Slev. 281.
T WM T srelo, m 10. flecemura mi Posamezna It* siaire 1 "50 Din Lclo LP.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec...... Din 20
/o pol leta ..... . 120 celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna ? ~.daja:
celoletno
Jugoslaviji .
inozemstvu.
Din 40
„ 6«
Cene Inserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1S0 in Din 2 —, vecjl oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PošIdIdo Mm v gotovini.
Uredništvo je \ Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranMrana pisma se na sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnišlva 328.	P	olitičen list za slovenski narod	■	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.
Samostalni demokrati, ki v družbi s Pašičevo kliko izkoriščajo našo državo, so se popolnoma razgalili. Njihov duševni vodja Pribičevič je iz\.šil tako velik zločin nad svobodo naših vseučilišč, da se niti radikali ne upajo deliti z njim odgovornost zanj. Dasi je dejansko kriv teh divjaških naših, celokupcn PP režim, je jasno, da Pribičevič s svojimi pajdaši igra v njem vlogo glavnega hujskača tako proti prečanom kalccr proti svobodoljubnim srbskim elementom. Krvoprelitje v avli belgrajskega vseučilišča je v resnici tak celo v zgodovini predvojne Srbije nezaslišan akt, da radikale po njem zelo beli glava in da jim je zelo ljubo, če ga javnost zapiše popolnoma na konto Pribičeviča, To je tem lažje, ker samostalni demokrati histerični napad svojega kolovodje na svobodo vseučilišč in znanosti navdušeno zagovarjajo in mu aplavdirajo, kakor da je s tem, da je poslal na univerzo orožnike streljat, storil bogve kakšno »državniško« dejanje. V resnici pa je mož ustrelil kapitalnega kozla.
Pribičevič, ki se smatra za poklicanega, da preganja Hrvate in veča razdor med njimi in Srbi, je to pot hotel dati čutiti svojo pest tudi svojim nasprotnikom v Srbiji. Izbral si je pa popolnoma neprimeren objekt, oziroma, usoda je tako hotela, da so Pribičevičeva nasilja nad zagrebško univerzo našla odmev tudi na belgrajski. Naš Mussolini je dal orožnikom plein pouvoir, da »protidržavnim« elementom dajo »pošteno lekcijo«. Ti so dijake, po * ko so jih na ulici razgnaii, potisnili vseučilišče, nato jim pa sledili v avl amor so se bili zatekli pred udarci, in * prizorih' neke vrste bartolomejsko noč. Toda senat belgrajskega vseučilišča je 5. t. m. soglasno skleni! energični protest, na vlado proti tej nečuveni kršitvi avtonomnega statuta belgrajskega vseučilišča, po katerem ima na univerzi pravico delati jed samo rektor. Histerik na stolici naše prosvete je bil pozabil, da je bel-grajsko vseučilišče uživalo v zgodovini Srbije vedno izredno privilegirano stališče in da se njegovih svoboščin ni dotaknila niti najbolj reakcionarna vlada v kraljevini, kamoli cla bi se bila prelivala kri v avli! B<dgrajsko vseučilišče je pokazalo, da ne pusti s seboj pometali in Svetozar Pribičevič bo moral spoznati, da je narodno vseučilišče v Srbiji neprimerno večja moč v javnem življenju nego je on. Njegovo divjanje je združilo v solidarno enoto najboljše intelektualce in ogromno večino akademične mladine v Jugoslaviji, udarilo na PPZ režim sramotni žig za vedno in »samostalno demokratsko stranko« razgalilo kot najhujšo sovražnico svobode ter napredka v državi.
Stranka, ki kriči, da hoče priboriti zakonom spoštovanje, je po Pribičeviču pogazila vse zakone, upokojila vseučiliške profesorje, ne da bi njihove »zločine« preiskala, kakor to zakon izrecno zahteva, in si na tleh zagrebškega in belgrajskega vseučilišča proti, zakonu o vseučiliščih lastila policijsko oblast. Stranka, ki se imenuje svobodomiselno, preganja vseučiliške profesorje zaradi njihovega političnega prepričanja in razlaga zakon tako, da na vseučilišču nc smejo učiti profesorji, ki niso poetičnih nazorov režima, s čemer postaja svoboda znanosti popolnoma iluzorna. Stranka, ki trdi, da ščiti državo, jo ruši, ker tudi že vso akademično mladino Jugoslavije meče med »protidržavne«, »sub-verzivne« elemente, tako da kmol i sploh nc bo več državljanov v naši državi, ki bi ne bili »protidržavni«. Stranka, ki kliče skupaj »napredno fronto«, podira vsa svobodoljubna načela, državljanske svoboščine in pridobitve človeštva v borbi zoper fevdalno reakcijo ter obnavlja diktaturo najsurovejšega terorja.
Značilno pa jc tudi za PPZ režim, da je Svetozar Pribičevič, pod katerim sc jc streljalo na dijake v vseučiliški avli, pod katerim so na njegov telegrafični nalog policaji v Zagrebu zasedli vseučiliške prostore in lam vršili čine največje brutali-tete, pod katerim sc jc zaradi njegovih lastnih nečuvenih provokacii molil mirni potek vseučiliškega obrata — da jc ta člo-ve' šc vedno minister za prosveto! V kateri državi na svetu bi bilo kaj takega mo-
goče? Tako ugledna korporacija, kakor je senat belgrajskega vseučilišča, soglasno protestira proti takim škandaloznim metodam — minister za prosveto pa vodi dalje resor, ki ga je tako onečastil. Vse univerze — belgrajska, zagrebška, ljubljanska, skopcijska — solidarno obsojajo tako »pro-
svetno« politiko, ki dovoljuje voditelju prosvete v državi preganjati vseučiliške profesorje in mladino, kakor da je vrhovni birič, ne pa naučni minister — on pa ostane! Ali naj naši državi tudi ta sramota nc ostane neprihranjena?
»«r
RADIKALI SE PEREJO.
neprijeten položaj.
PRIBIČEVIČ V AVDIENCI PRI KRALJU.
Belgrad, 0. dec. (Izv.) Dasiravno je vlada napela vse sile, da preide preko krvavih dogodkov na vseučilišču, kakor je prešla dosedaj preko tolikih in tolikih drugih vprašanj, vendar ni mogla popolnoma uspeti. Javnost je preveč razburjena, da bi mogla mirno in brez odpora odobriti neču-ven napad na svobodo znanosti in na osebno svobodo. Posebno ogorčenje jo nastalo v notranjosti Srbije. Roditelji akademikov so v vseh krajih vsled krvavih napadov na njihove sinove organizirali protestne shode in živahno akcijo proti nasilnežem.
Vlada je prišla v tem težji položaj, ker ni podvzeln ničesar proli neposrednim krivcem. Nobena od prizadetih oseb ni bila poklicana na odgovor, s čemer se je vlada naravnost izjavila solidarno s temi krivci in podaia dokaz, da so podrejeni organi za svoj brutalen nastop imeli navodila in povelja od nje same. Zato so se najvišji krogi zainteresirali za potek stvari. Ko so radikali videli sebe v neprijetnem položaju, so pričeli na vsa usta odvračati od sebe vsako krivdo in javno ter odkrito obtožujejo Sve-tozarja Pribičeviča, češ da spada zadeva pod njegovo kompetenco, v kolikor pa spada v delokrog notranjega ministra, trdijo
radikali, da je Pribičevič izpeljal svoj načrt potom di-žavnega podtajnika Vilderja brez vednosti notranjega ministra Maksi-
movica.
S temi svojimi trditvami so imeli radikali uspeh in danes v vseh krogih govorijo, da je Pribičevičevo stališče zelo omajano. Nekateri krogi trdijo, da bo moral Pribičevič dati ostavko in sploh oditi z vlade, kar pa z ozirom na sedanji položaj vlade ni verjetno. Drugi zatrjujejo, da bo Pribičevič zapustil prosvetni resor in prevzel enega od drugih manj važnih.
Te vesti so se danes trdovratno vzdrževale, zlasti so jih razširjali radikali. Gotovo je, da te vesti niso brez podlage, kajti danes proli večeru je bil Pribičevič poklican na dvor, kjer jc moral kralju poročati o krvavih dogodkih in o vsem, kar je s temi dogodki v zvezi. Po avdienci je bil Pribičevič nenavadno redkobeseden in rezek v odgovorih, kar se smatra kot dokaz, da mu ni šlo vse ravno najbolj po sreči. Vsekakor pa vlada napram tem dogodkom ne more in ne sme več ostati v pasivni rezervi, marveč mora v tej ali oni obliki dati ogorčenemu javnemu mnenju zadoščenja.
•v mmn "V -v
igrajsKetja vseucmsca
B
'iHI
Belgrad, 0. decembra (Izv.) Z ozirom na rektorjevo solidarnost z dijaštvom je ostalo v Belgradu vseučilišče tudi danes zaprto, kajti, kakor javljeno, je rektor sprejel sklep dijaštva o štiridnevnem štrajku na znanje in tako se predavanja prično šele jutri. Razen tega pa jo akademski senat nadaljeval s preiskavo, ki še ni dovršena. Dosedanji potek posvetovanj akademskega senata kaže, da se belgrajski profesorji nikakor ne mislijo podvreči diktaturi Pribičeviča, marveč, da si hočejo ohraniti samostojnost v vseli zadevah, ki se tičejo vseučilišč. Pri tem postopajo vsi profesorji solidarno in odločno in splošno odobravajo vse rektorjeve ukrepe. Dr. Poliču so odposlali posebno brzojavko, v kateri obsojajo Pri-bičevičev nastop. Na rektorjevo intervencijo so bili izpuščeni tudi vsi v zaporu se nahajajoči dijaki razen enega.
štrajk akade tudi v Skopiju In
Belgrad. 9. dec. (Izv.) Iz Skoplja javljajo, da tamošnji akademiki filozofi v znak solidarnosti 7, drugimi akademiki nastopijo stavko. Istotako javljajo iz Si.boti.ee, da so subotiški pravniki stopili v stavko.
Zagreb, 0. dec. (Izv.) Akademski sonat zagrebškega vseučilišča je izdal komunike, v katerem opisuje zadnjo dogodke na vseučilišču. Najprvo komunike pove, da so predavanja na vseučilišču ustavljena do končanih božičnih praznikov. Na'o opisuje vhod policije v vseučiliško poslopje in ugotavlja, da je prorektor prvič pozval policijo po nalogu ministra za prosveto Sveto-znria Pribičeviča in po sklepu akademskega sonata. Policija je bila puščena v zgrad bo pod pogojeni, da akademiki, ki so štrai-kali, lahko mirno zapuste poslopje in da se jih policija ne smo dotakniti. Kar se tiče vpada poučijo na univerzo 0. t. m., ki je bil
izvršen brez dovoljenja akademske oblasti, akademski senat najostreje obsoja ta dogodek, tembolj, ker mu ni bila dana prilika, da v tej stvari intervenira. Glede upokojitve profesorjev je imel prorektor že takoj na prvo tozadevno vest nalog senata, da v tej zadevi intervenira, kar so pa na-daljni dogodki preprečili. Sklenjeno je, da v tej zadevi najprej profesorslki zbori posameznih fakultet zavzamejo svoje stališče, nato pa akademski senat.
IZJAVA PR0REKT0RJA DR. ZIMMERMANNA.
Zagreb, 9. doc. (Izv.) Vaš dopisnik se jo razgovarjal s prorektorjem dr. Zimmer-mannom o dogodkih na univerzi. Dr. Zim-mermann mu jo med drugim izjavil: Za vpad policije naslednjega dne ne nosim nobene odgovornosti. Tega jutra nisem mogel več prevzeti izvršitve naloga v smislu kateregakoli policijskega uradovanja. Kakor mi jo prejšnji dan vest narekovala, da to storim, ponovno naglašain, samo zalo, da obvarjem življenje dijakov, tako mi jo bilo iz istega razloga nemogočo drugi dan izvršiti ponovni nalog ministra za prosveto za prisilno otvoritev vseučilišča. Izvršitev tega naloga sem odklonil zato, ker so gotove meje, do katerih lahko prevzemam kako nalogo ali odgovornost za dejanje. Ta meja pa jc dana v razumnem in zavestnem pre-j sojevanju dejanj.
Nato je dr. Zimmermann kritiziral dr-žanje dijakov, ki niso štrajkali in ki so na neakademskih t'eh pretili, da bedo z nasiljem izvedli svoje sklepe. Že samo dejstvo, da so ua vseučilišče prišli z dijaškimi legitimacijami tudi nedijaki, dovolj dokazuje namere, da jim ni šlo za predavanja. Iz več konkretnih podatkov jo oči to, da so bili dogodki v sveji celoli inspirirani v politične namene. Akademski senat pa niso vodili nikaki partikularni p^lični cilji, marveč kulturno in humano prizadevanje, da ohrani vseučilišču ugled posebno pred zunanjim svetom in vzgaja prosvitljone člane svojega naroda.
BRZOJAVKA REKTORJU POPOVICU.
Zagreb, 9. doc. (Izv.) Prorektor dr. Zimmermann je ]>oslaI danes rektorju belgrajske univerzo g. Pavlu Popoviču naslednjo brzojavko: Prevzemajoč danes upravo zagrebške univerze mi jo prva častna dolžnost, da izrečem globoko zahvalo Vam, g. rektor, in uglednemu univerzitetnemu svetu za odločen nastop za obrambo naših najvišjih kulturnih ustanov, od katerih zavisi ugled celega naroda.
i
ARETIRANI AKADE3IIKI PROSTI.
Zagreb, 9. dec. (Izv.) Akademiki, katere je policija na vseučilišču aretirala in pozneje izročila sodišču radi »javnega nasilja«, so vsi izpuščeni iz zaporov.
Izjava Nastasa Petroviča.
Belgrad, 9. dec. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje Petrovičevo izjavo, ki jo je dal dopisniku tega lista v Skoplju. V tej izjavi govori Petrovič, ki se mudi v južni Srbiji, o nasilstvih, ki jih izvršuje sedanji režim proti opozicionalnim strankam v južni Srbiji. Nato pravi o položaju sledeče:
»Kot pravi radikal, ki sem vse svoje moči in vso svojo preteklost rad dal na žrtvenik svobode in prave ureditve naše države in zato tudi svoječasno veliko trpel, globoko obžalujem, da je današnje predsedništvo radikalne stranke pozabilo na celokupno preteklost radikalne stranke, na herojsko borbo, ki jo je vršilo, in na žrtev, ki jo je bilo doprineslo za svobodo ljudstva, in da se poslužuje še straš-nejših sredstev proti razpoloženju in volji ljudstva, kakor so se jih nosluževali pred vojno reakcionarci v predvojni Srbiji. Ia dosedanje volivne borbe se jasno vidi, da se današnji režimovci, ki so se lotili posebno tega, da falzificirajo ljudsko voljo ob priliki teh prisilnih volitev, izpozabljajo tako daleč, da ime samega vladarja nosijo pred seboj v tej opasni in nesrečni volivni borbi širom Šumadije in južne Srbije, kakor da se volivna borba nc vodi med političnimi strankami, ki so na vladi in v opoziciji, temveč, da se vodi med vladarjem in ljudstvom. To se ne sme nadaljevati. Če imamo kaj patriotizma pri nas brez razlike na politične stranke, bodisi na vladi, bodisi v opoziciji, naš vladar ni zaslužil, da se z njim tako postopa, temveč ta patriotizem imperativno zahteva, da se vladar ne vlači v volivno borbo.«
O prognozi volitev je dejal:
»Južna Srbija voli 42 poslancev. Mislim, da bo lista sporazumne demokracije dobila preko 30 poslancev v slučaju, če se ne uporabi brutalna sila od strani vlade in ako sc volivni rezultati ne bodo falzificiralt. Ako vlada to stori, bo končala še vlabšc, nego vse bivše reakcionarne vlade v Srbiji.
Badlkali is? samostalni dema-
sefeoj.
Belgrad, 9. decembra (Izv.) Danes ln so morala vršiti seja posebnega odbora, sestavljenega i z radikalnih prvakov in samostojnih demokratov. Ta odbor razpravlja o sjiorazumu obeh strank pri volitvah. Seja tega odbora se ni vršila z ozirom na to, da je Pribičevičevo stališče omajano in pa, ker se je Pribičevič v istem času nahajal na dvoru, kamor je bil poklican, kakor poročamo na drugem mestu.
Seia
Belgrad, 9. dec. (Izv.) Sekcije državnega odbora so v glavnem dokončale svoje delo. To delo je bilo zelo težavno, ker so veliki župani poslali pomanjkljiv material. V kolikor pa je popolen, pa ni odgovarjal stvarnim potrebam prebivalstva. Vsled toga jo državni odbor sklenil, da se v principu ničesar ne bo spremenilo, kar se ja dosedaj pokazalo kot dobro, razen v slučajih, kjer bi bilo to v korist. Danes se jo vršila plenarna seja državnega odbora. Sekcijo so poročale o svojem delovanju. Določila so se volišča, v kolikor so bila na novo vzpostavljena. Jutri bo državni odbor nadaljeval določevanje predsednikov.
SEJA ADMINISTRATIVNEGA ODBORA. Demonstracija sknpščinskih uslužbencev.
Relgrad, 9. dec. (Izv.) Danos se je vršila seja administrativnega odbora, na kateri se je razpravljalo o tekočih stvareh administrativnega in tehničnega značaja skupčinskega proračuna. Tekom seje so skupščinski uslužbenci, ki jih je, kakor znano, zelo veliko, vprizorili mnlo demonstracijo. Zbrali so s« pred sobo, kjer zboruje administrativni odbor in protestirali proti temu, da še vedno niso razvrščeni. Poslali so posebno deputacijo k prodsed-
niku administrativnega odbora in zahtevali intervencijo administrativnega odbora. Šele ko so dobili tozadevno obljubo, so se razšli.
POGAJANJA MED MUSLIMANI
Belgrad, 9. dec. (Izv.) Med poslanci džemijeta in poslanci jugosl. muslimanske organizacije se vrše pogajanja o skupnem nastopu v Sandžaku in drugih krajih, kjer žive muslimani.
Italija.
TEŽKA FORMALNA OBTOžRA PROTI GENERALU DE BONO.
Rim, 9. dec. Ravnatelj glavnega popo-larskega glasila >11 Popolo« odvetnik dr. Donati je predložil predsedniku senata Tittoniju ovadbo proti senatorju generalu Do Bonu, bivšemu generalnemu ravnatelju javne varnosti. Ovadba v podrobnostih navaja delovanje bivše lašistovske Čeke, ki je imela svoj sedež v palači Viminale pod pokroviteljstvom generala De Bono. Čeka je organizirala nasilja proti Misuriju, Maz-zolaniju, Buffoniju, Amendoli, Forniju, Ci-rianiju, Bergaminiju, Nittiju in Gianniniju j in umore don Minzonija, delavca Piccinini-ja in posl. Matteottija. Potem se peča ovadba s politično-finančnimi podjetji gener. De Bono in afarističnim ozračjem v palači Viminale. Končno navaja ovadba, da je prejel De Bono takoj po izvršenem zločinu v shrambo Matteottijevo obleko, ki se je kasneje našla v grmovju nedaleč od Matle-ottijevega trupla. General De Bono je prvi teden po zločinu sam vodil preiskavo, seveda tako, da jo jo speljal na napačno sled. Končno zahteva ovadba, da uvede senat kot vrhovni sodni dvor sodno postopanje proti generalu De Bono.
Senatni predsednik Tittoni je ovadbo izročil preiskovalni komisiji, ki je nato obvestila državno pravdništvo. Pričakuje se, da izide zaporno povelje proti generalu De Bono.
Celokupno časopisje se obširno bavi s to zadevo. Stvar je prišla na dan po indis-kreciii. Dr. Donati se je obrnil na sodišče, da se proti krivcem takoj uvede kazenska preiskava.
PROTI TISKOVNEMU ZAKONU.
Rim, 9. dec. Proti vladnemu načrtu ti-fikovnega zakona se pripravlja v parlamentarni večini sami močna opozicija. Na Montecitoriju se je že v soboto sešla skupina poslancev, ki so sklenili, da bodo najodločneje pobijali načrt v celoti. — 8. t. m. se je tu sestal glavni odbor Italijanske časnikarske narodne zveze, da zavzame stališče nasproti novemu tiskovnemu zakonu. Sprejeli so sklep, ki ugotavlja, da so bile določbe starega tiskovnega zakona popolnoma zadostne proti vsaki zlorabi. Novi tiskovni načrt neizmerno otežuje n ogrožava življenje listov: uvaja preventivni se-vkestor za čas 2 do 3 mesecev, določa, da se vrše tiskovne pravde tudi v političnih stvareh pri zaprtih vratih, s čimer se hoče služiti partizanstvu. Ta zakon bi vtisnil italijanskemu tisku značaj inleriornosti pred celim svetom. Odbor izjavlja zato
svojo popolno protivnost proti fakcioznemu vladnemu načrtu in si pridržuje, da se po-služi v boju proti njemu vseli zakonitih sredstev.
FINANCE.
Rim, 9. dec. Glavni proračunski odsek je odobril proračun finančnega ministrstva, ki izkazuje 11.962,048.710 lir izdatkov. Poročevalec Mazzinl je med drugim povedal, da zahteva kritje obresti javnega dolga 5272 milijonov lir na leto. Poleg tega je znašal tekoči dolg 1922. leta 82.544 milijonov, 1923. le. 35.684 milijonov, a 30. junija t. 1. 33.647 milijonov lir. Bojevniških polic je država doslej izdala 2,645.312 v skupnem znesku 2735 milijonov; izdati jih mora pa še približno 700.000 v nadaljnem znesku 720 milijonov lir.
DR. HAINISCH ZOPET PREDSEDNIK AVSTRIJSKE REPUBLIKE.
Dunaj, 9. decembra. (Izv.) Dr. Mihael Hainisch je zopet izvoljen za predsednika avstrijske republike. Oddan je bil 201 glas. Socialni demokratje so oddali 90 praznih glasovnic, vsi drugi so glasovali za Hai-nischa,
OTVORITEV ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
London, 9. decembra (Izv.) Kralj je danes otvoril parlament z običjnimi slovesnostmi. Prestolni govor naglasa dobro razmerje do vseh držav, omenja obisk Cbaniberlainov v Parizu, pojasnjuje dr-žanjc angleške vlade napram Iiciptu, obžaluje, da vlada ne more predložiti parlamentu dne 8. avgusta sklenjene pogodite z Rusijo in napoveduje colo vrsto socialnopolitičnih zakonov proti brezposelnosti in stanovanjski krizi.
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
Rim, 9. decembra. (Izv.) Avstrijski zastopnik pri Društvu narodov dr. Griinberger je danes obiskal Mussolinija, Mussolini se je zelo zanimal za bivšega kanclerja dr. Seipela in za napredek sanacije v Avstriji.
Rim, 9. decembra. (Izv.) Svet Društva narodov je preložil raznravo o razorožitvi na dan 3. marca. Dr. Beneš je rekel časnikarjem; Moj otrok je rešen. Nato se je vršila tajna seja, na kateri so določili člane nadzorovalne komisije za razorožitev Nemčije.
PROTI KOMUNISTOM.
Pariz, 9. decembra. (Izv.) Policija je zaprla 10 inozemskih komunističnih delavcev.
Bruselj, 9. decembra. (Izv.) Vlada je ukazala obmejnim stražam, da ne puste iz Francije izgnanih komunistov v Belgijo,
NOV SOVJETSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Moskva, 9. decembra. (Izv.) Joffč je imenovan za sovjetskega poslanika na Dunaju.
NEMIRI NA ESTONSKEM.
Reval, 9. decembra. (Izv.) Estonska vlada je dala še tri komuniste ustreliti.
ŠKOF METODISTOV. Kodanj, 9. decembra. (Izv.) Škof meto-distov Best je v kazenski preiskavi zaradi goljufije.
ANGLIJA IN K6LNSKA CONA. London, 9. decembra. Angleži zasedene kolnskc conc še ne bodo izpraznili 10. januarja.
300 ribičev utonilo.
Berlin, 9. decembra. (Izv.) Iz Stock-holma poročajo, da je hud vihar pri Es-bjergu uničil veliko število ribiških ladij. Nad 300 ribičev je utonilo.
Pred tiskarskim štraikom?

Dr, Josip Leskovar, župan v Mariboru.
Maribor, 9. decembra 1924.
Jutri, sredo 10. decembra zvečer se vrši seja novega občinskega sveta v Mariboru. Ob tej priliki bo novoizvoljeni župan g. dr. Josip Leskovar položil prisego v roke vladnega zastopnika. Ves Maribor se raduje tega dogodka. Dobimo župana, kateri uživa v mestu in vsej okolici velik ugled in spoštovanje. Dr. Leskovar je mož kremenitega značaja, visoko inteligenten, pošten v vsakem oziru, odločen in svet Slovenec ler iskren naš pristaš. Znan je kot vešč strokovnjak v občinskih zadevah. Bil je svoj čas (od marca 1020 do marca 1921) gerent, oziroma vladni komisar mestne občine mariborske. Od prevrata naprej je spreten in delaven načelnik okrajnega zastopa. Vsled tega je znan širom Slovenskega Stajerja kot strokovnjak v občinskih in upravnih zadevah. ,V marsikaterih zamotanih občinskih, finančnih, upravnih in civilnopravnih sporih, je bil dr. Leskovar kot odvetnik občinam in zasebnikom rešitelj. Mestu Maribor moramo iz srca čestitati, da je bil dr. Leskovar skoro soglasno izvoljen za župana.
Zupan dr. Leskovar je rojen leta 1875 kot sin malega posestnika v Čadramljah pri Konjicah. Ljudsko šolo je obiskoval v domači župniji in sicer od leta .1881 do 1887, ko ga je oče poslal v Celjo na pripravnico. Prvi razred gimnazije je dovršil v Celju 1889, ostale razrede pa v Mariboru, kjer je maturiral 1896. Po dovršenih gimnazijskih študijah je Leskovar bil poklican kot enoletni prostovoljec k 4. polku tirolskih cesarskih lovcev v Line.
Univerzo je pohajal dve loti v Gradcu, a ostala leta na Dunaju. Za doktorja prava je promoviral 1902.
Pravno prakso jo nastopil v Dolnji Tuzli v Bosni, kjer je ostal poldrugo ieto. Nnto je vstopil kot koncipient v odvetniško pisarno
dr. Šusteršiča v Ljubljani, kjer je ostal, dokler se ni dne 4. januarja .1910 stalno naselil kot samostojni odvetnik v Mariboru. Kmalu je dr. Leskovar zaslovel ne samo med našimi somišljeniki, temveč tudi med drugimi kot mož-poštenjalc. Znano je, da dr. Leskovar odklanja kot odvetnik zadeve, kjer gre za krivične ali nečedne stvari. In ta sloves mu je pomagal, da je njegova odvetniška pisarna danes ena najbolj iskanih v Mariboru,
Nesrečna svetovna vojna je zagrabila našega dr. Leskovarja takoj prvi dan mobilizacije. Že dne 27. julija 1914 jc bil odtrgan od svoje ljubljene številne družine. Pozvan je bil kot rezervni poročnik v kršno Dalmacijo, v Boko Kotorsko. Pisec teh vrstic se jo letos v poletju razgovnrjal z Dalmatinci iz krajev, kjer je služil dr. Leskovar. Možje, ki bo bili pod njegovo komando, Srbi, Hrvati in drugi, ga še sedaj obožujejo. Ni jim bil tračitelj ali trinog, ampak dober predstojnik in prijatelj obenem. Ime dr. Leskovar je posebno zaslovelo med Dalmatinci (Hrvati in Srbi) ko jo leta 191G prod avstrijskim vojaškim sodiščem z Iskrenostjo in prnvo bratsko ljubeznijo zagovarjal veleizdnjo ln antldržavnosti obtoženo prebivalstvo v tamošnjih krajih. Vsa pokrajina pod Lovčenom do Budve pozna dr. Leskovarja. Ob izbruhu vojsko jo Avstrija te krajo izpraznila. Prebivalstvo se je obrnilo za pomoč na črnogorskega kralja Nikilo, nakar so Črnogorci zasedli te kraje. Po zavzetju Lovčcna je Avstrija postavila skoro do zadnjega vse prebivalstvo pod prekl sod. Slovenski oficir dr. Leskovar je bil določen za zagovornika kakim 600 obtožencem. Svojo nalogo je sijajno izvršil. Dasiravno v nevarnosti, da bo njega samega stalo glavo, se je dr. Leskovar neustrašeno potegnil za nesrečne dalmatinske brate. Nad dva meseca se je vlekla cela obravnava pred vojnim sodiščem v Ercegnovem, oziroma v Igalu. Zagovorniku so odurni in brezsrčni sodniki grozili vsled njegovo Iskrene obrane obtožencev i najhujšimi kaznimi. Dr. Leskovar je ostal neomahljlv. Videl io kot krščansko misleč člo-
Osjek, 9. (Izv.) Danes ob 7. so so ponovno vršila pogajanja med tipografi in lastniki tiskarn. Pogajanja so popolnoma prekinjena in se bo jutri ali pojutrišnjem začel Strajk.
Izid voMtev v nemški parlament, ki so se vršile 8. t. m., je rledeči:
Izrecno demokratične stranke: Centrum ..... 69 mand., 4,061.593 gl.
lani	65 mand., 3,914.000 gl.
Soc. dem.....131 mand., 7,788.250 gl.
lani	100 mand., 6,008.000 gl. Demokrati .... 32 mand., 1,902.646 gl.
lani	28 mand., 1,655.000 gl.
Pav. kmet. zveza	17 mand., 995.723 gl.
lani 10 mand.,	?
Več ali manj demokratične:
Nem. ljudska str. 51 mand., 3,017.132 gl.
lani 44 mand., 2,681.000 gl.
Bav. ljudska str.
lani
801.671 gl. ?
19 mand., ? 16 mand.,	?
Reakcionarne: Nacionalni social. 14 mand., (Ludend.) lani 32 mand., Nem. nacionalna 103 mand., 6,122.255 gl.
lani 96 mand., 5,696.000 gl.
Skrajša levica: Komunisti . ... 45 mand., 2,679.000 gl.
lani 62 mand., 3,693.000 gl.
Če vštejemo še Landbund 8 (lani 10) in Hanoverance 4 (lani 5), dobimo okoli 490 mandatov napram 472 v prejšnjem parlamentu.
Največ so pridobili socialni demokrati, ki bodo najmočnejša stranka v parlamentu. Politična posest centra je stalna, topot pa je celo narastel. Istotako demokratska meščanska stranka in njej sorodna bavarska kmetska zveza. Te odiočno demokratske, oziroma levičarske stranke bi že same imele večino, čeprav zelo majhno (5 glasov), s katero ni mogoče vladati.
Poraz in sicer občuten so doživeli skrajni desničarji. Dasi so nacionalci nekoliko zraftli, pa je Ludendorffova stranka, ki je najbolj ekslrenma, več kot za 50 odstotkov padla.

vek, cla so nesrečni Dalmatinci po nedolžnem obtoženi in ni odnehal poprej, dokler ni vsem otel življenje. Čeravno so bili nekateri obsojeni na smrt, je šel dr. Leskovar tik pred izvršbo smrtne obsodbe h komandantu in mu je predložil tako izborno utemeljeno prošnjo za pomilostitev, da so bili vsi pomiloščeni na kazen v ječi. Tako jo on ne samo kot dober ju-rist, ampak kot pravi iskren Slovan praktično izvajal slovansko bratoljalje, katero je danes mnogim >Jugoslaveno!iK samo na jeziku. Mnogi, ki imajo danes putent na nacionalizem, so ledoj klonili hrbet pred nemSkozagrizenimi oficirji. Mnogo, mnogo je onih. ki se v Dalmaciji še danes sklicujejo na dr. Leskovarja kot svojega rešitelja. Poudarjati pa morain, da so ga spoštovali radi njegove odločnosti in kri-stalnočistega značaja malodane vsi njegovi to-variši-oficirji.
Ko se je dr. Leskovar 1918 vrnil iz vojne, se je skupno z drugimi našimi možmi lotil temeljite organizacije našega ljudstva. Dasiravno zelo obremenjen s stanovskim poslom iu z delom v mnogih korporacijah, jo vendar s svojo spretno roko pomagal pri velikopotezni organizaciji SLS v Mariboru in okolici. Da je mesto Maribor tako odlično zastopano v Slovenski ljudski stranki, da njena moč rasle ob vsakih volitvah ter vsaki drugi priliki, je sigurno ludi ncmala zasluga našega dr. Leskovarja.
Novi župan, ki bo od jutri naprej vodil upravo našega Maribora, jo znan kot mož odločno krščanskega svetovnega naziranja. Toga prepričanja so nikjor no sramuje, nikdar ga še ni zatajil, ali gledo mišljenja krenil na kako drugo stran. In temu primerno je tudi srečno, idealno njegovo družinsko življenje. Njegova hiša jo dom pravo ljubezni, dom, kjer po starem krščanskem običaju moli roditelj in deca.
Bog daj srečo novemu županu lopegn mesta ob Dravi I Bog blagoslovi naš Maribor in Mariborčane I
Istotako so doživeli poraz skrajni levičarji, komunisti.
Demokralične stranke bodo seveda morale iskati za sigurno večino zaveznikov. Kombinacije so različne. Zdi se, da bo državni kancler zopet dr. Marx. Sestava vlade bo nekoliko težka.
Izven vsakega dvoma pa je, da je izid volitev omogočil nadaljevanje Marxove politike, lo je sporazuma s Francijo in Anglijo, točnega izpolnjevanja reparacijskih obveznosti, to je Davvesovega protokola, vzpostavitev gospodarstva, mir na zunaj in znotraj.
Monakovo, 9. dcccmbra. (Izv.) Rezultat volitev v Monakovem je sledeč; Socialni demokratje 84.359 (47.265) glasov, nemški nacionalci 71.893 (35.080), komuni-i sti 37,201 (43.331), nemška ljudska stranka | 10.251 (3055), ljudski blok 30.508 (81.387), ! demokratje 14.884 (7735), bavarska Ijud-i ska stranka 71.953 (58.740), kmečka zveza 15.145 (2187), gospodarska stranka 14.155 (—), neodvisni socialisti 804 (1373), prosta gosnodarska zveza 94 (22S), hišni posestniki 86 (323), mali hranilci 2316 (—). — Udeležba je znašala 89.22 odstotkov.
Barlin, 9. decembra. (Izv.) Statistični urad javlja, da bodo imeli v nemškem državnem zboru socialni demokratje 131 poslancev, nemški nacijonalci 103, centrum 69, komunisti 45, nemška ljudska stranka 51, narodni socialisti 14, demokratje 32, bavarska ljudska stranka 19, gospodarska stranka 17, kmečka zveza 8 in Hanove-ranci 4.
Politične vesti.
4- Protestni shod radi odstavitve župana na Ježici. V nedeljo, dne 7. t. m. je
bil sklican v Društven dom na Ježici protestni shod, ker je pokrajinska uprava neutemeljeno in protiustavno odstavila priljubljenega župana g. Kosa na Ježici. Dasiravno so se šele v nedeljo razpošiljala vabila, so občani napolnili prostorno dvorano do zadnjega kotička, med njimi tudi pristaši drugih strank. Urednik Smodej je v svojem govoru naslikal položaj, ki je nastal po nastopu PP vlade in pokazal, da jc odstavitev župana na Ježici po svojem dogodku samo rnal, po svoji načelni plati pa velik donesek k sliki, kako se pripravljajo pri nas svobodne volitve in koliko je vreden popravek g. velikega župana, da se v Sloveniji Se ni začelo z vplivanjem višje oblasti na županstvo. Povdar;], je, da pri volitvah ne bodo odločevali taki in podobni ukrepi proti avtonomnim občlflam in od ljudstva izvoljenim županom, /.aarveč suverena volja slovenskega narodai; Dvorana je grmela pritrjevanja govornikovim izvajanjem in jc bila soglasno sprejeta sledeča rcsolucija:
1. Občani občine Ježica zbrani polno-štcvilno na proteslnem zborovanju dvigamo glas proti vtikanju režimskih eksponentov v občinsko samoupravo in proti neutemeljeni odstavitvi od svobodnega ljudstva izvoljenega župana občine Ježica. 2. Konštatiramo, da jc bil prvi slovenski župan, ki je bil odstavljen od PP režima, odstavljen v območju okrajnega glavarstva Ljubljanska okolica, ki mu načelujc dr. Ferjančič. 3. Konštatiramo, da je PP režim odstavil župana, ker se je ravnal po svojem najboljšem prepričanju in vesti in ni izdal potrdil o 6 mesečnem bivanju v občini ljudem, ki so še vedno priglašeni v drugi občini, ki je tudi potrdila njihovo bivališče in ki so tam vpisani v volilni imenik. Mi pa isti režim odstavil županov, ki niso hoteli izdali potrdil volilcem, ki so jim znani in so tudi priglašeni (Novo mesto, Mekinje!). 4. Gospodu županu Lovru Kosu izrekamo neomajano zaupanje in zahvalo za dolgoletno vestno in pošteno vodstvo občine. 5, Izjavljamo, da bomo 8. februarja z volilnimi kroglicami temeljito odgovorili na nasilja, ki sc uganjajo nad
poštenim slovenskim, hrvatskim in srbskim ljudstvom.
Dosedanjemu g. županu se je od občanov izrekla popolna zaupnica in prisrčna rahvala za njegovo vestno in marljivo delovanje s povdarkom, da bo ljudstvo vedelo, koga naj zopet postavi za župana, ko njegovi volji ne bodo delali nasilja. Nato se je protestni shod zaključil. — Dne 8. t, m. pa se je nato ob navzočnosti g. dvornega svetnika dr. Ferjančiča vršila volitev novega župana. Občinski odborniki niso hoteli dati v sedanjih razmerah povoda za kako nastopanje oblasti proti občini in so s 15 glasovi izvolili za župana vrlega pristaša SLS posestnika Janeza Se-verja na Ježici. 7 glasovnic je bilo praznih, dva glasa sta bila deljena.
-f Stara praksa. V osješkem »Hrvat-skem listu< je policija zaplenila članek »Poslednja opomena«, ki je izšel v belgrajskih »Novostih« in v zagrebškem »Hr-vatij«. Belgrajčani in Zagrebčani laliko bero, česar Osječani ne smejo.
-f Demokratska kandidatura v Zagrebu. Davidovičeva demokratska stranka bo v Zagrebu kandidirala kot nosilca listo prof. Vek. S p i n č i č a.
-f »Srbska zmota.« V znanem »Balkanu« je neki dr. N. L. napisal sledeči stavek: »Po mojem mišljenju, dokler se srbski, posebno pa srbijanski politiki ne otresejo avstrijske laži, češ, da so Srbi in Hrvati en narod, se ne bomo nikdar rešili tega nesrečnega položaja, ki smo vanj zašli po krivdi srbijanskiii politikov, ki razmer niso poznali. Ko bi bili srbijanski politiki poznali resnico, ko bi bili znali ločiti laž od resnice, nikdar bi tr. država no bila došla v ta položaj.. .« »Takozvani Hrvati s Slovenci so po svojem položaju od usode določeni, da izginejo, najsi bi bila zmagala Nemčija z zavezniki, bodisi antan-ta.. .< »Ker so centralne sile premagane, bi bila morala nastopili druga možnost, da se uničijo neprijatelji antante, med katere so spadali tudi takozvani Hrvati in Slovenci. Ko bi bili srbijanski politiki tako pametni kot drugi in bi se bili brigali le za svoje interese, bi bili pustili Italijane okupirati Ljubljano in Zagreb ter bi se bili šele potem pogajali, kaj naj bi se ž njimi zgodilo, in bi jih biLi še le potein sprejeli, ko bi bili priznali kraljevino Srbijo, ne pa neko izmišljeno trojico (sv. Trojico). Z eno besedo, dokler se srbijanski politiki ne oproste teh svojih zmot, da bi mogli Hrvale politično pridobiti, ker je nepremagljiva njihova po Avstriji vbrizgana mržnja, toliko časa pe bo reda v naši državi. Ž njimi 'je tre.a popolnoma pretrgati ter jih izven srbske jezikovne meje prepustiti samim sebi, ali pa jih predati Italiji za rekompenza-cijo, ali pa jih pritisniti ob steno s tem, da jim pošljemo kakega Kuena ...« Tako piše velesrbski list Radeta Pašiča, ki obenem vneto hvali politiko Pašiča, Pribičeviča in Žerjava. Zanj zakon o zaščiti države menda ne obstoji.
-f- 0 dogodkih na bclgraiskem vseučilišču prinaša »Journal des Debats« kratko poročilo pod naslovom »Komunistična manifestacija« in pravi, da so akademiki zaželi prvi streljati, da je pet orožnikov ranjenih, od teh dva težko, in pa desetorica akademikov in da je protestno zborovanje akademikov imelo značaj komunističnih provokacij. — Zveze »Journal des Debats« z belgrajsko vlado so znane, zato se takim »točnim« poročilom, ki so dobro plačana, ne smemo čuditi.
«2.
(Iz pravniških krogov.)
Zupan na J. je na podlagi g 92 občinskega reda »razrešen« svoje službe, ker je (•— baje —) kruto kršil svoje uradne dolžnosti. Tako nekako se glasi ferman, ld ga je poslal veliki župan odstavljenemu županu na J. Ta presneti § 82! Ali gospod veliki župan ni pomislil, da je stopil na suho vejo, ko se je oprl na ta paragraf? Zato naj nam ne zameri, če denemo njegov ferman nekoliko na kritično rešeto. — Kaj pa določa § 92 občinskega reda? (Op. Enake ali podobne določbe imajo tudi občinski redi drugih dežel, n. pr. štajerski v § 87, ali koroški v § 89.) Povsod stoji tako jasno in tako določno kakor v § 92 za Kranjsko, da tudi veliki župan ni mogel in ni smel tega prezreti, da je namreč mogoče župana odstaviti sploh le tedaj, če zakrivi velike po-greške ali trajno zanemarja sv»!o posle o zadevah samostojnega (lastnega) delokroga občine. Pa samo tedaj; drugače te pravice veliki župan nima, kakor je popred nI imela deželna vlada. Vsako drugo tolmačenje omenjenih določil občinskih redov je pomotno in za lase privlečeno. Ni treba nobene spektralne analize, da ne bi bilo to jasno vsakomur.
Kaj pa je sploh zakrivil tako krutega proti svojim uradnim dolžnostim župan na J.? — Nekaj Orjuncem ni izdal uradnih potrdil o šestmesečnem bivanju, ker niso bili zglašeni v občini in ker jih ni poznal. Ravno nasprotno je tcej res nasproti temu, kar trdi ferman o obglavljenem županu: on je izpolnjeval svoje uradne dolžnosli, ker bi bil sicer uradoma potrdil nekaj, česar ni vedel. — Toda volitve in vse, kar je v zve-
zi ž njimi, spadajo v občinski preneSenl delokrog. Za lo pa je — če postava in občinski redi šo kaj veljajo — postopanje čisto drugo, nikoli pa po paragrafu, ki ga citira ferman. Absolutno torej veliki župan pri obglavljen ju župana na J. ni imel postavne baze v § 92 občinskega reda za Kranjsko, ki se tiče izključno le izvrševanja poslov lastnega, to je onega občinskega delokroga, ld se tiče občinskega gospodarstva. Mislimo, da smo formalno stran in pomanjkanje zakonite podlage fermana s tem izpod bili.
Že popred smo rekli, da župan ni kršil svojih dolžnosti, naj je potegi postopal tako ali tako. Gotovo je, da je delal le v dobri veri. Pa recimo, da bi bil župan res kaj zagrešil proti postavi ali kakemu drugemu predpisu glede prenesenega delokroga, kamor pač spadajo volitve. Kakšne pravice pa ima tedaj oblast nasproti županu? Ce zakoni (občinski redi) sploh še kaj veljajo, nič drugih nego to: Po § 98 občinskega reda za Kranjsko ima politična okrajna gosposka (to je okrajno glavarstvo ali po novem »sreski poglavar«) pravico, mu naložiti globo do gotove višine, šele tedaj, če bi župan svoje dolžnosti ponovno zanemarjal tako, da bi nastala nevarnost za javne koristi, in če hi tudi občinski odbor vzlic pozivu temu ne odpomogel, ima politična oblast pravico, nastaviti za izvršitev dotični h poslov na stroške občine uradnika. -- Toda odstaviti župana nima pravico. Niti občinski red za bivšo Kranjsko niti oni za Štajersko oblasti te pravice ne daje. Le občinski red za bivšo Koroško ima odprta mala vrata za odstavitev župana, toda tako, da je ž niim občinska avtonomija popolnoma varovana. Tam določa namreč § 95 v ostalem enako, kakor občinska reda za Kranjsko in Štajersko, poleg drugega šo, da sme oblast župana, čo trajno zanemarja svoje posle in dolžnosti prenesenega delokroga, in če tudi globe nič ne pomagajo, — da smo torej politično deželno oblastvo (popred deželna vlada) sicer odstaviti župana, toda le tedaj. Ce za to prosi občinski odbor.
Ali hočete še več v dokaz, da veliki župan ni imel v zakonu utemeljene pravice, da je odstavil župana? — V prvih gimnazijskih razredih smo svoj čas čitali nemško berilo: Befehl, Gesetz, Recht. Naj bi si dal gospod veliki župan ta sestavek recitirati od kakega — prvošolca!
Pribičevičevi »akademiki«. Pri zadnjih dijaških demonstracijah v Zagrebu je nekdo imel srečno misel/da je razne lepe prizore fotografiral. Na teh fotografijah so jako dobro zadeti sledeči Pribičevičevi »akademiki«; policijski konfident Z\ver-ger,_ sluga Katavič, mesarski pomočnik Popovič, dalje na 5 let obsojeni Beloševič in drugi. Vsi seveda orjunci.
!m
U
_ Kakor druga leta, je tudi letos Katoliško dijaštvo praznovalo praznik Brezmadežne na Slovesen način. Dijaki so se zbrali zjutraj ob
6. uri v Križankah polnoštevilno ter pristopili k skupnem sv. obhajilu.
Dopoldne se je vršilo slavnostno zborovanje v Ljudskem domu, posvečeno pred vsem proslavi 30 letnice ustanovitve prvega kat. akad. društva »Danice«.
Dvorano je dobro napolnilo visoko- in srednješolsko dijaštvo poleg mnogih gostov, med katerimi je bilo opaziti poleg drugih tudi univ. prof. A. Ušeničnika in dr. Rozmana. Okrog 10. ure je zborovanje otvoril predsednik SDZ theol. Fajdiga, ki je v uvodnih besedah poudarjal, da so edino kat. načela, ki dajejo smisel posebnemu dijaškemu gibanju, ki bi ga pa izgubilo tisti hip, ko bi pozabilo na to prepričanje. Nadalje v imenu vsega kat. dija-stva čestita društvu »Danica« k 30 letnici. Po pozdravu g. prof. dr. Capudra, ld ga jo izrekel v imenu starejšinstva, ie spregovoril viharno pozdravljen g. pisatelj župnik Finžgar, ki v kratkih pa krasnih besedah pokaže dijaštvu nalogo, ld jo morajo vršiti v novi spomladi — ver saerum —, ki je vzcvetela za človeštvo z nastopom Kristusovim. Proti revolucionarjem, ki hočejo uničiti ver saerum morajo nastopiti kot katoliški revolucionarji. Vznesene besede je večkrat prekinilo burno odobravanje, ki po sklepu govora ni hotelo prenehati. Potem je govorila ga. dr. PI s k o r-n i k, ki je predvsem Številno zbranim dijakinjam prepričevalno orisala vlogo, ki jo morajo igrati v blagor človeštva kot samostojne inteligentne žene vsaka v svojem poklicu. Predavanju je sledilo mogočno pritrjevanje. Nato pa je. prof. dr. Capuder prisrčno in obenem ognjevito kazal na »Danico« v njenem rojstvu in življenju. Borila se je skoro prov za iste stvari, za katere naj se bori pogumno tudi današnje kat. dijaštvo, kateremu bodi posebno v vzgled njena družabnost. (Odobravanje.) Govoril je tudi zastopnik srednješolcev, ki je pokazal, kako živo polje življenje v sred-! nješolskih vrstah, ki ga je treba le podpirati. Nato je predsednik zaključil proli pričakovanju dobro uspelo zborovanje, ld je izzvenelo v klicu »zvezde so naše«.
Popoldne ob 4 so priredile dijaške Marijine kougrcgacije v Akademskem domu svo-
jo akademijo. Bila je glede sporeda in Izvajanja na višku ter je dosegla popoln uspeh.
Zvečer ob 8 se je vršil v veliki dvorani Uniona komerz. Semkaj so prišli prijatelji katoliške mladine, prijatelji, ki z njo čutijo ne samo v dobrih, ampak tudi v slabih časih. Kot prvi je nastopil g. Franc T e r s e g 1 a v, ki jo bil od dijaške mladine burno pozdravljen. Govoril je dovršen govor o proslavi Brezmadežne, kat. gibanju in njegovem pomenu za narod.
Tov. Birk je kot predsednik k. a. d. »Danice« govoril o njenem početku, razvoju in pomenu z ozirom na njen 30 letni obstoj.
Na sporedu je bilo solopetje tovarišev Likoviča Jož. Hartmana Lojza in Močana VI. Na klavirju jih je spremljal tov. Peter Potočnik. Tovariši Sonc, Leskovic in Pompe so sodelovali pri violinskih točkah. Končno so zapeli člani »Danice« svojo himno, nakar se jo začela prosta zabava, pri katori je sodelovala godba dravske divizije.
Polagoma so se začeli razhajati gostje ka-, kor tudi kat. dijaštvo — veselo, kakor sme biti le ono.
5UVRI,0 FIHE!
V^S.
Zadnja leta se skoro v rednih presledkih pojavljajo v raznih evropskih listih vesti o ukradenih važnih diplomatičnih dokumentih. Navadno so taki dokumenti »ukradeni« iz tajnih arhivov tistih vlad, ki so onim vladam, ki jih objavljajo, več ali manj sovražni.
Tudi pri nas smo imeli že nckoliko-krat priložnost pečati se s takimi »ukradenimi« dokumenti. Dokumenti, na katere je namigavala naša vlada, so bili navadno »ukradeni« na dunajskem sovjetskem poslaništvu. S pomočjo takih dokumentov je poskušala naša vlada naši javnosti dokazati, da boljševiki podpirajo enkrat »ma-kedonstvujušče«, drugič arnavtske kačake ali pa da dajejo Racliču in komunistom v Jugoslaviji denar. Dokazovala je naša vlada s takimi dokumenti vedno to, kar je pač najbolj rabila.
O takih »ukradenih« dokumentih je objavil znani nemški časnikar Leopold Mandl v dunajski »Allgemeine Zeitung« dne 6. decembra prav zanimiv sestavek, v katerem dokazuje, da so vsi taki »ukradeni« tajni dokumenti navadni falzifikat i, Med drugim pravi:
»Belgrajski tiskovni urad je nedavno poročal, da so prejeli v Belgradu iz ruskega poslaništva na Dunaju ukradene dokumente, ki dokazujejo, da hoče moskovska vlada s pomočjo radičcvcev in ma-cedonskih in kosovskih organizacij uprizoriti v Jugoslaviji že januarja mescca veliko revolucijo. Belgrajska vlada je zatrjevala dalje, da ima kot dokaz zato v rokah dokumente, ki so bili ukradeni iz tajnega arhiva propagandnega komunističnega oddelka na Dunaju, kar je bajs povzročilo v komunističnih krogih na Dunaju velik strah.
Časnikarji, ki imajo dostop pri sovjetskem poslaništvu na Dunaju, so pa ugotovili, da na sovjetskem poslaništvu ne le ni bilo videti nobenega strahu, ampak da so se gospodje naravnost po homersko krohotali, ker so nekatere vlade tako silno »noter padle«. Nepopisno so se smejali onim, ki še vedno nočejo spoznati, da jih spretni ponarejevalci neprestano »vlečejo« s tem, da jim prodajajo ponarejone listine po potrebi. Tako n. pr. so ponarejevalci kmalu izvohali, da bi Pašič in Pribičevič prav rada še letošnjo zimo vprizorila male uporčke na Hrvatskem, v Bosni in na Ko-sovem, da bi mogla nastopiti proti opo-zicijonalnim strankam, To priliko so takoj spretno izrabili in so takoj prodali vohunskemu oddelku jugoslovanskega poslaništva razne potrebne tajne dokumente!«
»V Belgradu so bržkone že pozabili, kako so že 1. 1922. nasedli neki taki pona-rejevalski družbi. Tista družba je prodala takrat jugoslovanskemu poslaniku na Dunaju g. Tiči Popovič u in njegovemu policijskemu nadzorniku Bankoviču iz arhiva bolgarskega poslaništva na Dunaju »ukradene« dokumente za 400.000 kron. Nekaj dni kasneje pa je dunajska policija prijela celo tisto ponarejevalsko bando, ki jc pri zasliševanju tudi priznala svojo goljufijo nad g. Popovičcm in BankoviČem. Srbski gospodje so seveda takoi izjavili, da niso nič oškodovani, da se izognejo še večji blamaži.
Tako jc tudi z najnovejšimi iz sovjetskega poslaništva /ukradenimi« dokumenti.
Bivša Davidovičeva vlada jc tisti fa-mozni špijonažni oddelek pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju uk lillici i Davi-
dovič je vedel, da so vsa poročila tega oddelka prazne fantazije policijskega inšpektorja Bankoviča. Z odpoklicom g. Ban-koviča pa ni bil zadovoljen nekdo drugi in ta je naročil Bankoviču, naj organizira v Mariboru na njegove stroške posebno službo za nadzorovanje vseh iz Avstrije v Belgrad potujočih oseb. Ta sklep je povzročil šef tajne policije v Belgradu g. Mila Lazarevič, ki mu pravijo »oiftek*. Lazarevič je bil mnenja, da je neobhodno potrebno, da g. Bankovič nadzoruje bolgarske emigrante na Dunaju, on pa g. Bankoviča. Tako jc razumljivo, da je g. Pašič takoj po nastopu svoje vlade zopet vzpostavil vohunsko agenturo pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju. Sedaj ima g. Lazarevič zopet priložnost voziti se »nadzorovat« na Dunaj, kjer ima v svoji službi celo četo agentov, rned temi tudi neko jako lepo žensko, ki ima zveze z vsemi krogi. Ti agentje zbirajo »materija!« in ker pravega materijala ne dobe, se morajo zadovoljevati z »ukradenimi«, t. j. s
ponarejenimi dokumenti.«
« *
BS9.
Sostro pri Ljubljani. V nedeljo, dne
SO. nov, smo dobili iz mariborske Biihl-ove zvonarne dva nova zvonova: es 1100 kg in g 560 kg, ki se s prejšnjim 2396 kg težkim b prav lepo ujemata. Prepeljali smo jih v. lepem sprevodu iz Ljubljane, posvetil pa ju je gosp. profesor dr. Snoj v spremstvu treh duhovnikov. Zdaj imamo prav lepo zvone-nje, da smo prav ponosni nanje.
Šmartno pri Litiji. Katoliško izobraževalno društvo jo priredilo 5. decembra lepo uspel Miklavžev vočer v dvorani Društvenega doma, ki je bila nabito polna. Obdaroval je Miklavž najprvo pridne otročieke, nato pa odraslo mladino. Dramatični odsek je z velikim razumevanjem okusno vprizoril prihod Miklavža, angelov ter številnih parkljov. Laket brada je skrbel za splošno veselost v dvorani.
Teharje. Katoliško izobraževalno drun štvo v Teharjih jo priredilo dne 7. t. m. lepo uspeli Miklavžev večer v društveni dvorani. Gojeuke teharskega orliškega krožka so vprizorile pred prihodom Miklavža mično igro: «Mi smo živo srebro«. Nato je Miklavž obdaroval pridne otročlčke. Za zabavo iu smeh je skrbel Lucifer s svojimi pomagači.
Dr. OETKER-jev
za wi
Dobi se povsod ali pa t _ , ,	tovarni
(Sveti* glava.)
Jos. Meich, Maribor
—	Zaplemba. Zadnja številka »Slovenca« je bila zaplenjena zaradi objave oklica opozi-cionalnega dijaštva v Belgrdu na jugoslovansko javnost. Oklic je zaplenila najprej belgraj-ska policija, tej pa so sledile še druge oblasti. — Ker morda nekateri naročniki niso dobili nedeljske številke »Slovenca«, smo v današnji številki ponatisnili listek »Jutranja zvezda«, ki je izšel v nedeljski številki.
—	Kaj je s kongregacijami, Od več strani nas vprašujeo, če so Marijine kongregacije v Sloveniji s kakim novejšim dekretom prepovedane. Ponovno smo ugotovili, da se je taka prepoved pač prvotno mislila izdati tudi za Slovenijo, pa se ni. Kn. šk. ordinariat je, kakor čujemo, sprejel uradno obvestilo, da prepoved o Marijinih kongregacijah za Slovenijo ne velja. Nasprotni dvomi so najbrž nastali, ker se je ravno te dni začela razglašati naredba prosvetnega ministra z dne 15. nov. t. 1., ki »prepoveduje učnemu osobju in učencem, pristopati k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo«, kakor razglaša »Uradni list« z dne 0. decembra. Po ljubljanskih srednjih šolah se razglaša ta naredba z zelo razločnim tolmačenjem, kakor si je pač kdo hoče in želi razlagati glede raznih kulturnih društev, ki jih ta ali oni gospod smatra za »separatistične^. Mi bi v orientacijo poudarili, da »separatističnih« društev v Sloveniji ni. Če pa kdo misli, da je kako društvo separatistično, ker ni srbsko, ampak slovensko, pa so naj zaveda, da bi bila zanj edina logična poslcdica, da izgine s slovenske zemlje in gre tja, kamor ga srce vleče, če mu je narodnozaveden Slovenec radi njegove narodne značajnosti — separatist!
—	Ivoadjutor za Škofa Akšamovida. Hrvatski listi poročajo, da bo v kratkem imenovan koadjutor za djakovskega škofa dr. Ak-samoviča. Menda je določen za to mesto msgr. Herman, vodja bogoslovni ce v Djakovu.
—	Konfiskacija »Noro Dobe«. Splitska »Nova Doba« jo 6. t. m. zopet doživela konfiskacijo zaradi članka i Začetki režima močne roke« in zaradi brzojavke iz Belgrada o napadu akademlčne mladino.
—	Naš tisk v Ameriki. Tujejezični tisk v Ameriki se mora boriti z velikimi težavami. Zalo n! čudno, da mnogo listov po kratkem izhajanju propade. Med jugoslovanskimi listi je propadlo doslej 114 lislov, od tega 58 hrvat-
Stran '<£
SOtVEJTOC, <?n<s
TC. SJeddmFra f?3l.>

skih, 44 srbskih, a slovenskih samo 312, kar
zopet priča o solicLnosti naših ljudi v Ameriki.
—	Organizacija slovanskih športnikov v Združenih državah. V okviru Kranjske slovenske katoliške Jednote s sedežem v Clevelandu se je pred kratkim ustanovila »Zogometna Liga*. Za predsednika je bil Izvoljen Edvard Konte, za tajnika Avgust Čepon. Sedaj se pri vseh krajevnih organizacijah Jednote snujejo žogometni odseki ali »baseball teams«.
—	Železniška nesreča v Rimskih toplicah.
V	pondeljek popoldne ob četrt na tri se je pripetila velika železniška nesreča na postaji Rimske toplice. Tovorni vlak štev. 782 se je umaknil osebnemu vlaku štev. 724 in je odpeljal iz tretjega tira v smeri proti Laškemu. Vsled tega bi moral tovorni vlak iz Laškega obstati pri uvoznem signalu. Vlak 773 pa je uvozni signal, dasi je kazal, da je uvoz za-branjen, prevozil in tako sta pri km 360 trčila oba vlaka. Sunek je bil silen, posledice so bile strašne. Sedem voz, in sicer 5 praznih in 2 na-tovorjena, se je popolnoma razbilo. Poleg tega pa je poškodovanih še 9 voz. Oba tira sta bila popolnoma zaprta z razvalinami in se je vršil nekaj časa osebni promet potom prestopanja potnikov. V nekaj urah sc je posrečilo, da so i oprostili eni tir in se vrši promet na pro0 • Rimske toplice—Laško po enem tiru. Komisija strokovnjakov, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da se je pripetila nesreča vsled nepravilnega zaviranja tovornega vlaka 773, vsled česar česar strojevodja vlaka pri zaprtem voznem signalu ni mogel ustaviti in ga je prevozil. — Človeških žrtev ni, ker so spremljevalci poskakali pravočasno z voz. Le malo pa je manjkalo, da ni bil ubit vlakovodja vlaka 773. Mož je do zadnjega zaviral svoj službeni voz. Iz voza je odskočil samo hip, predno je voz trčil v nasprotni vlak. — Škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Glede krivde so uvedle oblasti strogo preiskavo.
—	Smrtna nesreča. V petek je umrl nenadoma 61 letni posestnik Miha Oblak na Vikrčah pri Vižmarjih. V soboto bi sc bil moral vršiti pogreb. Pred pogrebom pa so prišli nekateri njegovi sorodniki v Ljubljano k državnemu pravdniku in so prosili, da naj se pogreb odloži in truplo preišče, ker obstoja sum, da je bil mož ubit. Državno pravd-ništvo jc seveda na podlagi te ovadbe odložilo pogreb in odredilo preiskavo v smislu ovadbe. Razširile so se nenadoma po celi okolici najrazličnejše govorice, ki so v raznih spremembah dolžile domačine, da so starca ubili. Preiskava pa je ugotovila, da so bile vse te govorice popolnoma neosnovane, dasi so v resnici vladale v družini precej napete razmere, ker je bil mož baje precej siten in čudak svoje vrste. Ugotovilo se je, da je prišel mož v četrtek ponoči precej vinjen domov. Ko je blodil pijan po dvorišču, se je spod-taknil pri svinjaku in je padel. Pri padcu je uiočno udaril z glavo ob svinjak in sc je zvalil nato v mlakužo gnojnice tako nesrečno, da se jc v njej zadušil. Ko se jc to ugotovilo, so moža pokopali.
—	»18. oktober!« Osebe, ki so so v noči od 19. na 20. oktobra nahajale v čakalnici na slavnem kolodvoru v Ljubljani, prosim za naslov. V poštev prihaja eventuelna večja nagrada. Pisati je ua upravništvo pod <19. oktober-« št. 7737.
—	Za Miklavža so se hoteli preskrbeti.
V	noči od 4. na 5. dec. so skušali neznani zli-kovci vlomiti v prodajalno Ivana Novaka na Doleh pri Litiji. Imeli so že cepin uprt med vnanjimi vratmi, pa jih je gospodar prepodil zbudivii se pravočasno. Šli so od tam na Suhadole, kjer so pri Slugi vlomili v kaščo ter odnesli nekaj orehov, jabolk in kruha. V prodajalni bi bili seveda boljšo opravili, pa jim je spodletel.
—	Mars se .ie zopet približal zemlji? Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, bosta lista «Prerod (s prilogo «Zdravje«) in »Mladi junak« v bodočem letu postala še bolj zanimiva in privlačna, da se žc prebivalci Marsa zanimajo zanj. — Uprava «Proroda« in '.Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Nezgoda dveh italijanskih parnikov pri
Puljti. Minoli četrtek ponoči sta pri Pulju trčila parnika Jadransko plovidbe »Marija« in »Beograd«. Parnik »Marija« je zelo poškodovan in so morali potniki prestopiti na parnik vBeograd«, Iti jih je odpeljal v Trst. r Marija« je bila namenjena v Split.
—	Tatvina na Verdu. V stanovanje Janeza Stajerja na Verdu se je priklatil Friecll Franc, rojeu v Bistri pri Vrhniki, že dobro poznan tat ter vlomil v omaro, iz notri viseče obleke pa odnesel okrog 350 Din gotovine. Najbrž je isti ukradel iz blevh posestnika Kun šteli na Vrhniki konjsko opremo in konjsko odejo.
—	Tatvina v vlakn. Žele/.ničarskemu delavcu Gašperju Mohoriču iz Zg. Besnice jo bila v vlaku med Kranjem in ftkofjo Loko ukradena rjava usnjata listnica z vsebino 150 Din in železnlčarsko režijsko legitimacijo.
—	Velika železniška nesreča na Ovčjem polju. Dne 6. t. m. je skočil s tira potniški vlak, ki vozi nn progi Veles—Štip, in sicer pri postajališču «KaIana Drina>. Stroj se jo prevrnil na pobočje, naslednji vagon, poln potni-
Nrrln,f.*ni v konstrukciji in mn-terijaiu. Izredno nizko cen«.
C^Iojte jJ ji" prsd r.Akupoiri.
I. fiftRKC. Ltnbilan«
P»lnč» l.iut>IUnak* kreditne banke
kov, pa se je zdrobil. Lahko ranjenih je 20 oseb, 8 pa težko. Preiskava jo dognala, da so bili od tračnic odviti vijaki. Promet na progi Veles—štip je za nekaj dni ustavljen.
—	Vlom v Tančigori. V klet v vinogradu Tančigora posestnika Jakoba Bukovec iz De-čin pri Radencih so vlomili neznani tatovi in odnesli okrog 250 litrov vina, 5 litrov tropino-vega žganja, 3 kg galice, pol kg prekajeno slanine in več vinogradniškega orodja v skupni vrednosti 2365 Din.
—	Tatvina kolesa. Ivan Lovše iz Zgornjega Kašlja si je prislonil svoje kolo v veži gostilne Ana Gram na Studencu pri D. M. v Polju. Komaj se je malo okrepčal in se vrnil, mu je zmanjkalo kolo firme Puch, vredno 1750 Din. Kolo ima tovarniško št 122.273.
—■ Važno za mizarje in podjetnike. Opozarjamo na današnji dražbeni oklic, glasom katerega so bo dne 24. t. m. prodajala nova, moderno urejena tovarna pohištva tvrdko M. Poličar & Komp. na Bledu, ki je izredno nizko sodnijsko cenjena in nudi strokovnjakom lepo eksistenco.
Najrenejšo in najnovejšo obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-I ja<5.
O HEEKE NA O B R O K E I
MESTM TRG 5
O. S&EMIVATOVfltf"
štajerske novice.
S Velika slovesnost krščansko-socialnlih organizacij in cerkvenih družb se jo vršila due 7. decembra v Mariboru ob priliki blago-slavljanja petero cerkvenih zvonov za baziliko Matere Milosti. Maribor še tako sijajne manifestacijo za krščansko misel no pomni. Cel Maribor ter bližnja in dalnja okolica je bila ta dan pokonci. Ob 8 zjutraj so je mod zvoki godbe in pokanjem topičev vila velika procesija od cerkve v tovarno inž. bratov Biihl v Meljn. Zvonovi so že bili naloženi lia težko in krasno okinčano vozove. Vsak voz je peljalo 6 koni. Prvega so vozili črnci, drugega belci in ostale zopet konji drugih pasem. Sprevod je bil nad vse slikovit. Na čelu 20 jezdecev, godba kal omladine, društva (prosvetna in cerkvona) z zastavami. Še pridni kočijaži, hlapci in dolavci so se po svoje potrudili, da je sprevod bil sijajnejši. Na ulicah, posebno pa na prostornem trgu pred baziliko jc čakala ogromna množica. Knezoškof dr. Kar I in s člani kapiteljna jo dospel točno ob 10. Pred cerkvijo so ga pozdravile deklice, nakar je služil sv. maSo in imel pridigo. Nat.o se je vršilo slovesno blagoslovljonje zvonov. Obredu jc prisostvovalo gotovo okoli 15.000 Ijndi. Ob pol 2 popoldne so strokovni delavoi zvonolivame Biihl pričeli dvigati zvonove v visoki zvonik. Tvrdka je to mojstrsko izvršila. Dolgo in debelo vrv so pritrdili težkemu avtomobilu, kateri je polagoma vozil po ravni cesti proti Narodnemu domu. Godba jo svirala neprestano, ljudstvo je vzklikalo radosti, ko se je vse vršilo brez najmanjše nesreče. Bali smo se, da bo pri največjem zvonu (3875 kg) avto preslab. A ob 4 jo bil tudi ta velikan v zvoniku. Ljudstvo jo pozuo v noč čakalo, da zapoje jo zvonovi. Šolo drugi dan dopoldne so se oglasili. Glasovi so naravnost, krasni. Posebno veliki zvon jo s svojim sijajnim glasom presenetil nas vse.
š O samomoru trgovca Frinrasa v Mariboru krožijo vsakojake vesti. Listi so poročali, da si je vzel življenje (mož se je v Št. Petru obesil), ker jo prišel v finančno tež-koče. Konstatirati pa moramo, da je bil Pri-mus dobro sitniran. V smrt ga jo gnalo nekaj drugega. V družini ni bilo medsebojno ljubezni. Baje sc je njegova soproga odpeljala s trgovcem H. v Gradec. Tam jo več dni živela z g. II. Menda jo celo bila prijavljena v hotelu kot soproga svojega spremljevalca. Ko pa jo policija kontrolirala njune listo in potni listi niso potrdili, da. jo gospa prava soproga g. H„ je Gradec vprašal Maribor o razmerah. In ko je Primus zvedel za colo zadevo, so jo iz obupa — obesil. Ali se je cela zadeva res tako odigrala, se bo dognalo. Krožijo pa seveda šo tndi drugo verzijo.
š Potres. V srodo, 3. t. m. zvecor ob 22 uri za minut so jo čutil v Jnrkloštru pri Laškem precej močan, 20 sekund trajajoč valovit, potresni sunek. Škode ni povzročil.
Primorske novice,
p 70 letnica Maksa Gotica. Ravnatelj tržaške > Edinosti« g. Makso Cotič je praznoval dne 7. t. m. 70 letnico življenja. »Edinost« vodi že 35 let. Ves ta čas se jo tudi izven uredništva udeleževal narodnega dels. Pol. društvo »Edinost« je slavljencu ob 70 letnici čestitalo po posebni deputaciji in mu izročilo v dar zlato pero.
p Smrtna kosa. V hiralnici v Idriji je umri Franc Rupnik iz Zadloga pri Črnem vrhu, bivši orožniški postajovodja in po vpoko-jitvi vratar v »Stabilimento lechnico« v Trstu. Pokojnik jo v oporoki zapustil Šolskemu društvu 2000 lir.
p Protirežimsko razpoloženje t Furlanski pokrajini. Minolo nedeljo se je v Trstu vršil i kongres bivših bojevnikov iz Tržaško provinc«.
Kongres je sprejel sklep, da obsojajo tržaški kombatenti slej ko prej zvesti assiškim sklepom (ki so naperjeni proti fašizmu). — Za konec tekočega meseca je v Trstu napovedan shod opozicionalnih [>oslancev, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi julijskega odseka Narodno zveze.
p Nov udarec domačemu delavstva v Trstu. Novi komisar javnih skladišč v Trstu general Genta je podpisal odlok, ki s 15. t. m. odpušča vse dosedanje slalno nameščeno delavstvo v javnih skladiščih. To delavstvo, ki si je bilo tekom let steklo nekaj pridobitev, ki je pa zato tudi sposobno in popolnoma zanesljivo, namerava Genta nadomestiti z delavci iz bivšega kraljestva. Odpuščeno delavstvo je skrajno ogorčeno, a tudi ravnateljstvo je proti takemu eksperimentiranju v luškem prometu.
i V zalogi prvorstnl šapirograf-aparatl pri J
| Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 |
ljubljanske novice.
lj Požar v Žabkarjevi tovarni, V nedeljo zjutraj okoli sedme ure ie izbruhnil požar v Žabkarjevi strojni tovarni na Dunajski cesti in sicer v pročelju sprednjega trakta, kjer so spodaj na eni strani pisarne, na drugi strani pa kovačnicc. Ogenj jc nastal vsled kratkega stika električnega toka v podstrešju in sc je zelo naglo širil po podstrešju. K sreči pa so požar hitro opazili. Prvi je zapazil plav pla-menček vajcnec Ivan Znidarič, ki je prišel na delo in je takoj opozoril nočnega čuvaja Ivana Cedilnika. Telefoniral jc takoj na gasilno postajo in prav kmalu je prišel oddelek poklicne požarne brambe z motorno brizgal-no, ki jc takoj stopila v akcijo. Nastavili so naenkrat več cevi in so začeli rušiti streho. Na pomoč so jim prišli kasneje tudi prostovoljni gasilci. V dobri uri se je posrečilo, da so ogenj zadušili. Pogorelo je ostrešje in podstrešje, v katerem so bili shranjeni razni dragoceni modeli, ki so tudi po večini zgoreli. Gasilci so delali do desete ure. Škoda na poslopju in pa na opremi in modelih jc kliub temu precej velika in jo cenijo na okroglo en milijon kron, vendar pa šc ni točno ugotovljena. Transmisijski oddelek, ekspedicija, livarna in stroji so ostali nepoškodovani. Pri gašenju se je precej poškodoval gasilec Ivan Indof, — Ko s-o praznili stanovanje delovodje Vladislava Černigoja, je porabil to priliko ključavničar Ivan Benkovič in mu je ukradel uro. Pri Bcnkoviču so napravili doma tudi hišno preiskavo in so našli pri njem več bronastih in jeklenih predmetov, katere jc ukradel v tovarni. Izročili so ga sodišču.
Naša produkcija premoga v marcu 1924.1
V teku meseca marca t. 1. se je nakopalo v celi državi 379.446 ton premoga napram 383.543 v mesecu februarju t, 1. ter 380.708 ton v mesecu januarju t. 1.
Od celokupne produkcije odpada na črni premog 11.056 ton, na rjavi premog 283.987 ton ter na lignit 84.493 ton.
Delež Slovenije na produkciji premoga v celi državi je znašal 177.427 ton, kar pomeni 46.8 odstotka produkcije v celi državi. Sloveniji sledi Bosna iu Hercegovina, kjer se je nakopalo 98.481, ton ali 26 odstotkov celokupne produkcije. Še manjši jc delež Srbije, ki dosega 62.963 ton ali 16.6 odstotka. V Hrvatski s Slavonijo je bilo produciranih 29.616 ton ali 7.8 odstotka produkcije v celi državi. Dalmacija je dala 10.959 ton, in je njen odstotni delež pri produkciji premoga v celi državi bil samo 2.8.
Od celokupne produkcije kakor tndi od zaloge na dan 29. februarja t. L, ki je znašala 146.67S ton. so je oddalo: državnim železnicam 135.467 ton, privatnim železnicam 1078 ton, vojni mornarici 612 ton, privatnim paro-plovnim dražbam 11.426 ton, industriji 134.180 ton ter raznim 37.214 ton.
Izvozilo se je v marcu t. J. 13.871 ton. Lastna poraba pri rudnikih je znašala 44.106 ton. Skupno se je torej oddalo 377.954 ton.
Slovenija je od svoje produkcije v mesecu marcu t.. 1. ter od zalog na dan 29. februarja t 1. oddala državnim železnicam 71.640 ton, privatnim železnicam 172 ton, industriji 45.301 tono ter raznim 20.-588 ton. Izvozilo se je iz Slovenije v marcu 10.181 ton premoga. Rudniki so pa porabili 22.126 ton. Skupna oddaja v marcu je torej znašala 170.008 Ion.
Zaloge premogovnikov na dan 31. marca 1924 so bile v celi državi 148.170 ton in sicer v Srbiji 44.793 ton (29. februarja 49.050 ton), v Dalmaciji 30.901 tona, (29. februarja 29.377), v Bosni in Hercegovini 30.690 ton (29. februarja 34.751 Joti), v Sloveniji 26.963 Ion (29. Februarja 19.544 ton) tor v Hrvatski s Slavonijo 14.823 ton (29. februarja 13.956 ton).
Povprečno je bilo pri premogovnikih zaposlenih v mesecu marcu t. 1. v celi državi 33.455 delavcev, kar pomeni napram februarju t. 1. prirastek 237 oseb.
* Primerjaj ••-Slovenca« z rhio 3. oktobra t. 1. št. 228 in z dno' 19. oktobra t. 1. št. 240.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Rozman, lena trgovca in posestnika, 58 let. — Ivan Traun, posestnik, 70 let — Klementina Lesjak, za-sebnica, 64 let. — Viljem Maurer, posestnik, 66 let. — Ignacij Pajek, posestnik, 63 let — Ana Lenarčič, hči mizarskega pomočnika, eno leto.
lj Kratko veselje. Bivši carinik kolodvor-,
ske carinske agenture — sedaj zidar —- je poneveril dne 17. decembra lani vsoto 4500 dinarjev, katero mu je izročil posestnik Josip Kovačič iz Šentjurja ob južni železnici, da plača zanj izvozno carino za en vagon fižola-. Fanta pa je denar omamil in začel je vese-, ljačiti in popivati. Popival je ccl teden po raznih gostilnah, bil je cel teden pijan in je tako razmetaval denar za pijačo, da je postala ccJo policija pozorna na tega veseljaka. Njegov gospodar in drugi, ki so ga videli, so mislili, da je naravnost znorel. Ko pa mu je pošel denar, je prišel kes in končno je bil obsojen radi poneverbe na 14 dni navadne ječe. —
lj V stanovanje delavca Antona Javornik
v štepauji vasi se je utihotapila brezposelna delavka Jožefa Pančur in odnesla jopič in hlače, oboje vredno 380 Din.
lj Policijska kronika. Od 7. do 9. so bile vložene sledeče ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi. poškodbe tuje lastnine, 1 radi. kaljenja nočnega mira, 2 radi pijanosti, jj radi žaljenja straže, 7 radi prestopka cestno policijskega reda, 3 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prireditve plesa brez dovoljenja. Aretacije: 1 radi pijanosti, 1 radi polepuštva.
lj Pozor! Najmodernejše kroje natančno po meri iu modelih razpošilja po pošti in izdeluje o<l Minist. za trg. in obrt konees. Krojna šola, Židovska 5, Ljubljana. Tečaji za pouk v krojenju! Daje krojačem ln šiviljam ustmena in pismena pojasnila v, strokovnih vprašanjih krojaštva! Prikroje-vanje moških in damskih oblek strankam, ki žele same izdelovati ali hočejo imeti moderno skrojeno obleko.
lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova č. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.
lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po konkurenčnih cenah J. Goreč, palača Ljublj. kreditne banke.	7528
Vsakdo Brez izjeme
na? si prvo oblačilo, ki £a potrebuje, nabav? pri
t v r d k i DRAGO SCHWAB v Ljubljani.
Nizka cena in kvTstno blago Vas bosta navdušita.
V Sloveniji je bilo v premogovnikih zaposlenih 13.571 delavcev, v Srbiji 7101, v Bosni
in Hercegovini 6358, v Hrvatski s Slavonijo 5848 ter v Dalmaciji 977 delavcev.
g Izkaz Narodne banke z dne 30. nov.
i924. Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika, napram 22. novembru 1924. Aktiva: kovinska podloga 487.2 (+9.5), posojila na menice in vrednostno papirje 1523.2 (— 5.2). račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasno zamenjave 389.9, državni dolg 29G6.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 587.1 (+ 36.0), skupaj 9300.4: p a siva: glavnica in rezervni fond 31-3. bankovci v obtoku 6034.2 (+ 107.3), račun začasne zamenjave 389.9, državno terjatve 00 (— 105.3), razne obvoze 643.2 (+ 38.2), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.1, skupaj 9300.4.
g Trgovinske pogodbe. Kakor dozna-vamo, da je minister trgovine vzel v svojo roke vodstvo trgovinskih pogajanj med našo državo in tujimi državami. V Belgrad so pozvani delegati z Dunaja in iz Benetk. Minister trgovine misli začeti pogajanja za sklenitev trgovske pogodbo v najkrajšem času iu jo v tem oziru že konferiral z zunanjim ministrom. V kratkem bodo imenovani za ta pogajanja eksperti.
Bone,
9. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 289—292 (2.945), London 314.20—317.20 (318.25), Newyork 66—67 (67.75), Pariz 357.50—362.50 (370), Praga 201] do 204 (205), Dunaj 0.0930—0.0940 (0.0952), Curih 12.93—13.03 (13.16), efektivni dolarji 65.25—66.75; tendenca rezervirana, blaga je dosti na razpolago.
Curih. Belgrad 7.70 (7.63), Pešta 0.0070 (0.0070), Berlin 1.2290 (1.229), Italija 22.35 (22.40), London 24.30 (24.17), Newyork 516 (516.50), Pariz 27.85 (27.90), Praga 15.60 (15.6125), Dunaj 0.007270 (0.007280), Bukarešt 2.60 (2.50), Sofija 3.7750 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 1068, Kodauj 12.480, London 334.300, Milan 3064, Newyork 70.935, Pariz 3847, Varšava 13.610. Valuto: dolarji 70.460, angleški funt 332.500, francoski frank 3825, lira 3030. dinar 1062, češkoslovaška krona 2230.
Ncpreho*l)Iv! so le
E1CELLH
Slvaisai siroti.
Praga. Devize: Lira 147.19, Zagreb 51, Pariz 183.25, Ix>ndon 159.675, Newyork 33.00.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
LJubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 210—220, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 222 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 125-126 (zaklj. .125), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 885—895, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 180—150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 475 (blago), »Split«, anon. družba za cement 1 rtland, Split 1400-1420, »Niliag« d. d. za Ind. i trg. drvom, Zagreb 63.50 (blago), 4 in pol odstotne kom. zadolžnice kranjske dež. banke 90 (bi.).
Zagreb, Ilrv. Eskomptna banka, Zagreb illO; Hrv. slav. zein. hipot. banka, Zagreb 58.50 do 60; Jugoslavenska banka, Zagreb 101; Lj. kreditna banka, Ljubljana 221—222; Prva hrv. Štedionica Zagreb 890—900; Slavenska banka, Zagreb 85; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 62.50—65; Slavonija 69—71; Hrv. slav. za ind. šeCera, Osjek 730—775; Našica 40 do 52; Guttman 750—780; Trboveljska premo-gokopna družba, Ljubljana 455—460; 7 odstotno državno inv. posojilo 65; vojna odškodnina .120—125.
Dunaj. Živnostenska banka 390.100, Grelnik 154.000, Kranjska industrijska družba 870 tisoč, Trboveljska družba 455.000, Hrvatska eskomptna banka 111.500, Leykam J90.S00, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 59.000, Avstrijske tvornice za dušik 415.000, Guttman 892.000, Slavonija 74.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi železn. pragi, 250, 25 krat 15, fco nakladalna postaja, za komad 44; hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, 9, Ia, fco meja .1450; remeljni, 4 m dolžine, 6-6, zdravo, dobro, žagano blago, fco meja 640, 660; deske, 18 mm, 20 mm, L, II., III. vrsta, fco Ljubljana 580; jelovi držaji za metle, močni, okrogli,
1 m dolžine, za 100 komadov, fco nakladalna postaja 1 vag., 44, 50 (zaklj. 44); bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja J vag., 26,27 (zaklj. 26).-2lto in poljski pridelki: pšenica domača Ico Ljubljana 420; pšenica bačka, par. Ljubljana 465; koruza slavonska, fco Mitrovica, gar. 4 vag.. 180, 100 (zaklj. .190); koruza srbska, par Klenak, de!., že v Ljubljani JgO; oves bački, fco Ljubljana 355; laneno seme, fco Ljubljana 700; otrobi drobni, fco Ljubljana 212.50; otrobi srednje debeli, fco Jarše 240; krompir, foo Štajerska postaja 188. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 390; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 510; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 470; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580; fižol mandalon, orig., fco Ljubljana 380; fižol mandalon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 480; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 400.
Novi Sad. Pšenica 405, koruza 177—185, oves 300, moka bazis «0<t 600, otrobi 175—182.50. Položaj nespremenjen.
Naznanila.
Prosveta Krakovo-Trnovo vabi vso člane fe predavanju, ki se vrši danes ob 7 v dvo-rani Kolezijska ulica št. L Pridite!
Mesečni sestanek Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši, dne 11. decembra ob 6. zvečer v predavalnici ženske bolnice. Program: 1. V spomin Jaroslavu Hlavi, dr. Josip Benčan. 2. Uterus duplex, gravidltas utori slnistri. profesor Zalokar. S. Stanovske zadeve.
Predavanje v »Pravniku«. V sredo, dna 10. t. m. bo predaval na sestanku društva ^Pravnika« g. univ. prof. dr. L e o u i d P i -ta m te o predmetu: »Kritični pogledi na juriBtidna osebo«. Predavati je se bo vršilo v dvorani št. 79, I. nadstr. deželnega
sodišča ln se prične točno ob pol šestih popoldne.
Zveza nradoic in trfl. nastavljenk Krekove
prosvete opozarja na velezanimivo predavanje, ki bo drevi ob pol osmih. Predava g. dr. Srečko Zatnjen. Vse članice in prijatelji vljudno povabljeni. Pridejo pa naj tudi one, ki bi obiskovale tečaj za laščino, da se vpišejo. — Predsednica.
Biblični večer drevi ob pol osmih v dvorani pri sv. Jožefu. Predava g. unlv. prof. msgr. dr. Ujčič. Izobraženci vljudno vabljeni 1
Akademski soc.-ped. krožek naznanja, da se vrši nadaljevanje diskusijskega večera v četrtek dne 11. decembra točno ob 8 zvečer v I. nadstr. moškega učiteljišča. Gradivo za temo: »Viri moderne izobrazbe«, preskrbi g. dr. Ozvald. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za pedagoška vprašanja.
Cerkveni vestnik.
e Ljubljanska sodaliteta bo zborovala d a n e s ob 5. popoldne v semenlški kapeli iu dvorani. Refor. gosp. vseučiliški prof. dr. Fr. G r i v o o: »Delovanjo Pija XI. za cerkveno edinstvo. — Predsednik.
Orlovski vestnik.
Orliškl krožek v Višnji (rori priredi v nedeljo, dne 14. decembra ob 8. pop. v društvenem domu pri fari »Večna mladost in lepota«, lepo igro iz rimsko dobe. Vsi prijazno vabljeni.
Dijaški vestnik.
d Tovariši. Danes ob 20. uri je kongrega-cijski sestanek. Govori g. prezes: Sub specie aeteraitatis. — Adventsko premišljevanje. — Odbor C. A. M.
Ljubljanska porota.
Podjeten ženin. Včeraj bi se bila morala vršiti porotna obravnava proti mlademu trgov-i skemu sotrudniku Josipu Mayerju in sicer radi raznih goljufij in sleparij. Mož se je ženil pri raznih hišah, jemal predujme na doto v svrho ženitve in se je izdajal za bogatega posestnika na Spodnjem Štajerskem. Samo za denar mu je šla vedno trda, češ da ga ne more dobiti preko meje iz Nemške Avstrije. Vozil se je tudi z avto, katerega pa seveda tudi ni plačal. Končno pa so podjetnega ženina le razkrinkali in nesrečne neveste so se seveda silno zgražale nad sleparčkom, ki je vrh tega šc oženjen. Matere in očetje pa so se jezili, ker jih je Mayer potegnil za precejšnje vso-tice denarja. Obravnava pa se ni vršila, ker je zagovornik ugotavljal, da ga ne mara nobena naših občin za svojega rojaka in torej ni naš državljan. V svrho natančne ugotovitve njegovega državljanstva je bila torej obravnava preložena na negotov ča9. — Danes se vršita dve obravnavi in sicer proti Tomažu Šušteršiču in pa Matevžu Kenku in sicer proti obema radi goljufije. V soboto dne 13. decembra pa se vrši obravnava, ki je bila že enkrat ustavljena radi pomanjkanja dokazov, in sicer proti Karlu Marčanu in pa Viktorju Grobclniku, ki sta obtožena posilstva po § 125. -
Poizvedovanja.
Izgubljena jo bila dno 7. t. m. ob 8. zjtt-traj na Vidovdanski cesti nn hodniku ob hiralnici Sv. Jožefa do Komenskega ulico popolnoma nova boa iz dihurjeve kože, podložena z rjavo svilo. Pošten najditelj naj jo prinese proti nagradi 100 Din v trgovino Štefan Mencinger, Martinova, sedaj Kette-Murnova c. 10.
MALI Odi.ASI
Vsaka drobna vrstica R?n l'SO aH vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
KUPIM
smrekove in bukove hlode, trame, remelne in deske I in D. Ponudbe z navedbo množine, cene franko nakladalna postaja in termina li-ieracije na upravo pod šifro »Plačljivo takoj« St. 7665.
•SPREJMEM SNAŽNO
DEKLICO
fioštenih' staršev, od 13—18 et » svojo oskrbo, kot pomoč ▼ gospodinjstvu. Ponudbe aa upravo lista pod: »Pridna in poštena« 7706.
KUPI te za takojSnjo dobavo večjo množino
gabrovih hlodov
od 23 cm debeline in 2 m dolžine ter javorovih hlodov od 25 cm debeline in 3 m dolžine naprej. Cenj. ponud. franko nakladal post. pod •Plačilo pri prevzema Stev. 7660« na upravništvo.
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažali svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UN1-ONE INTERNAZIONALI TRASPORT1, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6379
BEassBBasi&nbbbbbbb
Božična in mm-letna darila.
najprimernejša
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
d Kraisgu
Cenik zastonj! Canlk zastonj I
Damske plašče
najnovejši kroj, fini in navadni, razne Športne bluze, mod. krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki lz klota, listra, Sifona ln kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najceneje, ker ie lastni izdelek, pri F. in I. Goričar, »PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana.
Trgovski VAJENEC
se sprejme v trgovino z meS. blagom. Imeti mora veselje do trgovine, biti priden in pošten. . Dopise upravi pod »Priden ttčenec- Stev. 7690.
VAŽNO
ZA ŽIVINOREJCE!
Zahtevajte Se danes CENIK od »ALFA« brzopariinih kotlov ter ALFA mlekarskih strojev in potrebščin! — ALFA-SEPARATOR D. D. Zastopstvo za maribor, obl. Rog. Slatina.	7651
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični alt zelo znižani cent. Ne zamudite ugodne prilike! Rcslje-va cesta 30, I. nad., desno.
KAM?
se bodem šel slikat za legitimacijo? — Gotovo v fotografski atelje KUNC FR., Ljubljana, Wolfova ul. Tam dobim slike najugodnejše!
prva vrsto
novs fDča nofjoliro zrela
do5l¥311 JIKll
Prva hrv. tvornica
snlam, sušenega mesa in masti
I Sairitta sinovi i S.
PeftrBnJa.
(jsnsralno zastopstvo za Slovenijo:
U, Buncln eSrisg
Ljubljana, Celje Maribor.
Naprodaj nova SALONSKA OBLEKA ia zimska suknja. Poljanska cesta 21, L nadstropje, levo.	7714
Hdor pride v Maribor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor ludi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5.
Mlin in žago
prodam radi slab. zdravja. V mlinu je 6 parov kamnov in stope. Žaga je na 1 galtr venecijahka in cirkular. Vse v najboljšem stanju, na vodi Krka, jez naraven. Obrat te lahko izvršuje skozi celo leto, ker voda ne ovira ne v suši in ne v največji po-vodnji. Naslov: Ivan Tomšič, Dvor p. Žužemberku, Dolcnj.
jazbece ve
in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIC
Ljubljana, Sv. Florijana nI. 9.
SPREJME SE
KONTORISTINJA
Z večletno prakso, zmožna srbohrvaščine, izvežbana v strojepisju in stenografiji. -Ponudbe pod »Pisarniška moč 7632« na upravništvo.
se pritožuje nad draginjo', kdor se Se ni prepričal, kako
poceni
jo manufaklurno in galanterijsko BLAGO ter USNJE
pri tvrdki
Dne 11. t. ra. ob 8 dop. se vrši JAVNA
MAJZELJ in RAJŠELJ LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. t,
v trgovini Ercst STČCKL, Kongresni trg 2. — Prodajala se bode razna prodajal-jalniška OPRAVA in sicer: razne STELAŽE s stekli — prodajne MIZE — pisarniške mize — STOI.I — veliko ZRCALO — DIVAN — razne SLIKE, itd. — Zelo ugodna nakupna prilika!
Irhovellshl
«irva premotf
Stohs
ang«efiht premog slczijsKe Drlhele
dobavlja blirija tu Kralja Petra trg 8. Tel, i20 Plačilo tndi na obroke.
5SH5
kokošje, račjo, gosje in gosji pub, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
PT? P^ ES3 BS3! S?B! BBI8RB KS5 aH
za Inserate najbolj

Jutranja zvezda.
Uapisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)
40
»Ničesar takega nisem, o Jutranja zvezda. Jaz sein ti sama. Jaz sem tisti Ka, ki ti ga je dal tvoj oče Amen ob rojstvu, da živi 8 teboj in da te brani. Ali se me na spominjaš, da sva se igrala, ko si še bila otrok?«
»Spominjam se,« je odgovorila Tua. »Svaril si me pred nevarnim svetim krokodilom v tempeljskem jezeru, toda od tedaj te nisem nikoli več videla. Kaj ti je dalo moč, da si stopil predme v telesu, o Dvojnik?«
»Astln čar, ki ga je prejela iz višav, da te reši, Neter-Tua, mi jo dal to moč. Vedi, da sem tvoj večni spremljevavec, čeprav me ne moreš vedno videti. S teboj hodim skozi življenje, in kadar umrješ, bom čul v tvojem grobu, popoln, nespremenjen, braneč tvojo modrost, tvojo lepoto in vse, kar je tvojega, do dneva vstajenja. Moč imam, skrivno vednost imam, ki prebiva v tebi, čeprav se je ne zavedaš; spominjam se preteklosti, brezmejne, brezmejno preteklosti, ki si jo ti pozabila, bodočnost vidim, brezkončno, brezkončno bodočnost, ki je tebi skrita, v primeri, s katero je tebi znano življenje en sam list na drevesu, eno samo zrno peska med bilijoni v puščavi. Bogovom gledam v obličje in sllfilm njih šepetanje; usoda mi daje Hvojo knjigo, da jo berem; varno spim v navzočnosti Večnega, ki me je poslal sem in h kateremu se slednjič zopet povrnem, 'ta mu prineseni tebe v svojih svetih roko!«,, ko bo moja pot končana, moje delo opravljeno. O Jutranja zvezda, rotitve Astl-nc so mu odele s tem čarovnica telesom,
moč Amenova me je postavila na noge. Zdaj sem tu tvoj pokorni služabnik.«
Tedaj je Tua presenečena in oplašena zaklicala:
»Zbudi se, dojilja, zbudi se, jaz som zblaznela. Zdi se mi, da stoji pred menoj odposlanec z neba, opravljen z mojim lastnim telesom, in da govori z menoj.«
Asti je odprla oči, in ko je zagledala lepo podobo, je vstala in se ji poklonila, toda rekla ni ničesar.
2>Sedi,« je rekel Ka, »in me poslušaj, čas je kratek. Zbudil sem se na klic, odšel sem in sem tukaj ter bom vztrajal, dokler bo čar v meni, da se potem vrnom, odkoder sem prišel. O razlagavka, povej voljo tiste, ki sem njen, da jo izvršim na svoj način. Tu je hrana — jej ln pij, potom pa govori!«
Asti je jedla in pila, kakor poprej Tua, in ko je končala ter se nasitila, sta čaša in pladenj koj izginila. Nato pa jo spregovorila počasi in z mirnim glasom:
»O senca te kraljevske zvezde, ki si se utelesila na mojo rotitev, najina zadeva je ta: Tu umirava v bedi jn pred vrati čaka Abi, da končava. Če bo kraljica živela, jo bo vzel za ženo, dasi ga sovraži; čo umrje, jI ugrabi prestol. Naše modrosti je konec. Kaj morava storiti, da rešiva to zvezdo in da bo jasno svetila do ure, ko ji je usojeno, da zajelo?«
»Ali jc to vse, kar hočeš zvedeti?« je vprašal Dvojnik, ko je končala.
»Ne,« je Tua naglo pristavila, »jaz nočem svetili sama, druge zvezde iščem, da sveti z monoj na nebu.«
>Ali zaupaš ln boš ubogala?« je vprašal Dvojnik. »Zakaj brez zaupanja ne morem storiti ničesar.«
T<»daj jo Asti pogledala Tuo, ki jo brez besede sklonila glavo v odgovor, sama pa je odgovorila:
» Zaupava, ubogali bove.«
»•Tako bodli« je rekla senca. »Abi pride takoj, da vpraša, ali je kraljica pripravljena postati njegova žena, ali pa hoče ostati tukaj do smrti. Jaz, ki imam kraljičino podobo, pojdem in postanem njegova žena — o, žena, kakršne ni še nihče imel,« in ko jo spregovorila te besede, je strašen izraz šinil preko njenega obličja, nje globoke oči so vzplamtele. »Gorje umrljlve-rau človeku, če se poroči z duhom, ki ga sovraži in ki mu je ukazano, naj ga muči,« je pristavil.
Tedai sta Asti in Tua razumeli in se nasmehnili, kraljica pa je rekla:
»Tako boš torej ti sedela na mojem sedežu in Abi bo kot tvoj gospod sedel na faraonovem prestolu ln so bo prepričal, da je trd. A kaj bo z Egiptom in mojim ljudstvom?«
»Ne boj se za Egipt in za svoje ljudstvo, o Jutranja zvezda. Njim se bo dobro godilo, dokler so ne vrneš in se jih zopet ne polastiš.«
iln kaj bo z mojo tovarišico in z menoj?« jo vprašala Tua.
Dvojnik je dvignil žezlo in pokazal na odprto okno, pod katerim je več sto čevljev globoko tekla mlečnobela voda reke.
»Zaupala se boš okrilju očeta Nila,« je odgovoril slovesno.
Tedaj sta se kraljica in Asti spogledali.
»To pomeni, je rekla Tuo, >da se morava zaupati Oslrlsu, ker ne more nihčo tako globoko pasti in vendar ostati živ.«
»Meniš, o zvezda? Kje je tvoje zaupanje, ki si mi ga obljubila, brez katerega ne morem ničesar storiti? Ne, nič več ti ne smem povedati. Izvrši moj ukaz ali mo pusti, da odidem, ln se združi z Abijem, če hočeš. Voli, zakai on se bliža,« in ko je izgovoril te besede, so slišali, kako so bronasta tempeljska vrata zaškripala v tečajih.
Tua je ob tem glasu vztrepetala, nato pa je skočila s postelje, se visoko vzravnala jn vzkliknila:
»Kar se mene tiče, jaz sem se odlo* čila. Nikdar ne bodo mogli reči, da je bila faraonova hči ničvrednica. Bolje je na Osi-risovih prsih, kakor v Abijevem objemu ali počasna smrt v ječi. Amenu in tebi, o Dvojnik, se izročam,«
Senca je pogledala od nje k Asti, ki je kratko odgovorila:
-Kamor gre moja gospa, tja grem jaz za njo, ker vem, da me Mermes vedno čaka. Kaj naj stori ve?«
Ka jima je namignil, naj stopita skupaj k oknu, kar s!a tudi, objevši se, Izvršili. Potem je dvignil žezlo in spregovoril nekaj besed.
Nato je švignil plamen pred njunimi očmi, veter jima je zavel preko čela in potem nista vedeli ničesar več.
XI. poglavje.
ABIJKV SEN.
Tisto noč, ko se je prikazal Ka Neter-Tue, sta čarovnik Knku in vohunka Meri-tra, ki je nekoč sedeta faraonu ob podnožju, Čula v tisti visoki sobi, kjer je Me-ritra bila prisegla prisego in prejela ča-rovno podobo.
»Zakaj si tako slabe volje?« je vprašal zvezdoslovec svojo pomočnico, ki je neprestano pogledovala preko ramo ln je bila videti nataknjena. »Vse je šlo po sreči. Če bi bil Set sam napravil podobo, bi ne bil mogel bolj mojstrski izvršiti svojega dela.«
»Mojstrski, zares!« ga je prekinila Me-ritra jezno. »Prevaril sj me, čarovnik. Obljubila sem ti pomagati, da ohromi'-« faraona, ne da ga umoriva.«
Stran B.	STOVENEC, ln« TO. ffec«mBra	Sfev. 2&£
						
1 Drva i trboveljski 1 premog 1		1/1	ečke i 1/2 1/4	Žrebanje 12. in 13. januarja	Dobitki preko 39,000.000 Din v gotovem novca brez odbitka, srečke v največji izbiri pri glavni kolektnri	bančnega kom. društva B Jein i drug Zagreb.
H. Mrli S J.jubljaiia Gosposvetska cesta 8 H Telefon 3-43 H	1 H8B8B	80-— i m držav;	40'— 20'— is klasi Mje.			
IPAK NAJBAkdA |||
Glurnc zastopstvo ln shiadišfe po tovarniški cent
^'immmtmmsm
>@d€ mmn zoorcb E
Samostansko
Mer. l. Telefon o-»o.
IVAN ZAROTNIK
Telefon H. 379	mestni tesarski mojster	Telefon št 379
LJubljana Dunajska cesta 4©
Vsakovrstna teharska dela, kakor: modeme lese. e stavbe, ostreSJ« hlie, vile, tovarne, cerkve In asvonllrf; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
Gradba lesenih mostov,, Jezov, mlinov. Parne žag*	Tovarna furnirja
Proda se LES
250 do 300 plm3 stoječega smrekovega lesa, dobrega za na žago in tesanje. Dražba ge vrši 15. t. m, na licu mesta v Tirni, 1 uro nad žel. postajo Sava — oh 11. dop.
"onom SMkrb!
Bika na veleposestvu. Kmetijsko šolo z odliko ter večletna praksa o kmetijstvu. -Nastop 15. jan. ali t. febr. -Gre tudi za podoskrbnika. -Naslov v upravi lista pod »Ekonom« Stev. 7746.
E!
w — MALO — -m:
POSESTVO
pol ure od Celja, sc ugodno proda. Cena nizka. - Naslov se izve v upravi »Slovtnca« pod številko 7741.
ŠIVILJA
za svilene SENČNIKE se IŠČE za takoj. Naslov v upravi lista pod 7700.
Zahvala.
Vam vsem, ki ste se me spomnili v težkih, bridkih dnevih, ki sem jih pretrpel ob smrti mojega preljubega brata
ložefa
župnika na Uncu,
izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Blagega ranjkega priporočam v prijazen spomin in molitev.
Profesor DP. IVAN REGEN na Dunaju.
„Vinaria" tSaS v Ptuju
priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo
Učenka
krščanskih staršev, x dvema razredoma meščan, šole, se sprejme v trgovini z živili. -Ponudbe na upravo lista por »Učenka« štev. 7718.
UVOZNA
tvrdka lesa
želi stopiti v zvezo z resnimi tvrdkami, ki imajo svoje lastno podjetje žaganega lesa: jelke, smreke, kubovino, hrastovino itd., zlasti take, kt morejo dobaviti od 20 do 30 vagonov mesečno. - Resne ponudbe sprejema MARIO BUDA — Ljubljana, Slom-Skora ulica 14.	7710
3 opremljene sobe
se oddajo — ena sposobni za preureditev kuhinje — onemu, ki odkupi pohištvo. Poizve se v upravi 8t. 7745.
1/flftJEn lahka, enovprež-f\Ublja na (tudi za par), s pripadajočimi smučkami, skoraj popolnoma nova. se proda za 9500 Din. - Naslov v upravi lista pod St. 7749.
DEKLE * dežele iKe dobre služba. Hiš* mora biti krščanska. - Miiia Kovačič, Visoče, p. Planina p. Sevnici.
Pianlsio
Ponudbe t navedbo konstrukcije, znamke in cene na upravo »Slovenca* pod »GLASB A«._7743
POSTREŽNICA »če dela za
dopoldanske ure. - Naslov v upravi lista pod itev. 7720.
Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
trgovina z železnico
Ljubljano, Valvazoricv trg 7
(prej Hammersehmldt)
priporoča svojo bogato nalogo raznovrstne železarne ter tudi prvovrstni daJma-Mnskl „Portland cement" po ntrJcl cent
Tfonicf kilogram po 25
11 djiSo 1 Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udroga ▼ Virovitici.	7742
Išče se POSTREŽNICA
za celi dan. — Naslov pove uprava lista pod štev. 7744.
Gozdar-lovec
z večletno prakso, ter z drž. gozdn, in lovskim izpitom, IŠČE službe na veleposestvu ali v lesni trgovini. Ponudbe na upravo lista pod 7717.
POZOR 1
3 PARCELE
takoj naprodaj v najlepšem kraju Prul. Vsaka meri 500 do 600 m', cena za 1 parcelo Din 50.000. Več: P rute it. 8.
Dobro ohranjeno, moderno
SPALNO OPR4VO
sc proda, event. se dobi 'udi takoj manjše stanovanj« ob Dunajski cesti z nizko najemnino. - Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod lifro »Izpraznjeno«. 7751
Tapetniki!
Prvovrstno morsko TRAVO (AFRIK) nudi najceneje
»F R U C T U S«
Ljubljana — Tabor »ter. 2, Krekov trg Stev. 10.
Damski klobuki
nakitenl, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modistka — Stari trg.
POZOR TURISTI J
Daljnogled, dober, z usnjato torbico, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca* pod 7661
Lepo, dobičkanosno i
vtno<radno POSESTVO
ok"oglo 5 oralov trsja in 20 oralov sadonosniKi, gozdov itd., oddaljeno pol ure od okr. cestc, zaradi obiteljskih ' razmer pod ugodnimi pogoji "n poceni, z ali brez inven-. tarjs, takoj naprodaj. - Na-' tančneje se izve pri posestniku in (rgovcu Jakobu BELINA, Podlehnik pri Ptuju.
Piccoii-jevo
16
krepča
slabotne, krvi potrebne in ner« vozne osebe, bledične in šibke otroke. — Dobi se ▼
lekarni dr.G.Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta.
ačilna natakarica
pr¥©vrstna, kavcije zmožna, sc sprejme
F. Košak, restavracija
LJUBLJANA, Krekov trg
priporoča
Nova založba
r. z. z o, z. v LJUBLJANI, Kongresni trg 5t. 19,
knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarniške potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce nakit in jaslice.
Perila za dame M i^spo&e
po najnižjih cenah
Prhnerna UoztCno darila
Iguoiiann >, Canharjevo nabr. I
»BBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBHHBBSBBBBBsaasBBBBBaifflHBBsaBaBBBBRH!
a	«
1 J^Cajprimerneiša dat.la za dame!
Božična razstava
in razprodaja ročnih (jel
s 25% popustom.
B
B B
n
B
B
n
H
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
«8
P
BBBBBBBI
Milena Zor-Ježek, Ljubljana,
Stritarjeva (prej Spitalska) ulica 7,11L
■BBBBBBBBBBBMBBBBBBBBGIBBBaHBaBB»BBran»
Salfla-foogill Umit.
amerifranstee Sournalc otfjpiaMc Sinllžicc »d.
————t lnmm—
«m|i^o?eznlca K. 1.9. s i jubilant - Kopitarjeva ulica o n.
Tovarna vl)okov
Splošne stavbene družbe MflltšB©«
Aleksandrova mu st n
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
predlog upnikov se bo vršila javna soavi ri dražba
tovarne nolilštvain stavb, mizarstva firme M. Poličar in Komp, na Oledu
24. decembr« 1924 ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v Radovljici, soba štev. 26.
K tovarni spadajo nepremičnine vi. št. 246 Boh. Bela, obstoječe iz pare. 926-5, 905-5, 919-2, 905-6, travniki, nova stavba tovarne z vodnimi močmi in pritiklinami, vi. št. 130 Želeče, obstoječe iz pare. štev. 1012-1, 1012-4, 1010-1, hiša z dvoriščem in vrtom, z vsemi za mizarstvo potrebnimi stroji in orodjem, pisarniško opravo in drugim inventarjem,
Cenilna vrednost Din 427.870.—. Najmanjši ponudek, pod katerim se ne proda, Din 285.250. Dražilni pogoji in seznam inventarja so na vpogled pri gornjem sodišču; tovarna se pa lahko ogleda vsak čas na Bledu.
T --a j-, c M « a2 O
o,"« > —
a o tj a — a si IS « - -- **
...5 d jj £
I f t
Sfllj i
B - "i-La a - ° a> '3 «■§ - - 11 •i;5!"
§3 •S* M " N a
► o. ►
LJUBLJANA, Prešernova ulica š«. 50 (v lastnem poslopju)
za trgovino in
■MBBRHS9BB
Obrcslnpan'a glog, na«m» in prada'a ronho-vrstnlh mdnostnin papIr-Bg. depiz in valut, borzna nariičila, predujem! in Hreditl vsak prsie, Eshompt In Intosn menic ter nihazila g tu- in Inozemsko, safg-depositl itd. IM Brzojjvhe: Uredit Ljubljana Tel. ID, 157,5M