem je potegnil revolver in ustrelil ženo, nakar si je sam sebi storil konec.
Anti-saloonska liga proti Bulkleyu
East Liverpool, Ohio, 18. avgusta. Anti-saloonska liga naznanja, da bo v letošnji kampanji podpirala za senatorja republikanca Roscoe McCulloch napram demokratu Robert Bulkley. McCulloch se je izjavil v prid prohibicije, dočim je Bulkley velik nasprotnik slednje.
Študenti zasramujejo papeževega poslanca
Belgrad, 18. avgusta. Velika skupina študentov je javno za-sramovala papeževega nuncija v Jugoslaviji, monsignorja Pe-legrinetti, ko je včeraj korakal v eyharistični procesiji v Zagrebu. ■ n
Hooverjeva domačija je naprodaj
Newberg, Ore., 18. avgusta. Hiša, v kateri je preživel predsednik Hoover svoja mladinska eta, je naprodaj. Hoover je v dotični hiši preživel več let s svojim stricem dr. Minthornom.
Naznanilo
Dr. Carniola Hive št. 493, The Maccabees, naznanja članicam, da je umrla sestra Justina Zevnik, 1408 E. 45th St. Prosim, zberite se nocoj na domu, da opravimo društveno dolžnost. — Frances žugel, tajnica.
Mleko se je podražilo
toda kljub temu ga dobite pri nas na 6303 Glass Ave., še vedno po stari ceni, in sicer 10 centov kvort. Se priporočamo. Frank Leskovic, 6303 Glass Ave.	(196)
Perilo
se sprejema na dom. čisto delo. 1011 E. 76th St.	(194)
ženska
priletna, išče delo. Sposobna je opravljati vsa hišna dela. Vprašajte na 6704 Schafer Ave.
(197)
Išče se
soba s kuhinjo, soba sama za se-oe. Pri mirni družini. Kdor ima kaj se prosi, da pusti naslov v uradu tega lista.	(195)
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsa-ri dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
zen.
Volkun naprej!" je rezko ukazal Marko, da je imel pot pred sabo varno, in je namer-jal volkove za sabo, kadar se mu približajo, zaustaviti z dru gim strelom.
Žrebec, ki ga je Marko že večkrat moral pognati, je sam od sebe raztegnil skok in dre vel, kakor bi se bil splašil: "Volkove čuti," je pomislil Mar ko, nategnil vajeti, da bi se mu konj ne spoteknil, napel pištolo in pripravil spet v levo k va-jetom robevnico. Ni se dostikrat ozrl nazaj, da je zagleda volkove: "Več jih je nego dva.' Na to pa, da ga bodo morda raztrgali, niti pomislil ni.
Mestna igrališča
V Brookside stadionu priredijo v četrtek, 21. avgusta, otroci iz vseh mestnih igrališč izvanredno predstavo, tako da starši lahko vidijo, kaj delajo otroci tekom dneva in počitnic na mestnih igrališčih. Ob 7. uri zvečer nastopi godba, potem se bodo pripovedovale pravljice, male igre se uprizorijo. Ti soče otrok nastopi iz vseh mestnih igrališč Clevelanda.
MALI OGLASI
Dvoje stanovanj
se da v najem, vsako po 5 sob Eno za $20, drugo za $30 na mesec. Jako lepa stanovanja. Po-zve se na 1051 Addison Rd., Tel. EDdy 4456-R.	(195)
Hiše naprodaj
Naprodaj sta dve hiši, moderne, z lepim vrtom, dvojna garaža, ena hiša na 18402 Ed-gerton Ave., blizu La Salle gle dališča, druga na 714 E. 232nd St. Tu je kokošnica, dvojna garaža, kopališče. Hiše se prodajo $2000 ceneje kot so veljale. Vprašajte na 714 E 232nd St. Nekaj malega plačate takoj, drugo kot rent. Tel. Kenmore 0339-W	(199)
Išče se
prodajalec. Za podroben na slov vprašajte v uradu tega lista.	(196)
Naprodaj je
Chrysler avtomobil, kot nov Jako poceni. Telefon Endicott 2315	(196)
Hiša naprodaj
ima 10 sob, prav poceni, blizu tovarne. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(195)
Naznanilo občinstvu
Naznanjam, da sem otvoril prostor za
ključavničarstvo
in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam.
Fr. čepirlo,
1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave.	(Tue.X)
Zamenja se farma
za mlekarijo v mestu. Kdor hoče kupčijo, naj se oglasi na 1052 E. 72nd St.
(Aug. 15. 16. 19.)
Dve sobi
čedno opremljeni se oddasti dvema fantoma ali dekletoma. Vprašajte na 15016 Saranac Rd.
(197)
Peč naprodaj
Skoro nova peč je. naprodaj. Radi odhoda iz mesta se proda zelo poceni. Vprašajte na 17213 Waterloo Rd.	(195)
V najem.
se da stanovanje,, obstoječe iz pet sob, na 1238 E. 71st St. Spodaj. Podstrešje na razpolago. Kopališče, velika klet in pralnica. Tudi garažo se lahko dobi. Vprašajte na 6211 Carl Ave.	(194)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjam vsem, prijateljem, sorodnikom in znancem, da je za vedno zatisnil svoje "trudne oči naš oče in brat
FRANK PRAZNIK
Rojen je bil 7. oktobra, 1853 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Pokopan je bil 23. julija, 1930 na Calvary pokopališču.
Iz; srca se zahvalim vsem, ki so prišli ranjkega pokropit in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala Henry Kranz za darovani venec ter lepa hvala vsem, ki sc» darovali za sv. maše: Družina Bajt, Carry Ave., Franccs Leskovec, Grove-wood Ave., Mary Zakrajšek, E. 64th St., Joe Somrak, E. 61st St., Anton Zakrajšek, Addison Rd.
Najlepša hvala vsem, ki so nosili krsto ranjkega: Henry Kranz, Joe Komin, Valentin Mole,. John Smrke, Andy Zalaz-nik in Pred J. Makovec.
Lepa hvala čast. g. Rev. Andreyu za cerkvene obrede ter za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za lepo oskrbo pogreba.
Dragi oče, Ti pa počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja.—Žalujoči ostali:
Frank Praznik, sin z družino.
Ivan Praznik, sin v Ljubljani, Jugoslavija.
Štefan Praznik, brat v Minnesoti.
Cleveland, O., *18. avgusta, 1930.
j
I i
Travel via Lake Erie
to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points
1ET THE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing „ night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos carried.
Cleveland-Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Fare, $5-00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up.
Cleveland—Port Stanley, Canadian Division Steamer leaves Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a. m. Returning,
_ __leaves there 4:30 p. m., arriving Cleveland
9:30 p. m. June 20th to September 6eh.
Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Rate $4.50 and up
Write for free folder and Auto Map. Asi for details on C & B Lint Triangli, Circle and All Expense Tours, also 1930 Cruise de Luxe to Chicago via Sault Ste, Marie,

g 1
I
THE CLEVELAND AND BUFFALO
TRANSIT COMPANY E. 9th Street Pier	Cleveland, O.

HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
Uvod.
Na Žmudži je živel mogočni rod Bilevičev, ki je izviral od Mendoga, bil zelo razširjen in po vsem Rosienskem nad vse spoštovan. Do visokih služb se Bileviči niso nikdar pospeli, ukvarjajoč se večinoma z domačimi opravili, a na polju Marsa so si pridobili nedvomljivo velikih zaslug, za katere so včasih dobivali obilne nagrade. Njih rojstno gnezdo, ki obstoja še dandanes, se je zvalo tudi Bileviči, a vrh tega so imeli še mnogo drugih posestev v rosienski okolici in dalje proti Krakinovu, ob Lavdi, Šoji, Nieveži—še celo za Ponievežem. Pozneje so razpadli na nekoliko domov, katerih člani so se poizgubili izpred oči. Shajali so se vsi le takrat ko se je. vršil na Rosienskem na ravnini, zvani Stana, popis splošne vojske žmudske. Tu pa tam so se srečavali tudi pod prapori litevske vojske in na zborovanjih, a ker so bili premožni, vplivni, so morali računati z njimi celo Radzivili, najmogočnejši rod na Litvi in Žmudži.
Za vlade Jana Kazimirja je bil starešina vseh Bilevičev He-raklej Bilevič, polkovnik lahkega znaka, upiški komornik. Ta ni prebival v rojstnem gnezdu, kjer je v onih časih gospodaril Tomaž, rosienski mečnik. He-rakleju pa so pripadale Vodok-te, Lubič in Mitruni, ležeči blizu Lavde, obkrožene kakor z morjem s posestvi manjše šlah-te.
Razen Bilevičev je bilo le. nekoliko večjih domov v okolici, kakor Solohubi, Montvili; Shi-lingi, Korizni, Sičinski (dasi ni manjkalo'imen manjšega plemstva) ; sicer pa je bilo vse porečje Lavde gosto posejano s tako zvanimi "okolicami," ali kakor so navadno govorili, z "za-ščankami," kjer je prebivala \ žmudski zgodovini proslavljena lavdanska šlahta.
V drugih krajih dežele so rodovi dobivali imena od naselbin, ali pa naselbine od rodov, kar se je dogajalo na Podlesju; tu vzdolž lavdanskega porečja pa je bilo drugače. Tako so stanovali v Morezih Stakjani, katere je takrat naselil Batori za junaštvo, katero so izkazali pod Pskovom. V Volmontovičih so prebivali na dobri zemlji Bu-trimi, največji po rasti ob vsej Lavdi; znani po svoji molčečnosti in težki roki, so se ob času sejmov (zborovanj), napadov ali vojen pomikali molče kakor zid. Zemljo v Drožejkanih in Mozgih so obdelovali mnogoštevilni Domaševiči, znameniti lovci; ti so zahajali v puščavo Zielonko tja do Vilkomieža na medvede. Gaštovtje so sedeli v Pacunelih; njihova dekleta so slovela po lepoti tako, da so naposled imenovali vsako lepo dekle v okolici Krakinova, Ponie-veža in Upite Pacunelko. Solohubi so bili bogati na konjih in izbornem govedu, izrejenem po gozdnih pašnikih. Goščevi-či pa so v goščunskih gozdih kuhali smolo, radi česar so jih imenovali črne ali okajene Go-ščeviče.
Bilo pa je še več naselbin in rodov. Dokaj njihovih imen obstoja še danes, a po večini naselbine ne leže več tam, kjer so ležale, a tudi prebivalci njihovi imajo druga imena. Prišle so vojne, nesreče, požarji, a novih stavb niso stavili vedno na starih pogoriščih, skratka izpremenilo se je mnogo. A o svojem času je cvetela še stara Lavda v prvotnem stanju in lavdanska šlahta je dosegla najboljši glas, ko si je pred nekaterimi leti pridobila veliko sla-
vo pri Lojovu pod poveljnikom Janušem Ritdzvilom v boju proti puntarskem kozaštvu.
Vsi Lavdanci so služili z praporu starega Herakleja Bilevi-ča. Bogatejši, kot tovariši, so imeli po dva, ubožnejši po enega konja, najubožnejši so služili v spremstvu. Splošno je bila šlahta bojevita in je ljubila vojno nad vse. Zato pa so bili manj izurjeni v stvareh, ki so se navadno obravnavale na zborovanjih. Vedeli so, da je kralj v Varšavi, Radvizil in gospod Hlebovič, starosta, na Žmudži, a gospod Bijevič v Vodoktah ob Lavdi. To jim je zadostovalo in glasovali so tako, kakor jih je naučil gospod Bilevič, v trdnem prepričanju, da on hoče to, kar gospod Hlebovič, ta pa soglaša z Radzivilom. Ta pa je desna roka kraljeva na Litvi in Žmudži, kralj pa je soprog Poljske, oče vse šlahte.
Sicer pa je bil gospod Bilevič bolj prijatelj nego klijent mogočnih oligarhov v Biržah—in sicer zelo spoštovan, saj je imel na vsak poziv na tisoče glasov in na tisoče sabelj lavdanskih, a sabelj v rokah Stakjanov, Butrimov, Domaševičev ali Ga-štovtov ni še nihče na svetu preziral v tem času. Šele pozneje se je vse izpremenilo, zlasti takrat, ko je premeni) gospod Heraklej Bilevič.
Umrl je ta oče in dobrotnik lavdanske šlahte leta 1654. Takrat se je razvnela vzdolž vse vzhodne poljske meje strašna vojna. Gospod Bilevič se je ni več udeležil, ker mu nista dopuščala starost in gluhota, a šli so Lavdanci. Toda v onem hipu, ko je dospela vest, da je bil Radzivil pobit pri Šklovu in da je skoraj popolnoma izginil lavdanski prapor pri napadu na najemniško francosko pehoto, je starega polkovnika zadela kap in umrl je.
To novico mu je prinesel neki gospod Mihael Volodijovski, mlad, a zelo slaven vojak, ki je zastopal gospoda Herakleja in pod poveljem Radzivilovim vodil lavdanski polk. Ostanki sc prišli domov utrujeni, pohabljeni, lačni in so se pred vso vojsko pritoževali radi velikega hetmana, ker se je, zaupajoč v grozo svojega imena, pijan zmage, vrgel s peščico ljudi na desetkrat številnejšo moč in s tem pogubil vojsko, ves kraj.
Vendar med splošnimi pritožbami se ni dvignil niti en glas proti mlademu polkovniku, gospodu Jurija Volodijovskemu. Nasprotno, oni, ki so ušli pogro-mu, so ga povzdigovali v nebesa ter pripovedovali čuda o njegovi vojni izkušenosti in o njegovi hrabrosti. In to je bila edina tolažba za lavdanske ostanke, da so se spominjali činov, ki so jih izvršili pod poveljem gospoda Volodijovsket-ga: kako so se pri napadu prebili skozi prve vrste vojakov, kakor skozi dim; kako so potem naleteli na francoske najemnike in razbili s sabljami ves sprednji polk, pri čemer je gospod Volodijovski pobil z lastno roko polkovnika tega polka; kako so jih naposled obkolili in vzeli med štiri ognje, kako so se obupno reševali iz gneče, na gosto padajoč in lomeč sovražnika.
Ta pripovedovanja so poslu-šali z žalostjo, a tudi s ponosom oni Lavdanci, ki niso služili v litevski vojski ter so se morali staviti samo pri splošni vojski. Toda pričakovali so splošno, da se v kratkem skliče črna vojska, zadnja bramba domovine. Določeno je bilo že naprej, da postane v tem slučaju gospod Volodijovski lav-
danski ritmojster, zakaj dasi ni bil domačin, vendar ni bilo med domačimi slavnejšega moža. Ostali vojaki so še celo govorili o njem, da je samega hetmana rešil pogube. Vsa Lavda ga je nosila tako rekoč na rokah, a vsak kraj ga je hotel izpuliti drugemu iz rok. Zlasti so se prepirali Butrimi, Domaševiči in Gaštovti, kje naj bi dlje časa, prebival kot gost. Njemu pa je tudi ta hrabra šlahta tako ugajala, da ni šal z ostanki Radzivilovih vojsk, ko so krenili v Birže, da bi se po porazu tu nekako opomogli —temveč je hodil od naselbine do naselbine; naposled se je ustavil pri gospodu Pakošu Ga-štovtu, ki je imel najvišjo oblast v Pacunelih.
Sicer pa gospod Volodijovski ne bi bil na noben način mogei oditi v Birže, ker je nevaro obolel: najprej ga je napadla zla vročica, potem bi bil vsled udarca, ki ga je dobil pri Ci-bihovu, kmalu izgubil desno roko. Tri Pakošove hčerke, znane po svoji lepoti, so ga vzele v svoje ljubeznivo varstvo in so si prisegle, da hočejo spraviti tako slavnega viteza do prvotnega zdravja. Plemstvo pa se je zavzelo za pogreb svojemu slavnemu vodji, gospodu Herakleju Bileviču.
Po pogrebu so odprli pokojnikovo oporoko, iz katere se je pokazalo, da je stari polkovnik postavil za, dedinjo vsega premoženja, izvzemši vas Lubič, svojo vnukinjo Aleksandro Bi-levičevo, hčer upiškega logarja, varstvo nad njo pa je poveril do njene možitve vsej lavdanski šlahti . . .
". . . Vsi, ki so mi bili vdani" —se je glasila oporoka.—"in ljubezen plačevali z ljubeznijo, naj bodo ravno taki tudi siroti in naj v teh časih popačenosti in prevratov, ko ne more nihče biti varen pred človeško svo-jeglavnostjo, a tudi ne brez strahu—v spominu name varujejo siroto pred vsakim zlom.''
"Pazijo naj tudi, da. bi v varnosti uživala posestvo, izvzemši vas Lubič, katero prepuščam in zapisujem gospodu Kmiticu, mlademu oršanskemu praporščaku,' da ne bi pri tem imel kake ovire. Kdor pa bi se čudil tej moji naklonjenosti do velmožnega Andreja Kmitica ali pa hoteli videti v tem kako krivico za mojo sorodkinjo Aleksandro, naj ve, da sem gojil do Andreja Kmitica še izza mladih let pa do svoje smrti prijateljstvo in pravo bratov-sko ljubezen. Z njim sem hodil na -vojne in mi je večkrat rešil življenje, in ko sta mi zloba in zavist gospodov Sičin-skih hotela iztrgati moje posestvo—mi je pomagal, da sem prišel do njega. Tedaj sem se jaz, Heraklej Bilevič, komornik upiški in obenem nevreden grešnik, stoječ danes pred strogo' božjo sodbo, pred štirimi leti (še živ in hodeč po zemeljski nižini) napotil h gospodu Kmiticu, očetu oršanskega mečnika, da bi sklenil z njim tesno prijateljstvo in ljubezen. Tam sva v medsebojnem sporazumu sklenila po starodavnem pleme-nitaškem in krščanskem običaju, da stopita najina otroka, in sicer njegov sin Andrej in moja vnukinja Aleksandra, logarjev« hči, v zakonsko zvezo, da bi iz njiju vzraslo potomstvo v slavo božjo in korist Poljske. Tega si najiskreneje želim in ob vezujem svojo vnukinjo Aleksandro, da posluša to izrečeno voljo, razen če bi gospod praporščak oršanski (česar Bog ne daj!) z nečastnimi dejanji omadeževal svojo slavo ter bil proglašen za brezčastpeža. In če bi izgubil svoje premoženje, kar se v onih krajih ob Orši lahko utegne pripeti, ga mora v svojo srečo vzeti za moža in se ne ozirati na to, če bi tudi Lu bič izgubil.
Vendar če bi po posebni milosti božji moja vnukinja hotela Bogu na hvalo ostati devica in obleči obleko redovnice, tedaj ji je prosto, da to stori, ker se
mora hvala božja bolj spoštovati nego človeška ..."
Na tak način je torej ukrenil gospod Heraklej Bilevič glede premoženja in vnukinje, čemur se ni nihče posebno čudil. Gospodična Aleksandra je že davno vedela, kaj jo čaka, in šlahta je že davno slišala o prijateljstvu med Bilevičem in Kmitci—sicer pa so bile misli v časih poraza zajete z drugimi stvarmi, tako da so kmalu prenehali govoriti o oporoki.
Le na dvorcu v Vodoktah so govorili često o Kmiticih, ali bolje o gospodu Andreju, ker stari mečnik tudi ni več živel. Mlajši pa se je mudil z lastnim praporom in oršanskimi dobrovoljci pri Šklovu. Pozneje je izginil izpred oči, a nihče ni verjel da bi bil umrl, zakaj smrt tako imenitnega viteza bi gotovo ne bila ostala tajna, Zakaj Kmitci so bili na Oršan-skem ugleden rod in so b'ili gospodarji znatnih posestev, a one ' strani je pokončal vojrti plamen. Okraji in zemlje so še izpreminjali v ' neme ravnine, rušila so se posestva, gnili ljudje. Po Radzivilovem porazu se že ni nihče več uspešneje stavil v bran. Gosievski, vojni hetman, ni imel moči, kronski hetmani so se na Ukrajni borili z zadnjimi silami in mu niso mogli pomagati, ravno tako tudi ni mogla pomagati Poljska, ki je bila. izčrpana vsled kozaških vojen. Val je zalival deželo čim dalje bolj, odbijal se je tu pa tam le ob trdnjave, a tudi trdnjave so padale druga za drugo, kakor je padel tudi Smolensk. Vojvodstvo Smo-lensko, kjer so ležala posestva Kmiticev, so smatrali za izgubljeno. V splošni zmešnjavi, v splošnem strahu so se razpršili ljudje, kakor razžene vihar listje, in nihče ni vedel, kaj se je zgodila z mladim oršanskim praporščakom.
A ker še ni prodrla vojna do žmudskega starostva, si je lavdanska šlahta polagoma opomogla po šklovskem porazu. "Okolice" so se začele shajati in se posvetovati o javnih in zasebnih zadevah. Butrimi, najbojevitejši, so menili, da bo treba iti v Rosno na zborovanje vseobče vojske, potem h Gosi-evskemu, da bi se maščevali ža šklovski poraz. Lovski Domaševiči so se začeli spuščati po gozdovih, po rogovski pustini, prav do sovražniških tolp in so vračajoč se prinašali novosti; Goščeviči so v dimu kadili meso za prihodnjo vojno. V pri vat nh zadevah s sklenili, da odpošljejo izurjene in izkušene ljudi, da bi poiskali Andreja Kmitica.
Taka posvetovanja so sklicevali starejši Lavdanci pod vodstvom Pakoša Gaštovta in Ka-sijana Butrima, dveh očakov iz okolice. Vsa šlahta pa, ki ji je ugajalo zaupanje, katero je stavil vanjo umrli gospod Bilevič, si je zaprisegla, da se hoče verno držati besedila oporoke in sprejeti gospodično Aleksandro v pravo očetovsko zavetje. Tedaj je ostalo tudi, ko šo ob času vojne celo v krajih, do katerih ni prišla vojna, nastali prepiri in nemiri, na bregovih Lavde vse mirno. Ni bilo nobenih nasprotstev, nihče ni di-ral v meje posestva mlade dedinje; niso premikali mejnikov, nihče ni sekal zaznamovanih smrek v gozdu, nihče si ni lastil pasišč. Da, vsaka "okolica" je samo ob sebi pomagala dedinji, kolikor je mogla. Ob-rečni Stakjani so pošiljali sole-nih rib, iz Volmontovičev je prihajalo od molčečih Butrimov žito, seno od Gaštovtov, divjačina od lovskih Domaševičev, smola in degt od Goščevičev. Na naselbinah niso drugače govorili o gospodični Aleksandri,
Hiša na ogled
Oglejte si novo in moderno hišo na 18515 Keewanne Ave., (zadaj za pošto). Odprta vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer. Delo slovenkega stavbenika August Kaušeka.	(x)
kakor o "naši gospodični," a lepe Pacunelke so pričakovale gospoda Kmitica ravnotako ne-strpljivo kakor ona.
Medtem so prišle vesti, ki so sklicevale šlahto,—torej se je začelo na Lavdi gibanje. Kdor je iz dečka zrasel v moža, kogar ni starost potlačila, ta je moral sesti na konja. Jan Kazimir je prišel do Grodna in naznačil tu glavno zbirališče. Tje so tudi hiteli. Prvi so šli molče Butrimi, za njimi drugi, a zadnji Gaštovti, kakor navadno, ker jim je bilo žal zapustiti dekleta. Šlahta iz drugih strani se je zglasila le v malem številu in dežela je ostala brez obrambe, a pobožna Lavda se ie nostavila vsa.
Gospod Volodijovski ni odšel, ker še ni mogel premikati roke, torej je ostal edini vojak med Pacunelkmi. "Okolice" so osamele in po večerih so pri ognjiščih sedeli le starci in ženske. Tiho je bilo v Ponievežu in Upi-ti—povsod so .pričakovali novic.
(Dalje prihodnjič).
»t <,	'
TM ■
Pilot Paul Montgomery iz Murphyboro, III., ki je priznal, da je iz aeroplana metal bombe v premog or ov v Providence, Ky. Star je 26 let in sin starega lastnika premogoro-vov.
Prebivalstvo Zed. držav je od zadnjega ljudskega štetja jako narastlo.
THE OLD HOME TOWN
Registered I'. P. Patent Olli«
PHIL QUIT WORKING AT THE Mop HANDLE
IMPLANT "To PAV.'
- i 1 1 —1	IBl	-» U
	V 1-	1
C > TH /
sser
v 111 ■
I / WHEN LI Better I | WAYS FOR. Dod<5IN<3
\nork
ARE FOUN£
HE S HEADING FOR. HOOTSToWA)^ A COUPLE OF DRINKS OF THAT ^TURNIP TON IC^ AND HE WONT TURN OP ON THE OOB FOR . A WEEK, AND THATU- BE OUST SEVEN PAYS SOONER THAN expected;:
HIS FOREMAN Tot-P ME HE COULD ALV/AYS BE DEPENDED OM_ -TO BE THE FIRST ONE
out when -me WHISTS
\ _	BLEW