60090201
7096 OA
-sr^iss"
-rss
MM
'rstu 13. !ANSKI i Zakriž 5. do
k Ollt
sep-
v iisKaml 'Slove-■ »ju pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _
GORtCA-Drevaed 24 moggiol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500	SREDA, 8. OKTOBRA 1997
$^oin$xoi
v—-*—*■'—^z ^—>—i
EUROSAVA s.r.l. Trst Tel. 361177
Skrita karta Prodija in Oljke
Bojan Brezigar
Vlada gre torej naprej po svoji poti. Tako je odločila večina, tako je dejal lider največje stranke koalicije D’Alema in tako bo vlada tudi ukrepala. To pomeni, da bo Prodi verjetno vztrajal pri svojem osnutku finančnega zakona in ga bo torej dal parlamentu v razpravo. Ta pa tudi pomeni, da Prodi ni podlegel pritiskom, naj takoj odstopi in tako sam sproži vladno krizo: tudi njegov današnji obisk na Kvirinalu naj bi bil tako predvsem informativnega značaja in o odstopu zaenkrat ni govora. Kako dolgo še? Dan, dva, morda mesec, do končnega glasovanja o finančnem zakonu? Tega ne ve nihče, kajti odločitve o tem šs ni bilo. Še vedno očitno obstaja upanje, da bo mogoče nekako zakrpati večino in se s tem izogniti travmatičnim rešitvam.
Vendar je to upanje skoraj neznatno in, kar je najhuje, ni osnovano na nobenih dejstvih, ki bi Puščala odprta vrata v odnosih med vlado in Stranka komunistične prenove. Bertinotti je bil včeraj zelo jasen, in prav tako jasen je bil D’Alema. Bertinotti je od vlade zahteval, naj spremeni svojo politiko, D’Alema je dejal, da bo vlada nadaljevala po svoji poti. Ce je tako, potem res ni velikih možnosti, da bi se rane v vladni koaliciji zacelile. Seveda, politika je umetnost možnega in Habjani se v tej umetnosti se posebno odlikujejo.
Desna opozicija zaenkrat igra vlogo gledalca. Tudi na desnici je nekaj neskladnosti, kajti Fini je zahteval odstop vlade in spremembo finančnega zakona, Berlusconi je bil previdnejši, Buttiglioneja in Casi-nija pa skrbi predvsem, da ne bi prišlo do predčasnih volitev. Celo zahteva desni-ce> naj zbornica takoj glasuje o nezaupnici, je bila sinoči videti kot farsa in ne bot resno politično dejanje.
Včerajšnja razprava to-rej ni prinesla prav nobene novosti: smo tam, kjer smo bdi prejšnji teden, kar navsezadnje morda ni slabo, suj daje misliti, da za kulisami vendarle iščejo rešitve ^a preprečitev krize. Tisti, bi to počnejo, imajo moCne-8a zaveznika: ljudje nam-^ tega dogajanja ne razumejo in ne sprejemajo. Ze dolga leta v Italiji ni bilo to-ubo zanimanja za politiko u* že dolga leta ni bilo tako velikega števila ljudi, ki Slušno ali potihoma upajo, da bo ta vlada nadaljevala s svojim delom. To pa je sk-tita karta Prodija, D’AJeme Ur ostalih voditeljev Oljke.
ITALIJA / SOOČENJE V ZBORNICI NI RAZREŠILO NESOGLASIJ MED PRODIJEM IN SKR
Vlada ostala brez večine Prodi bo danes poročal Scalfaru
RIM - Včerajšnja razprava v poslanski zbornici o usodi finančnega zakona in s tem Prodijeve vlade ni razrešila znanih nesoglasij med Oljko in Stranko komunistične prenove. Ministrski predsednik Romano Prodi se bo po današnji debati v senatu takoj odpravil na Kvirinal, kjer bo o razvoju dogajanj poročal predsedniku republike Oscarju L. Scalfaro, nakar se bo v četrtek znova vrnil v zbornico.
Priča smo torej še zadnjim poskusom, da se prepreči vladna kriza, ki je v teh razmerah najbrž neizbežna. Prodi je v svojem uvodnem poročilu zagovarjal delo svoje vlade, pokazal je voljo do dialoga s komunisti, ne pa pripravljenosti za korake nazaj in za večje politične koncesije Bertinottijevi stranki. S svojo zelo kratko repliko je zvečer premier izzval glasno reakcijo desnice, ki mu očita slepomišenje.
Fausto Bertinotti je med debato potrdil vse kritike na račun finančnega zakona, ni pa govoril o vladni krizi. Massimo D’Alema je pokazal Zeljo po premostitvi nesoglasij, a ne za vsako ceno. Ce ne bo mogoče obnoviti sodelovanja med vlado in SKP so predčasne volitve edina možnost za izhod iz slepe ulice.
Desnica je bila skrajno previdna, kar velja posebno za Silvia Berlusconija, medtem ko je Gian-franco Fini kot pogoj za odobritev proračuna postavil Prodijev odstop.
Na S.strani
__________RIM / NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU________
Senat odobril pogodbo Slovenija-EU
Proti je ghhlasovala samo skupina NZ - Ukrep mora odobriti še poslanska zbornica
RIM - Senatna zbornica je včeraj popoldne odobrila ratifikacijski zakon asociacijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko unijo. Proti zakonu so glasovali senatorji Nacionalnega zavezništva, ki pa so jasno povedah, da ne nameravajo z obstrukcijo ovirati odobritve tega zakona. Do vključitve tega vprašanja na dnevni red je prišlo nepredvidoma, saj so v zunanjepoh-tični komisiji odobrili besedilo šele prejšnji teden in ni običaj, da zakoni priromajo iz komisije v skupščino v manj kot tednu dni.
Včeraj je razpravo uvedel predsednik zunanjepolitične komisije Migo-ne, ki je izrazil prepričanje, da bo mogoče sporna vprašanja med Italijo in
Slovenijo učinkoviteje reševati, če bo prišlo do ločitve teh vprašanj od vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. V imenu vlade je nato podtajnik v zunanjem ministrstvu Serri priporočil odobritev tega ukrepa.
V razpravo je prvi posegel predstavnik Nacionalnega zavezništva Porcari, ki je opozoril, da je njegova stranka v zunanjepolitični komisiji glasovala za ratifikacijski zakon, ki predstavlja nov znak prijateljstva s Slovenijo, državo, kateri ni lahko priznati resnične in občutene pozornosti za humanitarni in politični problem v zvezi s tistimi, ki so bili prisiljeni oditi iz ozemelj, ki danes pripadajo slovenski državi. Iz tega razlo-
ga je napovedal, da bo glasoval proti ukrepu, vendar ga ne bo oviral. Nato se je na pobudo senatorjev Severne lige Tabladinija in Speronija razvila krajša razprava; oba sta namreč primerjala osamosvojitev Slovenije z zahtevo po odcepitvi Padanije, kar so predstavniki drugih strank zavrnili.
Senat je tako z večino glasov odobril zakon. Sedaj ga mora odobriti poslanska zbornica in ni znano, kdaj bo do tega prišlo. Vsekakor je včerajšnje glasovanje pomembno, saj bo vlada, v primeru predčasnih volitev, lahko po slednjih sprožila skrajšani postopek, po katerem bo za ratifikacijo zadostovala odobritev v poslanski zbornici.
Zunanjepolitična komisija senata počastila spomin na Darka Bratino
RIM - Senatna komisija za zunanje zadeve je včeraj popoldne ob prisotnosti svojcev počastila spomin na nedavno umrlega svojega člana Darka Bratino. Žalni seji je predsedoval predsednik Giangiacomo Migone. V kratkih, a občutenih besedah je prikazal lik in delo slovenskega goriškega senatorja, ki je umrl 23. septembra v Strasburgu med opravljanjem svojega političnega dela.
Migone je tudi prebral vrsto izrazov sožalja, ki jih je komisija prejela od blizu in daleč ob izgubi tega svojega člana. Darka Bratine so se nato spomnili še senatorji Roberto Benedetti, Al-do Masullo, Vera Squarcialupi (vsi trije iz vrst DSL), Enrico Jacchia (SL) in Saverio Porcari (NZ). Vsi so poudarili pokojnikovo razgledanost in širino, pa tudi njegove »sanje« o novi mednarodni vlogi obeh Goric.
Žalne seje so se udeležili Zena Carmen, sin Vojko in hči Majda, ki so bili deležni občutenih izrazov sožalja tudi drugih prisotnih senatorjev.
Danes v Primorskem dnevniku
Našli zakonca iz Coma
Na mejnem prehodu pri Lipici sta se predstavila zakonca iz kraja Ponte Lambro pri Comu, ki so ju iskati po vsej Italiji.
Stran 5
Vrsta tečajev SDZPI
Na Slovenskem daželnem zavodu za poklicno izobraževanje so s polno paro stekli poklicni tečaji.
Stran 6
Napoleon in goriški Kras
Na videmski razstavi o prehodih in zasedbah francoske vojske ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja so na ogled tudi dokumenti, ki zadevajo razne kraške kraje.
Stran 8
Nova fakulteta v Gorici
Tržaška univerza bo podvojila svojo prisotnost v Gorici z novim doktoratom iz politike teritorija, ki bo startal že decembra letos.
Stran 10
Presežek plačilne bilance
Italijanska trgovinska bilanca je v odnosu do članic EU od januarja do julija beležila presežek 7.960 milijard tir, v odnosu do ostalih držav pa je presežek znašal 30.368 milijard lir.
Stran 11
Tudi zamejstvo na Gost Timi ’97
MARIBOR - Včeraj se je v Mariboru pričel 5. sejem turizma in gostinstva Gost Tur ’97. Odprt bo do nedelje, 12. t.m. Na njem pa je tokrat prisotno tudi zamejstvo, in sicer s prav posebnim poudarkom. Slovencem v Italiji, Avstriji in Madžarski je odmerjen posebni razstavni prostor, na sporedu pa bo tudi vrsta spremnih prireditev. Prireditelj je Turistična zveza Slovenije.
Na 3. strani
Športni center CUS še pod vprašajem
TRST - Tržaški občinski svet bo drevi odločal o gradnji športnih objektov, ki jih univerzitetni krožek CUS načrtuje na Kolonkovcu. Na obzorju si utira pot možnost političnega kompromisa, po katerem naj bi Univerza gradila le na svojih zemljiščih in ne za zasebnih površinah. S to odločitvijo bi se izognili novim razlastitvam.
Na S.strani
Debata o novem volilnem zakonu F JK
TRST - V pristojni komisiji deželnega sveta so včeraj razpravljali o novi deželni volilni zakonodaji. Beseda je tekla tudi o načinu izvolitve slovenskega deželnega svetovalca. Svetovalci Demokratične stranke levice, Zelene liste in Stranke komunistične prenove, ki so podprli to usmeritev, so se vsekakor izrekli proti preštevanju slovenske manjšine.
Na 4.strani
Nov sunek prebudil Umbrijo in Marke
PERUGIA - Nov močan potresni sunek jakosti 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici je včeraj ob 1.24 zjutraj prebudil prizadete ljudi v Umbriji in Markah. Do poldneva mu je sledilo še kakih 90 blažjih sunkih. Sest ljudi je bilo ranjenih. Na baziliki sv. Frančiška v Assisiju je nastala nova škoda, prav tako na večstoletnih zvonikih v Noceri in v Folignu.
Na 2. strani
»Schengen« tudi za Italijo in Avstrijo
DUNAJ - Na Dunaju se je včeraj sestal izvršilni odbor Schengenskega sporazuma, ki je sklenil, da bosta tudi Italija in Avstrija vstopiti v schengenski prostor. Sporazum že velja, mejni nadzor med podpisnicami sporazuma pa bo postopoma odpravljen do 1. aprila 1998. Schengenski sporazum bo v Italiji veljaven od 26. oktobra dalje, v Avstrijipa od 1. decembra.
Na 9. strani
Glavar Zematto napadel NSKS
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christoph Zer-natto je včeraj ostro napadel Narodni svet koroških Slovencev zaradi načrtovane miroljubne akcije za »vidno dvojezičnost«. Zematto je to akcijo ocenil kot provokacijo, dejal je, da gre za neumestno dejanje, ki bi utegnilo zaostriti pozitivno vzdušje med obema narodoma v deželi. Po njegovem mnenju bi se moral NSKS zavedati, da na Koroškem prav dvojezični napisi povzročajo posebne emocije.
Na 3. strani
NOTRANJA POLITIKA / PREMIER ROMANO PRODI SE BO DANES ODPRAVIL NA KVIRINAL
Debata v zbornici ni razrešila nesoglasij med vlado in SKR
Prodi: Sem za pogajanja, a nasprotujem koraku nazaj
RIM - Vlada je pripravljena na odkrito in tvorno soočenje s Stranko komunistične prenove, ne pa za ceno korakov nazaj in popuščanja na področju gospodarske in finančne politike. Romano Prodi je v včerajšnjem enournem govoru v zbornici po eni strani pustil kolikor toliko odprta vrata za dialog s Faustom Bertinottijem, po drugi pa dosledno zagovarjal dosedanjo vladno usmeritev, vključno s finančnim zakonom in državnim proračunom.
Italija se danes nahaja na ključnem razpotju: lahko gre naprej in polnopravno vstopi v novo Evropo, lahko pa z enim samim zamahom krepko nazaduje ter zapravi vse, kar je v tem času dobrega naredila. Prodi je poudaril, da je država po zmagi levosredinske Oljke spoštovala vse parametre iz Maastrichta, istočasno pa je ohranila pridobitve socialne države, ki jo je treba posodobiti, ne pa uničiti. Omenil je tudi prizadevanja za reformo državnega aparata, za davčni federalizem in pravično davčno reformo, izpostavil pa je predvsem ukrepe za omejitev državnega primanjkljaja.
Med uspehe je premier uvrstil tudi okrepljen mednarodni ugled Italije, pri
čemer je omenil nedavno mirovno misijo v Albaniji, pri kateri je vlada, kot znano, realno tvegala krizo. Obrnjen k Bertinottiju pa je Prodi naštel ukrepe proti brezposelnosti in v prid ustvarjanja novih delovnih mest, ki so doživeh tudi podporo sindikalnega gibanja. Vladna kriza bi vse opravljeno
RIM - Včerajšnje soočanje v poslanski zbornici o usodi finančnega zakona in s tem Prodijeve vlade ni razrešilo znanih nesoglasij med Oljko in Stranko komunistične pre1 nove. Ministrski predsednik Romano Prodi se bo po debati v senatu danes odpravil na Kvirinal, kjer bo o razvoju dogajanj poročal predsedniku republike Oscarju L. Scalfaru, nakar se bo znova vrnil v zbornico. Priča smo torej še zadnjemu skrajnemu poskusu, da se prepreči vladna kriza, ki je v teh razmerah najbrž neizbežna. Prodi je s svojo zelo kratko repliko (takoj zatem je zapustil zbornico) izzval glasne proteste poslancev desnice, ki je očitala ministrskemu predsedniku, da se boji javno priznati vladno krizo.
Bertinotti je v svojem posegu do potankosti obnovil vse kritike na račun finančnega zakona in gospodarske politike Prodijeve vlade, na koncu pa je vseeno pustil priprta vrata za dialog in za premostitev razhajanj. Rekel je, da ga je strah desnice, ki politično izkorišča težave Prodijeve vlade, kateri pa je stalno očital, da ne kaže nobenega zanimanja za predloge in kritike Komunistične prenove.
To velja za skrajšani delovni urnik, za pokojninsko reformo in za učinkovitejše ukrepe proti brezposelnosti, je še podčrtal lider SKP, ki
je napovedal nasprotovanje in torej negativen glas finančnemu zakonu. Parlamentarne večine, ki je zmagala na lanskih političnih volitvah, ni več, še pa je čas za premostitev razhajanj, je dodal Bertinotti, ki v svojem posegu vsekakor ni niti enkrat omenil možnosti vladne krize in tudi ne predčasnih volitev.
Massimo D’Alema ni štedil s kritikami na račun Bertinottija, tudi on - podobno kot Prodi - pa je dal razumeti, da morda še obstajajo minimalne možnosti za dialog med Oljko in komunisti, čeprav so iz ure v uro vse bolj vprašljive. Mi nismo nikoli hoteli razbiti odnosov na levici, kjer ni v teku politično obračunavanje, kot menijo nekateri, ne moremo pa zanikati, da imamo o marsičem zelo različne poglede. Mi hočemo nadaljevati po poti, ki jo je začel Prodi in zato ne mislimo izobesiti bele zastave. Če nam bo to uspelo v tem parlamentu, bomo šli naprej, če nam bo to onemogočeno, pa so predčasne volitve neizbežne, je svoj poseg v zbornici sklenil D’Alema.
Silvio Berlusconi je bil zelo previden. V začetku je vehementno napadel Prodijevo vlado in ji očital, da je privedla državo na rob brezna, rekel je tudi, da se ne boji vladne krize in tudi ne predčasnih vohtev. Takoj zatem pa je ponudil levi sredini roko
in v bistvu potrdil domnevo, da se v resnici »Forza Italia« zelo boji morebitne volilne preizkušnje. »Kartel svoboščin,« je še podčrtal nekdanji ministrski predsednik, »je pripravljen na soočenje z Oljko, a le pod pogojem, da vsebinsko spremeni finančni zakon. Za polnopravno vstopanje v Evropi smo tudi mi pripravljeni na žrtve v dobrobit državne skupnosti,« je še pristavil lastnik Fininvestovih televizij.
Dosti bolj jasen je bil vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Prodi naj prizna, da nima več za sabo parlamentarne in politične večine, torej naj se odpravi na Kvirinal in naj odstopi. Sele potem bo desnosredinska koalicija pokazala »čut odgovornosti« in preverila možnost, da podpre finančni zakon in državni proračun. Podobne misli je izrekel tudi vodja KDC-CCD Pierferdinando Casini.
Medtem ko je tajnik Ljudske stranke Franco Marini potrdil vsestransko podporo Prodiju in ga pozval, naj ne zapira vrat SKP, je Um-berto Bossi izkoristil neposredni TV prenos, da je vzklikal Padaniji in odcepitvi Severa. Zastopnika manjšinskih strank Luciano Caveri (UV) in Alfred Brugger (SVP) sta bila mnenja, da bi morebitna vladna kriza imela katastrofalne posledice za vso Italijo.
POTRES / OB 1.24 ZJUTRAJ JE DOSEGEL 7. DO 8. STOPNJO PO MERCALLIJEVI LESTVICI
PERUGIA - Spet močan potresni sunek v Umbriji in markah. Tokrat je prebudil ljudi ob 1.24 zjutraj. Dosegel je jakost 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Zemlja se je tresla za kakih deset sekund, med tresenjem pa so prizadeti tudi slišali, kako je v podzemlju gromko zarohnelo. Blažji potresni sunki so se nato nadaljevali vso noč, ob 7.09 pa so spet zabeležili močnejši sunek jakosti 5. do 6. stopnje (vedno po Mercallijevi lestvici). Po poldneva se je zemlja stresla kar 90-krat.
Nočni sunek ni povzročil smrtnih žrtev. Sest ljudi je bilo lažje ranjenih. Ena ženska se je poškodovala pri skoku skozi okno v prvem nadstropju, dve priletni ženici sta padli medtem ko sta stekli na vrat na nos po stopnicah, da bi čimprej zapustih poslopje. Mnogo ljudi so sprejeli v zasilne bolnišnice, ker so bili zaradi potresa hudo prestrašeni in vsi iz sebe. Po sunku ni nikomur uspelo zatisniti očesa. Prav tesnoba, potrtost in bojazen pred novimi sunki širijo preplah med prizadetimi, kar daje slutiti, da bo ta tako nenavadno dolg potres pustil na ljudeh močne psihološke posledice. Kot da naravnega gorja bi ne bilo dovolj, se je ponoči ulilo. Ponekod je dež le pokropil razdejane kraje, nad Foligno in okolico pa se je prav ob uri potresa razbesnela nevihta. Zasilna šotorišča so se spremenila v blatna polja, kar je še bolj otežkočilo reševalne posege.
V	jutranjih urah so začeli izvedenci civilne zaščite ocenjevati posledice novega sunka. S pročelja bazilike sv. Frančiška v Assisiju je padlo še nekaj kamenja in okraskov, tudi v notranjosti pa beležijo novo škodo. Moč potresa je še za kak centimeter razširila razpoko, ki se je odprla na tlakovani cesti pred baziliko. Južna stran se je tudi pogreznila za kak centimeter. Podobna razpoka je zazijala tudi na višjem trgu.
V	Noceri Umbri se znameniti zvonik sesuva na obroke. Po včerajšnjem tretjem silovitem sunku se je sesula še njegova tretja stran; sedaj mu preostane le še zadnja, četrta kamnita stranica.
V	Folignu se je mestni zvonik nagnil za kakih 30 do 40 stopinj v desno. V zvoniku nevarno visi 5-tonski zvon, strokovnjaki menijo, da ne bozdržal morebitnega novega sunka.
Druge večje škode na ni bilo. Vsaj tako so ocenili gasilci. Po površnem pregledu teritorija so obrazložili, da je nočni sunek večinoma dokončal delo prvih dveh sunkov z dne 26. septembra in 3. oktobra: do tal je pomšil poslopja, ki so bila že hudo poškodovana in vsekakor niso bila vseljiva. Izvedenci bodo morali sedaj znova preveriti, katera poslopja so še vseljiva, in katera ne. Po nekaterih izračunih je povzročena škoda narasla na 1.300 milijard lir.
Podoben potres zabeležili leta 1751
PERUGIA - Letošnji kaotični potres v Umbriji spominja na podoben potres, ki je prizadel isto območje leta 1751. Tako trdi ravnatelj seizmološkega observatorija v Perugii, pater Martino Sicilani. Tudi takrat je imel podobno jakost kot sedanji, saj so ga občutili v Rimu, Anconi in Firencah. Podrobno ga je opisal takratni strokovnjak za potrese Andrea Bina, po katerem je tudi poimenovan observatorij v Perugii.
Tisti potres je trajal kar mesec dni. Siciliani doslej ni govoril o podobnostih, ker ni hotel vznemiriti prizadetih ljudi. Po včerajšnjem jutranjem sunku pa postaja jasno, da gre za podobna potresna pojava, saj tudi zadevata isto tektonsko strukturo. Po mnenju Sicilianija bi lahko še prišlo do novih sunkov, ki pa naj bi ne bili hujši od včerajšnjega.
Na Japonskem so vajeni takih potresov
TOKIO - Na Japonskem so že zabeležili potrese s serijo močnih sunkov, ki so zatfesli zemljo nekaj dni po prvem uničujočem potresu. Vzroke za take vrste potresov gre iskati v podzemski vulkanski in geotermični dejavnosti, je včeraj povedal ravnatelj Inštituta za seizmologijo na tokijski univerzi prof. Megumi Mizoue. Težje pa je obrazložiti podobno potresno dejavnost v središču Italije. Na Japonskem beležijo vsako leto na stotine sunkov, v podzemlju deluje nad 2.500 potresno aktivnih plasti.
Po mnenju strokovnjaka se podobni potresi lahko iztečejo na dva načina: z nekaj desetinami ali celo stotinami manjših sunkov po prvih zelo močnih, ali pa z zaključnim sunkom, ki je lahko še močnejši od prvega in se lahko sprosti tudi nekaj tednov po prvem sunku.
MARIBOR - V Mariboru so vCeraj odprli 5. mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST TUR '97, ki bo odprt do 12. oktobra. Na sejmu sodeluje 583 raz-stavljalcev iz 18 držav, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Poljske in Slovenije.
Na 30. 000 kvadratnih metrov sejemskih površin letos predstavljajo turistično in gostinsko ponudbo vse slovenske regije. Poleg tega pa na sejmu sodelujejo mnogi proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov, pekarji, slaščičarji, proizvajalci mesnih izdelkov, proizvajalci gostinske opreme ter številna gostinska in turistična podjetja.
V Času sejma bo v Mariboru tudi 15 posvetov in okroglih miz o aktualnih razvojnih vprašanjih na področju gostinstva in turizma. Jutri bodo na sejmišču organizirali turistično borzo, na kateri bo svoje ponudbe predstavilo 70 turističnih podjetij, zlasti iz Slovenije. Sodelovalo pa bo tudi 60 kupcev, predvsem turističnih agencij iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Madžarske in Turčije.
Na letošnjem sejmu, ki poteka v letu kulture v turizmu, bodo posebno pozornost namenili turistični ponudbi in kulturni ustvarjalnosti zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Sejem je odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki je zavrnil očitek, da vladi za turizem ni mar, je pa bilo v letih po osamosvojitvi za razvoj turizma namenjenih premalo sredstev. Ta problem vsaj delno rešuje nova igralniška zakonodaja, saj bo- del koncesijskih dajatev na igre na sreCo mogoče nameniti za turistični razvoj, je dejal. (STA)
H
Na sejmu se predstavlja tudi (ne)znano zamejstvo: Slovenci n Italije, Avstrije in Madžarske
:w
H
I|
■
HI
§§§
I
■T
Ul
MARIBOR - Na 5. sejmu gostinstva in turizma Gosttur ’97 v Mariboru je prisotno tudi slovensko zamejstvo, in to s prav posebnim poudarkom. Slovencem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je odmerjen posebni razstavni prostor, poleg tega pa jim je namenjena tudi vrsta spremnih prireditev, katerih spored objavljamo na drugem mestu.
O zamejskem delu sejma govori tudi posebni prospekt z naslovom (Ne)znano zamejstvo, kot so pravzaprav prireditelji poimenovali celotni projekt. Prospekt je uredila Marjetica Gregorčič Novak in je izšel kot priloga revije Turistične zveze Slovenije Lipov list ter v besedi in sliki prikazuje Trst z okolico, Goriško, Slovence v videmski pokrajini, pa še Koroško -»zibelko slovenstva« ter Porabje. Besedila so prispevali Ace Mermolja, Marko VValtrit-sch, Živa Gruden in Jože Hir-nok. V njih je na strnjen naCin prikazano zlasti kulturno in gospodarsko življenje Slovencev »za mejo«, ki je resnici na ljubo premalo poznano povprečnemu »umejcu«.
Sicer pa na to slabo poznavanje izrecno opozarja poleg samega naslova projekta tudi uvod prospekta, ki se obrača na matične Slovence z naslednjimi pomenljivimi besedami: »Slovenci radi potujemo. V sosednjih deželah smo pogosti gostje, kupci, radovedneži, turisti... Skok Cez mejo je naš nacionalni turistični “šport”. Vse, kar je tujega, je tako
mikavno blešCeCe... Vendar: takoj za mejami, ki nas obdajajo, živijo Slovenci. Sosednje dežele so bogato zaznamovane z njihovim življenjem, kulturnim izročilom, delom, hotenji. Malokrat se srečamo. Slabo se poznamo. Preteklost je naše skupno drevo. Sedanjost naj nam bo v razmislek. Prihodnost naj bo naša skupna nova priložnost. Podajmo si roke - izkoristimo jo...«
Res modre besede, kakor je sploh zelo posrečen celotni projekt, ki se očitno uokvirja tudi v nove možnosti, ki jih Slovencem v osrednji Sloveniji in za njenimi mejami nudijo evropski integracijski procesi. Življenje pod skupno evropsko streho dejansko predstavlja novo priložnost tudi za tesnejše stike in sodelovanje med Sloveni, ki živimo na svojih zgodovinskih tleh, na kulturnem, gospodarskem in še drugih področjih. Upati je, da bo pobuda na Gost-turu ’97 naletela tudi na ugoden odziv publike.
Projekt (Ne) znano zamejstvo je oblikovala Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta in Čedada ter Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice, kakor tudi Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca ter Zveze Slovencev iz Monoštra. Pr o j ek je podprl Urad za Slovence po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije.
1997 - LETO KULTURE V SLOVENSKEM TURIZMU
<&<
NE)ZNANO ZAMEJSTVO
Tržaška, Goriška, Benečija, Rezija, Kanalska dolina,
Koroška,
Porabje.
Slovenci radi potujemo. V sosednjih deželah smo pogosti gostje, kupci, radovedneži, turisti.,, Skok čez mejo je naš nacionalni turistični ”špotf. Vse, kar je tujega, je tako mikavno bleščečo. Vendar; takoj za mejami, ki nas obdajajo, živijo Slovenci. Sosednje dežele so bogato zaznamovane z njihovim življenjem, kulturnim izročilom, delom, hotenju Malokrat se srečamo. Slabo se poznamo Preteklost je naše skupno drevo. Sedanjost naj nam bo v razmislek Prihodnost naj ho naša skupna nova priložnost Podajmo st roke izkoristimo jo
Slovenija
TVmilČNAZVt
iH


j
SPORED
Danes, sreda, S.oktobra
Dan koroških Slovencev. Razstava Oblačilna kultura v Rožu. Razstava Ko bo cvetel lan. Prikaz domačih obrti. Predstavitev vodnika Po koroških poteh (dr. Janko Zer-zer). Koroška ljudska pesem, glasba in ples, Video filmi.
Jutri, Četrtek, 9. oktobra
Dan slovenskih gostincev iz obmejnih pokrajin Italije. Uprizoritev osmice. Nastop MPZ Skala iz Gabrij. Nastop harmonikaša Denisa Novata. Predstavitev knjige Vesne Guštin Grilanc Je več dnevov ku klobas. Predstavitev kraškega oblikovalca kamnitih
izdelkov Pavla Hrovatina. Predstavitev Steklarne Rogaška. Degustacija specialitet in krajevnih vin iz Tržaške, Goriške, Benečije.
Sodelovanje zamejskih Slovencev na turistični borzi.
Petek, 10. oktobra
Tržaški in rezijski dan. Na-
stop Folklorne skupine Stu ledi. Nastop tamburaške skupine KD »France Prešeren« Boljunec pri Trstu. Nastop folklorne skupine »Val Resia« iz Rezije. Razstava.
Sobota, 11. oktobra
Dan porabskih Slovencev. Ansambel Lacija KorpiCa in
ženskega kvarteta. Folklorna skupina iz Gornjega Senika. Prikaz lončarstva. Izdelovanje cvetlic iz papirja. Predstavitev založništva v Porabju. Vidoe-film o Porabju.
Nedelja 12. oktobra
Informativni dan - (Ne) mano zamejstvo. Agencija Agens.

KOROŠKA / OSTER NAPAD ZERNATTA NA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Deželni glavar: Manifestacija za »vidno dvojezičnost« je provokacija
CELOVEC - Dvojezični krajevni napisi spet burijo duhove na Koroškem. Za jutri popoldne v Celovcu napovedana miroljubna akcija vec slovenskih organizacij ob 25-letnici nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 na Koroškem pod geslom »vidna dvojezičnost«, je namreč izzvala ostre in nadvse živčne reakcije celo najvišjih koroških politikov. Deželni glavar Christof Zernatto je po saji deželne vlade miroljubno akcijo označil za provokacijo in ob tem nenavadno ostro napadel soorganizatorja Narodni svet koroških Slovencev.
Kot smo poročali, bodo številne slovenske organizacije (poleg Narodnega sveta še Enotna lista, Mlada EL in Koroška dijaška zveza), v Četrtek popoldne pred sedežem koroške deželne vlade v Celovcu postavile 142 dvojezičnih krajevnih napisov in jih tako spomnili na še Vedno neizpolnjene pravice koroških Slovencev. Politikom bodo
nadalje izročili peticijo, v kateri pozivajo koroško deželno vlado ter zvemo vlado na Dunaju, naj konC-no uresničita zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ter tudi vsa ostala odprta Vprašanja v zvezi z dvojezičnostjo na Koroškem (otroške vrtce, slovenščina pri uradih, sodiščih, itd.).
Zematto je v zvezi za akcijo slovenskih organizacij vCeraj menil, da gre za neumstno dejanje, ki bi utegnilo zaostriti pozitivno vzdušje med obema narodoma v deželi. Vsi odgovorni ljudje v deželi da vedo za senzibilnost Časa okrog 10. oktobra, obletnice koroškega plebiscita leta 1920, je poudaril koroški deželni glavar in dodal, da bi Narodni svet moral tudi moral razmišljati o datumu in temi »taksnih demonstracij, tudi Ce so miroljubnega značaja«. Narodni svet koroških Slovencev da bi se moral Zavedati, da je prav tematika dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem še vedno povzroča moCne
emocije in zato tudi ni pametno, postaviti dvojezične table v ospredje akcije in jih postaviti v sklop s praznovanjem 10. oktobra.
Zernatto je v pogovoru z novinarji še menil, da akcijo nasplošno ne podpira »zastopstvo koroških Slovencev«, temveč »dmštvo Narodni svet koroških Slovencev, ki je organizirano na osnovi zasebnega prava«. »Vprašanje dvojezičnosti je treba rešiti v dialogu z neposredno prizadetimi in v dialogu na politični ravni«, je dejal koroški deželni glavar in NSKS-u očital, da v tem vprašanju nastopa »izoliran od dragih slovenskih organizacij«. Predstavniki Narodnega sveta nadalje leto dni niso iskali dialog z njim, medtem ko ima stalne stike s predsednikom sosveta za koroške Slovence Marjanom Sturmom.
Poleg tega, tako koroški deželni glavar - koroški Slovenci v zvezi z ohranitvijo svoje identitete »že zdavnaj niso veC odvisni od postavitve dvojezičnih topografskih na-
pisov. Dokazi zato so dvojezične šole, otroški vrtci in kulturna dejavnost koroških Slovencev. Za vso ta prizadevanja nudi dežela Koroška podporo, ki presega njeno pravno obvezo, je svoja izvajanja zaključil Zematto.
Akcijo za »vidno dvojezičnost« pa sta medtem podprli Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju in Evropski biro za manj rabljene jezike (EBLUL) s sedežem v Dublinu. EBLUL v izjavi za tisk poudarja, da je prav vizualna prisotnost manjšinskih jezikov, npr. na krajevnih napisih, velikega pomena ter da jo zelo jasno priznava tudi v Evropska listina regionalnih in manjšinskih jezikov Svete Evrope. Evropski organizacija za jezikovne manjšine zato v izjavi vabi občinske, deželne in državne oblasti v Avstriji, naj svojim manjšinam na vseh področjih manjšinske zaščite zagotovijo evropske stan-darde.
Ivan Lukan
Številne zahvale Zvezi Borcev NOB Slovenije za proslave 50-letnice priključitve Primorske
LJUBLJANA - Glavni odbor ZZB NOB Slovenije je od udeležencev praznovanj 50. obletnice podpisa pariške Mirovne pogodbe z Italijo in priključitve Primorske k matični domovini prejel veC zahval. Med drugimi so se odboru zahvalili tudi delegacija Hrvaških vojnih veteranov, predstavnik britanskih veteranov John Tucky in upokojeni polkovnik ameriških letalskih sil Charles Richard Dougharty, so sporočili iz ZZB NOB. Delegacija Hrvaških vojnih veteranov in predstavnik britanskih veteranov John Tucky so se odboru in prebivalcem Slovenije zahvalili za povabilo in izrazili prepričanje, da bo obisk še okrepil medsebojno sodelovanje. Charles Richard Dougharty, ki je ob tej priložnosti prvič po 52 letih obiskal Slovenijo, kjer se je med drugo svetovno vojno rešil s padalom, se je v pismu posebej zahvalil predsedniku Republike Milanu KuCanu in generalu Albinu Gutmanu. Poudaril je, da kot vojak še zlasti ceni sprejem pri mornarjih in letalcih, ki nadaljujejo Častno dolžnost do domovine, kot so to poCeli med NOB Častniki, ki jih je tedaj spoznal: Franc Planinc-Frenk in Franc Dermota. (STA)
O G L E DA L O
Zakaj ne soglašam z »narodnimi maksimalisti«
V slovenski manjšini se v tisku in verjetno tudi med ljudmi uveljavlja struja narodnih maksimalistov, ki v bistvu nadaljuje z mislimi in tradicijo, ki nas spremlja vsa povojna leta. Maksimali-zem se je izražal tako na levi kot na desni. Primer tega je zahteva po Cim bolj popolnem in globalnem zaščitnem zakonu, ki je bila načeloma pravična, vendar ni obrodila konkretnih sadov. V vsakodnevnem življenju si je manjšina pomagala ali s pomočjo Jugoslavije ali s kako drugo. Pozneje se je sama politika pričela zavedati, da je pot do zaščitnih norm v nelahkem dogovarjanju in v pogajanjih. Postopek za zakon se je v pristojnih parlamentarnih telesih pred nedavnim vendarle pričel, veliko pa bo odvisno od tega, Ce bo ostala na krmilu države sedanja vlada, ali pa bo prišlo do njenega padca, volitev in morebitne zmage desnice.
K ugotovitvi me je vspod-budil članek Diomire Fabian Bajc v PD z dne 3. oktobra, Bajčevo cenim kot prevajalko in kulturno delavko, njen članek pa izraža nekaj načelnih ugotovitev, ki premalo računajo s stvarnostjo. Zdelo se mi je umestno zapisati par pripomb k trditvam, ker poslušam podobna stališča tudi med ljudmi, ki ne pišejo.
Bajčeva trdi, da nas (Slovence v Italiji) lahko rešijo samo ponos, ljubezen in zvestoba. To je iluzija. Ob teh identitetnih elementih potrebuje vsaka narodna ali etnična skupnost svojo materialno in organizacijsko strukturo, možnost šolanja ter kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja. Primer za to je prav Benečija. Kdor je pred leti zahajal v Benečijo, se ni srečal z idiličnim prostorom. Ce je v gostilni spregovoril po slovensko, so ga sami domačini gledali kot sumljivo osebo. Za beneški preporod dolgujemo ogromno skupinici duhovnikov in ljudem, kot je bil Izidor Predan. Preporoda pa vendarle ne bi bilo, ko ne bi prišlo do politične odločitve, da se v Benečijo investirajo tudi materialna sredstva. Odločitev je padla v Sloveniji, v manjšini in v SKGZ. Prišlo je do pomoči po potresu, nastalo je nekaj tovarn, odprli so dvojezično šolo, ustvarile so se možnosti za kulturni razvoj in za organzirano življenje. Tako v manjšini kot v Sloveniji pa je bila struja, ki je zagovarjala, naj se Benečijo prepusti lastni usodi ter se raje napnejo energije za Trst in Gorico. Objektivno je bila v Benečiji po vojni najbolj pisotna, Ce že ne edina'prisotna, SKGZ, za kar obstajajo stvarni dokazi. Brez odločitve, da ohranimo Benečijo kot enakovredni del manjšine, bi težko prišlo do preporoda. Teh naporov in dejanj ne smemo podcenjevati. Sola v Spetru ni nastala sama po sebi, ali kot množična zadruga beneških ljudi. Potrebna je bila konkretna po-
Ace Mermoua
moč. Misel, da je v Benečiji zmagalo le srce, je napačna.
Bajčeva nadalje trdi, da so se za manjšino »z levosredinsko vlado stvari še poslabšale«. To pomeni, da je bilo boljše z Berlusconijevo in prejšnjimi vladami. Vtis bi težko podkrepili z dokazi. O Prodijevi vladi lahko mislimo karkoli in jo ocenjujemo na različne načine. Krivično pa bi bilo pozabiti na priznanje špetrske šole, ki je bilo prvo jasno in glasno vladno priznanje, da so v Benečiji Slovenci. Nadalje ne smemo pozabiti, da se je prav za Časa Prodijeve vlade manjšina znašla v viharju, ki ga je med drugim poz-vročil zlom TKB. Inšpekcije v Kmečki banki in v TKB so se pričele v času Berluso-nijeve vlade. Bil je to hudo-beh pritisk, vendar ni mo-goCe zagovarajti teze, da je bilo upravljanje TKB brezhibno in da je prišlo do likvidacije le zlonamerno. Ob tem je potrebno ugotoviti naslednje: brez pozitivnih političnih posegov bi danes bili brez Primorskega dnevnika, prostori TKB bi bili prazni, po lividaciji bi padlo še veC podjetij, kot jih je. Brez pozitivnih posegov v Rimu in na deželi FJK bi bile naše kulturne ustanove v povsem brezupnem položaju. Ta dejstva morda nekatere na zanimajo, ker razmišljajo z logiko »vse ali nič«. Meni pa ni vseeno, če propadejo slovenska množična občila, Ce se vrsti bezposelnih pridružijo nove čete brezposelnih, če nam propadejo ustanove itd. Ob tem je dobro vedeti, da tako Italija kot Slovenija ne bosta neprestano mašili naših lukenj ter da ne bo sredstev za vse naše potrebe. Prav tako naj nam bo jasno, da bi se z desnico težje pogovarjali kot s Prodijevo vlado. Nismo dosegli pričakovanega, vendar se nam odpirajo nekatere pozitivne špranje, ki bi jih desnica zelo verjetno zazidala. Ce spregledamo stvarne možnosti koga bomo lahko res samo še jokali ali ponosno zahtevali, vendar brez učinka
Osebno se strinjam z idejo o Centru slovenske kulture za Italijane. Zamisel je že pred mnogimi leti zagovarjal tudi Marko Kravos. Problem pa ni v pomoči krovnih organizacij ali kakih drugih, saj načrt lahko uspe, le če je resen in če ima finančno kritje, ki ne more biti bilanca vaškega kulturnega društva. Najprej moramo torej sami Slovenci ustvariti seznam prioritet. Center je lahko ena izmed teh. Kot človek, ki se aktivno in neposredno ukvarja s kulturo, vem, da je vedno manj prostora za dodatne pomoči in da je nujno izbirati, kaj želimo storiti. Ko je bila Jugoslavija in ko je bila SKGZ gospodarsko moCna, je bilo lažje priti do dodatnih sredstev, kot je to danes. Kdor dela, si mora sešiti srajco iz blaga, ki ga ima na razpolago. Najbolj uspešen bi bil seveda center, ki bi nastal kot skupna volja ustanov: od deželne do občinskih.
Takšen projekt nujno zahteva dvostranski trud, to je trud manjšine in večine.
Problematična se mi nadalje zdi zahteva, naj v italijanskih šolah učijo slovenščino. Namen je seveda pravilen, vendar do nečesa takega ne bomo prišli z zahtevami. Beseda »zahtevam« predpostavlja razmerje moči. Delodajalec zahteva od delavca, naj spoštuje urnik in ima možnost, da uresniči zahtevo. Množično sindikalno gibanje lahko udejanji določene zahteve in to v konfrontaciji z delodajalci. Da to doseže, uporabi v skrajni sili sredstva moči, kot so stavke. Jasno je, da pride v končnici do pogajanj in kompromisov. Zahtevati, da se bodo Italijani naučili slovenščine pa je nemogoče. Lahko jih prepričamo z dolgotrajnim dialogom. Lahko se prepričajo sami in to iz razlogov, ki so praktični, kulturni, etični. Uvedba pouka slovenščine v italijanske šole predpostavlja zavest večine, da je dejanje koristno in dobro. Z zahtevo ali dekretom ne bomo dosegli, da se bodo someščani učili slovenščine. Zato pomeni zahteva le sa-moprepricevanje o lastni načelnosti, ne more pa roditi praktičnih rezultatov. Slovenci smo se bili »prisiljeni« naučiti italijanščine, vendar pa so se tudi Slovenci v Sloveniji prisiljeni naučiti angleščine, Angleži pa lahko v svetu mirni izhajajo le z znanjem svojega, to je enega, jezika. Ne vidim škode v poznanju veC jezikov, v odnosih med večino in manjšino pa ne moremo mimo problema moči. Osebno zagovarjam večkulturnost kot preseganje odnosov, ki temeljijo na moči. Proces zahteva vztrajnost. Zato menim, da manjšina ne bo z zahtevami, to je s pritiskom, dosegla, da se bo večina seznanjala z njenim jezikom in kulturo. Lahko si za to prizadevamo, lahko za to prepričujemo ljudi, kulturnike in politike večine; čas vendarle dozoreva za zbližanje. Enačba:«Ce sem se jaz naučil italijanščine, se moraš ti naučiti slovenščine«, pomeni udarec proti udarcu, kjer šibkejši nujno izgubi. Vem da maksimalisti mislijo povsem drugače, vendar je v njihovih stališčih globinski pesimizem, ki meni, da se dve skupnosti ne bosta mogli sporazumeti in da je najuCinkovitejša tista politika, ki spravlja skupini v ostro konfrontacijo. Znotraj bitke pa naj bi se skupina, v našem primeru manjšina, utrjevala kot vojak v vojski.
Naj mi Diomira Fabjan Bajc ne zameri, Ce sem njene trditve napel do skrajnosti in Ce nisem omenil njenega dela za to, da bi Italijani spoznali slovensko kulturo. Naglasil sem ostrine, ki nam dajejo navidezen občutek moči, a so bolj tolažba v stiski kot stvaren načrt, ki ima možnost, da uspe. Seveda gre za moje mnenje, o katerem sumim, da je v manjšini manjšinsko.
SLOVENIJA / POSVET
Za članstvo v EU bo potrebno še veliko dela
V bruseljskih krogih govorijo o možnosti razširitve Evropske unije na nove članice 1. januarja 2003
LJUBLJANA - Državni zbor in vključevanje Slovenije v Evropsko unijo je bila tema posveta, ki sta ga organizirala državni zbor in njegova Komisija za evropske zadeve. Prvi del posveta je bil namenjen ti. Agendi 2000, nato pa je vlada prvič predstavila dokument z naslovom Strategija Republike Slovenije za vključitev v Evropsko unijo.
Slovenija je s spremembo ustave in ratifikacijo evropskega sporazuma jasno pokazala, kaj je njen cilj, toda, da bi ta cilj - polnopravno članstvo v EU - dosegli, bo treba opraviti še veliko dela, je bilo enotno mnenje razpravljalcev na posvetu.
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je uvodoma poudaril nujnost sodelovanja vseh političnih sil pri projektu vključevanja v EU, predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle pa je dejal, da je zdaj, ko poznamo cilj in pot, bistvena dinamika vključevanja.
Vodja misije Evropske komisije v Sloveniji Amir Naqvi je povedal, da je ti. Agenda 2000, ki jo je pripravila Evropska komisija, osnova za prihodnost unije. EU se bo razširila, toda hkrati se mora tudi utrditi, je poudaril Naqvi.
Evropska komisija je predstavila svoje sta-lišCe, za začetek pogajanj o polnopravnem Članstvu je priporočila pet držav, med njimi Slovenijo, toda stališča Članic unije glede širitve niso tako enotna, je ocenil vodja slovenske misije pri EU v Bruslju Boris Cizelj, ki pa kljub vsemu meni, da je najmočnejša tista skupina držav, ki podpirajo mnenje Evropske komisije. Pogajanja z unijo bodo zahtevna, EU bo zahtevala, da nove članice pred vstopom uveljavijo večji del t.i. ac-quis communitaira. V krogih v Bruslju velja datum 1. januar 2003 za tisti datum, ko bi lahko v EU vstopile prve nove članice iz Srednje Evrope, je še povedal Cizelj.
Drugi del posveta je bil posvečen strategiji za vključitev v EU, ki so jo danes prvič predstaviti. Marija Adanja iz Urada za evropske zadeve je ta obsežen dokument označila kot osnovo za nadaljnje delo, ki je hkrati znak Bruslju, da Slovenija resno dela. Strategija vsebuje opis posledic članstva v EU za Slovenijo, opisuje ekonomske in socialne reforme, ki jih bo treba izvesti, poleg tega vsebuje program usklajevanja slovenske zakonodaje z evropskimi predpisi, govori o skupni zunanji in varnostni politiki, pravosodju in notranjih zadevah, reformah javne uprave, obveščanju javnosti in nenazadnje vsebuje program izvajanja strategije.
Bistveni del strategije so ekonomske in socialne reforme, ki so po mnenju direktorja Urada za makroekonomske analize Janeza Potočnika bistvene ne le zaradi vključevanja v EU, temveč
predvsem za uspešen prehod obdobja tranzicije. Urad za makroekonomske analize je dokument pripravil na osnovi odgovorov posameznih ministrstev na vprašanje, kakšne ukrepe predvidevajo do leta 2002 v luCi vključevanja v EU, upoštevati so tudi odgovore na vprašalnik Evropske komisije ter seveda določila t.i. Bele knjige Evropske komisije. Med najbolj nujnimi reformami je Potočnik omenil davčne reforme, reforme pokojninskega sistema, reforme finančnega sektorja, reforme podjetniškega sektorja, poleg tega pa še liberalizacijo cen in reforme javnih gospodarskih služb. Hkrati bo treba znižati inflacijo in povečati produktivnost dela. Tudi Potočnik je opozoril na nujnost usklajenega dela.
Direktor Služhe za zakonodajo Lojze Janko pa je predstavil program usklajevanja slovenskega pravnega reda z evropskim, hkrati pa je treba, kot je poudaril, zakonodajo uskladiti tudi s slovensko ustavo. V uporabi je namreč še precej predpisov in zakonov iz obdobja nekdanje Jugoslavije. Janko je izpostavil nujnost sodelovanja med vlado in državnim zborom in dejal, da bo treba z evropskimi najprej uskladiti tiste zakone, ki urejajo delovanje skupnega trga.
Rado Genorio iz Urada za evropske zadeve je spregovoril o programu Phare, ki je ključen element pomoči EU kandidatkam iz Srednje in Vzhodne Evrope. Slovenija v programu sodeluje od leta 1992, do vključno leta 1996 pa je iz tega programa prejela sredstva v višini 117 milijonov ecujev. NajveCji del pomoči (40 odstotkov) je bil namenjen za privatizacijo, javne finance in hanC-ništvo, 20 odstotkov za infrastrukturo, nadaljnjih 20 odstotkov za program izobraževanja Tempus, preostanek pa za znanost in tehnologijo, okolje, energetiko, kmetijstvo in zakonodajo. V skladu z novimi smernicami programa, ki jih je letos predstavila Evropska komisija, bo program poslej osredotočen na oblikovanje dveh prednostnih področij - na podporo institucionalnemu razvoju (za to naj hi šlo 30 odstotkov sredstev) ter na sofinanciranje naložb za doseganje t.i. ac-quis communitaira, za kar naj bi šlo 70 odstotkov sredstev. (STA)
Popravek
V članek Primorske zdrahe na TV, objavljen na 10. strani včerajšnje številke, sta se vrinili kar dve napaki: Mirka Rupla smo pomotoma imenovali Marko, predvsem pa sta Mirko Rupel in Alojz Rebula prevedla, ne predelala, Goldonijev tekst, na osnovi obeh prevodov pa je Maja Lapornik za nabrežinsko dramsko skupino delo priredila in režirala. Bralcem in prizadetim se za neljubi napaki opravičujemo.
DEŽELA / VOLILNA ZAKONODAJA
Možnost za izvolitev Slovenca, a brez preštevanja manjšine
Proti preštevanju so se izrekli DSL Zelena lista in komunisti Težave v političnem soočenju med svetovalskimi skupinami
TRST - V pristojni komisiji deželnega sveta se je včeraj nadaljevalo soočenje o novi volilni zakonodaji, s katero naj bi volilci FJK prihodnjo pomlad obnovili deželno skupščino. SodeC po razvoju dogajanj v rimskem parlamentu, ki še ni prižgal zelene luči za spremembo deželnega statuta, bo novi volilni zakon obvezno proporčne narave, a z možnostjo večinskih korektur, ki bi jamčile politično ter upravno stabilnost. V razpravi je tekla beseda tudi o načinu izvolitve deželnega svetovalca, ki bi bil odraz slovenske narodnostne skupnosti.
Paolo Ghersina (Zelena lista) podpira zajamčeni mandat za Slovence, a pod pogojem, da ni vezan na preštevanje manjšine. S tem stališčem soglaša tudi Roberto
Antonaz (Komunistična prenova), ki vsekakor ni prepričan, da tako imenovane večinske nagrade vnaprej jamčijo politično stabilnost, kot trdijo nekateri v koaliciji levosredinske Oljke.
Miloš Budin (DSL) je izrazil potrebo, da bo treba na koncu oceniti volilni predlog, ki bo doživel podporo večine deželnih svetovalcev. Orisal je volilni mehanizem za izvolitev slovenskega svetovalca, ki bi moral po njegovem dobiti vsaj 3, 5 odst. oddanih preferenc. Renzo Travanut (DSL) podpira večinsko nagrado in tudi dvojni volilni krog, ki lahko po njegovem edini jamči stabilnost in upravlji-vost. Večinski koaliciji bi šlo 33 svetovalskih mest, preostalih 27 pa bi si razdelila opozicija. Tudi nekdanji predsednik deželne vlade se
je zavzel za mehanizem. bi zajamčil izvolitev slovenskega predstavnika.
Volilni predlog je izdelal tudi zastopnik Severne lig® Sergio Cecotti. Gre za osnutek, ki ne spreminja sedanjega volilnega zakona, a uvaja Cisto nov model za zajamčeno izvoliteV priznanih jezikovnih in narodnih manjšin v deželn1 stvarnosti.
Komisija, ki ji predseduj® ligašica Silva Fabris, je f®r. malno vzela v pretres volim predlog Sergia GiacomeluJ3 (NZ), z ostalimi osnutki Pa se bo ukvarjala posebna de lovna skupina. To stališče 1® prevladalo z glasovi Severn® Lige, NZ, Forza Italia m SKP, proti so bili DSL, tiu
ska stranka, Rinnovarnen ^ Italiano in neodvisna Ann Piccioni, medtem ko so s ostali vzdržali.
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / NOCOJ NAJBRŽ DOKONČNA ODLOČITEV
Kolonkovec: zadnji poskus za omejitev novih gradenj
Univerzitetni krožek noj bi zo sedaj gradil le na svojih zemljiščih
Tržaški občinski svet bo drevi, razen presenečenj v zadnjem trenutku, odločal o športnem centru, ki ga Univerza načrtuje na Kolonkov-cu. Na papirju gre zgolj za tehnične sklepe, saj tako stari kot novi regulacijski načrt omogočata športnemu univerzitetnemu krožku CUS gradnjo športnih objektov. Tehnični sklep pa bo v vsakem primeru pomemben, tudi zato, ker se na obzorju pojavlja kompromisna rešitev, po kateri naj bi Občina za sedaj prižgala luč le gradnjam na zemljiščih, ki so že last Univerze. S tem naj bi se izognili razlaščanju zasebne lastnine.
Ta rešitev je dozorela na predsinočnji občinski seji, na kateri sta svetovalca SSk v koaliciji Oljke Andrej Berdon in Peter Močnik s posebnim popravkom zahtevala omejitev gradenj le na zemljiščih, ki so last vseučilišča. Njun predlog je delno osvojil načelnik levosredinskega zavezništva Giorgio De Rosa (DSL), ki je predlagal, da bi gradnje na privatnih površinah zamrznili za vsaj pet let. To vprašanje je bilo včeraj predmet neformalnih pogovorov med strankami in upravitelji.
Medtem ko je župan Riccardo Illy precej rezko zavrnil stališča SSk in glavnine Oljke, češ da mora projekt CUS brez ovir svojo pot, je pristojna odbornica Ondina Bar-duzzi pokazala zanje nekoliko več razumevanja. Priznala je namreč, da so načrti univerzitetnega krožka res zelo ambiciozni in tudi za sedaj brez potrebnega finančne-
ga kritja, kar res ni postranskega pomena. Problem torej ni samo tehnične, a tudi finančne in seveda nenazadnje politične narave.
V predsinočnji razpravi so nameram CUS-a najodločneje nasprotovali Berdon, Močnik in svetovalka gibanja »Nord libe-ro« Laura Tamburini, Slednja je tudi predstavila javno peticijo (podpisalo jo je 750 občank in občanov), s katero domačini s Kolonkovca in bližnjih območij odločno nasprotujejo gradnji novega športnega centra. Po njihovem mnenju so načrtovani objekti popolnoma nepotrebni; Kolonkovec potrebuje ohranitev sedanjih obdelanih površin in servise za domačine, ki res nimajo najboljših bivanjskih pogojev. Podpisniki peticije zato zahtevajo črtanje načrta CUS iz občinskega regulacijskega plana.
Tudi Berdon in Močnik sta opozorila na številne temne sence v projektu univerzitetnega krožka, spregovorila pa sta tudi o velikem davku, ki ga je Kolonkovec v povojnem času že plačal t.i. napredku. Načrtu CUS-a odločno nasprotuje tudi Alberto Russignan (Zelena lista), precej pomislekov pa je izrazil tudi De Rosa, ki je na koncu zahteval in dosegel odložitev sklepa na danes zvečer.
Pomisleki prihajajo tudi iz vrst Nacionalnega zavezništva; edini, ki podpirajo športne objekte na Kolonkovcu so svetovalci Illyjeve liste in nekdanji demokristjani Kr-ščansko-demokratskega centra CCD.
Ali ima CUS sploh denar za center?
Športni center univerzitetnega krožka CUS naj bi se razprostiral na skupni povši-ni približno 35 tisoC kvadratnih metrov (območje Ul.Puccini), od katerih je polovica last Univerze, polovica pa treh zasebnikov. Razlastili bi seveda njihova deloma obdelana zemljišča. Skupna prostornina načrtovanih gradenj znaša nekaj nad 36 tisoč kubičnih metrov, parkirišč bi bilo vsega skupaj 184, športne strukture (mini-igrišče za nogomet, igrišče za hokej na travi, steza za atletiko, telovadnica s tujsko hišo) pa bi bile namenjene 360 uporabnikom (športniki, gledalci in osebje).
Odbornica za urbanistiko Ondina Bardu zzi (na sliki) je v svojem poročilu na občinski seji še enkrat povedala, če je bilo sploh potrebno, da Občina lahko odobri projekt CUS le iz urbanističnega vidika, za vse ostalo (vključno z razlastivami) nosi vse odgovornosti Univerza. Slednja je svojčas ponudila trem lastnikom zemljišč 40 tisoč lir za kv. meter, ta cena pa bo, kot kaže, še predmet pogajanj.
Za Barduz-zijevo je sklep občinskega sveta dolžnosten, saj tudi novi regulacijski načrt, ki bo stopil v veljavo jutri, namenja območje na Kolonkovcu javn okoristnim gradnjam. Tega nihče ne postavlja v dvom, probleme pa je treba iskati drugje. Marsikdo se sprašuje, zakaj je CUS čakal toliko let za predložitev izvršilnega načrta in če je ta projekt v resnici sploh potreben. Vodstvo Univerze je prepričano, da bodo nove športne strukture spodbujale študente iz drugih krajev, da se vpišejo na tukajšnje vseučilišče, v kar močno dvomimo.
Postavlja pa se tudi problem finansiranja novih gradenj. Prvi sklop struktur, ki jih CUS namerava zgraditi na svojih zemljiščih, bi namreč stal približno sedem milijard lir, Univerza pa trenutno razpolaga le z dvema milijardama. Kje in kdaj bo našla ostala sredstva, ni povedala. Obstaja torej stvarna nevarnost, da se bodo
gradbena dela začela in nato - zaradi pomanjkanja denarja - tudi prekinila. Barduz-zijeva ni omenila te možnosti oziroma nevarnosti, ki je vsekakor zelo realna.
Drugi problem so konvencije, ki jih mora CUS skleniti z mestno upravo. Gre v prvi vrsti za sporazum o uporabi telovadnice in igrišč ter načrtovanih parkirišč. Krožek bo dal objekte na razpolago občinstvu za 40 odst. časa, to je najmanj, kar dovoljuje zakon. Univerza pa ni pristala, da bi se lahko tudi nečlani CUS-a (v glavnem domačini) posluževali novih parkirišč.

NOVICE
Koledar cepljenja proti gripi po Krasu
Kraški zdravstveni okraj sporoča, da bodo v kratkem pričeli brezplačno cepljenje proti gripi za zimsko obdobje 1997-98. V Nabrežini bodo cepili vsak torek in četrtek od 8.30 do 12. ure, v soboto, 18. oktobra pa od 8. do 12. ure. Na Opčinah bodo cepili ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure, v soboto, 25. oktobra pa od 8. do 12. ure. Brezplačna cepljenja bodo opravljali v omenjenih sedežih samega Zdravstvenega okraja, pa tudi v Bazovici (sobota, 18. oktobra ob 12. uri v župnišču), v Trebčah (ponedeljek, 13. oktobra ob 12.30 v župnišču), na Repentabm (v torek, 14. oktobra ob 12.30 v občinski ambulanti), v Zgoniku (v torek, 14. oktobra ob 13. uri v občinski ambulanti), na Proseku (v petek, 17. oktobra ob 12.30 v občinski ambulanti), v Križu (v ponedelejk, 20. oktobra ob 12.30 v občinski ambulanti), v Sesljanu (v četrtek, 16. oktobra ob 12. uri v občinski ambulanti) in v Devinu (v četrtek, 16. oktobra ob 12. uri v občinski ambulanti). Kdor se namerava cepiti, mora s seboj prinesti zdravstveno izkaznico!
V petek - TriesteFutura
Na tržaški prefekturi bo v petek, 10. oktobra ob 16. uri formalno zaživel načrt TriesteFutura, katere pobudnik je Združenje industrijcev in v prvi vrsti njen predsednik Pacorini. Predlog je doživel izredno široko podporo številnih stanovskih, gospodarskih, sindikalnih in političnih organizacij, ki se prepoznavajo v načrtu za prenovitev mestnega gospodarskega tkiva, ki naj utrdi vlogo Novega in spremeni namembnost Starega pristanišča. Slovesnosti podpisa ustanovnih listin bo prisostvoval prefekt Mi-chele de Feis, ki je od samega začetka podprl zamisel načrta TriesteFutura, in vsedržavni predsednik združenja obrtnikov Confartigianato Ivano Spallen-zani.
Novi telefon nabrežinske občine
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da bodo zamenjali številko telefonske centrale: nova številka občine Devin-Nabrežina je 2017111.
Novi telefon higienske službe
Zdravstvena enota sporoča, da bodo uradi higienske službe, ki so jo pred nedavnim preselili iz Trga Giotti 6 v Ul. Locchi 21, spremenili telefonsko številko: nove številke so 3995505, 3995507 in 3995510, za telefakse pa je na razpolago številka 3995511.
Dražba občine Repentabor
Občina Repentabor je razpisala javno dražbo za dobavo jestvin za šolsko menzo za obdobje od 1. novembra letos do 31. julija 1998. Osnovni zneski (brez davka Iva) so naslednji: skupina 1 - dobava svežega kruha - 525.000 lir; skupina 2 - dobava mesa - 2.625.000 lir; skupina 3 - dobava ostalih jestvin - 7.875.000 lir. Zainteresirani morajo predložiti tajno ponudbo dc 30. oktobra, lahko pa tudi naslednjega dne, na dan same dražbe, od 8. do 9. ure. Način in značilnosti javne dražbe so objavljeni v razpisu; za vse informacije je na razpolago Občina Repentabor vsak delavnik od 9. do 13. ure (telefonska številka 327122).
ZGONIŠKA OBČINA
Novi prijetnejši videz športno kulturnega centra
Te dni se v Zgoniku končujejo dela za ureditev zunanjega prostora pri športno-kulturnem centru. Občinska uprava je namreč sklenila urediti parkirišče ter širši prostor okrog telovadnice. Odslej bosta v športno-kulturni center peljala dva vhoda, okrog so prostor orgradili s krašldmi zidki, posadili drevesa in travo, tako da bo tudi estetski pogled na telovadnico in njeno okolje mnogo prijetnejši. Prej je bil namreč ta prostor precej zanemarjen, v bližini je prišlo večkrat do nedovoljenega odlaganja smeti, siva stavba telovadnice pa, ki je samevala med kraškim zelenjem in kamenjem, je kar motila oko ob pogledu nanjo. Načrt za preureditev zunanjosti telovadnice je izdelal geometer Vasilij Guštin. Dela so se začela lanskega decembra in so jih
dokončali v relativno kratkem obdobju. Občinska uprava je v ta namen uporabila sredstva iz Sklada za Trst.
V petek, 10. oktobra bodo zaključek del obeležili s krajšo slovesnostjo. Izbran je bila prav ta datum, ker sovpada s tekmo 2. kola Evropskega namiznoteniškega pokala Nancy Evans, ko se bo kfasova vrsta pomerila z ekipo iz Carigrada. Športni krožek Kras je namreč glavni uporabnik in obenem upravitelj teh prostorov, zato so tudi povezali ta dva pomembna dogodka za zgoniško občino.
Slovesnost se bo začela ob 17.30, na njej boste lahko prisluhnili priložnostnim govorom ter proseški godbi na pihala. Ob 19. uri pa si boste lahko ogledali zanimivo namiznoteniško tekmo na res visoki kvalitetni ravni. (BiS)
OVINEK NAD KATINARO
Zastoji in precejšnja škoda šofeiji pa so imeli srečo
Nad Katinaro, na prvem levem ovinku (v smeri proti Opčinam) so včeraj zjutraj imeli velike preglavice zaradi prometne nesreče, v katero so bila vpletena tri vozila, med katerimi je bil tudi tovornjak, ki je prevažal kontejner. Glede na precejšnjo materialno škodo, ki so jo utrpela vpletena vozila, je še sreča, da so se šoferji rešili brez hujših posledic: dva sploh nista zaprosila za zdravniško pomoč, medtem ko se bo tretji zdravil 30 dni. Nezgoda se je pripetila nekaj minut po 6. uri. Poleg tovornjaka s kontejnerjem, ki ga je upravljal 63-let-ni Domenico Corallo iz Ul. Nobile, sta se zaletela še ford sierra (za volanom je bil 56-letni Aureliano Mon-do iz Milj) in manjši tovornjak renault podjetja Ital-spurghi (peljal ga je 47-letni Aldo Pecchiari iz Žavelj). Prav Pecchiari se je najtežje udaril, odpeljali so ga v ka-tinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v mesecu dni.
Do večjega zastoja je prišlo v prometu, ker je tovornjak s kontejnerjem končal počez po cesti, pri čemer je utrpel tudi večjo škodo. Precej je bil poškodovan tudi renault Italspurghija.
Ob »Barcolani« še vrsta pobud
V okviru manifestacij, ki spremljajo letošnjo »Barco-lano«, bo danes ob 18. uri na Trgu Unita nastopila godba na pihala brigade Pozzuolo del Friuli. Jutri bo na vrsti »šport na trgu« (od 9.30 do 20. ure, ob 19. bo tudi košarkarska tekma med Novigradom iz Sarajeva ter mešano ekipo Servolane in Latte Carso, še prej bo spet nastopila godba omenjene brigade). Do 12. oktobra bodo tudi v večernih urah odprti nekateri muzeji in občinske galerije (vstop je brezplačen), a v soboto ob 22.45 bo velik ognjemet med pomolom Audace in starim pristaniščem.
______LIPICA / NA MEJNEM PREHODU______
Izsledili zakonca iz Coma
Iskali so ju po vsej Italiji - Povedalo sta, da sta na dopustu
Policija jima je naročila, naj nemudoma stopita v stik s svojci, pravijo, da sta se že sinoči vrnila domov, kjer so jima gotovo brali levite. Vendar tokrat nista v neznano odšla mladoletnika, ki si v svoji brezskrbnosti želita novih doživetij in jima ni mar, če si starši doma belijo glavo in bdijo vse noči. Tokrat se je vsakršna sled izgubila za 43-letnim Vincenzom Bellantijem in njegovo 39-letno ženo Mario Pio Concetto Messina, ki pa so ju prejšnjo noč naposled le prestregli: prihajala sta iz igralnice v Lipici, dejala sta, da sta že dvajset dni na dopustu.
Zakonca iz kraja Ponte Lambro pri Comu sta se do mejnega prehoda v Lipici pripeljala nekaj pred 3. uro, bila sta v avtomobilu znamke volksvvagen z evidenčno tablico iz Milana. Agenti so ju ustavili, saj so od karabinjerjev iz Coma pred dnevi dobili sporočilo o izginotju. S primerom so se ukvarjali tudi časopisi (med katerimi tudi naš). Potem ko so ju agenti na mejnem prehodu povabili, naj telefonirata domov, so obvestili še karabinjerje ter kvesturo iz Coma.
Zgodba Bellantija in njegove žene je nekoliko čudna. Njuna otroka, 22-letna Angela (ki je sicer poročena in živi ločeno) ter 17-letni Ivan sta karabinjerjem dejala, da so starši odšli že 1.
avgusta, vendar to ni držalo, po preverjenih vesteh naj bi na pot krenila 31. avgusta. Njun cilj naj bi bile Benetke, ali bolje igralnica v Benetkah: Bellanti naj bi bil strasten igralec, v casinoju v Campione dTtalia naj bi pustil lepe denarce. Več dni ni bilo za njima ne duha ne sluha. Zatem sta se 13. septembra oglasila, klicala sta iz Tržiča. Svojcem sta povedala, da sta v težavah, češ da sta na nekem koncertu izgubila denar ali da so jima denarnico ukradli in da ne moreta nikamor. Svojci so poslali 150 tisoč lir s poštnim čekom. Denar sta zakonca vnovčila, vendar se nista vrnila v Como. Ni jasno, kako sta se lahko preživljala s takšno vsoto. Svojci so se naposled odločili, da prijavijo njuno izginotje, to so naredili 1. oktobra, v takih primerih se preiskava razširi na celotno državno ozemlje. Policija se je obrnila tudi do pristojnih oblasti v Sloveniji, mislili so, da sta morebiti prekoračila mejo in se ustavila v Novi Gorici ali kakšni drugi igralnici. V Novi Gorici ju niso opazili, morda se tam sploh nista zadržala. Morda pa sta tudi skrbno pazila, da ne padeta v oko: pravijo namreč, da sta sta se izogibala upnikov, ki so Bellantiju posodili denar, kar pa Bellantijeva sestra zanika, češ da bi se brat obrnil nanjo, če si drugače ne bi mogel pomagati.
SDZPI
Še prosta mesta
za nekatere tečaje
Premalo izkoriščeni tečaji evrosklodo
V prostorih Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobaževanje je ponovno vse živo, tako v jutranjih kot v popoldanskih urah. Zaceli so se namreč vsi jutranji tečaji s kvalifikacijo ter nekateri teCaji Evropskega socialnega sklada. Tako pri prvih letnikih za kuharje in operaterje na računalniku, kot tudi na teCajih za socialne animatorje in negovalke so še razpoložljiva mesta. Po deželnih predpisih je možno sprejemati nove dijake do prve Četrtine opravljenih ur. Zato si vodstvo Zavoda pričakuje, da se bo oglasil Se kak interesent.
Predvsem je škoda, da ni bilo mogoče zapolniti vsa predvidena mesta pri tečajih Evropskega socialnega sklada, kjer bodo tečajniki prejeli poklicno kvalifikacijo ter štipendijo za obiskovanje tečaja. Ce pomislimo na veliko število absolventov višjih srednjih šol, ki so trenutno brezposelni, zgleda dokaj čudno, da se je na tečaj animatorjev prijavilo samo 12 oseb. Kot je bilo že zapisano, se na socialno-skrbstvenem področju pojavlja potreba po novih poklicnih profilih in so zato možnosti zaposlitve veCje kot v ostalih tercialnih sektorjih (trgovina, bančništvo itd.) Zgovoren je poda-
tek, da se je kar 80 % lanskih teCajnic -negovalk, zaposlilo. V prihodnjih dneh bodo zaceli še s tečajem za delo v informatiziranem podjetju, ki je namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti; tukaj je vpisov dovolj.
Zal pa je še vedno premalo vpisov pri ostalih dveh teCajih Evropskega socialnega sklada, in sicer za dodeljene trgovskemu sektorju (prodajalke) in za po-stavljalce ploščic. Tudi pri teh dveh teCajih je predvidena štipendija za obiskovanje.
Vsi večerni teCaji pa bodo stekli konec oktobra oziroma v novembru. Kot znano je samo del tečajev v celoti finansiranih s strani Dežele; za vse ostale so v teku še pogajanja med Deželo in poklicnimi zavodi. Možno je, da bo Dežela le delno finansirala ostale teCaje ali pa bo treba ponovno predložiti posamezne projekte. V primeru, da bi do tega ne prišlo, bo zavod organiziral določene tečaje (predvsem, kjer je veliko interesentov) v privatni obliki,
Boli podrobne informacije lahko dobijo interesenti v tajništvu Zavoda, tel. 566360, vsak dan od 8. do 20. ure (petek od 13. ure).
POMORSKA POSTAJA
Srečanje med višješolci in znanostjo
Od petka dalje niz prireditev
V	petek, 17. oktobra, bodo na Pomorski postaji odprli razstavo o modernem raziskovanju, ki ponuja dijakom zadnjih dveh razredov višjih srednjih šol vrsto zanimivih srečanj o najsodobnejših znanstvenih in tehnoloških dosežkih. Vsako jutro (ob delavnikih) bo do 3. novembra na sporedu niz razprav in sestankov z znanstveniki in raziskovalci o najnovejših tematikah s področja fizike, biotehnologije, astronomije, robotike in proučevanja zemlje in morja.
Razstavni del prireditve bo posvečen najbolj inovativnim tehnološkim in raziskovalnim procesom, pri čemer bodo sodelovali najbolj pomembni vsedržavni raziskovalni centri in ugledni mednarodni znanstveni zavodi.
V	petek ob 10. uri bo na programu konferenca o
Divji kostanji v cvetju!
NOVICE
Od Barcolane do atlantskih regat
Jutri ob 18. uri bodo v prostorih Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo 20 odprli razstavo fotografij z naslovom »...od Barcolane do atlan-stkih regat...« Na ogled bodo fotografije, ki sta jih posnela Stefano Grasso - uradni fotograf barcolane - in Max Ranchi, ki je posnel najbolj znane regate po svetu. Razstava bo na ogled do 25. oktobra, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
Iz Nigerije prek Miramara v svet
Mednarodni center za teoretsko fiziko ICTP pri Miramaru je poskrbel, da so znanstveniki iz Nigerije povezani s svetovno računalniško mrežo internet. Mrežo sta uredila tržaška fizika Alvise Nobile in Sandro Radicella, finansirala pa jo je Svetovna banka s prispevkom 130 tisoč dolarjev, nadaljnjih 150 tisoC dolarjev pa sta prispevala Univerza Združenih narodov ter sam ICTP.
Prenovili pošto v Ul. Bramante
Poštna uprava sporoča, da bodo prihodnji ponedeljek, 13. oktobra spet odprli poštni urad v Ul. Bramante 8, ki je bil dalj časa zaprt zaradi prenovitve. Pokojnine, ki zapadejo 11. t.m., pa bodo še izplačali v agenciji 12 v Ul. Colombo 16.
Izgubljeno - najdeno
V sobi 37 občinske palače na Trgu Unita hranijo predmete, ki so jih našli prejšnji mesec: med temi so očala, ure, mobiteli, listnice, uhani, zapestnice, dežniki in drugo. Lastniki lahko dvignejo svoje predmete od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 16. ure.
Dolinska sekcija Slovenske skupnosti je preteklo soboto priredila svoj letni izlet v Idrijo in Vipavo. Prireditelji so med vožnjo opozarjali na kraje, skozi katere smo se vozili, in z njimi povezane dogodke na Primorskem, od katerih letos poteka 50 let. Tako smo se spomnih vsem znanega narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, ki je bil davno pred kapitulacijo Italije med prvimi, ki je organiziral oborožen odpor proti fašističnemu zatiranju in je februarja 1943 podlegel ranam, ki jih je zadobil v spopadu s fašistično milico ob glavni cesti v idrijski soteski.
V dopoldanskem Času se je del udeležencev podal na ogled podzemskih rovov nekdaj svetovno znanega rudnika živega srebra v Idriji in se na kraju samem vživel v izredno težke delovne razmere rudarjev od 16. stoletja dalje do 1987, ko so v rudniku dokončno prenehali s ko-
panjem srebrne rude. Zvedeli smo tudi, da so v Času večstoletnega delovanja rudnika izkopati 700 kilometrov podzemskih rovov, in to v več nadstropjih. Turisti si danes lahko ogledajo le 1200 m rovov. Druga skupina pa si je med tem časom ogledala bogat mestni muzej v gradu Gewerkenegg.
Po kosilu v novem gostišču v nekdanji rudniški stavbi ob vhodu v Anto-nijev rov se je potovanje nadaljevalo preko Omega vrha v Vipavsko dolino. Tu smo si v Vipavi ogledati znano vinsko klet, katere začetki segajo v leto 1894, danes pa je po zmogljivosti najvecja v Sloveniji. V sem udeležencem je bila na voljo pokušnja pet vrst vina.
Proti večera smo se med povratkom ustaviti v Kolu-drovci na kmečkem turizmu. Izlet je potekal v vedrem razpoloženju vseh udeležencev, k čemu je svoj del pripomoglo tudi izredno lepo vreme, (at)
planetih in skrivnostih daljnih zvezd, ki jo bo vodila znana astronomka Margherita Hack s tržaške univerze. Dan kasneje bosta na vrsti dve srečanji. Najprej bo Alessandro Pa-scolini z nacionalnega zavoda za jedrsko fiziko govoril o znanosti kot totemu 20. stoletja, zatem pa bo predsednik centra za raziskovanje vesoljske optike Roberto Stalio predstavil sodelovanje pri misiji, ki je z raketoplanom ponesla v vesolje italijanski teleskop.
Ogled razstave stane 10.000 lir, za skupinske šolske oglede pa 5.000. Zainteresnane šole naj se obrnejo na organizacijsko tajništvo prireditelja Globo, ki skrbi za razširjanje znanosti, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, tel. št. 398998 ati 398975, telefaks št. 398987.
DRUŠTVENA DEJAVNOST
Pri društvu Fran Venturini se obeta pestra sezona
Okrepitev otroškega zbora Uspeh male Valentine Filippi
September je odprl vrata mnogih društvenih dvoran: začela se je prireditvena sezona, še pred njo pa je ponovno oživela dejavnost, ki mnoge društvene člane združuje v zboru, godbi, gledališki skupini in še marsičem zraven.
Posebno živahno po-stja pri Domju, kjer so se prejšnjo soboto zbrali najmlajši člani KD Fran Venturini, tudi pevci otroškega zbora so namreč začeli svoje redne vaje. Letos se je že številni skupini, ki jo 15. leto vodi Suzana Žerjal, pridružilo mnogo novih, tako da bo število predvidoma še narastlo. Sezona OPZ Fran Venturini se obeta kar pestra: letos bo zbor praznoval svojo 15-letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Dogodek prav gotovo presega meje kra-
Listi so predčasno porumeneli, začeli so se sušiti in odpadati, pogled nanje je zbujal pravo žalost. Marsikje pa se je predčasno zaCela nova pomlad, listje je spet pognalo in sedaj so vsi v cvetju, čeprav ne tako bujnem kot ob pravi pomladi. Z vseh koncev in krajev mesta, predmestij in zgornje okolice nam te dni poročajo o kostanjevih drevesih v cvetju.
Z divjimi kostanji je letos pravi križ. Kot smo nedavno že pisali, jih je poleti napadla gosenica zelo majhnega metulja, ki je prišla iz Makedonije, a je že od nekdaj prisotna v Avstriji in Nemčiji in se polagoma širi v sosednje dežele. Gosenice metuljev napadejo in pogoltnejo eno stran.listne površine, tako da se pojavijo široke lise, nakar listi začnejo predčasno odpadati. Vprašanje je sedaj, kaj bo z novimi lističi in cvetenjem.
DOLINSKA SEKCIJA SSK
Zanimiv in poučen letni izlet v Idrijo in v Vipavo
Elektronska pošta za tržaške študente
Z novim akademskim letom se bodo lahko študentje tržaške univerze brez vsake formalnosti ati dodatnih stroškov posluževati posebne elektronske pošte, po kateri bodo lahko prejeti vrsto informacij. Gre za prvi tovrstni poskus na vsedržavni ravni. NaCrt so zastaviti pred dobrim letom, izdelala pa ga je posebna komisija za koordinacijo in posodobitev multimedialnih služb, ki jo je imenoval in podprl takratni rektor Borruso. Vsaka fakulteta bo razpolagala s posebnim serverjem za elektronsko pošto, s katerim naj bi enkrat za vselej obšli tradicionalno bi-ro-kratsko počasnost.
Jutri bodo v okviru Fakultete za matematične, fizikalne in prirodoslovne znanosti predstaviti novo študijsko smer znanosti o okolju. Predstavitveno srečanje bo na Oddelku za geološke, ambientalne in morske znanosti v komprenzoriju pri Sv. Ivanu (paviljon. Q). Vpisovanje na to študijsko smer se bo zaključilo 31. decembra.
jevnega društva, saj gre za. najštevilnejši in najuspešnejši otroški zbor v zamejstvu, ki se med drugim lahko pomaša z vidnimi dosežki na mednarodni ravni. Del OPZ Fran Venturini bo letos prav verjetno sodeloval tudi pri Grbcevi spevoigri V kraljestvu palčkov, ki pravkar nastaja pod okriljem breških kulturnih društev. »Ob zahtevnejših pa bodo med sezono kot po navadi še številni priložnostni nastopi.
Se pred otroškim so v KD Fran Venturini začeli prepevati tudi člani moškega, mešanega in dekliškega zbora. Slednja dva bo vodil Walter Lo Nigro, na Čelu moškega zbora, ki predstavlja nekakšno izvirno pevsko skupino domjovskega društva, pa je Ivan Tavčar, ki zbor požrtvovalno vodi že dolgo let.
Pri Domju se je sezona zaCela tudi z nadvse dobro uvrstitvijo mlade harmonikarke iz razreda Suzane Žerjal: 8-letna Valentina Filippi se je namreč pred dnevi udeležila mednarodnega glasbenega tekmovanja v Urbinu in si s svojim nastopom zaslužila kar 97 stotink točkovanja. Kot prvouvrščena je nastopila tudi na večernem nagradnem koncertu.
KD Fran Venturini slovi tudi po šoli za diatonično harmoniko: bilo je namreč prvo društvo, ki si je zamislilo tovrstno dejavnost in jo uspešno vodi v obliki izobraževanja in tematskih prireditev. Solo bo že tretje leto po vrsti vodil Denis Novato. (dam)
V DOLINI / LEPLJENKA VERZOV ZAMEJSKIH PESNIKOV
»Kaj bi bilo sonce brez ljudi«
Ponovitev predstave bo že jutri v KD Lonjer - Katinara
V Dolini so prejšnji petek takorekoč otvorili letošnjo prireditveno sezono s prvo ponovitvijo predstave Kaj bi bilo sonce brez ljudi. Pesniško leplejenko verzov iz opusa štirih tržaških pesnikov - Miroslava Košute, Marka Kravosa, Marija Cuka in Aceta Mermolje - je pripravila Nerina Švab. Njeni so zamisel, izbor in režija lepljenke, ki res presega običajne ljubiteljske predstave. Pobuda je nastala pod okriljem dolinskega KD Valentin Vodnik, krstna uprizotitev pa je bila
preteklega julija na mavhinjskem valu zamejskih gledaliških skupin, K® si je predstava zaslužila kar tri prl nanja: za žensko vlogo, sceno in izve bo.
S petkovo uprizoritvijo, za katero s poskrbela domače društvo in Mladins krožek Dolina, se začenja niz ponovite • že juhi, 9. t.m., ob 20. uri bodo namre Suzi Bandi, Klara Vodopivec. Daia^L_ KoCevar in Ivana Terčon (na stiki) n_aS ,

H SiL©wnMS!ro	©Li®^iLas©ii
^ OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98
Anton Pavlovič Cehov: TRI SESTRE
Režija Dušan Mlakar
Premiera:	V petek, 10. oktobra, ob 20.30 RED A
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664.
ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO!
ZVEZA BORCEV BOLJUNEC KD F. PREŠEREN
prirejata
v nedeljo, 12. oktobra
PROSLAVO 50-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB
14.30	zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev
16.30	kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika Ciril Zlobec in Arturo Calabria.
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
8.	oktobra 1997
MITJA
Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 18.29 - Dolžina dneva 11.13 - Luna vzide ob 13.45 in zatone ob 23.27
Jutri, ČETRTEK,
9.	oktobra 1997
DINO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,7 stopinje, zračni tlak 1013 mb narašča, 7 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Debora Dellago, Gabriele Petraz-zuolo, Massimo Defrance-sco, Luca Scucimarra.
UMRLI SO: 87-letni Antonio Paoli, 62-letni Andrea Valente, 84-letna Norma Sambo, 97-letna Giuseppina Luciani, 69-letna Vittoria Geremia, 91-letna Adelaide Granzi-ni, 68-letni Nicola Ivanis-sevich.
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Fellu-ga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
' ] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 6. oktobra, do SOBOTE, 11. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
UL Bernini 4 (tel.309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
KORS/10
NORI POPUSTI PRI SV. IVANU!
Velike prilike v zelo kratkem času
samo do 18. oktobra
pri pohištvu DtoVslc
POPUSTI DO 80%
ARISTON -	17.45,
20.00,	22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. De-mi Moore, Viggo Morten-sen.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 18.10, 20.05,
22.00	»Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
EKCELSIOR - 16.15,
19.00,	21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis.
AMBASCIATORI -
17.00,	18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith.
NAZIONALE 1 - 17.30,
19.50,	22.15 »Air Force One«, i. H. Ford.
NAZIONALE 2 - 17.30,
19.50,	22.15 »Lolita«, i. Je-remy Irons, Melanie Grif-fith, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 3 - 17.30,
19.50,	22.15 »11 mondo perduto - Jurassic Park«.
OBCI/07
OBČINA TRST
MEDSEKTORSKA URBANISTIČNA UPRAVNA SLUŽBA Prot. st. S. A. I. U. -97 - 27050 /04 / 93 /9
PREDMET: Podrobnostni občinski regulacijski načrti - obvestilo 0 deponiranju
VODIA SEKTORJA
po pregledu spodaj navedenih odločitev občinskega sveta, s katerimi so bili sprejeti izvedbeni urbanistični instrumenti:
' St- 27, z dne 7. 4.1997 - PORN na privatno pobudo zemljišče s katastrsko številko 1009/1 in 1009/2 v Trebčah;
’ St. 34, z dne 7. in 8. 4. 1997 - Načrt za javno pobudo za obnovo trga »Piazza della Valle«;
' št 68, z dne 14. 7.1997 - PORN na privatno pobudo v Ul. Capitolina; in ob upoštevanju 45. Člena deželnega zakona št. 52, z dne 19.11.1991.
obvešča
•	da je dokumentacija o zgoraj navedenem načrtu deponirana v tajništvu (Segreteria Generale - Albo Pretorio - Ul. Malcanton 2) za 30 (trideset) dni zaporedoma od 8. oktobra do 6. novembra 1997;
•
9.00 do 12.00;
• da v času deponiranja:
•	lastniki z načrtom vezanih nepremičnin lahko predložijo občini ugovore in opombe;
•	vsakdo lahko predloži občini opombe o omenjenem načrtu,
SLUŽBENI RAVNATELJ
Trst, 18. septembra 1997	(VValter Cossutta)
da si v omenjenem roku lahko vsi zainteresirani ogledajo njegov sestav in sicer ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ter ob praznikih od
NAZIONALE 4 - 18.00, 20.05, 22.15 »Scream«, prepovedan mladini pod
14.	letom.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Analmente vostra«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Inna-morati cronici«, i. Meg Ryan, Matthevv Broderick.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »II bagno tur-co«, r. Ferzan Ozpetek, i. Alessandro Gassmann, Francesca D’Aloia, Carl o Cecchi.
^ PRIREDITVE
KD LONJER-KATINA-
RA vabi jutri, 9. oktobra, ob 20.30 na ogled predstave »Kaj bi bilo sonce brez ljudi«, v režiji Nerine Švab v prostorih kulturnega društva.
PROSVETO DRUŠTVO TABOR - priredi v sklopu Openskih glasbenih srečanj prvi koncert jesenske sezone ’97, v nedeljo 12. oktobra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Igra Marko Feri (kitara), spremlja Et-tore Michelazzi (prečna flavta). Na sporedu skladbe avtorjev Turine, De Falle, Llobeta, Dyensa, Villa Lotosa, Rodriga, Iberta, Piazzolle.
S_____________IZLETI
TABORNIKI RMV vabijo člane, starše in simpatizerje na tradicionalni jesenski izlet in sicer v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče ob 9.30 na slovenski strani mejnega prehoda na Pesku. Povzpeli se bomo na Plešivico. V slučaju slabega vremena bo izlet naslednjo nedeljo, 19. oktobra.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v dneh 22. in 23. oktobra ’97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita na izlet na KOROŠKO, ki bo od
11.	oktobra popoldne do
12.	oktobra zvečer. Vpisovanje pri povirjenikih na višjih šolah ali v uradu Slovenske prosvete - ul. Donizetti št. 3, tel. 370846 (od 9. do 17.).
3_____OBVESTILA
GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vabi vse otroke med 5. in
10.	letom in njihove starše na prvo srečanje ponovno ustanovljenega otroškega zbora GM danes, 8. oktobra, ob 16.30, ul. R. Manna 29.
GLEDALIŠKA DELAVNICA IN POSVETOVALNICA pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odpira vrata v novo sezono: delovala bo ob sredah, od 18. do 20. ure, prvo srečanje pa bo danes 8. oktobra, v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20). Vabljeni!
SD KONTOVEL obvešča da bo vadba aerobike ob sredah in petkih od 20.45 do 21.45. Prva lekcija bo danes, 8. oktobra v mali telovadnici na Kontovelu.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom: jutri, 9. oktobra, ob 20. uri se bodo spet začela redna srečanja OB PLETENJU SE KAJ... Pridite!
KD SLOVAN - Padriče obvešča, da se bodo tečaji italijanskega jezika vršili vsak četrtek. Pričetek jutri, 9. t. m., ob 20.30 v osnovni šoli K. D. Kajuh v Gropadi.
Za podrobnejše informacije tel. št. 811053 (Massimo in Matejka).
KULTURNO DRUŠTVO MITTELEUROPA - v petek) 10. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu v ul. Mazzini 30 predaval bivši ravnatelj .Idrijskega muzeja dr. Jurij Bavdaž o zgodovini Idrije in njenem rudniku. Vljudno vabljeni!
ZVEZA BORCEV BOLJUNEC in KD F. PREŠEREN prirejata v nedeljo, 12. oktobra proslavo 50-letnice postavitve spomenika padlim v NOB. Ob 14.30 zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev; ob 16.30 kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika Ciril Zlobec in Arturo Ca-labria
FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu
II.	defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu.
SKD TABOR - Prosvetni dom vabi na ogled razstave izdelkov tečajnikov likovnega ustvarjanja pod vodstvom Ani Tretjak, ob delavnikih, od 16. do 20. ure.
SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dua, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzikfeštu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob
15.	uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na Ok-toberfeštu, od jutri, 9. oktobra, do sobote, 11. oktobra.
SKD VIGRED prireja 2. KRAŠKI OKTOBERFEST v Praprotu pod šotorom, od 9. do 13. oktobra. Spored: jutri, 9.10. - nastop Tamburaškega ansambla KD F. Prešeren in ples z ansamblom Kraški kvintet; petek, 10.10. - ples s coun-try skupino Hilly Billy Show - med plesom tekmovanje v žaganju; sobota,
11.10.,	ob 15. uri ex-tem-pore za otroke, mladino in odrasle, ob 19. uri nastop Tria Venturini in ples z ansamblom Zamejski kvintet; nedelja, 12.10.: od 10. do 12. ure zbirališče in vpisovanje za pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, od 14. do 16. ure Veseli otroški popoldan, ob 15. uri Muzikfešt, nato ples z ansamblom Zupan; ponedeljek 13.10., ob 20. uri igra Godba Long Zlunk, nato ples z ansamblom Vesele Štajerke.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 13. 10. prirejamo tečaj rekreativne telovadbe za moške. Vsak ponedeljek, od 20. do 21. ure. Informacije in vpisovanje do 10. 10. po telefonu 213945.
SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377.
TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi vi-
sokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivinozravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do
12.	ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah).
S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Obenem obvešča da je otrokom in odraslim na razpolago logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289).
KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim umikom: Nabrežina 97, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v prostorih Kmetijske zadruge, v ul. Travnik 10, ob četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, Bazoviška 3, ob četrtkih, od 11. do 13. ure.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od
16.	ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30.
TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim pro-
fesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do
20.00	ure na tel. 228781 (Pavel).
□ ČESTITKE
Bau bau, mau mau, mama papa! Naša Kateri-na že eno leto ima. Vse najboljše ji želi Dada.
3 ŠOLSKE VESTI
OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA
prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko . Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302 ali gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se tečaj slovenskega jezika za odrasle prične 13. oktobra, ob 18. uri, v prostorih osnovne šole Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani. Tečaj bo vodila prof. Rosanda Volk.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM kamniti vodnjak (štimo) najboljšemu ponudniku. Tel. 040/211844 ali 327142.
PRODAM peč na drva za centralno kurjavo. Tel. 040/226492.
GOSPA SREDNJIH LET prijetna in urejene zunanjosti z izkušnjami nudi pomoč starejši osebi ali varstvo otrok 15 dni v mesecu. Delovne ure po dogovoru. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - TRST pod šifro »PRIJETNA«.
NA RAZPOLAGO IMAMO dva mladiča -kavkaškega ovčarja in Pitt-bulla. Tel. št. 040/327250 od 13. do 14. ure.
PRODAM mlado kravo. Tel. 281110.
DAJEMO V NAJEM GOSTILNO z dvoriščem. Lepa pozicija. Zainteresirani pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Gostilna«.
SUPER OKTOBRSKE
ponudbe v zadnjem hipu za Kubo, Dominikansko republiko, Kenijo, Mehiko, Turčijo, Tunizijo, Rdeče morje. Informacije so vam na voljo v agenciji Gec tours,	tel.
0038666/549588.
ŠTUDENTOM dajemo v najem sobo v stanovanju na Opčinah. Tel. 213837 ali 394611 v večernih urah ali ob nedeljah.
SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure.
ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547.
UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007.
KUPIM RABLJENE OTROŠKE knjige, zlasti slikanice.	Tei.
0481/480545.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo
27.000	kv. m kmetijskih zemljišč (polovica obdelovalnih - polovica gozda) v Repentabru.
Informacije	na
0481/535713 od 9. do
13.	ure.
PRODAM po polovični ceni harmoniko Victoria »120 bassi sciolti«. Tel. št. 040/299577 v večernih urah.
NA VRHU SV. MIHAE-
LA iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXTV Mag-gio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Vrh«.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino.
KMEČKI TURIZEM
ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti drage mame Dore Košuta Indri darujeta Eda in Lučana 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina Maria Kozine darujeta Meri in Bruno Žerjal 20.000 lir za Zvezo borcev iz Boljunca.
Ob 1. obletnici smrti Marie Doria darujejo družine Ušaj in Skerk
100.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Danice Križmančič darujeta Andreina in Ida Grgič
30.000	lir za SD Zarja. Namesto cvetja na grob
Gabrijele Ferlan vd. Sedmak daruje Marija Cibic
50.000	lir za KD Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob dragega Igorja Komaca daruje Silva Gasperčič
50.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Vido Gerlanc vd. Mennucci darujeta družini Kosmač in Nussdorfer 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju.
V	spomin na Joška Pahorja darujejo člani Moškega lovskega pevskega zbora »Doberdob«
300.000	lir za slovensko osnovno šolo v Romjanu.
V	počastitev spomina Karla Pavliča daruje žena Nada 1.000.000 lir za Moški lovski pevski zbor »Doberdob«.
Raznašalka Primorskega dnevnika v Samatorci Marcela Doljak daruje
50.000	lir za pomoč Primorskemu dnevniku.
t
Dne 3. oktobra nas je zapustila naša draga
Pavla Gomicelli vd. Obersnel
Pogreb bo jutri, 9. oktobra, ob 10. uri iz barkovljanske cerkve.
Žalostno vest sporočajo sin Mario z ženo Albino, vnukinja Neva in ostalo sorodstvo
Trst, 8. oktobra 1997
Žalovanju ob izgubi drage Pavle se pridružuje družina Krapež.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
Emilia Carlija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
žena Slava ter hčerki Aurelia in Olga
Trebče, 8. oktobra 1997 (Pogrebno podjetje-UI. TorreDianca)
VIDEM / RAZSTAVA O NAPOLEONU
FOTOGRAFIJA / V GORIŠKEM KULTURNEM DOMU
Francoski zasedbi na goriškem Krasu
Na razstavi nekaj gradiva o dogodkih na Krasu
Nanutov liričen fotografski izraz
Fotograf Valter nanut celotno razstavo barvne fotografije posveča Doberdobskemu jezeru
Na videmski razstavi z naslovom »Dopo Čampo For-mio«, ki so jo v petek odprli v mestnem muzeju »Torre di Santa Maria«, in je Časovno med številnimi, ki jih v teh dneh odpirajo v vec krajih Furlanije, je tudi nekaj takega kar nas Slovence poblize zanima. Razstava zelo nazorno prikazuje dogajanje v Vidmu za Časa obeh francoskih zasedb. Prva je bila od marca le-
ta 1797 do prvih dni naslednjega leta 1798, druga, trajnejša, pa kasneje, na začetku 19. stoletja, ko so Francozi v Furlaniji ostali veC let.
Iz Časa prvega prihoda Francozov v naše kraje je velika slika, ki nam kaže kako francoski vojaki in konjeniki gredo čez Sočo s furlanske
strani na Kras. Dogodek je opisan v veC francoskih vojaških kronikah. Na Jožefovo je general Bernadette s svojo vojsko prišel pred utrjeno mesto GradiSCe ob SoCi. To se ni vdalo. Nasprotno, Avstrijci so na Francoze streljali s topovi in puškami. Baje so Francozi utrpeli hude izgube, nekaj sto mož. Vrhovni poveljnik francoske Armee dTtalie, general Napoleon Bo-naparte, je razjarjen šel s konjeniki, pešci in topničarji čez Sočo med VileSami in Šempetrom. S Krasa, nedaleč od Vrha, tam kjer je že med 2. gradiščansko vojno (1615 - 1617) stala trdnjava »Stel-la«, je hotel s svojimi topovi streljati na Gradišče. Avstrijci so se hitro vdali. Na v Vidmu razstavljeni sliki vidimo francosko vojsko kako maršira na Kras. Ob gledanju te slike se nam zazdi, kot da bi gledali kak film we-stern v katerem so na vrhovih nepregledne vrste indijskih konjenikov. Najbrž je bil ob tej priložnosti Kras prvič naslikan na francoski ilustraciji. Brda in Kobarid sta prav tako omenjena na videmski razstavi. V drugem prihodu Francozov, ko je Napoleon že bil cesar, je Furlanija postala sestavni del italijanskega kraljestva, na Čelu katerega je v Milanu bil Euge-ne Beaumarchais. V departmaju Passariano, t. j. v Furlaniji, je meja med Italijo in Ilirskimi provincami (njihovo
glavno mesto je bilo v Ljubljani) bila na SoCi. Zaradi tega so vsa Brda že hitro sodila v ta departma, katerega sedež je dejansko bil v Vidmu, kasneje je prišlo do sprememb in leta 1909 je tudi Kobarid prišel v ta departma ter tako odtegnjen Ilirskim provon-cam. Takrat je bila Vidmu priključena tudi Kanalska dolina s Trbižem. Cisto jasno je, da je vsa Benečija bila v tem departmaju. Omembe o teh krajih najdemo v tistem odseku sedanje videmske razstave, kjer je govora o departmaju Passariano.
Velik del videmske razstave je posvečen zmagovitim pohodom francoske republikanske vojske na italijanskih tleh v letu 1797. Se posebno je tu omenjena bitka ob prekoračitvi Tilmenta med Valvasonom in Codroipom, kjer je Napoleon premagal čete avstrijskega nadvojvode Karla in s tem imel prosto pot v notranjost avstrijskih dežel. Bitko ob Tilmentu ponazo-ruje tudi velika maketa s stotinami vojakov v slikovitih uniformah.
V drugih odsekih razstave je nazorno prikazano življenje v Vidmu v Času obeh francoskih zasedb, odnos katoliške hierarhije do francoskih oblastnikov. Podrobno je prikazano življenje Napoleona in njegove družine. Na 'tej zares zanimivi razstavi, na kateri vidimo cel kup dokumentov, slik, starih Časopisov in knjig, ki jih hranijo v glavnem v videmskih muzejih, je na zelo nazoren naCin prikazana doba na prehodu iz osemnajstega v dvajseto stoletje. Razstava v Vidmu bo odprta do 16. marca 1998.
Marko VValtritsch
V teh dneh so v galeriji Kulturnega doma v Gorici na ogled privlačne fotografije o Doberdobskem jezeru go-riškega fotografa Valterja Nanuta iz Štandreža.
Organizatorji zanimive razstave so Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, Fotoklub »Skupina 75« iz Gorice in Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Na otvoritveni slovesnosti je mladega in obetavnega fotografa predstavil novogoriški mojster fotografije Rafael Podobnik (italijanski prevod pa je podala Barbara Rustja), kateri je pravzaprav nekak mentor raznim ljubiteljem tovrstne umetnosti v okviru gori škega Fotokluba »Skupina 75«. Mnoge prisotne na slovesnosti, kot pa tudi ostale obiskovalce, je Nanut dobesedno presenetil glede na kvaliteto in privlačnost posameznih izdelkov, v katerih se prepleta požrtvovalno delo avtorja ter lepota kraške narave doberdobskega okoliša. Zaradi tega je tudi fotografski kritik R.Podobnik svojo »recenzijo o razstavi«, katero objavljamo v celoti, naslovil z dovolj zgovornim naslovom: »Fotografska pesnitev o Doberdobskem jezeru«.
»Fotograf Valter Nanut celotno razstavo barvne fotografije posveča Doberdobskemu jezeru. Avtor združuje v sebi potrpežljivega kronista, ustvarjalca z izoblikovanim fotografskim jezikom in tek-noCutnega kolorista. Presihajoče jezero obiskuje ob vseh vodnih stanjih in v vseh letnih Časih. Prodrl je v njegove skrivnosti, pozna njegova čudesa. Z nezmotljivim likovnim posluhom išCe barvne odtenke ter kompozicijska in oblikovna sozvočja,
ki v gledalcu budijo miselne in Čustvene odzive. Obenem je dosleden estet, tako da zadovolji tudi tisti del občinstva, ki išče v fotografiji predvsem lepoto ter kvečjemu blešCeCe domislice, Čustveni poudarki pa se ga ne dotaknejo.
Razstavo je razdelil na dva dela: bližinske posnetke in krajine. Bližinske posnetke ali makrofotografijo je posvetil veCnemu krogotoku porajanja in umiranja. Začne z odpadlimi listi, ki se postopoma razkrajajo v brezoblično maso jezerskega dna. Pogosto jih posušena usedlina zacementira v svoj objem. Včasih se rebrast preostanek lista zlato zasveti pred dokončnim izginotjem v mehurčasti zelenomodri neizrekljivi snovi. Topolovi kosmiči, ki znajo pobeliti vodno površino, jezersko usedlino spremenijo v vlaknate obliže. Vse, kar prikrijejo, izgubi prijazno in znano obliko. Nehote dobimo občutek, da je s tujega planeta k nam zašla nevarna glji-va, ki grozi vsemu živemu. KonCno nastopi olajšanje. Preprogo smrti predrejo listi nasičene zelene barve.
Nanut nas s krajino preprosto ne more razočarati. Doberdobsko jezero zre z vrha, kroži okoli njega ali se sprehaja po njegovem dnu. Zadošča mu nežen odsev, geometrična risba trsja, Cmo ali zeleno deblo, srhljivi štor, Črta poti ali vodenega toka, srebrna vodna površina, megleno ozadje, vedno lepe drevesne krošnje, proti-svetloba, zaključni plan svetlih topolov ali temne gmajne, slikarsko oblikovani in razporejeni grmi, na dolgolasce spominjajoči Čopi trave,
ob posebnih urah dneva in nenavadnih svetlobah posnete jesenske barve in že nem pričara občuteno fotografsko polje, v katerem gledalčeva duša zazveni z dušo krajine.
Fotografski izraz Valterja Nanuta je občutljiv in liričen. DrugaCe niti ne bi mogel prisluškovati vzgibom
Premiera bo
Otvoritvena predstava nove sezone Slovenskega stalnega gledališča, Tri sestre Antona Pavloviča Čehova, je drama. Kot tako jo je te dni doživelo tudi gledališko vodstvo z režiserjem Dušanom Mla-kanem in sodelavci.
Zaradi nenadne bolezni igralke Maje Bla-govič, nosilke ene od naslovnih vlog, je namreč kazalo, da bo treba premiero preložiti. Do tega pa medna ne bo prišlo, pač pa bo v petek v vlogi Olge nastopila Helena Peržub, študentka Iju-bljaske Akademije za gledališče, radio, film m televizijo.
narave. Zato lahko njegovo pripoved o Doberdobskem jezeru imenujemo fotografska pesnitev«.
Fotografska razstava Valterja Nanuta v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) bo odprta do nedelje po sledečem urniku (ob delavnikih) od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
SEŽANA / ŠTEVILNA GOSTOVANJA
Sezona v Kosovelovem centra
Razpisali gledališki in glasbeni abonma, vsak ima 6 predstav
Kulturni center Srečka Kosovela iz Sežane je tudi v letošnji sezoni razpisal gledališki in glasbeni abonma, ki obsegata po šest predstav. V gledališki abonma vpisujejo do 10. oktobra, v glasbeni abonma pa do 17. oktobra na sedežu kulturnega centra, in sicer od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure.
Po besedah v. d. direktorja Aleksandra Peršolje so k oblikovanju programa pristopila tudi nekatera podjetja, ki s finančno pomočjo omogočajo izpeljavo zastavljenih programskih ciljev. Letos so sežanski kulturni center skupaj z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana koproducent gledališke predstave H. Pin-terja Zabava za rojstni dan. V abonmajski gledališki pobudi bo gostovalo MGL Ljubljana, Drama SNG Ljubljana in SLG Celje, ob novoletnem praznovanju bodo pripravili plesno pravljico RdeCa kapica v sodelovanju uCenk plesne in baletne šole v Sežani. SSG iz Trsta in PDG iz Nove Gorice pa bosta v tej sezoni veliko bolj prisotna na sežanskem odru. Tudi mladim gledalcem bodo v sodelovanju s šolami ponudili pesto izbiro gledaliških in lutkovnih predstav.
»Posebno skrb smo namenili glasbenemu abonmaju z Zeljo, da bi svet glasbe postal tudi del nas. Na našem odru se bodo predstavili pianist Hinko Hass, Komorni zbor Kras, ki ga vodi Matjaž Scek in svetovno znana poustvarjalna imena, violinist Stefan Milenkovič, pianist D.
Sgouros in kitarist D. Russel. V Ljubljani ali Mariboru pa bodo na ogled operne predstave,« pripoveduje Peršolja.
V	izvenabonmajski ponudbi naj omenimo Festival kitar v marcu in aprilu, kjer bodo s samostojnimi koncerti poleg D. Russela sodedelovali še kitarist: Marko Feri, duo kitar G. Bandini in M. Mela, Paolo Pegoraro iz Italije in Toma- RajteriC iz Ljubljane. En koncert bo namenjen tudi najboljšim kitaristom glasbenih šol Primorske in zamejstva.
Cena posameznega obonmaja znaša 8 tisoč tolarjev, nudijo posebne popuste za nakup obeh abonmajev, za dijake, študente in upokojence, pri ogledu vseh izven abonmajskih predstav (po 10 odstotkov), 50 odstotni popust pri glasbenem obonmaju pa je namenjen učenkam in uCencem glasbenih šol.
Gledališki abonma zajema naslednje predstave:
Tri visoke žene (MGL Ljubljana), Ukročena trmoglavka (SGL Celje), Zabava za rojstni dan AGRFTV Ljubljana in KC S. Kosovel Sežana), Tartuffe (MGL Ljubljana), Ozri se v gnevu (Drama SNG Ljubljana) in Pigmolin (SLG Celje).
V	glasbeni abonma pa so za sezono
1997/98 vključene naslednje predstave: Koncert pianista Hinka Hassa, Komornega zbora Kras, violinista Dimibisa Sgou-rosa in kitarista Davida Russela ter ogled opernih predstav v operi SNG Lljubljana ali v Mariboru.	Olga Knez
LIKOVNA UMETNOST / V TRŽAŠKI GALERIJI TOMMASEO
Sketljeva enobarvnost
Umetniške koncepcije Davida Škerlja se že drugič (dejansko do 22. oktobra) od 17.00 do 20.00 vračajo v tržaško galerijo Tommaseo (Ul. del Mon-te). Dejansko se tržaški umetnik po dveh letih odsotnosti v svojih komunikacijskih prvinah predstavlja še ostrejši in bolj direkten (foto KROMA). Škerlj, ki v svojem bistvu nastopa še vedno kot nekakšen koncepu-talno razvitejši Ducham-pov dedič. Naključnost postavitve objekta in odločnost pri upoštevanju navidezno nepremiselne izbire sta v letošnjih novejših izkušnjah izrazito povezani z enobarvnostjo. Hrapava bela barvna odeja, ki umirjeno prekriva razstavišče, skoraj harmonično spaja še tako raznolike stenske kompozicije. Razstava posledično začenja u-Cinkovati kot enovit prostor, Čeprav se posamezne sestavine tudi same odlikujejo v trdi sporočilnosti. Ta je v svoji pestrosti poosebljena
ravno v belini, ki si z absorbiranjem vseh barv prilašča različne elemente vsakdanjosti. Pri razmišljanju ob vsakdanjosti sedeimtridesetletni avtor ne prezira »življenjskih odpadkov«, ki jih jasno podčrtuje s pre-miselnimi stenskimi kompozicijami z odpadnega materiala. Umetnik, ki ustvarja praktično
med Trstom in New Yorkdm in je večkrat že razstavljlal po italijanskih galerijah, a tudi v Parizu, v Nemčiji, Avstriji, se očitno ni znal zadovoljiti s slikarskimi zamahi CopiCa po eni površini. Škerlj stremi po tridimenzionalnem svetu in otiplivi reliefni govorici. Prodaja vsakodnevno realnost modeme družbe
in zato se zavzema, da bi publika njegovo umetnost razbrala in srčno otipala. Ni pa pesimist, kontrastna nemirnost je le posledica izrazite želje
po novih ustvarjalnih
doživljajih, ki jih je v preteklosti okušal od keramičnih izkušenj vse tja do nekakšnih dada asecn-blažev.
Jana Pečar
FRANCIJA / ZARADI DEPORTACIJE 1.560 21DOV
Proces proti Paponu in obračun s preteklostjo
Socialist Mitterrand ga je branil, proces omogočil desničar Chirac
BORDEAUX - Kot vsi kolaboracionisti nacistov se tudi Maurice Papon zagovarja, češ da je samo »izpolnjeval ukaze«. Proces proti 87-letnemu a Se živahnemu nekdanjemu generalnemu tajniku prefekture Giron-de se bo priCel danes, obtožba, ki ga bremeni, pa je res huda: zločin proti človeštvu zaradi deportacije 1.560 Židov
v	nacistične lagerje
Na klopi za obtožence pa bo ob Paponu sedela vichyjska kolaboracioni-stiCna republika, v bistvu pa tudi dobršen del povojne Francije, ki je do nedavnega sramežljivo skrivala sramoto medvojnega kolaboracio-nizma dobršnega dela državnega aparata, pa tudi posameznikov, ki so po vojni prevzeli pomembne državne funkcije, kot sam Papon, ki je bil izvoljen v De Gaullo-
vi	stranki in bil imenovan celo za ministra.
Prejšnje dni se je v zvezi z deportiranjem Židov oglasila tudi katoliška Cerkev, ki je priznala svojo premajhno zavzetost pri branjenju preganjanih in se jim formalno oprostila med svečanostjo v Drancyju v bližini Pariza, kjer so nacisti zbrali 64 tisoč francoskih Zidov, preden so jih deportirali v Au-schwitz. Židovski skupnosti se je opravičil tudi sindikat policistov zaradi zadržanja kolabora-cionistiCnih kolegov za Časa nacistične zasedbe.
Ugledni pariški dnevnik Le Monde je zapisal, da je bilo treba pol stoletja, preden je predsednik francoske republike
priznal, da je Francija oropala veC desettisoC nedolžnih Zidov za vse imetje, jih internirala in jih nato izročila nacističnim krvnikom. Po Chiracovem govoru je bilo treba še dve leti, ugotavlja Le Monde, da se je lahko začel proces proti Paponu. Dnevnik na koncu Se ugotavlja, da je pokojni socialistični predsednik Mitterrand bil drugačnega mnenja, in sicer da ne gre preganjati nekdanjega kolaboracionista Pa-pona, ker je v zadnjem obdobju vojne prestopil k odporništvu. Mitter-randu je svojCas uspelo, da je zavrl sodni postopek proti Paponu, ki bo danes kljub vsemu moral stopiti pred sodnike, še pred tem pa ga je že obsodila zgodovina.
Maurice Papon (levo) s svojim odvetnikom Jean Marcom Varautom (AP)
EVROPSKA UNIJA / ZAPOSLOVANJE
Ukrepi za boj proti nezaposlenosti
Predsednik sveta EU Juncker o prizadevanjih za uspešen novembrski vrh EU
LUKSEMBOURG - Predsedujoči svetu Evropske unije, luksemburški premier in minister za delo in zaposlovanje Jean-Claude Juncker, je včeraj v Luxembomgu
ob robu sestanka ministrov EU za socialo znova pozval k pospešenim prizadevanjem za uspešen novembrski izredni vrh o zaposlovanju, ki naj bi obrodil konkretne rezultate v boju proti 18-milijonski brezposelnosti v EU. Ce bo izpadel zgolj kot nov pogovor ah posvetovanje brez konkretnih sadov, bo vrh neuspešen, je dejal Juncker.
Predsedujoči svetu EU je pozdravil smernice, ki jih je za uspešno politiko zaposlovanja nedavno predstavila Evropska komisija, in povedal, da so te na pozitiven sprejem naletele pri
večini držav Članic. Poudaril je, da bi morala vsaka država smernice prilagoditi svojim razmeram oziroma naj te smernice vladam služijo kot podlaga za pripravo nacionalnih akcijskih načrtov na področju zaposlovanja. Ce jih vlade ne bodo "prevedle" v skladu z razmerami v svojih državah, smernice Evropske komisije ne bodo uspele, je poudaril Juncker. Predsedujoči svetu EU je ocenil, da Unija namesto številnih široko zastavljenih smernic potrebuje na primer zgolj tri konkretne in izvedljive. Svet EU pa bi moral redno, na primer vsako leto, preverjati, ah posamezne Članice res delujejo v skladu z zastavljeno politiko.
Ministri EU za socialo so se sešli s predstavniki socialnih partnerjev Evropske unije, predsednikom odbo-
ra Evropskega parlamenta za socialne zadeve Stephenom Hughesom in predsednikom parlamentarnega odbora za zaposlovanje in trg delovne sile Hansom Borstlapom, s katerimi so izmenjali zamisli za uspešen vrh o zaposlovanju.
Evropska komisija je predlagala sveženj ukrepov, s pomočjo katerih naj bi v uniji v srednjeročnem obdobju stopnjo zaposlenosti s sedanje 60, 4-odstotne dvignili na več kot 70-odstotno raven. V skladu s predlogi, bi bilo moe v tem obdobju ustvariti 12 milijonov delovnih mest. Paket treh dokumentov: smernice zaposlovalne politike ter dve poročili o zaposlovanju je prejšnjo sredo Evropskemu parlamentu predstavil predsednik komisije Jacques Santer. (STA)
William Hague na čelu britanskih konservativcev
LONDON/BLACKPOOL - Velika večina britanskih konservativcev je včeraj na začetku štiridnevnega kongresu stranke v letovišču Blackpool potrdila novega predsednika stranke Wilhama Haguea. Za 36-letne-ga Haguea se je izreklo 80 odstotkov oziroma 180.00 elanov stranke. Njegova glavna naloga bo prenova stranke, ki je na zadnjih volitvah doživela hud poraz.
Haaško sodišče zavrnilo Erdemovičevo pritožbo
HAAG (STA/AFP) - Haaško mednarodno sodišCe za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes zavrnilo pritožbo bosanskega FIrvata Dražena Er-demoviča, ki je bil nedavno obtožen na 10-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov.
SodišCe je zavrnilo tudi zahtevao Erdemovičevega odvetnika po oprostilni sodbi, predlagalo pa je, da bi zaCeh nov proces, na katerem naj bi obtoženi še enkrat predstavil svojo plat zgodbe.
Šešelj napadel Gelbarda
BEOGRAD - Predsednik Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj, ki je na nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Srbiji prejel največ glasov, je sinočnje obtožbe ameriškega odposlanca Roberta Gelbarda - ki je Šešlja poimenoval za fašista ter poudaril, da ZDA ne bodo sodelovale z njim, Ce bo izvoljen - ocenil kot "neumestne in neumne".
O Amsterdamski pogodbi referendum na Danskem
KOEBENHAVN - Danci bodo 28. maja prihodnje leto na referendumu odločali o Amsterdamski pogodbi EU, je napovedal premier Poul Nyrup Rasmussen. Danska je edina evropska država, ki bo pripravila referendum o Amsterdamski pogodbi.
Ross o novem krogu pogajanj s Palestinci
JERUZALEM - Ameriški posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premieram Benjaminom Netanjahujem in zunanjim ministrom Davidom Le vijem, s katerima se je pogovarjal o novem krogu pogajanj s Palestinci. Ross je nato odpotoval v Ramalo, kjer se bo sreCal 's palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in visokimi palestinskimi pogajalci.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po neuspelem poskusu umora nekega voditelja gibanja Hamas v Jordaniji izraelski obveščevalni službi v tujini Mosad naročil, naj ustavi vse akcije v tujini. To je poročal izraelski dnevnik Haaretz, ki se je skliceval na neimenovanega visokega predstavnika Mosada. Kot je še zapisal Haaretz, je Izrael Jordaniji izrecno obljubil, da v prihodnje ne bo več deloval na jordanskem ozemlju.
Najmanj 400 mrtvih v bojih v Šri Lanki
COLOMBO V silovitih bojih med vladnimi enotami in tamilskimi separatisti na severu Sri Lahke je doslej umrlo najmanj 400 ljudi. Po podatkih vladnih enot se spopadi na območju Kanakarajankulam nadaljujejo tudi tretji dan po ponovnem izbruhu konfliktov.
BELFAST / PO DOLGIH PRIPRAVAH
DUNAJ / SCHENGENSKI SPORAZUM
Končno začetek pogajanj o bodočnosti Severne Irske
Na pogovorih zastopane vse zainteresirane strani
BELFAST - Osmerica sevemoir-	70 letih začela konkretna pogajanja	Severno Irsko, bodoCe odnose med
skih političnih strank je v Stromon-	o prihodnosti Severne Irske. Po-	severom in jugom ter nove odnose
hi blizu Belfasta z razpravo o refor-	gajanja bodo potekala po treh vzpo-	med Londonom in Dublinom,
mi ustanov po 16 mesecih pri-	rednih smernicah, ki bodo zadeva-	Na sliki AP: delegacija politicne-
Pravljalnih pogovorov in prvič po	le notranje politične dogovore za	ga krila Ire Sinn Fein
V Italiji od 26. oktobra dalje sporazum v celoti veljaven
Podtajnik Fassino včeraj podpisal dva sporazuma z Avstrijo Meja med Avstrijo in Italijo bo povsem odpravljena 1. aprila
DUNAJ - Na Dunaju se je vCeraj sestal izvršilni odbor Schengenskega sporazuma, ki je sklenil, da bosta tudi Italija in Avstrija vstopili v schengen-ski prostor. Sporazum je že stopil v veljavo, mejni nadzor med podpisnicami sporazuma pa bo postopoma odpravljen do konca marca prihodnje leto. Schengenski sporazum bo v Italiji veljaven od 26. oktobra dalje, medtem ko se bo Avstrija v celoti vključila 1. decembra letos.
Grčija, ki je grozila z blokado pristopa Italije in Avstrije k Schengenskemu sporazumu, Ce izvršilni odbor ne bo sprejel sklepa o izvajanju sporazuma tudi v Grčiji, je sprejela kompromis, po katerem bo 1. decembra priključena k centralnemu schengenskemu informacijskemu sistemu (SIS), o postopnem odpravljanju mejnega nadzora, predvsem na po-
dročju letalskega prometa, pa bodo zaceli razpravljati 1. januarja 1998.
Avstrijski kancler Viktor Klima, nemški kancler Helmut Kohl in italijanski ministrski predsednik Romano Prodi so se julija v Innsbrucku strinjali o postopnem uveljavljanju načel Schengenskega sporazuma, tako da bi nadzor meja med temi tremi državami dokončno umaknili 1. aprila leta 1998. S tem bo moe prosto potovati od Lizbone do Dunaja in od Flensburga do Neaplja. K Schengenskem sporazumu je pristopilo deset Članic petnajsterice.
Sicer pa sta včeraj državni sekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino in avstrijski notranji minister Karl Schloegl sta podpisala sporazum o vrnitvi oseb, ki ilegalno prestopijo mejo med Avstrijo in Italijo. V tem Času po-
teka tudi sestavljanje sporazuma o sodelovanju policije obeh držav. Cilja sporazuma sta po Schloeglovih besedah odprtost meja in večja varnost. Sporazum o vračanju oseb, ki ilegalno prestopijo mejo, predstavlja pomemben predpogoj za izpolnitev Schengenskega sporazuma. Schloegl je sporazum označil za "najpomembnejši korak pri odprtju meja z Italijo". Določila sporazuma naj bi 'stopila v veljavo postopoma, vzporedno z načrtovano izpeljavo Schengenskega sporazuma do 1. aprila naslednje leto.
Poln vstop Italije v Schengenski sporazum s 26. oktobrom pomeni, da bodo s tem datum odpadle vse mejne kontrole znotraj tega sistema na letališčih, medtem ko bo do odprave teh kontrol na zemeljskih mejnih prehodih prišlo psotopoma do 31. marca, ko ne bo več kontrol.
GORICA / NOV DOKTORAT IZ POLITIKE TERITORIJA
MEJNA POLICIJA / OBRAČUN
KINO
Tržaška univeiza bo podvojila prisotnost
Za zelo inovativno študijsko smer že v teku vpisovanje
V poletnem času prijeli skoraj 300 priseljencev
Aretirali 14 in ovadili 130 oseb
Tržaška univerza bo že letos odprla novo petletno fakultetno smer v Gorici. Pomembno novost, ki bo v nekaj letih vsaj podvojila prisotnost študentov v mestu, so predstavili vCeraj predsednik Konzorcija za univerzitetni študij v Gorici Claudio Cressati, rektor Giacomo Bormso, ravnatelj fakultete za formativne vede, v sklopu katere bo delovala nova smer, Luciano Lago in predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevi-lacqua.
Nov tečaj je poimenovan politike teritorija. Gre za inovativno študijsko smer, kakršna deluje samo še v Milanu. Rektor Borru-so je dejal, da je Bassani-nijeva reforma omogočila odprtje že v tem akademskem letu nove študijske smeri, ki se odlično vključuje v dejavnosti Tržaške univerze v Gorici.
Prof. Lago je nato predstavil vsebino petletnega tečaja, ki bo eden od treh njegove fakultete. Nekdanja pedagoška fakulteta se je močno spremenila: ob tradicionalni pedagoški smeri deluje v Trstu diplomska smer iz komunikacijskih ved, tretjo smer pa sedaj odpirajo v Gorici. Gre za interdisciplinarni diplomski tečaj, ki ga bodo sooblikovali skupaj s fakultetami za inženjerijo, ekonomijo in matematiko ter fiziko. Novost je že v tem, da bo povezoval humanistične in tehnološke vede, doktorat iz politike teritorija pa bo ponudil pravzaprav nov izvedenca, po katerem se že danes čuti potreba, še bolj pa se bo v naslednjih letih. Prof. Lago je dejal, da bo priprava študentov široka in večplastna, omogočala bo veliko
prilagodljivost na tržišču dela in sposobnost načrtovanja tako v urbanem kot v širšem okolju, upoštevajoč ne le tehnično inženirsko pripravo, pač pa tudi poznanje okolja, gospodarstva in drugih ved. Fakulteta naj bi pritegnila tudi študente iz vzhodnih držav, kjer občutijo potrebo po kadrih za načrtovanje na teritoriju.
Študij bo trajal pet let s 25 izpiti. V prvem dveletju bodo glavni predmeti geografija, kartografija, statistika in informatika, poznavanje okolja, politična ekonomija. Drugo dveletje bo usmerjeno v specializacije (urbani geografski sistemi, ekonomija teritorija, pravno-institucionalna smer), zadnji letnik pa bo namenjen praktičnemu načrtovanju v laboratorijih.
Vpis v novo fakulteto je že možen in bo izjemoma dovoljen do 31. decembra (študentje, ki so že izbrali druge smeri, se lahko pre-
pišejo), predavanja pa se bodo začela 1. decembra.
Bevilacqua je poudaril pomen nove pridobitve. Ze danes je v Gorici 900 študentov (775 na tečajih tržaške in 133 videmske vrni verze), ki potrosijo skoraj 10 milijard letno (najemnine, prehrana, nakupi, prosti čas). Ta pomembna ekonomska stvarnost utemeljuje več kot 30 milijard anticipacij iz Goriškega sklada za dograditev univerzitetnega poslopja v Ul. Alviano, ki je v polnem teku, in ureditev študentskega doma v palači De Bassa, ki se je pravkar začela. Bevilacqua je podčrtal, da se nova smer odlično ujema z načrtovanim centrom za obrambo teritorija, ki naj bi ga odprli z denarjem od fi-nancarske šole in za katerega se je močno zavzemal senator Darko Bratina.
Na sliki (foto Bumbaca) z leve: Bevilacqua, Borru-so, Cressati in Lago
Obvestilo glede kartic za bencin
Imetniki elektro-magnetske kartice za bencin po znižani ceni (deželni) imajo, poleg ugodnosti tudi obveznosti. Tako morajo v roku treh dni sporočiti pristojnemu uradu Trgovinske zbornice v Ul. Morelli 37, nakup ali prodajo avtomobila. Prav tako morajo lastniki kartice v roku treh dni sporočiti novi naslov, če so spremenili kraj bivanja, oziroma če so se preselili izven dežele Furlanije - Julijske krajine. Isti rok velja tudi v primeru izgube ali kraje kartice.
Goriška obmejna policija je v poletnem obdobju zabeležila precejšnje uspehe v preprečevanju ilegalnega priseljevanja in drugih kaznivih dejanj na meji. Njen načelnik dr. Luigi Amoro-sa je včeraj podal obračun delovanja, iz katerega izhaja, da so samo v poletnih mesecih aretirali 14 in prijavili 130 oseb. Od teh so aretirali 2 in prijavili 31, ker so organizirale ilegalno priseljevanje. Zaplenili so 37 avtomobilov, 15 ukradenih in 22, ker so na njih prevažali priseljence. Le-teh so ustavili kar 296: večinoma so jih pospremili na kvesturo, kjer so proti njim odredili izgon z državnega
ozemlja, po 1. septembru pa so jih pospremili kar čez mejo in to na osnovi meddržavnega dogovora s Slovenijo, ki predvideva neposredno izročitev slovenski policiji. Obračun delovanja obsega še zaplembo številnih ukradenih ali ponarejenih dokumentov (potni listi, vozniška dovoljenja, avtomobilske knjižice, ponarejeni vstopni vizumi itd.).
Dr. Amorosa pozitivno ocenjuje opravljeno delo, ki včasih sicer ni zelo opazno navzven, a je v zadnjem času omogočilo razkrinjanje pravih kriminalnih tolp, ki so čez mejo trgovale z ukradenimi avtomobili in priseljenci.
NOVA GORICA / PRIJELI TRI ITALIJANE
Ponarejene lire
Zasegli so šest bankovcev po 100 tisoč lir
Skorajda ne mine dan, da ne bi v novogoriških igralnicah - podobno se po vsej verjetnosti dogaja tudi drugje, zadnji primer je te dni iz Lipice - prestregli ponarejene bankovce. V večini priemrov gre za tujo valuto. Najpogosteje se kajpak pojavljajo ponarejene italijanske lire, sto in petdesettisočaki a tudi bankovci po 10 tisoč lir.	v
Ob koncu tedna so tako v Novi Gorici zasegli tri ponaredke, zraven pa še bankovec za 50 tisoč lir. Včeraj dopoldne pa so se novogoriški kriminalisti ukvarjali s trojico italijanskih državljanov, ki so se znašli v težavah zaradi šestih ponarejenih bankovcev po sto tisoč lir. Trojica je iz notranjosti Italije, ponarejeni denar pa je skušala “oprati” oziroma zamenjati v casinoju.
Ni znano, kako se bo nepredvideno podaljšano bivanje v Novi Gorici končalo. Ni namreč še povsem jasno, če so bili mladeniči nevede vpleteni v zadevo in jim je ponarejeni denar nekdo podtaknil, ali pa gre za namerno dejanje. Morda bo soočanje z italijansko policijo razjasnilo tudi ta aspekt. Eno je gotovo: v zadnjem času je v obtoku kar veliko ponarejenega denarja. Razpečevalci se seveda poslužujejo zelo različnih načinov za "pranje”.
NOVICE
SINDIKATI / SOCIALNA PROBLEMATIKA
TRŽIC-GORICA
Ovrednotiti delo Rolanda Ciana
Jutri bo minilo dvajset let od smrti Rolanda Ciana, uglednega politika in družbenega delavca. Bil je med najbolj vidnimi predstavniki KD na Goriškem in v dežeh. Poklicno se je ukvarjal s problematiko organizacije krajevne samouprave. Ob obletnici smrti bi bilo primemo, predlaga Silvino Poletto, da bi tako Občina kakor Pokrajina dah pobudo za poglobljeno raziskavo o pokojnikovem delu.
Rajonski svet v Štandrežu
Drevi ob 20.30 .je sklicana seja rajonskega sveta v Štandrežu. Govor bo o javnih delih in drugih posegih, ki jih na območju Standreža predvideva Občina, o uporabi razpoložljivih finančnih sredstev ter o določilih takoimenovanega "zakona Bassanini”.
S kladivom nad bankomat
V pripom sta se znašla dva sicer odločna, vendar pa zelo nerodna tatova. V nočnem času sta se spravila s težkim kladivom na bankomat v ulici Fratelh Rosselli v Tržiču in tudi na enak avtomat Zadružne kreditne banke iz Starancana v ulici Marcelliana. Njuno početje je prekinila policija, ki je podjetneža, doma iz Brescie, priprla in pospremila na varno.
Jutri, 9. oktobra 1997, ob 18.30
bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass, 20) predstavitev
knjige HENRIKA TUME
“IZ MOJEGA ŽIVLJENJA”
O delu bosta spregovorila dr. Branko Marušič in novinar Marko VValtritsch.
Vabljeni!
Meddeželni posvet sindikatov
Kako zmanjšati razlike na področju delavskih pravic in skrbstva
Na Trgovinski zbornici je včeraj pod pokroviteljstvom Evropske komisije, potekalo delovno srečanje sindikatov iz območja dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Udeležili so se ga predstavniki sindikatov iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Slednje tri države sodijo v takoimenovani krog držav v tranziciji, ki se potegujejo za članstvo v Evropski uniji. Eden od ciljev sindikata na evropski ravni je prav zmanjševanje obstoječih razlik glede pravic delavcev, skrbstva, sociale, težnja po uresničevanju skupnih (evropskih) kriterijev zaščite.
V prvem delu srečanja, ki ga je vodil predstavnik slovenskih sindikatov Konfederacija 90, Jadran Galija, smo prisluhnili poročilu predsednika Me-dregijskega sindikalnega odbora FJK - Koroška Lu-ciu Gregorettiju, predstavniku madžarskih sindika-
tov Joszefu Swaidi, odgovornemu pri Medregij-skem sindikalnem odbora FJK-Slovenija Robertu Treu in Silvanu Crelji, ki v istem organizmu odgovarja za območje Hrvaške.
Govorci so izpostavili stanje in najbolj pereča vprašanja, tudi glede družbene ureditve v omenjenih deželah, pri čemer je stanje na Hrvaškem še najbolj dramatično. Po prvem krogu po-
segov se je delovno srečanje nadaljevalo z razpravo. Pripravili pa so tudi dokument s pozivom deželni vladi, naj čimprej priredi mednarodno konferenco o istih vprašanjih. Gre za vprašanja, ki presegajo ozko področje sindikalnih odnosov in prav zato je nujno da o njih razpravljajo, sklepajo in sklepe uresničujejo vlade dežel in držav, (foto Bumbaca).
Nastopajo
invalidi
Združenje civilnih invalidov ANMTVC prireja v Tržiču in Gorici zanimivi prireditvi. Danes bosta v občinskem gledališču v Tržiču in jutri v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina “Teatra del sole” iz Cata-nie in mešani pevski zbor “Corale incanto” iz Torina. Nastopa bosta dva: ob 10. uri za dijake in ob 16. uri za vse, ki jih specifična dejavnost oseb s posebnimi potrebami zanima. Novost pobude je namreč sestava skupin: tako v gledališki kakor v pevski skupini nastopajo invalidne osebe. Z njimi nastopajo tudi mentorji in vzgojitelji, ki si prizadevajo, da bi pomagali manj srečnim.
Povedati velja še, da skupini sodelujeta na “Fe-stinvalu” v Kopra, ki poteka do 12. t.m., in da je za prve stike in spodbujanje sodelovanja na mednarodni ravni poskrbela koordinatorka Nevenka Cotar.
GORICA
VrTTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »Soldato Jane«. Demi Moore.
VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Poster.
CORSO 17.45-20.00-22.00 »Men in black«. T. Lee Jones in W. Smith.
OBVESTILA
DIJAŠKI DOM S. GRE-GORCIC obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj angleščine za otroke od 3. do 5. leta starosti in za tečaj računalništva za osnovnošolce in srednješolce. Za informacije in vpisovanja tel. 533495 v popoldanskih urah.
DRUŽABNO SREČANJE ALEKSANDRINK. njihovih sorodnikov in prijateljev bo v nedeljo, 19. oktobra, na Mirenskem gradu. Ob 16. uri bo maša v Marijini cerkvi, nato srečanje v samostanu. Prisrčno vabljeni!
OK VAL vabi na občni zbor jutri, 9. oktobra, v domu A. Budal v Štandrežu, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
KD OTON ŽUPANČIČ prireja tečaj preživetja s prvinami življenja v naravi in civilne zaščite. Informacije in prijave na tel. 537525.
MLADINSKI KROŽEK F.B.SEDEJ prireja od 24. oktobra dalje plesni tečaj z Bojanom in Tjašo v osnovni šoli A. Gradnik v Steverjanu. Informacije in prijave pri Marjanu tel. 884102.
SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri partizanski piknik v nekdanji šoli na Palkišču. Prijave: Karlo Kobal, Ettore Moro in Mario Croselh.
KD OTON ZUPANČIČ
prireja tečaj sprostilne telovadbe za odrasle. Prvo srečanje bo v torek, 21. oktobra, ob 19.30 v domu A. Budala v Štandrežu.
KD OTON ZUPANČIČ prireja vsako sredo srečanja za nižješolce in srednješolce. Informacije po tel. 537525. Pridruži se nam danes, ob 18.30!
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICA
AL GIARDINO (Baldini), Korzo Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. DC Giugno 36, tel. 410340.
POGREBj
Danes: 10.00, Rosa Galec-ne vd. Cantagallo iz bolnišnice sv. Justa v Tržič; 11.30, Carmelo Donaggio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.30, Regina Gallo vd. Togut iz Trsta v cerkev in pokopališče v Ločniku.
t
Zapustil me je
Zorko Žakelj
Pogreb bo jutri, 9. oktobra iz mrliške veže g°' riške splošne bolnišnic® v cerkev na Travniku’ kjer bo žalni obred °b 12. uri.
Kiki
Gorica,
8. oktobra 1997
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Sreda, 8. oktobra 1997
in finance
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.

' V ,?:■

O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ZUNANJA TRGOVINA / PODATKI ISTAT
DANES IN JUTRI / OKROGLA MIZA V TRSTU
Italijanska trgovinska bilanca krepko aktivna
Julija je prebitek znašal 10.791 milijard lir
0 gospodarskih možnostih v Srednji in Vzhodni Evropi
Govor bo o sodelovanju s Slovenijo, Hrvaško in Romunijo
Trgovinska bilanca			
	(v milijardah lir)		
	Države izven EU		
	VIII/97	VII/97	VIII/96
Saldo	4.905	6.417	5.711
Uvoz	8.025	12.181	6.726
Izvoz	12.930	18.598	2.437
	Države EU		
	VII/97	VI/97	VI1/96
Saldo	4.373	309	5.590
Uvoz	18.355	18.776	15.145
Izvoz	22.728	19.085	20.735
	Skupna menjava		
	VII/97	VI/97	VII/96
Saldo	10.791	4.177	12.122
Uvoz	30.536	30.485	25.685
Izvoz	41.327	34.662	37.807
RIM - Italijanska trgovinska bilanca je julija tega leta zabeležila 10.791 milijard lir prebitka, kar je nekoliko manj kot julija 1996, ko je prebitek znašal 12.122 milijard lir.
Izvoz je narasel za 9, 3 odstotka v primerjavi z letom poprej, uvoz pa za 18, 9 odstotka.
Te podatke je objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT, ki je ob tem posredoval tudi pregled gibanja italijanske trgovinske bilance v prvih sedmih mesecih tega leta, kar zadeva izmenjave z državami Članicami EU, ter v prvih osmih mesecih tega leta, kar zadeva izmenjave z ostalimi državami. Trgovinska bilanca Italije v odnosu do ostalih držav Članic EU je od januarja do julija zabeležila aktivo za 7.960 milijard lir, kar je približno polovico manj kot v istem obdobju lanskega leta, ko je znašala 14.737 milijard lir. Trgovinska bilanca v odnosu do ostalih držav pa je zabeležila prebitek 30.368 milijard lir.
V sodelovanju z Občino Trst in Srednjeevropsko iniciativo Business International in Exe-cutive Development Center organizirata danes in jutri v Hotelu Savoia Excelsior v Trstu tretjo okroglo mizo z naslovom »Nove priložnosti za posle v Srednji in Vzhodni Evropi«. Mednarodno poslovno srečanje, na katerem bodo med drugimi prisotni tudi italijanski minister za zunanjo trgovino Augu-sto Fantozzi, podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassi-no, slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja in romunski vicepremier in minister za finance Mircea Ciumar, ima za cilj spoznanje o perspektivah za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško in Romunijo ter o možnostih za
tuja vlaganja v teh državah.
Na dvodnevni okrogli mizi bodo o tem govorili vladni predstavniki zainteresiranih držav, v razpravi pa bodo sodelovali tudi finančni in gospodarski izvedenci iz teh držav.
O Sloveniji in možnostih za vlaganje v njeno gospodarstvo bo govor predvsem jutri. Prvi govornik bo slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja, ki bo dopoldne govoril o integraciji Slovenije v Evropsko unijo in o gospodarskih možnostih, ki jih bo ta integracija prinesla, pri Čemer bo posebej spregovoril o sporazumih za liberalizacijo gospodarske menjave, o politiki industrijskega razvoja in o spodbudah za tuje investicije v Sloveniji. O mednarodnih gospodarskih odnosih
Slovenije bo govorila podsekretarka v ministrstvu za gospodarske odnose Vojka Ravbar, govor pa bo tudi o italijanskih podjetjih, ki že delujejo v Sloveniji.
Popoldanski del jutrišnje okrogle mize bo namenjen Hrvaški in možnostim za investicije tujih podjetij tudi v vidiku procesa privatizacije.
Danes se bo okrogla miza zaCela ob 9. uri, posvet pa bo uvedel župan Riccardo Illy. Prvi dan bo največ govora o Romuniji, ki začenja program privatizacije, ki bo približno 3600 državnih podjetij spremenil v privatna, pri čemer bodo podrobno spregovorili tudi o možnostih za nakup in prenos delnic in tudi o privatizaciji telekomunikacij v tej državi.
SLOVENIJA / EKONOMSKO OGLEDALO
Rast slovenskega BDP letos najbrž 3,5odstotna
LJUBLJANA - Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 3, 8 odstotka, medtem ko je bila njegova rast v prvem polletju glede na lansko prvo polovico leta 2, 9-odstotna. Kot med dragim v zadnji številki ugotavlja Ekonomsko ogledalo, redna mesečna publikacija Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), je bila dinamika gospodarske rasti v dragem četrtletju višja kot v prvem, vendar pa spomladi načrtovana štiriodstotna gospodarska rast verjetno ne bo dosežena. Predhodne ocene kažejo na približno 3, 5-odstotno rast, meni Ekonomsko ogledalo.
Fizični obseg industrijske proizvodnje v prvih osmih mesecih je bil za 1, 1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, pri čemer je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnosti višji za 0, 7 odstotka, v oskrbi z elektriko za 12, 6 odstotka, obseg dejavnosti v rudarstvu pa je zaostajal za 5, 2 odstotka. Kljub rahlo večjemu optimizmu o proizvodnih pričakovanjih, ki se kaže v odgovorih direktorjev na anketo Statističnega urada Republike Slovenije o poslovnih gibanjih v predelovalni dejavnosti, pa v
zadnjem Četrtletju po mnenju strokovnjakov UMAR ni mogoče pričakovati izboljšanja medletnih rezultatov.
Kar zadeva izvozno konkurenčnost, se je ta zaradi precenjenosti tečaja tolarja slabšala, z izjemo aprila in julija. Rast produktivnosti, ki je namreč lani pomembno prispevala k izboljšanju izvozne konkurenčnosti predelovalne industrije, letos ne zadostuje za nadaljnje izboljševanje. Izvozna konkurenčnost predelovalne industrije se je julija v primerjavi z junijem sicer nekoliko povečala, predvsem zaradi realnega upadanja stroškov dela na zaposlenega, ki so bili po desezoniranfli podatkih za 0, 8 odstotka nižji kot julija. Zato pa je junijski poseg Banke Slovenije sprožil rast realnega efektivnega deviznega tečaja v zadnjih treh mesecih, kar bo po predvidevanjih UMAR privedlo do izboljšanja izvozne konkurenčnosti predelovalnih dejavnosti.
Kljub letošnjemu višjemu teCaju dolarja je izvoz blaga, izražen v tekočih dolarjih, v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji le za odstotek, uvoz pa ostaja na enaki ravni. Izračun realnih stopenj rasti uvoza in izvoza, ki upošteva rast Cen na tujih trgih in spremembe medvalutnih raz-
merij, pa kaže na 8, 4-odstotno realno rast izvoza in 8, 5-odstotno realno rast uvoza. Čeprav se mesečni trgovinski primanjkljaj od marca zmanjšuje, pa je bil v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 63, 2 milijona dolarjev. Razloge za večji primanjkljaj v tekočem raCunu plačilne bilance (za 76, 4 milijona dolarjev) v enakem primerjalnem obdobju je ob večjem blagovnem primanjkljaju treba iskati tudi v manjšem presežku v faktorskih dohodkih in menjavi storitev.
Julijske plače so bile za 2, 8 odstotka višje od lanskega povprečja. Ciljno zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela pa bo doseženo le, Ce se bodo zmerna gibanja nadaljevala do konca leta, meni UMAR.
Cene na drobno so se septembra povečale za 0, 9 odstotka, inflacija pa je na letni ravni prvič letos presegla 10 odstotkov (v primerjavi s septembrom lani so bile cene na drobno višje za 10, 1 odstotka). V primerjavi z decembrom lani so bile cene na drobno višje že za 8 odstotkov, s Čimer je spomladi zastavljen cilj 8, 8-odstotne inflacije v obdobju od decembra do decembra postal praktično nedosegljiv, še ocenjuje Ekonomsko ogledalo. (STA)
H POSOJILA /~KBh
Za nakup ali
gradnjo
objektov
Goriška Kmečka banka ponuja izredno ugodno posojilo za nakup ah gradnjo nepremičnin kot tudi za gospodarske dejavnosti. Koristniki bodo v prvih dveh letih vračali samo obresti po fiksni obrestni meri 7%, medtem ko bo obrestna mera za na-daljnih 10 let vezana na Prime Rate Abi, ki bo zmanjšan za 1, 25%.Ponudba Kmečke banke zaobjema tudi prenovo nepremičnin, kar predvideva še dodatne olajšave in ugodnosh. Kdor namreč sklene posojilo v teku letošnjega leta lahko na podlagi vladnega odloka št. 669/96 odbije pasivne obresti za dokumentirane stroške, v višini 22% in do največ 5 milijonov lir. Podrobnejša pojasnila lahko interesenti dobijo pri okencih Kmečke banke.
NOVICE
V Nemčiji rahel upad števila brezposelnih
NURNBERG - Brezposelnost v Nemčiji je septembra v skladu s pričakovano oceno izvedencev rahlo upadla. V primerjavi z avgustom se je število brezposelnih zmanjšalo za 64.000, je danes sporočil zvezni zavod za delo v Nuember-gu. V Nemčiji je ta Cas veC kot 4, 3 milijona brezposelnih, kar je rekordno število brezposelnih v septembru.
Po besedah tiskovnega predstavnika vlade Petra Hausmanna zmanjšanje števila brezposelnih še vedno ne zadostuje za preobrat na tržišCu delovne sile. Nemška vlada bo zato vztrajala pri "reformni usmerjenosti za večjo gospodarsko rast in zaposlovanje".
Število brezposelnih je v starih deželah septembra padlo za 58.500 na 2.932.900 brezposelnih (delež 9, 5 odstotka), v novih deželah pa se je brezposelnost zmanjšala za 5.500 na 1.375.200 (delež 18, 3 odstotka). (STA/dpa)
Na Hrvaškem poteka kuponska privatizacija
ZAGREB - V t.i. kuponsko privatizacijo se je v obdobju od 30. septembra do 3. oktobra na območju Hrvaške vključilo še 22.450 prebivalcev, tako da se je skupno število sodelujočih pri kuponski privatizaciji povzpelo na slabih 210.000. Tem pripada skoraj 1, 6 milijarde investicijskih toCk. Določeno število investicijskih točk, ki pripadajo posamezniku, se nato vpiše v privatizacijski kupon, ki ga lahko lastnik zamenja za delnice določenega podjetja ali pa za delnice enega od lastninskih skladov. Po podatkih ministrstva za privatizacijo so doslej izdali nekaj veC kot 217.000 odločb o možnosti sodelovanja v procesu lastninjenja na Hrvaškem. (STA/Hina)
		7. OKTOBER 1997	v LIRAH	
25 ■		valuta	nakupni	prodajni
5	m N	ameriški dolar	1707,00	1742,00
OD		nemška marka	971,00	991,00
		funt šferling	2760,00	2815,00
2 <A	0	švicarski frank	1175,00	1205,00
	N h	belgijski frank	46,54	48,54
<	<0 (0	francoski frank	287,00	297,00
S		danska krona	252,00	262,00
iC	0) cc	norveška krona	239,00	249,00
	£	švedska krona	224,00	234,00
< % M		kanadski dolar	1234,00	1274,00
	<0 KI	portugalski eskudo	9,12	10,02
		nizozemski gulden	856,00	881,00
oc	IN	avstrjski šiling	136,90	141,40
o		španska pezeta	11,11	12,21
5		grška drahma	5,91	6,71
N		irski šferling	2474,00	2554,00
	ir\ ■	japonski jen	13,61	14,51
		avstralski dolar	1193,00	1263,00
		madžarski florint	8,75	11,50
		hrvaška kuna	270,00	280,00
		slovenski tolar	10,20	10,55
		
		
7. OKTOBER 1997	v URAH	|	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1706,00	1736,00
nemška marka	973,00	991,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	857,00	882,00
belgijski frank	46,76	48,56
funt šferling	2738,00	2818,00
irski šferling	2464,00	2559,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,02	6,62
kanadski dolar	1235,00	1270,00
švicarski frank	1176,00	1201,00
avstrijski šiling	137,15	141,65
slovenski tolar	10,30	10,60
	
7, OKTOBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1720,790
EKU	1926,420
nemška marka	983,590
francoski frank	292,590
funt šferling	2793,190
nizozemski gulden	873,230
belgijski frank	47,657
španska pezeta	11,643
danska krona	258,340
irski šferling	2518,890
grška drahma	6,299
portugalski eskudo	9,644
kanadski dolar	1253,400
japonski jen	14,121
švicarski frank	1193,830
avstrijski šiling	139,770
norveška krona	244,800
švedska krona	228,550
finska marka	328,210

MILANSKI BORZNI TRG
7. OKTOBER 1997		INDEKS MIB-30: -0,11			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	15.971	-2,13	Mediaset	8.575	-2,67
Bca Comit	4.710	-2,86	Mediobanca	12.791	-3,09
Bca di Roma	1.701	-2,85	Montedison	1.305	-2,97
Bca Fideuram	7.113	-1,82	Olivetti	938,40	-2,43
Bco Ambros.	11.981	-2,49	Parmalat	2.777	-2,49
Benetton	27.594	-2,72	Pirelli Spa	4.939	-2,60
Credit	4.276	-4,12	Ras	14.987	-1,40
Edison	8.795	-2,87	Rolo	24.308	-2,14
Eni	10.506	-1,61	Saipem	10.109	-2,77
Fiat	5.954	-3,37	San Paolo To	13.348	-1,37
Generali	37.682	-1,93	TIM	6.800	-2,28
Imi	17.035	-3,63	Telecom Ita	10.901	-2,01
Ina	2.620	-1,50			
Italgas	6.129	-2,24			
La Fondiaria	9.219	-2,29			
NOVICE
Becker selektor
MUNCHEN - Boris Becker je novi selektor nemške teniškega reprezentance za nastope v Davisovem pokalu. Na tem mestu je zamenjal Nikolo Biliča, ki je Nemce vodil celih deset let. Becker bo izbiral igralce, na klopi pa bo sedel Carl- Uwe Steeb.
Reja zamenjal Sounessa
TORINO - Drugoligaš Torino je trenerja Sounessa zamenjal z Rejo. Souness ostaja v klubu kot svetovalec za mednarodne zadeve.
Fenetti suspendiran
MILAN - Disciplinska komisija Italijanske kolesarske zveze je za en mesec suspendirala starosto športnih direktorjev Giancarla Ferrettija in maserja moštva MG - Techogym Luigija Sartija. Kazen je posledica obtožnice Conija, ki jo je sprožila preiskava enot NAS med letošnjo kolesarsko dirko po Italiji. Preiskovalci so na Giru v hotelu, kjer so bili nastanjeni tekmovalci MG Technogym, odkrili nedovoljena poživila. Po mnenju disciplinske komisije je Ferretti zamolčal dejstvo, da so njgovi tekmovalci jemali poživila, Čeprav naj bi temu nasprotoval.
Več kot četrtina vstopnic za 01 še neprodanih
NAGANO - Do zimskih olimpijskih iger v Naganu so le še štirje meseci, japonskim organizatorjem pa Četrtine vstopnic za tekmovanja še ni uspelo prodati. Tiskovna agencija iz dežele vzhajajočega sonca Kyodo News je sporočila, da bodo ta mesec dah v prosto prodajo prek 300.000 vstopnic, ki so jih vrnile agencije, med njimi so tudi za najbolj gledane dogodke, kot so slovesna otvoritev, umetnostno drsanje in hokej na ledu. Skoraj 100.000 vstopnic je bilo rezervi-ranilr po telefonu, vendar zanje niso prejeli plačila. Denarja za ogled tekmovanj niso odšteh niti številni sponzorji, ki so pričakovali brezplačne vstopnice. Organizacijski komite OI v Naganu teh navedb Kyoda News ni želel potrditi, ni pa jih niti zanikal.
Laurent Jalabert vodi
LUASANNE - Na vrhu najnovejše svetovne kolesarske lestvice je pred začetkom svetovnega prvenstva v španskem San Sebastianu zelo malo sprememb. Se naprej vodi Francoz Laurent Jalabert pred zmagovalcem dirke po Franciji Janom Ullri-chom iz Nemčije, tretji pa je prvouvršCeni iz Vuelte Švicar Alex Zuelle.
NOGOMET / PRIPRAVE ZA TEKMO Z ANGLIJO
Maldini: »Napadali bomo, a trezno«
Selektor zavrača očitek da je bojazljivec Tony Banks razburil angleške navijače
FIRENCE - Za italijanske nogometaše se je začelo vzvratno štetje. Sobotna tekma z Anglijo v Rimu bo odločala o njihovi usodi v zvezi z nastopom na svetovnem prvenstvu prihodnjega leta v Franciji. Naklonjenost Maldi-niju iz tedna v teden upada. Selektorju že očitajo, da je bojazljivec in da svojo negotovost prenaša na igralce. »Ni res. Mi vedno igramo za zmago, a upoštevati je treba tudi moC nasprotnikov,« se je včeraj branil selektor. Maldini pravi, da bodo »azzurri« igrali napadalno, a da ne bodo brezglavo navalili na angleška vrata, ker bi to lahko bilo pogubno. »Angleži niso kot Nemci, Spanci ali mi. Oni vedno predvajajo svojo igro. Ne bodo se samo branili, zato pa se mi ne smemo izpostaviti njihovemu protinapadu,« razlaga Maldini.
Po selektorjevih besedah se vsi nogometaši počutijo dobro. Tudi Ferrara je baje že povsem okreval. Ce ne bi mogel igrati, ga bo nadomestil Ga-lante. Maldini je tudi razložil, da je ponovno pokli-
cal Chieso, ker je na prvenstvenih tekmah pokazal, da je zelo razpoložen.
»Ne bojimo se Angležev, ampak vemo, da so se zelo izboljšali. Igrajo bolj zrelo in pazljivejše. Taktično so zrasli, marsikaj pa so se nauCih tudi od tujcev, ki nastopajo v angleški ligi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bil lani za najboljšega igralca lige imenovan Zola, torej naš" igralec,« je še dejal Maldini.
Veliko pričakovanje za tekmo vlada tudi v An-
gliji. Veliko kritik si je nakopal podtajnik v mini-strstu za šport, nekdanji vratar Tony Banks, z izjavo, da ne bi mogel ne praznovati morebitnega zadetka Zole, ki ga zelo ceni.
»Ta človek je idiot«, je Banksove izjave komentiral Emlyn Hughes, ki je pred 21 leti v Rimu izgubil z 2:0 ključno tekmo z Italijo. Tudi takrat je šlo za uvrstitev na SP.
Sinočnji izid: Moldavija - Poljska 03 (0:1). Strelec Juskovviak (3 zadetke).
KOŠARKA / PRED NBA LIGO
Kukoč pravi, da naj letos ne bi imel težav
Pogodbo brez jamstva ima s Chicagom tudi Gorenc
CHICAGO - Ekipa prvakov severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA Chicago Bulls, za katero je pogodbo brez jamstva podpisal tudi slovenski reprezentant Boris Gorenc, se pripravlja na novo sezono. Bullsi imajo že izpolnjeno kvoto igralnih mest in Gorenc bi lahko zaigral le v primeru poškodb ali odpovedi nastopa standardnih igralcev. Na treningih je tudi Hrvat Toni KukoC, ki lansko sezono zaradi poškodbe desne noge k uspehu prvakov ni dal deleža, ki ga je pričakovalo vodstvo bikov in navijači.
»Vadim skoraj tako, kot običajno. To je prava osvežitev, saj sem lani včasih komaj hodil. Imam nekaj težav pri vztrajnostnih vajah. Zaradi pomanjkanja kondicije mi včasih zmanjka ‘sape1. Med poletjem nisem počel ničesar, s Če-
mer bi obremenjeval nogo. Nisem vadil ali igral košarko in to se sedaj pozna. Vendar pa bom kondicijo kmalu pridobil in upam, da se bolečine ne bodo ponovno pojavile,« je dejal KukoC, ki je bil v sezoni 1995/96 izbran za najboljšega šestega igralca NBA, lani pa je odigral le 57 tekem, na veC kot tretjini dvobojev pa zaradi poškodbe ni bil na igrišču.
Na sliki:	Toni
KukoC z Michaleom Jordanom v »zlatih Časih«
ODBOJKA / PO KONCNAME ZENSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU NA ČEŠKEM
Razlogi za Velascov »neuspeh«
V	kar Številčni odpravi zamejskih odbojkarskih zanesenjakov, ki so si v Brnu na Češkem ogledali finalne tekme evropskega prvenstva v ženski odbojki, je bil tudi trener Marko Kalc, ki je na naSo prošnjo sestavil zapis o prvenstvu samem.
Brno, na Češkem, je, tako kot pred štirimi leti, zopet bilo prizorišče ženskega evropskega senijor-skega prvenstva. Za to evropsko prvenstvo je bilo med odbojkarskimi in neodbojkarskimi delavci precej zanimanja, razlogov za to pa je bilo kar precej. Eden izmed teh je bilo dejstvo, da je pred dvema letoma reprezentanca Rusije, svetovna odbojkarska velesila, dosegla »komaj« tretje mesto za prvakinjami Nizozemske ter vicepr-vakinjami iz Hrvaške, za katero nastopajo tri bivše mske reprezentantke Ktillova, Sidorenko ter Če-bukina, in je bilo torej zanimivo videti, kako je ruski trener »car Nikolaj Karpol«, veckranti zmagovalec evropskih in svetovnih naslovov ter olimpijskih iger, pripravil svojo »zbomajo« za to prireditev. Naslednji razlog zanimanja je bil ta, da je v letošnjem letu za krmilo italijanske ženske vrste stopil prav tako svetovno znani odbojkarski strokovnjak, bivši trener zmagovite moške odbojkarske rperezentance Italije Juho Velasco, kar je v italijanskih medijih ter odbojkarskih krogih moCno povzdi-gmio zanimanje okoli italijanskega ženskega odbojkarskega gibanja. Precej pričakovanja je bilo tudi okoli ostalih reprezentanc, kot so Nizozemska, Nemčija ter ostale, ki so doživele pred tem prvenstvom generacijsko zamenjavo v svojih vrstah.
V	kvalifikacijskih tekmah proti Ukrajini, Nemčiji in Romuniji je Italija bolj ah manj gladko slavila,
zataknilo se ji je, in to gladko, v najvažnejši tekmi, to je proti reprezentanci doma nastopajoče Češke. Za obe je bila tekma izredne važnosh, saj sta oba štaba vedela, da je ekipa Hrvaške za obe pretrd oreh in je torej v tem nastopu šlo za to, kdo naj se v inalu izogne Hrvaticam.. Za razliko od Čehinj, so Italijanke v tej tekmi klonile pritisku in z navidez bledo in teh-nicno-taktično nezrelo igro gladko izgubile z zelo razpoloženimi domačinkami. Med temi sta posebno blesteh podajačica Stepanciko-va, ki igra drugaCe v Nemčiji v ekipi Munstra, ter krilna napadalka Katarina Jenckova, ki je pred leti natopala v Italiji za ekipo Firenc v A2 ligi, ter bo v letošnji sezoni povratnica v to prvenstvo z ekipo Soliere iz Modene. Igra Čehinj, še posebno na mreži, je bila za italijansko vrsto nerešljiva uganka, pa tudi igra v polju je bila pri Čehinjah boljša kot pri Italijankah. Se posebno je prišlo na tej tekmi do izraza, da ekipa Italije ne razpolaga s centri mednarodnega kova, ki bi bih sposobni, tako po višini, kot po igralskih karakteristikah, v bloku kljubovati nasprotnikovemu napadu. V režiji je Velasco altemiral visoko Navarri-nijevo z nižjo a hitrejšo Vanninije-vo, to pa ni bilo dovolj za pozitiven rezultat. Po tej tekmi je bilo za Italijo važno doseči zmago proti Hrvaški, a kljub borbeni tekmi, z zelo tesnimi izidi v setih, je Italija izgubila z izidom 3:1. S tem izidom je bila Italija obsojena na igranje za 5. mesto, v polfinale pa sta šli ekipi Češke ter Hrvaške.
Okoh italijanskega tabora je po tej tekmi vladalo veliko razočaranje, tako da je veliko število novinarjev ter strokovnjakov zapustilo Češko še pred polfinalnimi in finalnimi tekmami. Velika večina je namreč pričakovala, da bo »Ča-
rovnik« Velasco dosegel uspeh, ki pa za zdaj ni v dometu azzurr.
V	drugi skupini je medtem reprezentanca Rusije s tehnično zelo dovršeno igro pometla z vsemi nasprotnicami ter se s samo enim izgubljenim nizom skupaj z Bolgarijo uvrstila v polfinale.
Polfinalni tekmi sta bih med sabo različni. Tekma med Rusijo in Češko je bila na Češkem zelo pričakovana, tako da je tej tekmi prisostvovala številna publika (dvorana je bila nabito polna -5000 ljudi). Rusija pa je tudi tu pokazala, da na stari celini nima tekmecev. Zaradi razlike v kvaliteti med ekipama ter napetosh, ki je vladala v češkem taboru, so domačinke v treh setih dosegle skupnega komaj 7 toCk. Karpolova ekipa je v tekmi odigrala brezhibno, 194 cm visoki Artamonova ter Godina (na sliki), ki nastopata za Rusijo kot glavni napadalki, sta s svojim visokim in močnim napadom (žogo udarita z zelo izphjeno tehniko v višini nad mrežo nad 320 cm!) ter z agresivnim blokom povsem ugasnili kakršnokoli upanje domačink v zmago. Na press konferenci je ruski trener Karpol Čestital svojim dekletom, saj so v polfinalu odigrala najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Tu je tudi prišlo do izraza, da je Rusija edina na stari celini, ki se lahko kosa z ostalimi svetovnimi velesilami, kot so Kuba, Brazijija ter Kitajska.
V	drugem polfinalu je Hrvat-ska, s svojo tujsko legijo treh Rusinj ter odlično Jehcevo, s težavo v štirih setih strela odpor bolgarske reprezentance. Hrvaška je edina ekipa v Evropi, ki se na trenutke lahko kosa z Rusijo. Na tem prvenstvu pa je zaradi problemov s poškodbami (najvažnejša napadalka 196 cm vioska Barbara Jehc je zaradi stresnega zloma piščali
trenirala pred prvenstvom samo mesec dni) in pripravami bila slabše pripravljena kot na ostalih prejšnjih. Kljub utrujenosti, Hrvat-ska je na vseh tekmah nastopala vedno z isto šestreko, pa so Kuz-manoviceva, Anzuloviceva ter ostale dosegle finale. Na drugi strani pa se je Bolgarija, kljub slabši ekipi, predvsem zaradi borbenosti podajaCice Velickove ter izkušenosti ostalih, med temi velja omeniti 34 let staro kapetanko Milo Kijossevo, pošteno borila in za las izpadla iz boja za prvi dve mesti.
Poglavje zase predstavlja finalna tekma med ekipama Rusije ter Hrvaške. V tej tekmi sta se namreč sreCah ekipi, katerih igra sloni na istem konceptu, to je zelo oster servis, visoki in močni napadi s kril ter druge linije, hitra in kombinatoma igra na centru ter zelo prodoren in agresiven blok. Zanimivost predstavlja tudi dejstvo, da je med dvanajstimi nastopajočimi na obeh straneh mreže bilo kar 9 Rusinj, vse te pa prihajalo iz Kar-polove odbojkarske šole UraloCke, kar po svoje predstavlja svojevrsten rekord. Ekipi sta se za tri sete borili uro pa pol, predstava pa je bila res na visokem nivoju. Jelice-va se je s pomočjo Kirillove, Ce-bukine, Sidorenke ter 190 cm visoke Kuzmaničeve žilavo upirala napadom Artamonove in soigralk, ob koncu pa je prevladala najmočnejša - Rusija.
Ob koncu je bila kot najboljša igralka Evropskega prvenstva izbrana Hrvatica Barbara Jehc, kot najboljši podajaC, v važnih trenutkih vedno odlična Irina Krillo-va, kot najboljša napadalka Rusinja Evgenija Artamonova, kot najboljši server pa Čehinja Volice-rova.
Sklepna anliza prvenstva nam lahko pove, da je bil nivo, razen
Rusije, ki je kljub svoji moCi zelo napredovala, ter delno Hrvaške, povprečen. Poznalo se je, da imajo nekatere države v teku generacijsko zamenjavo. Prejšnji zmagovalec Nizozemska se ni kvalificirala med prvimi osmimi ekipami, kar pa je najbolj zaninivo, med prvimi osmimi ekipami je kar sedem takih, ki prihajajo iz bivšega vzhodnega bloka. Tu lahko omenimo Poljsko, ki jo po dolgih letih zopet predstavhla zanimivo reprezentanco z nekaterimi posameznicami, kot sta hitra in moCna napadalka Swieniewiec (za katero se je kar trlo italijanskih klubov v Italiji) in podajačica Holovvacz.
Italija pa je poglavje zase. Tolaži se lahko z dejstvom, da je prva zahodna velesila v Evropi. Tudi Velasco, (okoh katerega je zaradi neuspele kvalifikacije med prve štiri, potiho že pričelo žuborenje časnikarjev in »strokovnjakov«) je v tiskovni konferenci priznal, da je ekipa dosegla največ kar sedaj zmore. »V najvažnejši tekmi z Češko smo igrah slabo ter potegnili krajši konec. Češka pa je zasluženo proslavljala bron! Mislim,
laj najvecjo pozor-
oijsanje ucm r Bčanju kompetith' 3ti za mesto v eki'
/ni reprezentanci!
ba se je tudi zanu rugi boljši od nas lom njihov nivo-
IU ISJUUiJC
analiziranja vz
e na drugem p|a_ obstajajo zelo do prečne ter slab6 mi med dobrim1'
lamu r
spremembo
' vendar ne
mlada 192 cm
itn za Itahi0 iško repreze«
1 —re fv9 da še
ŠPORT
Sreda, 8. oktobra 1997
13
ODMEVI NA PREDSTAVITEV V LJUBLJANI
»Slovenci uspešni tudi v zamejstvu«
Kaj so o predstavitvi ZSŠDI pisali Delo, tiskovna agencija STA in dnevnik Ekipa
LJUBLJANA - S tem naslovom, je Slovenska tiskovna agencija v petek popoldne napovedala obsežen članek o slovenskem športu v Italiji, ki se je prejšnji petek v Ljubljani predstavil širši javnosti. Predstavitev je dosegla svoj namen, saj je bila deležna dokajšnje medijske pozornosti tudi v časopisih Delo in Ekipa ter na slovenskem radiu in televiziji.
Slovenska tiskovna agencija (STA) ni skoparila s pohvalami na račun prizadevanj slovenskih športnih delavcev v zamejstvu in jim v petek namenila enega najdaljših športnih člankov. Slovenski športniki v zamejstvu so v rezultatih zelo uspešni, žal pa se za njihove rezultate v Sloveniji ne sliši prav veliko, je zapisal novinar STA. Trenutno največje uspehe med Slovenci v Italiji dosegajo kotalkarica Tanja Romano, rolkar David Bogateč, namiznoteniško drušvo Kras in odbojkarski klub Val iz Standreža pri Gorici.
Prav predstavitvi teh športnikov in športnih kolektivov je bila namenjena novinarska konferenca Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji, na kateri so predstavili tudi najnovejšo publikacijo z imenom Zbornik slovenskega športa v Italiji. V njem so zbrani najpomembnejši podatki posameznih športnih društev v italijianskem zmej-stvu in njihovi rezultati v sezoni 1996 -1997. STA poudarja dejstvo, da so si vidno mesto v italijanski odbojki letos priborili odbjkarji Vala, ki so iz lige B-2 napredovali v ligo B-l. Njihov igralec Matej Cemic se je celo prebil v italijansko mladinsko reprezentanco, žal pa so bile ponudbe prvoligašev v prestopnem roku prebogate, da bi ga lahko pri Valu zadržali, tako da bo nadaljnjo kariero nadaljeval v Bologni. Zanimovo je, da je klub, ki svoje tekme igra v Gorici, lani v prijateljski tekmi premagal slovenskega prvaka Salonit iz Kanala, piše STA.
Zal imajo društva v Italiji podobne
težave kot slovenska društva. Ubadajo se namreč s pomanjkanjem denarja. Finančna sredstva, ki jih za razvoj športa prispevajo pri italijanski in slovenski vladi, so vsako leto manjša. Zato je predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kufersin na novinarski konferenci pozval slovensko vlado, da še enkrat preuči osnutek proračuna in jim nameni nekoliko več sredstev.
V osrednjem slovenskem dnevniku Delo so novinarsko konferenco predstavili s člankom Razvoj zamejskega športa terja višje finančne vložke. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji se redno predstavlja širši javnosti, v ta namen pa je že drugič izšel Zbornik slovenskega športa v Italiji 1996 / 97 novinarja Branka Lakoviča.
Avtorica Tanja Volarič je poudarila, da v zamejstvu raste nov val nadarjenih tekmovalcev. Poleg posameznikov, kot sta kotalkarica Tanja Romano in rolkar David Bogateč so onstran meje nadvse ponosen na ekipne športe. Zenski namiznoteniški klub Kras, ki ima v svojih vrstah najboljšo kitajsko igralko v Italiji, je v lanskem prvenstvu osvojil drugo mesto, odbojkarji Vala pa so napredovali v ligo B-l. Avtorica je poudarila besede predsednika ZSSDi Jurija Kuferzina: »V Italiji je iz državne blagajne športu namenjeno zelo malo. Vedno večji uspehi pa od nas terjajo več denarja, zato smo se odločili za lastno promocijo, za pomoč pa prosimo tudi slovensko vlado.«
Tanja Volarič je prispevek končala z mislijo, da se vse prevečkrat pozablja, da gre za Športnike, ki s svojimi uspehi predstavljajo tudi slovensko državo.«
Podrobno je poročal tudi edini slovenski športni dnevnik Ekipa, ki je predstavitvi zamejskega športa namenil skoraj celo stran v svojem časopisu in objavil skupinsko fotografijo odbojkarjev Vala, naslov članka pa se je glasil Plodovita podlaga.
NAMIZNI TENIS / ŽENSKA B LIGA_
Mirna zgoniška zemlja je Spoletu omogočila, da je stri Kras Activo
Poraz mladih tretjeligašic proti Castellani
ZENSKA B LIGA
Kras Activa - La Penice Spoleto 2:3
Kralj - Bronzi 0:2 (18:21, 12:21); Rustja -Palazzi 2:1 (21:17, 9:21, 21:19); Rustja, Stubelj -Bronzi, Palazzi 2:0 (22:20, 21:14); Rustja -Bronzi 0:2 (15:21, 20:22); Kralj - Palazzi 0:2 (12:21, 18:21)
Z malo več sreče bi lahko tudi prvenstvene točke 2. kroga v ženski B , ligi ostale Krasu Activa, vendar si jih je prisvojila postava La Penice iz Spoleta, ki je bila tudi močnejša na papirju. Krasovke so vse v tretji jakostni skupini (št. 117, 122, 133), nasprotnica Katia Palazzi pa je nosilka št. 84 v isti kagoriji, za Spoleto pa igra Se dru-gokategornica Michela Bronzi. V dvoboju med posameznicami je točko dosegla Irena Rustja proti Palazzijevi, potem pa še v igri dvojic skupaj s Kristino Stubelj. Jasmin Kralj ni imela uspeha proti gostjam, vendar so krasovke igrale z velikim poletom, tako, da so popolnoma pritegnile pozornost publike, ki je istočasno sledila še drugima dvema tekmama. Spoleto se je moral zaradi potresa odpovedati prvi prvenstveni tekmi. Gostje pa so povedale, da se v Zgoniku končno počutijo mirne, ker se tla ne tresejo.
Ostali izidi 2. kroga:
San Marco Verona -Adriatica Libertas 0:5, G. Masi Bologna - Juvenus Repubblica San Marino 1:4; Alto Sebino Brescia -Castellana 4:1. Vrstni red: Adriatica Libertas Ascoli Pičeno in Alto Se-
bino Brescia 4; La Penice Spoleto, Juvenus Repubblica San Marino in Kras Activa 2; San Marco Verona, G. Masi Bologna in Castellana 0 točk (Spoleto in Verona s tekmo manj).
ZENSKA Gl LIGA
Kras - Castellana 1:4
M. Zavadlal - Bonfatti 0:2 (14:21, 21:23); Blaso-ne - Saviola 1:2 (21:12, 11:21, 13:21); Zavadlal, Tretjak - Saviola, Mauro 0:2	(13:21,	18:21);
Tretjak - Saviola 0:2 12:21, 20:22); Blasone -Bonfatti 2:1	(21:15,
16:21, 21:17)
Ze lani je Kras nastopil v tretji državni ligi, vendar imajo v letošnji mlade igralke (povprečna starost 14 let) za sabo le izkušnje deželnih prvenstev. Skoraj v vseh dvobojih so Kras o ve na-raščajnice imele priložnost, da osvojijo točko (glej posamične izide Martine Zavadlal in Martine Tretjak), to pa je uspelo le Nadji Blasone v zadnjem dvoboju.
Ostali izidi 2. kroga: Libertas Latisana - Chia-dino Trst 2:3, Azzurra Gorica - Primavera But-tapietra 2:3, Cus Udine -Sarmeola padova 5:0. Vrstni red: Cus Udine in Castellana 4; Azzura Gorica, Kras Zgonik, Chia-dino Trst in Primavera Buttapietra Verona 2; Libertas Latisana in Sarmeola Padova 0 točk.
ZENSKA A2 LIGA
Izidi 2. kroga: Pink Cervino Valle d’Aosta -Angera 5:1, Kras Corium - TT A4 Verzuolo 0:5, Manta Verzuolo - Quat-tro Mori Cagliari 1:5, Re-coaro Agostino Bočen -
TT Tramin 3:5. Vrstni red: Quattro Mori Cagliari, Pink Cervino Valle d’Aosta in Tramin 4; TT A4 Verzuolo in Angera 2; Recoaro Agostini Bočen, Manta Verzuolo in Kras Corium brez točk.
O porazu Krasa Corium v tem zanje zelo težkem prvenstvu smo že poročali, vrstni red po drugem krogu v ženski A2 ligi pa nam že predeča sliko treh ekip na vrhu, ki se bodo po vsej verjetnosti spogledovale z najvišjo ligo.
Prvenstva se bodo nadaljevala 18. in 19. oktobra. Konec tedna pa se bo Kras Telita! s svojim številnim naraščajem podal v Alassio na prvi kvalifikacijski državni turnir mladinskih kategorij. (J.J.)
V	NEDELJO
UISP
prireja
ekološko
olimpiado
V	Trstu tekme na Kolonji
Športno združenje UISP bo v nedeljo v raznih italijanskih krajih skupaj z naravovarstveno organizacijo Legambiente priredila Ekolimpiado. S to manifestacijo nameravajo podpreti delovanje mednarodne zdravniške organizacije Emer-gency, ki je aktivna na področju zdravljenja žrtev protipehotnih min. V Trstu bodo tekmovali v lahki atletiki, tenisu, orientiringu, odbojki na travi in šahu. Tekmovanja so namenjena vsem in se bodo odvijala na atletskem stadoinu na Kolonji. V lahki atletiki (od 10. ure dalje) bodo tekme v skoku v višino, teku 100 m, metu krogle, skoku v dalajavo, teku 1500 in 5000 metrov. Šahovsko tekmovanje (ob 15. uri) bo potekalo v obliki simu-latanke (20 miz) proti mojstru Massimu Variniju. Udeleženci orientiringa naj se zberejo ob 14. uri, odbojkarji in tenisači ob 10. uri- Informacije na tel št. 639382-
Obvestila
OK VAL vabi na občni zbor društva jutri, 9. oktobra, v domu A. Budal v Standrežu, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK KRAS - rokometni odsek vabi fante (letniki 84/85 in mlajši), ki bi se želeli udejstvovati z rokometom na skupen sestanek v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri, v telovadnici v Zgoniku.
SLUNKAI KARATE KLUB obvešča, da so se pričeli treningi karateja za začetnike, otroke in odrasle. Otroci: ob sredah in petkih, od 17. do 18.; odrasli: ob torkih in petkih, od 19.30 do 20.30. Treningi Kali in Jet kune doja pričnejo 16. oktobra ob 20.30. Tel. 327342 ali 03387281332.
SD BREG - odbojkarska sekcija obvešča, da so pričeli redni treningi nimiodbojke (letnik '86 in mlajše) v ponedeljek in četrtek, od 16.30 do 18. ure. Za informacije: Mna Sancin tel. 228766, od 15. do 16. ure.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča vse zainteresirane starše, da je še nekaj prostih mest v začetnem plavalnem tečaju in nadaljevalni šoli plavanja. Vpis in dodatne informacije vsak ponedeljek, četrtek in soboto od 15. do 16. ure v bazenu pri Alturi.
ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA
NOGOMET / NAJMLAJŽI NA IGRIŠČU
Krašovci tudi doma brez točk
Gladki zmagi cicibanov Sovodenj in Brega
Nezaslužen poraz Juventine - Primorje in Breg izgubila
Kras - Jezersko 22:37 (10:13)
KRAS: Rossi, Glavina, G. Milic 1, A. Mihe 3, Vremec 7, Nait K Raseni 3, Bogateč 2, Costanzo 3. Trener: Mahnič.
Pred tednom dni so si Krasovi rokometaši obljubili, da bodo Ba prvi tekmi na domačem igrišču v Modri dvorani v Hrpeljah dali vse od sebe, dosegh prvo zmago ter tako premagali tisto demo, s katero so odigrali prvi tekmi v Slovenskem prvenstvu.
pa pričakovanega niso dosegli. Obratno, s katastrofalno igro v obrambi so se popolnoma predali gostom z Jezerskega, ki v formalnih pogojih za krasovce ne bi bil premagljiv.
. Igra na začetku prvega polčasa je bila še kar zadovoljiva, saj ]e bil rezultat do dvajsete minute povsem izenačen; trije zadetki r^zlike na koncu prvega polčasa so bili za Mahniča sprejemlji-vj> saj jih je sam prisodil trenutnemu padcu koncentracije. Dm-polčas, v katerem naj bi krasovci obrnili rezultat, pa je bil še sIabši. Z zgrešenimi podajami, izgubljenimi žogami ter popol-noma netočnimi streli, je Krasova sedmerica čez cel drugi Polčas podarjala nasprotniku čiste žoge za protinapade, katere izkušeni Gorenjci dobro izkoristili in s tem odnesli domov dragoceni točki.
, V soboto se bodo Krasovi fantje pomerili v primorskem der-blju proti ekipi iz Hrvatinov, ki s Krasom zaseda zadnje mesto y d. B zahodni ligi. Nasprotnik ni nepremagljiv, vendar, če ne °do v Krasovem taboru pridobili malo samozavesti v lastne sP°sobnosti, bo osvojitev prvih točk tudi tokrat zelo težka.
(M. V.)
Ostali izidi 3. kola: Hrvatini - Duplje 17:18 (10:9), Dom Zab-mca _ Jezersko 25:18 (13:9). Vrstni red: Alples pohištvo in Dom abnica 6, Duplje 4, Jezersko 2, BK Hrvatini in Kras 0.
NA GORIŠKEM
Sovodnje - Audax B 3:0 (2:0)
STRELEC: Prinčič 3.
SOVODNJE: Zotti, Vižintin, Batistič, Kuštrin, Figelj, Galliussi, Prinčič, Zanfagnin, E. Ceudek, F. Ceudek, Bin, Drozgič, Devetak, Pe-tejan, Miklaušič, Buzin, Longo.
Z dokaj dobro igro predvsem v prvem polčasu so Sovdenjci visoko zmagali. Za lep uspeh je treba pohvaliti vso ekipo, še posebno pa Elijo Prinčiča, ki je dosegel vse tri zadetke.
Azzurra - Juventina 1:0 (1:0)
JUVENTINA: Prinčič, Scarabot, Fattoretto, Piccolo, Cefarin, Pellegri-no, Spadari.
Tekma je bila dokaj lepa in Juventina bi, glede na število priložnosti, lahko tudi zmagala. Pri strelih na vrata pa so naši mladi nogometaši imeli smolo.
Mladost - San Canzian 1:5 (1:3)
STRELEC ZA MLADOST: Lorenzi.
MLADOST: Cecchini, Jarc, Ferlež, Radetič, Lorenzi, Petean, Laurenti, Danielis, Saponaro, Peric, Bressan.
Doberdobci so igrali z okrnjeno postavo in povrhu še proti za leto-dve starejšim nasprotnikom. Videti je bilo, da naši cicibani še niso uigrani. Vsekakor jih je treba pohvaliti za veliko požrtvovalnost.
NA TRŽAŠKEM
Roianese - Breg 0:5 (0:1)
STRELCI: Carli 2, Ghezzo, Cheber, Slavec.
BREG: Slavec, Ghezzo, Di Donato, Merlak, Romano, Cheber, Zennaro, Carli, Klim.
Prvi polčas je bil še kar izenačen. Ob koncu polčasa je naši ekipi uspelo povesti. Brežani so se tako otresli treme, odločno prejeli vajeti igre v svoje roke, dali še štiri zadetke in tako slavili visoko zmago.
Primorje Tehtal - San Giovanni A 0:4 (0:1)
PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Kante, Doronzio, Ziani, Pipan, Scic-cardi, Meriggioli, Druscovich.
Proseška ekipa je v prvem polčasu dokaj dobro igrala. V nadaljevanju pa je, tudi zaradi utrujenosti popu-stila, prejela še tri gole in visok poraz je bil neizbežen.
ZSSDI obvešča, da bo jutri, 9. oktobra, ob 20.30 na sedežu SPDG, ul. Malta 2 v Gorici, seja smučarske komisije.
SK BUDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo suhi treningi ob torkih in četrtkih, ob 17. uri. Zbirališče na Brdini.
DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mah telovadnici italijanske srednje šole v ul. D’An-nunzio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila).
SZ GAJA - teniška sekcija obvešča, da se bo v torek, 14. t. m., začela vadba za osnovnošolske otroke v okviru teniške šole. Prijavite se lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure na tel. št. 226115.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosh naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan.
SZ BOR - sporoča, da je v teku telovadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom prof. Silve Meulje oz. Franka Drasiča. Sprejemamo vpisovanje tudi za moško skupino, ob torkih zvečer. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo ba Stadion 1. maj (tel. 51377).
Sreda, 8. oktobra 1997
PRIREDITVE
Koncert ob 25-letnici Ljubljanskega okteta
vanju skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, Pavla Sivica, Marjana Lipovska, Vilka Ukmarja, Danila Švare, Uroša Kreka, Andreja Missona, Jakoba Ježa, Maksa Strmčnika in dragih. Oktet je krstil oz. premierno izvedel več kot petdeset sodobnih slovenskih del.
Ljubljanski oktet se je redno udeleževal pomembnih festivalov in tekmovanj komorne glasbe. Od pomembnejših festivalov velja omeniti nastope na Langenargerer Sommerfe-stspille ob Bodenskem jezeru, festivalu komorne glasbe Voci d‘Europa v Porto Torresu na Sardiniji, festivalu zborovske glasbe v grški Larissi, festivalu Polifonia in Alpe Adria v
cej sveta. Gostoval je na koncertnih odrih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Nizozemskem, v Luksemburgu, Nemčiji, Švici, Belgiji, Grčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Danski, Finski, Španiji, državah bivše SZ, Kanadi, ZDA, Avstraliji, na Kitajskem in v Tibetu.
Kljub navedenim uspehom in številnim priznanjem domačega občinstva in dosežkom na odrih po svetu, pa ansambel in njegov umetniški vodja Igor Švara ne morejo skriti kančka razočaranja; ko razmišljajo o prehojeni poti, ugotavljajo, da jih je zaradi njihove usmeritve k izvajanju sodobnih tujih in domačih del, občinstvo pred časom začelo za-
Glasbeno presenečenje v kriškem lokalu Oxis
Ta oktobrski teden bo res izedno vroč. Kot prijetno presenečenje se bo v četrtek, 9. oktobra, ob 21. uri predstavila v kriškem lokalu Oxis odlična skupina latitaia Blues Band v promocijski turneji za njihovo novo lasersko ploščo »Juke Joint«. Skupina ima za seboj vrsto uspešnih koncertov (skoraj 500!), tako na domačih kot na tujih tleh, v Trstu pa se je pred tem predstavila kot predskupina na koncertu ameriških Blues Brothersov leta 1988. Nova plošča je že izzvala zelo pozitivne ocene s strani glasbenih kritikov in gotovo se jim obeta nadaljnja uspešna glasbena kariera. Kdor skupine ne pozna, lahko le v širokih obrisih navedemo zvrst, ki jo izvaja; to je visokoenergetska spojina dobrega bluesa v stilu Steva Raya Vaughana, Eriča Claptona in Vana Morrisona, spuščajo pa se radi še v jazz aranži-ranje. Večer v kriškem lokalu bo prav gotovo zanimiv za vse ljubitelje dobre glasbe, zato priporočamo, da ne zamudite priložnosti.
Pan
Koncert skupine Jimmy Joe’s Band
Mladi Tržačan Giamuigi Destradi, vsem dobro znan z umetniškim imenom Jimmy Joe bo skupaj s skupino nastopil v petek, 10. oktobra v bivši umobolnici, točneje pri »Pošto delle Fragole«. Po dvanajstletnem delovnaju in trdem delu je skupina požela sladke uspehe tudi na prestižnih festivalih in glasbenih srečanjih po Italiji in Sloveniji, naj navedemo le zadnje »Pesta intemazionale della mušica« v Pordenonu, »Festival blues di Torano« in 4. srečanje »Summertime blues festival di Alcamo«. Skupino sestavljata poleg Jimmyja še basist Silvio Berton ter bobnar Ezio Mayer Omar Simpson. Koncert se bo pričel ob 21. uri.	Pan
V	soboto, 11. oktobra, ob 20. uri, bodo v Gallusovi dvorani CD slovesen koncert ob 25-letnici Ljubljanskega okteta. Koncert bo potekal v dveh delih; v prvem bodo odpeli devet izbranih skladb tujih skladateljev iz obdobij od renesanse do romantike (dve od njih ob klavirski spremljavi), v drugem pa predstavili venček slovenskih podoknic, domovinskih, sol-daških, pivskih in ljubezenskih pesmi.
V	Ljubljanskem oktetu (LO), ki se je pred četrt stoletja izoblikoval izmed pevcev Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, poje še danes kar pet ustanovnih članov; dva sta odšla po letu delovanja takrat še Študentskega okteta, enega novega pevca pa imajo zadnjih šest let. V LO danes pojejo: Tone Anžlovar in Igor Smolič (1. tenor), Tone Pucihar in Janez Drašler (2. tenor), Damjan Švara in Boris Bobek (bariton) ter Aleš Lajovic in Gregor Habjanič (bas). Veseli jih, da bodo gostje njihovega slavnostnega koncerta tudi nekateri kulturni mamagerji iz tujine, tisti, ki je pred 12 leti organiziral njihovo turnejo po ZDA, kot tudi organizatorja njihovih prihodnjih turnej po Španiji ter Angliji in Irski (v sezoni 1998/99).
Vse doslej povsem ljubiteljska vokalna zasedba je v svojem dosedanjem repertoarju izvajala prek 300 skladb vseh najbolj znanih svetovnih skladateljev, ki so pisali za oktet ali podobne zasedbe. Skladbe Orlanda Di Lassa, G. Palestrine, Lea Hasslerja, J. Haydna, W.A. Mozarta, F. Schuberta, R. Schumanna, F. Mendellsohna, J. Brahmsa, B. Bartoka, A. Brucknerja, P.I. Čajkovskega, A. Dvoraka, L. Janačka, F. Poulenca, Z. Kodalyja, P. Hindemitha in drugih predstavljajo obsežen del železnega repertoarja Ljubljanskega okteta.
Danes sodi Ljubljanski oktet med najbolj reprezentativne izvajalce komorne vokalne glasbe, enakovredno pomemben del oktetovega repertoarja pa so slovenske ljudske in umetne pesmi. Program ljudskih pesmi obsega priredbe vseh znanih in manj znanih pesmi, ki so jih prirejali slovenski skladatelji France Marolt, Matija Tomc, Danilo Švara, Rado Simonitti, Radovan Gobec, Kamilo Mašek, Zorko Prelovec, Luka Kramolc, Pavel Kemjak, Zdravko Svikeršič in drugi.
Od slovenskih umetnih pesmi je oktet izvedel domala vse pesmi za moške zbore iz obdobja renesanse, romantike in čitalništva, še posebej pa se je posvetil izvajanju slovenskih skladb, napisanih v tem stoletju, na primer skladbam Emila Adamiča, Slavka Osterca in Marija Kogoja. Posebno mesto imajo v oktetovem delo-
Schiju v Italiji, na Evropskem glasbenem forumu v Budimpešti. LO je zmagovalec mednarodnega pevskega tekmovanja C. A. Segizzi v Gorici (Italija) v kategoriji vokalnih skupin. Ljubljanski oktet je tudi večkratni zmagovalec na tekmovanju radijskih posnetkov leta pri RTV Slovenija ter dobitnik najvišjega slovenskega priznanja za umetniške dosežke na področju vokalne glasbe - Gallusove plakete.
Njihovo petje je shranjeno tudi na številnih posnetkih radijskih in televizijskih hiš doma in na tujem ter na več ploščah in kasetah. Ljubljanski oktet je s svojo glasbo obhodil že pre-
puščati, po drugi strani pa od strokovne javnosti niso dobili tistega priznanja, ki so si ga bili s tem požrtvovalnim delom zaslužili.
"Zlate Gallusove značke, ki nam grej o po 25 letih dela na pevskem področju, je nekdo odložil na pianino v našem prostoru za vaje", je na pol v šali dodal Švara. Ob tem pa je poudaril, da so tudi zato (in sporazumno) spored slavnostnega koncerta zasnovali tako, da bo občinstvo znova lahko uživalo v pesmih, ki so njihov "zaščitni znak"; takšni sta na primer Verbičev Vasovalec in Kernjakova Ti puob'č ja kna lumpej. (STA)
Jutri v Tržiču brazilski mojster Egberto Gismonti
Po krajšem premoru bo tržiško gledališče ponovno gostilo zanimivo srečanje z jazz glasbo. Jutri, 9. oktobra bo ob 21. uri v organizaciji združenja Controtempo nastopil brazilski mojster Egberto Gismonti.
Kitarist, pianist, skladatelj, Gismonti sodi v sam vrh brazilske sodobne glasbe. Rojen leta 1947, že v mladih letih je izkazoval izredne sposobnosti. Glasbeno kariero je začel pri 21 letih v Riu, nato se preselil v Pariz in se po nekaj letih ponovno vrnil v rojstno Brazilijo. Egberto Gismonti je izredno ploden glasbenik: posnel je že 37 albumov in sodeloval pri nešteto drugih.
Njegova glasba je za-
nimiva zmes jazza, latinskih ritmov, folk prvin amazonskih plemen, kateri dodaja tudi odtenke klasične glasbe. Rezultat vsega tega je jasna, čista, včasih tudi kruta glasbena slika ogromne države iz katere prihaja, na ka-
tero je, kot tudi vsi njegovi rojaki, izredno navezan.
Egberto Gismonti bo v Tržiču nastopil v triu zasedbi, spremljala ga bosta kitarist Nando Car-neiro in kontrabasist Zeca Assumpcao.
Pred Gismontijem bo nastopil znani italijanski klasični kitarist Arman-do Corsi, katerega bomo lahko poslušali tudi dan kasneje, tokrat v triu, v lokalu Bar Balu v Gorici.
Gismontijev večer je prvi jesenski koncert v organizaciji združenja Controtempo, ki že vrsto let ponuja goriški in deželni publiki odlične glasbenike. Temu koncertu bosta sledila še dva nastopa, in sicer nastop kvinteta ameriške pianistke Myre Mellord v četrtek, 16. oktobra in koncert skupine Louis Scla-vis trio v sredo 26. novembra. Tudi ta dva nastopa se bosta odvijala v občinskem gledališču v Tržiču z začetkom ob 21. uri. Aleš VValtritsch
FURLANIJA-slUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
V	petek. 10. t. m., ob 20;-30 (red A) prva premiera v letošnji sezoni 1997/98 s predstavo »Tri sestre« A. P. Čehova. Režija Dušan Mlakar.
Ponovitve v soboto, 11. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red C), v torek, 14. t. m., ob 20.30 (red F), v sredo, 15. t. m., ob 20.30 (red D) in v četrtek, 16. t. m., ob 20.30 (red E). Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13,16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder).
V	nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barišnikovega »An evening of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
V	petek, 10. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Orkestra gledališča Verdi. Dirigent VVolde-mar Nelsson, solistka Teodora Campagnaro (violončelo). Na programu Mozart in Mahler. Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Danes, 8. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La
Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reg-gio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Abonmaji so na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. t. m.) ali glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
PORTOROŽ
Avditorij - glavna dvorana
V	nedeljo, 12. oktobra, ob 18.00 in 20.30 bo na sporedu 'srhljivka »Teorija zarote« (Conspiracy Theory). Režija Richard Donner, v glavnih vlogah nastopata Mel Gibson in Julia Roberts.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 8. t.m., ob 10.15 in 11.45 gostovanje v Izoli z mladinsko predstavo »MarsovCki na obisku«.
V	petek, 10. t. m., ob 20. uri gostuje v Bovcu s predstavo »Dva«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	torek, 21. t. m., in v sredo, 22. t. m., ob 20.30 bo v Kosovelovi dvorani v okvira festivala Mesto žensk na sporedu delo M. Stuart in G. Hilla »Splayed Mind Out«.
SNG Drama
Danes, 8. t.m., ob 20. uri (izven - konto): D. Potočnjak »Metuljev ples« .
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 8. t. m., ob 19.30 ((abonma red O); J-B. P. Moliere »Tartuffe«.
___________KOROŠKA________________ I1NJ1
BOROVLJE	Dom katoliške prosvete Sodalitas: jutri, 9. t.
Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 11. t. m., ob m., predavanje Martina Bliema: »Verska vz-19.30 koncert ansambla Drava.	goja danes - še aktualna?«
FURLANIJAJUUJSKA KRAJINA	SLOVENIJA
TRST	NOVA GORICA
Trg Unita
V	petek, 10. t. m., od 21. ure dalje celovečerni koncert Antonella Vendittija. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti.
Bar »II Pošto delle Fragole«
V	petek, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine Jimmy Joe’s Band, ki bo izvajala blues glasbo.
Gledališče Miela
V	sredo, 15. t. m., ob 21. uri koncert Dom Taty Tomka - Alfredo Lacosegliaz Patchvvork Ensamble.
Luteranska Cerkev (Ul. Panfili 8)
V	soboto, 11. t .m., ob 21. uri koncert baročne skupine Nova Academia. Nastopajo: Rita Su-sovsky (sopran), Stefano Casaccia (flavta), Irena Pahor (viola), Davide Masarati (klavicembalo).
Klub Hip Hop
V	petek, 10. t. m., nastop skupine Fightin’ Sisters.
PASSARIANO
Villa Manin
Glasbena srečanja v Vili Manin - v nedeljo, 15. tm., ob 17. uri koncert skupine »Trio d’Archi«.
Kulturni dom
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.15 koncert Evropskih solistov: Irena Grafenauer (flavta), Maria Graf (harfa), Ana Chumanchenco (violina), Ge-rard Causso (viola), Gustav Rivinius (violončelo).
Grad Dobrovo
V	petek, 17. t. m., se bo ob 20. uri v prvem koncertu cikla komorne in solistične glasbe - Hitove muze na Gradu Dobrovo, predstavila Silvia Balle-rini (Italija) na Schubertovem glasbilu.
LJUBLJANA
ankarjev dom
petek, 10. t. m., ob 20. uri (zeleni abonma) i v Gallusovi dvorani koncert Simfonične-: orkestra RTV Slovenije pod vodstvom An-na Nanuta. Solisti Trio Evropa, soboto, 11. t. m., ob 20. uri bp v Gallusovi zorani slavnostni koncert ob 25-letnici Lju-janskega okteta.
nedeljo, 12. t. m., ob 21. uri v velik1 irejemni dvorani veCer zydeca s skupin0
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do
16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Barcolane, bo razstava zvečer odprta do 22, ure.
Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vecchiata.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Omaggio a Sissi - ventagli della collezione Aldo Dente«.
MILJE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Ne-
grisin«: v petek, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave F. Tomasija. Razstava bo na ogled do 20-t. m. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. ter od 1 do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure.
NABREŽINA
Župnijska dvorana: na ogled je fotograis razstava o delujočih opuščenih kamnolom1
SESUAN	•
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luig Perelli.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je fotografska razs va Valterja Nanuta o Doberdobskem jezeru- ^ Ars Galerija v Katoliški knjigarni: do 1 m. razstavlja Claudia Raza.	.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je r stava del Lojzeta Goršeta ob 100-letnici rojstva-
TRŽIČ
Galerija »Alle antiche mura«: do 9. L ®
razstavlja svoja olja in akvarele Majda botnjak - Ostan.
SLOVENIJA
.gled
PIRAN
Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na °l prodajna razstava slik in keramike Fulvie Z
KROMBERK (Nova Gorica)
Grad Kromberk: na ogled je retrospe ' razstava Negovana Nemca »Poezija v - deset let pozneje«.
TV SPORED
Sreda, S. oktobra 1997
15

a RAI 3 mk slovenski program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
® RAI 1
9.35
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vo^ dita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7,35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cinque marines per Singapore (krim., It. ’67, i. Sean Flynn, Marc Michelj, vmes (11.30) dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Uspavalna ribja juha (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Scooby Doo in nan. Zor-
ro
Dnevnik
Aktualno: prima di tutto Variete; Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Aktualno: Inviato specia-le (vodi Fiero Chiambret-ti)
TV film: L’ infemo dietro a quel cancello - Prison of Secrets (dram., ZDA ’96, i. Stephanie Zimbali-st, Gary Frank)
Aktualno: Dosje - Zenske
na razpotju
Dnevnik
Aktualna oddaja: Sedmi dan - Mir, shalom, salam Dnevnik media/Mente
RAI 2
Nad.: Fragole verdi Variete za najmlajše Nan.: Lassie
Nad.: Quundo si a m a. 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV
16.30
16.15
17,20
18.10
18.40
19.05
20.30 20.50
22.30 22.35
23.30 0.35
Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 17.15 Dnevnik, vreme Nan.: Bbnanaza Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.; Rex, 19.55 Extralar-ge (i. Bud Spencer) Večerni dnevnik TV film: Primo cittadino (dram., It. ’97, i. T. So-lenghi, S, Marcomeni, 5.) Izžrebanje lota Aktualno: Amada mia Amado mio
Dnevnik, vreme, knjige, v parlamentu, šport Film: Budit (’68)
m RAI 3
6.00
8.30
8.55
10.30
10.55
12.00
13.00
14.00 14.50
15.00
17.00 18.20 18.25
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
0.30
1.10
2.10
Jutranje vesti Dok.: Geo magazine Film: La donna del ban-dito (krim., ZDA ’49,r. N.' Ray, i. C. O-Donnell, Far-ley Granger)
Aktualno: Media/mente SP v kolesarstvu Dnevnik, šport Aktualno; Grand Tour Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Športno popoldne: kolesarstvo, bezbol, dresura Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: In nome deda fa-miglia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre (vodi Piero Marrazzo)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno:	Reporter,
23,55 II viaggiatore Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Dok.: Anni azzurri
§8 RETE 4			t> ITALIA 1	fr* Slovenija 1		{T Slovenija 2	
	Nad.: Lasciati amare,		Otroški variete, vmes		Vremenska panorama		Euronevvs
	6.30 Perla nera		Ciao ciao mattina		Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Svet po-
	TV film: Venti di gueira		Nan.: Genitori in blue		Videoring		roča
	(i. R. Mitchum, 3. del)		jeans, 9.50 Classe di fer-		Tedenski izbor: nan. Ha-		Volja najde pot
	Nad.: Vendetta d’ amore,		m, 11.30 Chips		vajski detektiv (ZDA, 16.		Film; Dekliško sramežljiv
	9.20 Amanti, 10.00 Regi-		Odprti studio, 12.25		epizoda)		(ZDA 1924, r. Fred New-
	na, 10.30 Sei Torte, papa		Šport studio, 12.50 Fatti		Dokumentarna serija:		meyer, Sam Taylor, i. Ha-
	Dnevnik		e misfatti		Prelomni trenutki zgodo-		rold Lloyd, Jobyna Ral-
	Aktualno: Forum		Otroški variete Ciao Ciao		vine (8. del)		ston)
	Kviz: Kolo sreCe, vmes		Parade in risanke		Poročila		Nanizanka: Hudsonova
	(13.30) dnevnik		Variete: Le iene (vodi Si-		TV igrica: Kolo sreče (po-		ulica (ZDA, 14. epizoda)
	Nad.: Sentieri - Steze		mona Ventura). 14.20		novitev)		Dokumentarna serija: Na-
	Film: I due capitani (pu-		Colpo di fulmine		Videostrani		tional Geographic (ZDA)
	st, ZDA ’55)		Nan.: Beverly Hills		Tedenski izbor: Pravi		Studio City
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Variete za najmlajše in ri-		biznis		Nanizanka: Kir Royal
	sto (vodi I. Zanicehi)		sanke, Bim Bum Bam		Poljudnoznanstvena se-		(Nemčija, r. H. Dieti, i.
	Dnevnik in vreme		Nan.: Svreet Valley High,		rija: Svet odkritij (ZDA)		Franz Xaver Kroetz, Senta
	Variete: Game Boat		18.00 Willy, princ v Bel		Oddaja madžarske TV:		Berger, zadnja epizoda)
	Film: S c i a ra d a (krim.,		Airu		Slovenski utrinki		Nanizanka: Karina in Ari
	ZDA ’63, r. S. Donene, i.		Odprti studio in vreme,		TV prodaja		(Francija, 5. epizoda)
	C. Grant, A. Hepburn)		18.55 Šport studio		Videostrani		Nanizanka: Hoganova
	Film: La gatta e la volpe		Variete; Fuego! (vodi		Obzornik		druščina (ZDA, 12. epizo-
	(kom., ZDA ’92, i. J. Ni-		Alessia Marcuzzi)		Otroški program: Pod		da)
	cholson, P. Matzursky)		Glasba: Sarabanda (vodi		klobukom		Filmski triki
	Pregled tiska		Enrico Papi)		Po Sloveniji		Razvedrilna oddaja: Ka-
	Film; Gli occbiali d’ oro		Film: Speed (thriller,		Sejem Sodobna elekrto-		raoke
			ZDA ’94, i. Keanu Ree-		nika		Nan.: Karina in Ari (6.
			ves, Sandra Bullock,		TV igrica: Kolo sreče		epizoda)
M CANALE 5			Dennis Hopperjk		Včeraj, danes, jutri		Včeraj, danes, jutri
			Film: Clerks - Commessi		Risanka		KOšarka: Ježica - Bourges
			(kom., ZDA ’94, i. Brian		Dnevnik, vreme, šport		(evropska liga v košarki,
			0’Halloran)		Drama: Čisto perilo (Dan-		ženske), v domoru:
	Na prvi strani, vremen-		Fatti e misfatti		ska, J. Brovvn, r. D. Al-		Sejem Sodobna elektro-
	ska napoved		Italija 1 šport		fredson, zadnji del)		nika
	Jutranji dnevnik Tg5		Nanizanka: Star Trek		Parlamentarna križpotja		Včeraj, danes, jutri
119	Nan.: Komisar Scali				Včeraj, danes, jutri		Koncert simfonikov RTV
Ertl	Variete: Maurizio Costan-				Odmevi, vreme, šport		
	zo Show	dfe TELE 4			Nanizanka: Grace na		
	Rubrika: Ciao Mara (vodi				udaru (ZDA, 6. epizoda)		
	Mara Venier)				Film; Goodbye, Columbus		
Ulili]	Dnevnik TG 5				(ZDA 1969, r. Larry Pier-		
	Sgarbi cpiotidiani		16.45, 19.30, 23.00 Do-		ce, i. Richard Benjamin,		
	Nad.: Beautiful		godki in odmevi		Ali MacGraw, Jack Klug-		
	Aktualna oddaja: uomini		Nogomet		man, Nan Martin)	§| Koper	
	e dbnne - Moški in žen-		Nan.: Katts and Dog		Videoring		
	ske (vodi M. De Filippi)		FBI		Videostrani		
	Aktualna kronika: Veris-		Dokumentarec				
	simo	jni	Zoom zdravje				Euronevvs
	TV film: Annie tra due	!«!	Gospodarstvo				Slovenija magazin
	madri (dram., ZDA ’93, r.	$1	II supplemento				Pogovorimo se o
	J. Gray, i. Sissy Spaček,	'g!	Film: Tre per un amore		TV PRIMORKA		Globus
	Joan Plovmght)		Zoom zdravje				Vesolje je...
	Aktualne teme iz vsakda-	323	Film: Tracciato vitale				Program v slovenskem je-
	na: Verissimo (vodi Mar-						zflcu: Halo, pozvani ste
	co Liorni)			Em	17.00 Videostrani		Primorska kronika
	Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)	(•) MONTECARLO		BI	Policija svetuje Klepet o glasbi z Jožico		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
	Dnevnik				Svete		Risanke: Super Book
	Variete: Striscia la noti-				Oddja za zamejce: Med		Sredozemlje
	zia (vodita Ezio Greggio		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Sočo in Nadižo		Dokumentarna oddaja:
	in Enzo lachetti)		nik, 13.30 Šport		Transplantacija zob		Kokom
	Variete; Beato tra le don-		Nan.: Ironside		Napovednik, videospot		Aktualna tema: Meridia-
	ne (vodi Paolo Bonolis)		Film: La torre di Londra		Dnevnik TV Primorka,		ni
	Dnevnik		(kom., ZDA ’62)		vreme		TV dnevnik Vsedanes,.
	Variete: Maurizio Costan- -	B	Variete: Zap Zap		Zdravje in mi		vreme
	zo Show	n	Film: La via del West		Nogomet: Slovenija - Ita-		Film: Maxie (ZDA 1985,
	NoCni dnevnik Tg5 (vodi	■	(vest. ZDA ’67)		lija (U-20)		r. P. Aaron, i. Glenn Cio-
	Enrico Mentana)	H	Film: Tempi migliori		Dnevnik TV Primorka		se, Mandy Pantinkin)
	Striscia la notizia		kom., ZDA ’86)		XXX		TV dnevnik Vsedanes
r

Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, )3.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naSe, vmes Koledar in Pravljica/8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Pogovor s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 5. del); "10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Draga '97: Slovenija v evropskih integracijskih tokovih (A. Bajuk); 12.40 Cecilijanka '96, MePZ NBeneške korenine; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Orkester občinskega gledališča G. Verdi; 18.00 Literarne podobe, nato Slov. lahka glasba: 18.45 Vera in naš čas 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15,10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8,00, 8,30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-tranjik; 7.30 Poročila, OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
10.00	Glasb, rubrika: Jaz tudlli. J; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11,30 Aktualno-
sti; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.30	DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo; 22.20-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9,15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14,33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8,05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Glasbeni utrip; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Zbori po želji;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna
odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov, pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik'; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Mojo blues: rock, blues, gospel, zydeco,
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.0), 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.30	Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.05 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Utrinek.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena; 21.04-22.00 Večerna: Primorski obzornik.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba .
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
r „ . SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.31 najvišje 12 on, ob 7.21 najnižje -4 cm, ob 13.25 najvišje 23 cm, ob 21.05 najnižje -28 cm. Juti: ob 4.51 najvišje 11 cm, ob 9.42 najnižje 3 cm, ob 15.02 najvišje 14 cm, ob 23.00 najnižje -27 cm.
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenijei
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m............21
1000 m.............16
1500 m.............12
plo. Drugod bo spremenljivo.1 zahodnih krajih tudi občasno pretežno oblačno. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Na milanskih prikazih blišč »diamantov« pod oblekami
MILAN - Ce je že precej zakrita oz. oblečena, naj se vsaj svetlika: tak recept je tokrat ponudil iznajdljivi Tom Ford, ki oblikuje kolekcije slovite, nekdaj italijanske modne hiše Gucci. Na tokratnih prikazih ženske visoke pripravljene mode je ameriški modni ustvarjalec predstavil vrsto elegantnih, daljših oblek, ki so se sicer tesno oprijemale vitkih postav slavnih top modelov. Vmes pa je manekenke poslal pred občinstvo tudi v izzivalno krojenem spodnjem perilu, posutim z diamanti (»lepo vas prosim, seveda niso pravi«, je pomirjeval novinarje med defilejem). Nato pa je nad »dragoceno« perilo svojim modelom nadel bolj ali manj prozorne obleke in učinek je bil odličen. Povsem upravičen pa je bil tudi komentar, češ da je Guccijevo perilo, s pravimi diamanti ali brez, dovolj drago, da ga je vredno razkazovati (na sliki zgoraj Guccijev bikini).
Izredno prefinjen, kot je v njegovem stilu, pa je bil tudi tokrat prikaz modelov Romea Giglija za naslednjo spomla-dansko-poletno sezono. Njemu je sicer nekoliko ponagajal dež, ki je zmočil številne povabljence: kot je namreč tudi že ustaljena navada, se defileji začenjajo s precejšnjo zamudo, za publiko pa je še posebej mučno, če jo pustijo čakati na mokrem. Vsekakor pa je bila s prikazanim potešena, saj je Gigli tudi tokrat pripravil vrsto privlačnih oblek (na veliki sliki Giglijev model v rdečem).
Za obleke se je odločno izrekla tudi Krizia, ki je v rahlem nasprotju z dosedanjimi kolekcijami pripravila nekoliko nežnejše modele (na spodnji sliki cvetlična obleka iz tokratne kolekcije Krizia, vse foto AP). Ob komentarjih na dosedaj prikazane kolekcije pa se je tudi že razvnela polemika o upodobitvi Matere božje na modelih dvojice Dolce & Gabbana, po oceni teologa glasila Os-servatore Romano gre za bogokletno dejanje.
Povratek
Atlantisa
CAPE CANAVERAL (STA) - V ponedeljek ob 23.55 in 9 sekund po srednjeevropskem času je po enodnevni preložitvi pristanka v Kennedyje-vem vesoljskem centru na Cape Canaveralu, v ameriški zvezni državi Florida, pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis.
Pristanek so preložili za 23 ur zaradi nizke oblačnosti in grožnje sunkov nasprotnih vetrov nad pristajalno stezo v KSC.
Z Atlantisom se je vrnila sedemčlanska ame-riško-rusko-francoska posadka. Med njimi je tudi astronavt Michael Foale, ki je preživel v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir Štiri mesece in pol. Foalea je na Miru zdaj zamenjal David Wolf.
Ameriško plovilo je bilo rekordnih šest dni združeno z Mirom. Na po-
stajo je dostavilo približno štiri tone hrane, vode, stisnjenega zraka, priborov za poskuse in potrebščin za popravila. Atlantis je pripeljal tudi nov glavni računalnik izdelan v Rusiji in skledi podoben pripomoček za zatesnitev ene od špranj na poškodovanem modulu Spekter.
Michael Foale (na sliki AP z ženo in otrokoma) je
peti Američan, ki je na Miru opravil dolgotrajni polet. V vesolju je bil 145 dni. To je nov ameriški rekord v dolžini poleta za moške. Pred njim je bil tovrstni rekorder Američan slovenskega rodu Jerry Li-nenger s 132-dnevnim poletom.
Svetovni rekord v dolžini bivanja v vesolju ima še vedno ruski zdravnik Valerij Poljakov, ki je bil v vesolju 438 dni.