Ameriška Domovi ima /*fVlEI*IC/%l%l—HO/V1E AMCR1CAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R igr NO. 141 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JULY 25, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV SSIPf VSE PRIPRAVLJENO — Mogočna raketa Saturn 1-B je pripravljena, da ponese astronavte Alana L. Beana, dr. Owena K. Garriotta in Jacka R. Lousmo 28. julija v vesolje, kjer se bedo spravili v vesoljski laboratorij in ostali v njem, dokler se ne bodo 56 dni kasneje vrnili na Zemljo. Tanaka ba povabil Nixona na Japonsko Predsednik japonske vlade, ki pride koncem meseca na obisk v ZDA, bo povabil predsednika Nixona na obisk na Japonsko. TOKIO, Jap. — Predsednik vlade Kakuei Tanaka je izjavil, 'bo tekom svojega obiska v ^ashingtonu prihodnji teden Povabil predsednika Nixona na Uradni obisk na Japonsko. Ko so §a vprašali, če bo njegove razgovore s predsednikom ZDA kaj kotila možnost avtomatičnega Stlemanja, je Tanaka odgovoril, da prav nič, ker “on govori sa-^ao resnico”. Watergate ne bo iftiel nobenega vpliva na njego-Ve razgovore s predsednikom Likonom, je izjavil Tanaka. Kakuei Tanaka bo odletel od Novi grobovi Louise Zabukovec V Golden Age negovališču je v ponedeljek po dolgi bolezni umrla 77 let stara Louise Zabukovec s 15807 Huntmere Avenue, roj. Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu na Notranjskem V Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po Mattu, umrlem leta 1961, mati Mrs. Louise Kupetz, Mrs. Mary Knaack, Mathewa in Williama, 9-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra pok. Johna Žnidaršiča in Malke Mlakar (v Jug.). Pokojna je bila članica ADZ št. 27. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Louis Geržina Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 77 let stari Louis Geržina s 17406 Grovewood Avenue, rojen v vasi Zabiče, v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1912, bivši soprog Sophie, roj. Fabec, oče Mary Gor-yance, Louisa, Josepha, Franka in Dolores Ross, 19-krat stari oče. Pokojnik je bil do upokojitve zaposlen nekako 15 let pri Footburst-Reynolds Machinery Co. Bil je član Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Po- Manj telefonskih klicev v Belo hišo V Bsifastu mirnejše m prijsriM! veinika IBS'? BELFAST S Ir — Vojaška j &re^ iz želetovega pogrebne- patrulja je pretekli teden prije- 8» ™ Et 152 f-J Pfek la 24 let starega Gerryja Adam- f »f, v cerkev Manje Vne-sa, vodnika Provizionalnega kri- bovzete ob 10 nato na pokola Irske republikanske armade. Vermh dus v Charaonu. Fclitiki, tudi republikanski, se ogibljejo tesnih vezi z Belo hišo, da ne bi na nje padla “senca” Watergate. WASHINGTON, D.C. — Eden vodilnih republikancev v Kongresu je dejal, da dobiva sedaj predsednik Nixon veliko manj telefonskih klicev v Belo hišo, kot jih je pred časom. Odkar je znano, da so vse te razgovore avtomatično snemali za predsednikov “zgodovinski arhiv”, je postalo vse zelo previdno. Watergate afera je povzročila veliko neugodje v republikanskih vrstah. Večina republikancev stoji še vedno za predsednikom Nixonom, kot je to dejal sen. Tower iz Teksasa, toda je previdna in se noče izpostavljati preko najnujnejše mere. Značilno je stališče Senatnega odbora, ki Watergate preiskuje. Niti eden od republikancev v tem odboru ni skušal braniti javno Nixonovega stališča, vsi so soglasno z demokrati glasovali za zahtevo po izročitvi dokumentov Bele hiše “pod kaznijo”. Republikanci kličejo sedaj Belo hišo in predsednika ZDA veliko manj kot kdajkoli v preteklih letih. Vsakdo se boji, da bi taki klici in razgovori bili -posneti in bi kasneje lahko prišli PHNOM PENH OGROŽEN : Iz Clevelanda j i in okolice i i Sv. Jakob — sv. Ana— Uporniške rdeče sile imajo glavno mesto Kambodže skoraj v celoti obkoljeno. Južne od mesta naj bi bilo zbranih okoli 10,000 po komunistih vodenih upornikov, o-ziroma pripadnikov “Osvobodilne armade”. Tuja po-, slaništva so naročila družinam, naj zapuste mesto, i Danes je sv Jakob, .1 utri v vlada pa je izdala ukrepe za neposredno obrambo me-;cetrtek Pa sv Ana- v stari do- sta. PHNOM PENH, Kamib. A-f | movini smo včasih rekli, da je ZDA še vedno upajo, da jim ; vroče kot o sv. Jakobu. Letos to bo uspelo na kak način — v prvi! drži tudi v Clevelandu. Vsem meriške letalstvo je v zadnjih vrgt. g pomočj0 pekinga _ do-j Jakobom, Jamesom, Jimmvjem dneh ponovno in načrtno napa-; v. Kambodži nremirie. Princ kakor tudi vsem Anam, Anicam dalo zbiranja rdečih na robu Sihanuk je k temu izjavii preko i in Ančkam vse dobro in še ve-mesta, pa mu ni uspelo preprečiti rdečih priprav za neposreden napad na glavno mesto Kambodže. To ima sicer še ved- no Upajo, da bo to pomagalo pri Na mrtvaškem odru bo samo na dan v — njegovo škodo. omejitev nasilja, ki 3utri’ v četrtek’ 2-;5- in 7‘-9- naporu za doslej ni bil posebno uspešen. Adams, ki je poveljnik brigade, je bil prijet z dvema drugima častnikoma brigade brez odpora v neki hiši blizu Falls Road področja. Eden od ostalih dveh je Tom Cahill, 38 let stari brat Joa Cahilla, bivšega poveljnika brigade, ki je sedaj v zaporu. Provizionali so nedavno začeli novo kampanjo nasilja in so se pretekli teden pobahali, da so odgovorni za bombo, ki pe ubila dva britanska vojaka. Ko je v zadnjih dneh nasilje naraščalo, vendar nekateri še upajo, da u- nepoln bo ostal v ZDAp^«^—^ ,o tega va m, . ju 1Ja;nost vg Splogna in umirjenejši se -111 L avgusta, v Washmgtonu vjv . .. ...w Ogovorih s predsednikom Ni-f86 f W s sv<*im stallscem konom. j na dan. S predsednikom Nixonom bo T • s . ° Wa razpravljal o medseboj-1 ^IbricKt resno bolan ■Th odnosih ZDA in Japonske, BERLIN, Nem. Walter Ul- Anton Mihelčič Včeraj je umrl 66 let stari Anton Mihelčič, sin pok. Antona in Frances, roj. Truden, brat Frances Macerol, Johna, pok. Maeme Mihelič, Julie Giambe-tro, stric in stari' stric. Pokojnik je bil član KSKJ št. 25. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob 7. Lillian F. Schneider Včeraj je umrla v Woman’s bolnišnici po dolgi bolezni 48 let stara Lillian F. Schneider s 15311 Waterloo Road, roj. Schi-berl v Pennsylvaniji, vdova po v letošnjem marcu umrlem možu Charlesu, mati Charlesa B. Jr., Ronalda, Patricie Bali in Johna-Stevena, 6-krat stara ma- Psrorc m išsfaSjenosš WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu sodijo, da bo Juan Peron, 77 let stari vodnik Argentine, ki bo pri predsedniških volitvah v septembru kandidat in po splošni sodbi tu- svojega zastopnika v Pekingu, i Tko veselih godov! ko je sam na obisku v Severni L. ,. .. , , . . i Najdena svetinjica— Koreji, da se ne bo pogajal z; j\ra Misijonskem pikniku je 1 v i-n-w rin < ker te hočejo koalicijsko j na glovensM pristavi naj- zvezo z ekobeo, od koder ao-jvlado med ofcema bojujočima se d svetiniica sv Antona Kdo- biva oskrbo, zlasti po reki Me-'sku če bi tgg,a ne bii0 dena svetmllca sv Antona. Kdor kc„g, vendai je nevarnost nepo-1 “ dose“ ^ SVemi* Sf22f ‘ZgUb‘,' ^ POtl,Ce 431- srednega rdečega napada porast-! na temeiju obstoječega stanja, la v taki meri, da se je vlada kar bj pomenilo razdelitev Kambodže v dva dela pod različnima vladama. Princ Sinahuk izjavlja, da so njegove sile dovolj močne za za- Lon Nola odločila pripraviti o-brambo mesta na njegovem zunanjem robu, pa tudi v notranjosti, če bi se rdečim posrečilo Za pecivo prosijo— Slovenska šola v Collinwoodu prosi gospodinje za pecivo, ki naj bi ga prinesle na Slovensko pristavo v nedeljo, 29. julija, ko mestom vred. Peking, ki je glav-! letoi piknik. kcd prebiti zunanji varnostni o- j secjbo vse Kambodže z glavnim j ima Slovenska šola tam svoj broč. Poslaništva tujih držav so začela odpravljati iz mesta vse osobje, ki ni tam neobbodno potrebno za opravljanje poslov. ni pokrovitelj Sihanuka, naj bi le podpiral ZDA v zahtevi po kompromisu, kot trdijo neka- Položaj v Kambodži se je za jteri viri' Ko se P01^ zaostiru-vlado Lon Nola v zadnjih ted-^, bo kmalu postalo jasno, ko-nih močno poslabšal in njena! liko je Peking dejansko voljan bodočnost je postala negotova, Peniti na rdeceu v Kambodži ko je vlada ZDA obvezana usta- za doseS° konca bojevanja, viti v .Kambodži vse vojaške ~ °'; operacije v podporo vladi. Ame- Žična železnica obtičala riško letalstvo je v preteklih mesecih bilo glavna obramba vladnih postojank in samega glavnega mesta pred napredujočimi rdečimi. Rdeča “Osvobodilna armada”, na katere čelu je uradno princ Norodom Sihanuk, ki ga nekatere države, med njimi zlasti L. R. Kitajska, priznavajo za uradnega predstavnika Kambodže, Uprava išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca za Saranac Rd., Holmes Avenue in E. 162 St. Za pojasnila kličite 431-0628. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment danes, 25. julija, od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida. di z veliko večino izvoljen, ste- vodijo pa jo dejansko komunisti, ber miru in ustaljenosti. ' je sestavljena iz domačinov, pa Ko se je po 18 letih vrnil domov in prevzel odgovornost za državo, se bo pri teh letih zavzel za to, da bo Argentina dejansko napredovala in bo njemu nato ohranjen spomin kot pre-skušenemu vodniku in državniku. V vladnih krogih tod prevladuje prepričanje, da bo Juan Peron pritisnil na bojevito levi-j vzdržati rdeči pritisk ali ohra-co v lastni stranki in napravil | niti vsaj primerno možnost za mir in red. Tega je treba vzpo-j pogajanja z rdečimi, ko bodo staviti, če naj se tuje družbe in'ZDA ustavile svojo aktivno le- Najdena očala— Moška očala so bila najdena na E. 185 St. blizu St. Clair Savings. Kdor jih pogreša, naj kliče KE 1-8772. Zadušnica— Jutri, v četrtek, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojne člane družin Blatnik in Tomšič. ti, sestra Lawrenca Schiberl . (Penna), pok. Ottona, Antonie podjetja čutijo vama. Ugrabit-] talsko podporo. Na vladni strani ^ _ v bodoče odklanjala vsako °J3ško vlogo izven svojega last-ega ozemlja, četudi jo ZDA k prigovarjajo. izhodni Pakistan ima 54,-k kvadratnih milj površine, na kju e,r*k Prek° 175 milijonov remenski prerok be^n° oblačno z možnostjo Dk°H 88 ^viš3a temPeratura ~ I I I irtMllteiMBlrtitt/ftf ozdravitev je pri 80 letih težko1 .cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato 1 gospodarsko rast in na ustalitev dvemi leti zadela kap, pri tem računati. pa na pokopališče Vernih duš. razmer zelo skromno. pa hoče o vsem odločati sam. 2a kar^e noteciu^e Moiva ter o'1 Kemčije), je resno boian. Zade-j Želetovega pogrebnega zavoda : gentinsko gospodarstvo. Brez korupcije. Lon Nol je na pol U polno A E. 152 “ S ^ ^ ^ ” Tanaka sam predložil lani v decembru. % Predsednik japonske vlade je elal ameriškim časnikarjem. a ie glavni spor med ZDA in Ponsko o velikem japonskem Ue^ežku v trgovini z ZDA “re-11 • To naj bi pomenilo, da te-Presežka ni več. Japonska bo na Sljemenu pri Zagrebu ZAGREB, SFRJ. — V nedeljo je prišlo popoldne do zastoja na žični železnici na Sljemenu pri Zagrebu. Kakih 200 čevljev od tal je obviselo v vozovih okoli 150 ljudi. Ko jim ni uspelo naglo spraviti v red žične železnice, so s helikopterjem in drugo posebno opremo spravili iz ujetih voz večji del ljudi, 32 pa I jih je viselo med nebom in zem-1 Sam,s Discount storej 6812 St Ijo še v ponedeljek. Clair Avenue> bo zaprl po 37 Močan vihar je nekatere vo- letih svoja yrata in razprodaja zove vrgel s kabla, vendar m blago pQ od 32% do 50% prišlo do nobene človeške žrtve, j znižanih cenah Velika izbira božičnih okraskov. — Podrobnosti v oglasu! , x* | Smrt v Kaliforniji— OČIJIJC USSlI j V Encinatas, Kalif., je umrl WASHINGTON D.C. ______ Pred 60 let stari rojak Edward Drear, posebnim Senatnim odborom r°jen v Clevelandu. Bil je vdo-je včeraj John D. Ehrlichman, vec Je zapustil enega sina in bivši pomočnik predsednika sestro Mary Kepič (v Cleve-Nixona, odločno branil svoje landu). in predsednikovo postopanje v Na pogrebu— zadevah Watergate in ozna-j Jack Kapel je prišel iz Detroi-čeval za krivca Johna Deana,1 ta, Mich., s svojo ženo Frances ki da ni predsednika pravo- na pogreb svojega brata Antona časno obvestil o vseh zadevah. Kapla, ga je pred COLUMBUS, O. — Državna; Policaj bo tožil ojačena z močnimi oddelki Severnih Vietnamcev in Vietkon-govcev. Ti dvoji sestavljajo njeno trdno notranje ogrodje in skrbe za njeno učinkovito na- fudi~tež]e 7anjcnib ~m' menda stopanje. | bilo_ Vlada Lon Nola je pred krat- j kim proglasila obvezno vojaško službo in reorganizira svoje sile v prepričanju, da bo sposobna SEN. m ERVIN SE ZARADI UČINKOVITOSTI SPUSTIL NA PCI PRETIRAVANJA! WASHINGTON, D.C. — Sen. Sam Ervin, načelnik posebnega senatnega odbora za razi-skavanje Watergate afere, je zadnji ponedeljek o b d o Ižil predsednika ZDA Nixona, da deželi ne daje moralnega vodstva. Trdil je, da je Watergate naj več j a tragedija v a-meriški preteklosti, večja od državljanske vojne v letih 1861-1865. “Bil sem vajen misliti, da je bila državljanska vojna naj večja tragedija naše dežele, toda se spominjam, da je bilo v tej vojni nekaj odrešujočih stvari, da je bilo nekaj duha požrtvovalnosti in junaštva na obeh straneh. V Watergate ne vidim nobenih odrešilnih znakov,” je razlagal sen. Sam Ervin v svoji prizadetosti preteklost in sedanjost ZDA. * Kdor primerja Watergate z državljansko vojno in smatra prvega za naj večjo tragedijo naše dežele, gotovo ni poznavalec preteklosti ZDA, prav gotovo pa ne presoja mirno in stvarno tudi afere Watergate. Če bi jo postavil v resnični, stvarni okvir današnje A-merike in ameriške družbe, bi se veliko manj razburjal, Watergate zadeve pa dosti manj napihoval... * Watergate kaže očitno, do je nekaj gnilega v naši deželi in posebej v delu naše politike. Zato je prav, da se vsa reč razčisti, poiščejo krivci in se kaznujejo, toda pogrešeno je vso reč napihovati preko yse trezne mere, ko je očitno, da ves svet gleda na ZDA in ob premalem razumevanju naše politike in naše politične miselnosti, pa tudi naše politične morale utegne napačno presojati sposobnosti a-meriške vodilne plasti, ameriškega naroda pri vodenju sveta in delu za njegovo varno bodočnost. * Včasih se človeku zdi, da se odgovorni vodniki na Kapitelu ponašajo skrajno neodgovorno. Ko sebi povišujejo plače po mili volji in se na račun davkoplačevalcev prevažajo po vsem svetu v svojo zabavo brez vsake resnične potrebe, se malo menijo za splošno narodno dobro. Njihova sebičnost je tolikšna in tako očitna, da je človeka resnično strah, ko razmišlja o tem. Kongresniki in senatorji seveda o tem nočejo nič slišati, zato bi bilo treba sestaviti poseben odbor davkoplačevalcev, ki bi posvetil v vso to grdobijo in pokazal narodu dvojno moralo njegovih političnih vodnikov in predstavnikov. Tudi predsednik Nixon je javnosti in posebno davkoplačevalcem dolžan odgovor za “varnostne izboljšave” svojih domov v San Clemente in v Key Biscayne! V poganskem Rimu je veljalo pravno načelo: Korist države je prvi zakon! To načelo je ostalo v veljavi do današnjih dni v večini sveta, pa se zdi, da so prenekatero odgovorni v naši deželi nanj čisto pozabili! O. glavna skupščina je izglaso- župana za napad— vala 18 let starini vse pravice; Mestni policaj Arnold V. Ho-z izjemo kupovanja in pitja: van, 6 čevljev 5 palcev visok, alkoholnih pijač in službe v trdi, da ga je župan R. J. Perk policiji in cestni patroli. Uki- v ponedeljek zvečer v mestni nila je zakon, ki prepoveduje zbornici, ko je odhajal, zagrabil prodajo v nedeljah in odobri- za njegovo policijsko značko, da la posebni bonus do $590 za j bi ugotovil njegovo številko. Po-veterane vietnamske vojne. Hcaj smatra to za napad in je LONDON, Vel. Brit.— Scotland napovedal, da bo župana prija-Yard je odkrila veliko skupi- vil policijskemu tožitelju. Žu-no ponarejevalcev denarja in Pan R. J. Perk je k temu dejal, da ga je policaj Hovan prijel, ko je zapuščal zbornico, za ramo in mu dejal “Hvala, g. župan!” s sarkastičnim pogledom. Ta večer je mestni svet skušal preglasovati županov veto sklepa mestnega sveta, da naj mesto zasegla ponarejene dolarje, funte, franke in druge valute v skupni vrednosti 25 milijonov dolarjev. HOLLYWOOD, Kalif. — Znanemu komiku Bobu Hope je včeraj pogorela streha na njegovi novi hiši, ki naj bi bila sama stala preko $654,000. Celotna zgradba je ogromna in naj bi stala preko 2 milijona. WASHINGTON, D.C. — M. Laird je dejal včeraj časnikarjem, da mu je v W’ashing-tonu všeč in da nima namena zapustiti svojega mesta v Beli hiši. j . .«■> . plača pripadnikom policije in gasilstva vse stroške za bolniš-niško zavarovanje. Mestni svet veta ni mogel preglasovati in to je ustvarilo med policiji, ki jih je bilo okoli 800 v mestni zbornici, hudo nejevoljo. Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo danes od 5.30 do 8. zvečer pobirala asesment v šoli sv. yida. ( Ameriška Domovina mmummmm 6U7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weeK; of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z& Združene države: $13,0C na leto; $3.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 141 Wed.^July 25,1973' nejše in vljudnejše, pri tem pa se tu in tam le še spozabi in pokaže svojo pravo naravo. Nekatere je vsaj začasno prepričal o svojem humanizmu, o večji človečnosti jugoslovanskega komunizma. Precej takih je tudi v odločilnih krogih ZDA, kjer je sam predsednik Nixon poudaril dobre in skoraj prijateljske odnose z Jugoslavijo, četudi so prav v onih dneh jugoslovanski časopisi precej ostro napadali ZDA in jih dolžili vseh mogočih grehov proti Jugoslaviji. j Kljub vsemu je treba priznati, da je v Jugoslaviji so-j razmerno izmed vseh komunističnih držav največ svobode in da so njene meje na široko odprte v obe smeri. Do zlo-, ma komunistične edinosti bi bilo prišlo prej ali slej tudi: brez Tita, ker je to neobhodna pot razvoja. Po nauku komunistične dialektike sta bila Tito in njegov upor le sred-; stvo nujnega zgodovinskega razvoja, četudi trenutno v Jugoslaviji nihče ne sili te razlage preteklosti v ospredje. VESTI I A K- BESEDA IZ NARODA Romanje Zveze oltarnih Piknik Slovenske šole Ob 25-letnici Titovega upora Stalinu V jugoslovanski javnosti je šla precej neopaženo mimo obletnica, ki bi je v drugačnem političnem položaju gotovo ne obšli tako tiho. Konec junija je namreč poteklo 25 let, odkar se je povojna Jugoslavija uprla Stalinu. To je bil v tistih letih izredno pomemben dogodek, ki je imel tudi svoje zgodovinske posledice, namreč osamosvojitev nekaterih komunističnih partij pred sovjetsko nadvlado. Prvi je v tem oziru dal zgled Tito, sledile so mu Kitajska, Kuba, potem še Romunija. Madžarska, Češkoslovaška in Poljska so imele manj sreče ali manj spretno vodstvo, da se jim slični poskusi niso posrečili. O tem Titovem uporu Stalinu je Vladimir Dedijer napisal zelo zanimivo knjigo “Izgubljeni boj J. V. Stalina’’. Iz te knjige je razbrati, kako tragični so bili tisti dnevi pred 25 leti, tragični za povojno Jugoslavijo, posebej še za Tita in za jugoslovansko partijo. Iz Dedijerovega pisanja je razvidno, da je prišlo do u-pora Stalinu zato, ker je hotela sovjetska Rusija ravnati z Jugoslavijo kot s kolonialno državo. Vse gospodarske vire je hotela imeti zase, vsi rudniki in kmetijstvo bi morali delati za Sovjete, jugoslovanska partija .pa bi morala zvesto in pokorno poslušati sovjetske svetovalce. Dedijer opisuje to v zaglavju “Ključno vprašanje: Gospodarski odnosi”. Tam pove, kako so ustanovili dve posebni družbi JUSTA in JUSPAD za gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije. Potem nadaljuje, kako je potekal boj za jugoslovanske surovine, za jeklarno na Jesenicah, kakor da bi bil kolonija Sovjetske zveze. Spoznanje te resnice je bilo boleče. Dedijer nič ne skriva, kako so bili partijci razočarani nad takšnim Stalinovim postopanjem. Kaj storiti? Tito in jugoslovanska partija so si že med vojno priborili neko določeno neodvisnost od Moskve. Zato so tem težje trpeli Stalinovo ravnanje z Jugoslavijo po vojni. Polagoma so se mu začeli upirati v iskanju lastnih interesov. To -je Stalina razkačilo, da je na zasedanju Kominforma v Bukarešti 28. junija 1848 izobčil Tita in jugoslovansko partijo. Sledi! je gospodarski in vojaški pritisk na Jugoslavijo od strani Sovjetske zveze in vseh partij sveta. Dedijer zopet opisuje, kako težki so bili tisti časi in kako je bilo večkrat že na tem, da Sovjeti vderejo z oboroženimi silami v Jugoslavijo, kakor so kasneje na Češkoslovaško. Toda Tito je imel za seboj jugoslovanske množice in Združene države Severne Amerike, ki niso mislile ostati povsem brezbrižne, če bi Sovjeti zasedli Jugoslavijo. Bila je napeta igra, v kateri je Tito z jugoslovansko partijo zmagal: Stalin je bil prvič poražen. __ V. Dedijer presoja Titov upor Stalinu sedaj že iz večje razdalje in zato tudi umirjenejše in stvarnejše. Pred 25 leti, ko je prišlo do očitnega razkola med Titom in Stalinom, smo iz dneva v dan brali najrazličnejša odkritja in medsebojne očitke.-Javno pranje umazanega perila med Moskvo in Beogradom je v glavnem potrdilo to, kar je svet že vedel, pa del svetovne javnosti, tudi naše v ZDA, tega ni mogel in ni maral verjeti. Prijatelji Stalina in Tita so se jezili nad njima, ker sta javni prepir začela in drug drugemu pela levite. Borcem proti komunizmu in komunističnemu nasilju je bil spor med Titom in Stalinom dobrodošel, ker jim je njihov boj v marsičem olajšal. Prenekateri, ki so preje njihove pozive in svarila enostavno zavračali, so sedaj prisluhnili, ker so videli, da niso samo prazna politična propaganda, ampak trda dejstva, mimo katerih svobodni svet ne more iti, ne da bi spravljal v nevarnost sam svojo svobodo. Titov upor je uničil prepričanje v komunistično edinost in njeno nezlomljivost. Pokazal je na komunistične notranje slabosti, na trenja in napetosti, ki so butnile kasneje na dan med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter odprle vrata popolnoma novemu mednarodnemu razvoju in novemu razmerju sil v svetu. Seveda bi bilo napak misliti, da je bi! to smoter jugoslovanskega komunizma in politike jugoslovanskega režima. Ta je delal le tisto, kar je smatral za neobhodno za lastno ohranitev, pri tem pa je vztrajno in dosL'edno zatrjeval, da je njegov komunizem še čistejši od sovjetskega, bolj pravilen, bolj dosleden. V Beogradu so tudi še dalje vneto govorili o socialistični solidarnosti, Titovi zastopniki v ZN so večinoma glasovali s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti, Titova zunanja politika je v glavnem dosledno podpirala cilje komunizma v svetu. Jugoslovanski komunizem se je v teku zadnjih dveh desetletij nekaj ugladil in civiliziral v občevanju s svobodnim svetom. Spoznal je, da s s svojo odkrito surovostjo in doslednim javnim pritiskom na nasprotnika ne bo mogel pridobiti podpore v svobodnem svetu in jo seveda ne ohraniti. Zato je začel nastopati bolj v rokavicah, nekaj olika- drsišfev v Ismeni CLEVELAND, O. — Kot že mnogo let, tako tudi letos misli naših vernih žena in mater Zveze oltarnih društev hitijo k Brezjanski Mariji v Lemont. Kako veliko je zanimanje med romancami, je razvidno iz tega, da se že od junija priprav/.jajo ;na to lepo romanje. ' Po navadi smo imele sitnost napolniti tri buse, letos se jih je pa priglasilo toliko, da sem naročila še četrtega. Javile so se cd vseh koncev Clevelanda, da cel:; iz Loraina. Lepo število je tu rojenih. Zelo me veseli, ker vidim toliko zanimanja, ker s tem spričujejo globoko ljubezen do svoje nebeške Matere Marije in njenega Sina. Kakor otrok zahrepeni po svoji mamici, od katere je bil za nekaj časa odsoten, tako so naše verne žene zahrepenele po Mariji Pomagaj, ki stanuje na krasnem gričku, katerega oskrbujejo naši častiti patri frančiškani, j Res, da imamo tudi v naših J cerkvah Marijina Svetišča, a že j stoletja naše ljudstvo, pa naj si j bo v domovini ali v Ameriki, ' rado roma na Mariji posvečene 1 kraje. Ali ni romanje kakor ne-i ko zdravilo napram našim duševnim in telesnim pomanjkljivostim? Vsaka romarica naj se poda na pot z dobro voljo, ker dobra volja nam pomaga, da moremo tudi do bližnjega biti krotke in ljubeznive. Naj nas to skupno romanje še tesnejše poveže v skupnost in pravo razumevanje Zveze oltarnih društev. Naše geslo naj bo: Častiti Jezusa v presvetem Režnjem Telesu in se z otroškim zaupanjem zatekati k Njegovi in naši Materi Mariji. V soboto, 11. avgusta 1973, o-koli 6. ure zjutraj se skupno s štirimi busi odpeljemo proti Remontu in se duševno pokrepčani vrnemo v ponedeljek po 6. uri zjutraj. Prosim, držite se tega navodila: Romarice od Sv. Kristine se zberite na E. 222 St. in Miller Avenue pri Sunoco Gas Station ob četrt čez pet (5.15 A.M.). Od Marije Vnebovzete na Holmes Avenue pred cerkvijo ob pol šestih (5.30 A.M.). Od Sv. Lovrenca pred cerkvijo in E. 80 St. ob četrt čez pet (5.15 A.M.). Onih šest romaric, katere so se javile iz Loraina in ki bodo šle na sv. Lovrenca bus, naj čakajo na Amherst Plaza, Exit 8, okoli po sedme ure (same si določite čas, raje prezgodaj kot prepozno). To je navodilo Greyhound busa. Od Sv. Vida na St. Glair Ave. in 62. cesti ob tričetrt na šest (5.45 A.M.). Od tu se skupno s štirimi busi ob 6. uri odpeljemo proti Lemontu. Ako želite še kako navodilo, vas prosim, da se obrnete do svojih zastopnic ali pa do mene. Bodite v vseh ozirih složne in se držite reda, da se s tem ognemo neprilikam, ki se včasih nepotrebno pojavijo. Vas prisrčno pozdravlja in kliče na veselo snidenje Mary Marinko ¥ fisliinwoGcfy CLEVELAND, O. — Že zopet se oglašamo in vabimo. Letos prav v tem poletju praznujemo 20. obletnico začetka naše Slovenske šole. Začetek je bil kot počitniški tečaj, ki se je nadaljeval v Sobotno Slovensko šolo. Ko bo prihodnjo nedeljo, 29. julija, piknik Slovenske šole Marije. Vnebovzete na Slovenski pristavi, bodo ob 5h popoldne litanije pri kapelici v spomin pokojnih g. Zdravka Novaka in g. Petra Golobiča, ustanovitelja naše Slovenske šole. Matere in gospodinje lepo prosimo za pecivo. Vas vse drage prijatelje in dobrotnike naše Slovenske šole pa lepo vabi na prijetnot popoldne Odbor staršev nes sta oba stari oče in stara mama, kar pomeni, čim bolj se j staramo, tem slabša postajajo ogledala. Jubilant Jože je imel v svojem | življenju veliko veselih ur, pa tudi precej skrbi, ki si jih še da- nes ne more otrest Slovenski' j^y, napredujejo | pregovor pravi. Odkriti m 1.1 u . MARIBiqR — preci petnajsti-beznivi ljudje so prijetni m po-jmi let. je bu ustanovljen zavod vsod zaželeni, vljudnost, m po-^ rehabilitacijo in zap0Siovanje trpežljivost sta naj večji odliki Danes se je zavod velikega in dobrega človeka. I in zaposluje v Slavljenec Jože je imel m ima h delavnicah 329 invaiidov.j še danes vse te vrline m dobro j Invalidi izdelujejo predvsem! razume, da mladost ima lep o-1 ^ ke in zaščitne pred_| braz - starost pa lepo duso. Ju-; ^ pred sq dobm še' biiant Joe Matoh pripada tisti ^ delavnice za kovinsko in slovenski staronaselj eniški ge- ^ obdelavo raznih predmeJ neraciji v Ameriki, iki je s svo- ^ jim neumornim in idealnim de-' L° lom orala ledino slovenstva v! v novi domovini, čast in hvala’ Pnce starodavnosti j vam, | V gornjem Posočju m Beneški To bo slavljenec Jože 30. ju- Sioveniji so v zadnjem času od- ,.. . . , , krili veliko sledov prvih nase-1 lija v svojem lepo oskrbovanem j v. T domu na 10. cesti v krogu svo- na *em P^rociu. Izko- jih dragih domačih slavil svoj Panine’ Povsem grobov, prica-visoki življenjski praznik, mu i°’ da 50 1iudie tem ozeml]U prijatelji in znanci iskreno česti-j živeli Pred 4000 letl' ^ tamo in mu v prestopu v deveto Pod Sv' Mavrom na Mi°stu desetletje želimo, da bi mu sonce Soči so arheologi našli tloris do( še dolgo sijalo na njegovi poti in sedaj najstarejše hiše na Sleda ga Bog ohrani v dobrem venskem. Poleg tlorisa so našli zdravju in zadovoljstvu do skraj- še posodo, zoglenelo ostrešje in nih meja njegovega jesenskega nekaj orodja iz železa. fisokl juiillsj MILWAUKEE, Wis. - Pravijo, kogar bogovi ljubijo, ga pokličejo k sebi v rani mladosti ali pa mu naklonijo dočakati visoko in zrelo starost, ki se prične z 80 leti in se izteka v stoletje in še naprej. Te uvodne besede so namenjene v pozdrav spoštovanemu staro naselj eniškemu rojaku Jožetu Matohu, ki bo 30. i julija 1.1. prestopil v razred 80-letnikov in s tem slavil visoki življenjski jubilej, ki mu ga je dodelil Vsemogočni v svojih ne-i beških bukvah. Rojak Jože Matoh, po ameri-kansko Joe, je uzrl svetlobo 30. julija 1893 v starodavnem Novem mestu ob zeleni Krki. Slavljenec je v mladih letih rasel v domačem toplem dolenjskem o-zračju z rojaki, ki so mu prikazovali na eni strani veliko praznovernosti, nezaupnosti in dvoumnosti, na drugi pa polno še-gavosti, poštenosti, vesele lahko-živosti in velike izobraženosti, kajti v teh lepih in zelenih krajih so bili doma prvi slovenski abecedar Primož Trubar, škof Friderik Baraga, Jurčičev “Deseti brat”, Levstikov “Tugomer”, Kozinove lepe pesmi in še mnogo drugih imenitnikov, kar izpričuje, da je Dolenje najimenitnejši predstavnik slovenskega naroda po obrazu, v kretnjah, jeziku in slogu. Na Dolenjskem je zdravje doma in prisluhniti dolenjskim melodijam je resnični duševni užitek. Zato ni čuda, da je današnji slavljenec Jože bogate napojen dolenjske krvi, takoj, ko je leta 1911 prišel s svojim, danes že pokojnim'bratom Frankom, v ZDA, prijel za delo in nato pristopil h katoliškim slovenskim kulturnim organizacijam, najprvo v Clevelandu, kasneje v Milwaukeeju. Neumorne je sodeloval pri pevskih zborih igralskih družinah in drugih društvenih dej avnostih. V času zrele mladosti, ko je Jože bil lep in zdrav fant in bil veselje očem, in srcu, je osvojil srce zalega slovenskega dekleta Mary, roj. Fink, iz Jolieta, ki mu je v zakonu povila sina Roberta in hčerko Josephine. Da- stovoljne nabiralne akcije. P°' hvaliti je treba požrtvovalnost in takojšnje sodelovanje v vseh primerih. Gospodinjska šola v Repnjali pri Vodicah V starem gradu, v katerem bivajo že skoraj sto let, so šolske sestre odprle dekliško gospodinjsko šolo. Tečajnice te šole so pripravile krasno razstavo svojih del in žele veliko pohvale. Razstavljale so na stotine iz-ranih vezenin, lepih pregrinja za postelje, namiznih prtov, blazin, prtičkov za okras in uporab no domačnost. Ob vsem tem ]e bila še dolga miza z izdelki ku hinjske umetnosti: torte vseh življenja. Pozdravljen! L. G. MM T§ RSZL0ŽI7I? Vsem je znano, da se dijaki v Sloveniji v šolah vzgajajo v protiverskem duhu ter da oblasti zasebni pouk zlasti po mestih neprijazno gledajo. Vojakom je celo izrecno prepovedan vsak o-bisk cerkve in stik z. duhovniki (medtem ko drugače gredo lahko kamorkoli in se družijo lah-jo s komer koli), čeprav to duhovno nasilje nasprotuje sami ustavi. In vendar je v tej Sloveniji, kjer je vera, če ne ravno preganjana, vsaj mečno pod pritiskom, letos kar 59 novomaš-nikov. . Na Goriškem in Tržaškem ima mladina reden šolski verouk, šolske maše in krščansko vzgojo, pa nimajo že dolga leta nobenega novomašnika in so celo brez bogoslovcev in semeniščnikov. Kako naj si to razlagamo? Med deželami s številnimi duhovniki in poklici prednjačita Vietnam in Poljska, v vseh zahodnih državah pa duhovni poklici nazadujejo, kar vodi do za-kjučka, da le na od mučeništva pognojeni zemlji lahko kaj vrednega zraste ter da se zlato v ognju preizkuša. Obsodba kupčije z orožjem Znano je, da je Francija ena izmed največjih izdelovalk orožja in da ga javno prodaja zlasti v dežele Afrike in Azije. Zato so francoski katoliški in protestantski škofje izdali skupno pismo, v katerem ostro obsojajo kupčevanje z orožjem, ki zahteva o-gromne vsote denarja. To je proti vsemu pametnemu mišljenju, proti ljubezni in upanju na lepšo bodočnost. V Franciji so izdali za oberožitvene namene 32 milijard frankov, za nadaljnjih 16 milijard so orožje izvozili, 270,OGO delavcev pa je zaposle- , . , .. ^ , v. K, . družbeni pomoči dosega dobre mh v tovarnan za orožje. Proti Stari mlin Štiri sto let stari mlin v Podsredi še vedno dobro opravlja svoje delo. Kmetu Leskovšku ga je prodal grof Lazzarini. Mlin je mlel vse noči, da je zmogel ustreči vsem prinašalcem iz treh far. O njem pripovedujeta Levstik in Aškerc. Mlin še danes stoji, je trden in pripravljen kljubovati času, če bo komu še potreben .. . Tovarna se preusmerja PODVELKA — Tovarna lepenke in lesovine stopa na novo pot in preusmerja svojo proizvodnjo. Tovarna je doživljala težke trenutke ob katastrofah rdečih plamenov in gospedar-skih težav. Kolektiv 170 delavcev bo stroje za obdelavo lesa zamenjal s stroji za plastično obdelavo in se preusmeril na proizvodnjo o-ken. Novi stroji bodo zapeli v sredini oktobra. Zdravilna voda pri Ptuju Ob desnem bregu Drave pri Ptuju so delavci geološkega zavoda iz Ljubljane privrtali do teple vode. V globini od 895 m do 1064 m je 60 m vodnih slojev. Tu ima voda 46 stopinj, ko priteče na površino, ima še vedno 32 stopinj. Iz sedanje vrtine pritečejo vsako sekundo trije litri vode. Strokovnjaki vodo raziskujejo in upajo, da ima v sebi zdravilne sestavine, še bolj kot voda so vroče želje Ptujčanov, ki bi radi primeren športni center. Turistični delavci pa kujejo spet svoje načrte. Vse bi šlo, ako ne bi potrebovali sredstev. Gasilci po starem Na ptujskem področju je 56 krajevnih in 5 industrijskih gasilskih društev. Vseh operativnih članov je okrog 1800. Gasilska organizacija kljub skromni barv in oblik, sladko pecivo, hD' detine,- pečenke. . . ! Rogaška Slatina za vitko linijo j Zdravilišče si je v zadnjih 1^ | tih pridobilo nenavaden slov01-in sicer s shujševalnimi kuratf1 • Posebne reklame ne delajo, ^er imajo premalo prostorov za Pa ciente. Zdravijo z ‘magnezij0111’ Največ interesentk je iz hodne Nemčije. Rogaška zdi-3 vilna voda je odlično sredsiv° proti poapnenju žil. Popravila cest v Slovenski Bistrici j Kljub gradnji nove slovens | magistrale želijo sedanji ceS I pomagati in jo rešiti “ozkih »r ^ Eno takih je v Slovenski BiS1-1' ! ci, imenovano ‘bistriški klan00 I Novi odsek bo odrezal ovinek ublaži bistriškem vzpon. klancu in Nova delovna mesta v Sv. Juriju pri Celju ^ Letos je na razpolago 30U vib delovnih mest v obratih; ^ jih nenehno povečujejo. Najv jih imajo “Moda”, in “Elegan ’ nato pa “Bohor”, “Alpos”, “T° ’ “Žična” in “Stanovanjsko h munalno podjetje”. Nova d0 | na mesta bodo zaposlila Pr vsem žensko delovno silo. študentje nočejo v ZKS • Na nedavni seji mestne ko*1' temu skupnemu zlu je treba za- uspehe. ..v j ,, v v , . Glavni vir dohodkov teh ga- vzeti odločno stalisce, kar je ve- v, v . ... , . . •’ . silskih društev so se vedno pro- hka naloga kristj anov. _______ glo- ference Zveze komunistov venije za Ljubljano j0 S01. tudi Boris Lipužič, predse Komisije za politična vPra^k^d-na področju izobraževanj3; ture in znanosti. v;, v Položaj je “zaskrbljujoč srednjih šolah in študentovs^ domovih, je rekel Lipužič-obeh srednjih šolah, ki Ij ata mladino za učiteljsk1 ^ klic, je med učenci samo 1 nov ZK. Na drugih srednji lah, kjer dosežejo učenci U- ^ starosti v tretjem ali ce -qq letniku, pa je od več kot srednješolcev samo 239 c ^ p ZK, od tega 175 v šoli BeP^n]-e škega sekretariata za n°^a j0, zadeve v Tacnu. V deveti1 ^ lah ni niti enega komunista^ poklicnih šolali pa, kjer ^z0 ^ izobražujejo kvalificirani delavski^ Kristjani so premalo storili za mir Preteklo je deset let, ko je papež Janez XXIII. izdal znamenito okrožnico ‘Pacem in terris’, ki naj bi pomenila zlasti za kristjane vodilo za prenovitev sveta v pravičnosti in ljubezni. Nizozemski kardinal Alfrink je na zborovanju “Pax Christi” v Londonu ob proslavi te oblet- sicer treba, da se danes kristjani bolj zavedajo svojih socialnih dolžnosti, vendar bi bilo pretirano trditi, da so spoznali “znamenja časa”. Na podlagi podatkov Združenih narodov je kardinal trdil, da se tekma oboroževanja nenehno nadaljuje, ravnotežje med velikimi narodi uravnava strah in nezaupanje; prepad med bogatimi in revnimi deželami se raščaj, je med učenci zaklju’ ^ letnikov vsega skupaj sam0 članov ZK. nice izjavil, da se v zadnjih de- vedno bolj poglablja. Izdatki za setih letih v vprašanju socialne I oboroževanje so 25-krat večji pravičnosti “ni prav nič spreme- i kot izdatki za pomoč nerazvitim nilo” in v tem času kristjani za deželam. Pri tem pa je “najbolj dosego miru in pravičnosti niso žalostno, da nas te krivične raz-skeraj nič doprinesli. Priznati je mere nič ne ganejo.” n3 v V vsej Sloveniji le 237 odvetnikov od. Na redni letni skupš01?1^ vetniške zbornice v <^^0?Clje v Dolenjskem so ugotovili; a .^oVr vsej Sloveniji le 237 odv,'tnkov-in 11 odvetniških P^P^^gtni' V 23 občinah nimajo 0 ' -j>r i • 10 0'Dl kov, brez njih je tudi m skih sodišč. .■^ov' Odvetniki trdijo, da poklic nima potrebnega nar^ei:i' ja, ker nima urejenega 111 ^jid alnega stanja. Mladi Pr ^ g0-imajo dosti boljše pogoj0 j spodarstvu in v družbeni ! bah. Loi 'jse Gosar: MOJI DOŽIVLJAJI IZ PRVE ETOVNE VOJNE Polk je bil močan, ker ni bilo i Kerb Du bist ausgeblieben, ver- ^ bojev. Začeli so govoriti, da 1 fluchter slowenischer Hund!” in Dr- 1 Onao kmalu udarili “aBc po dolini | mi da za kazen šest dni po 6 ur črt jovec in Žago. To je bil na- , Podpolkovnika, polkovnega ^andanta, ki je bil zagrizen Wee. Pozneje smo zvedeli, da bil njegov načrt odbit. Jaz se že pripravil za napad, sem, kako je četnega po-j^Wika udaril njegov oproda s . Wnom po glavi, zato da se je ^ ko umaknil z bojišča. Zvečer 111 Pojedel dobro polovico ci- ?rete in spil dve porciji črne M, ’ Z^u^raj sem se Pa iavil kav. ^oga. Na zdravniškem pregled. čitie u sem imel 41 stopinj vro- privezan na kolu. Jaz sem kar obstal lo korakov pred njim, salutiral in rekel: “Danke schon, Herr Major!” in odšel v šotor. Tam sem popil še preostalega pol litra vinčka. Kmalu je prišel za mano tisti podnarednik — šperklapa smo mu rekli, z vrvjo in opeko v rokah; spremljal ga je sanitejec z vedrom vode. Ukaže mi, naj stopim h kolu na opeko in de-nem roke na hrbet. Ko vse storim, mu rečem: “Prekleta svinja ljubljanska! Veži, če se V Nemčiji servirajo v gostilnah "podgane"! ki je ostala 6 dni. Ko mi upaš!”. Odstopil je in poklical Pa prišel bolničar merit, sem aspirin pod jezik, toplomer ^'^Prej, pa aspirin iz ust, to-bter pa meci noge. Ko smo i. en, da je načrt napada od- kit, ^Sem bil zdrav. rtlalu po tem smo dobili za- v !j0 in se vrnili čez Mittelbret tel? ^i^31-!)6! ^ez v-A.r narednika — dobrega kočevskega Slovenca. Ta mi reče, da me P°d pazduho. Ko je šel me- bo privezal samo toliko, da bo markiral, jaz sem mu pa odvrnil, naj si ne maže svojih rok, nakar je odšel. Ko je prišel nad poročnik, mu rečem, naj pride tisti, ki me je obsodil. Res je bil kmalu major pri meni in mi nastavil revolver na prsi. Rekel ka V^ak- Vozili smo se samo ne- redniku, ki nam je ukkadel pla-ka[ P°®inj, potem pa marširali če, pa dajte zvezde in medaljo”, juto tedne na Spital, Lienz,, Podnarednik je postal rdeč, ma-b Sen, Bruneck, Franzesfeste,1 jor me pa vpraša, če imam priče u Lavis in Aur. Tam so 1 za to, kar sem rekel. “Sedem nas Stti 1 najboljše vino. Opravili je”, sem rekel. Nato ukaže pok-y Velikonočno sv. spoved, na licati vse in nas vpraša, če pri-1 ° nedeljo je pa cel polk1 sežemo to. “Stokrat, če treba”, sq ^ travniku, na katerem smo glasno odgovorili. Major Ve^0s^avili lep oltar, na napo- vzame iz žejia mal nožiček, po- aJ dni pa v Kranjsko goro in k; ki zbiksani in brez orožja, cijj . Brijezdi ordonanc in javi, Kar fc0 ','jNtt-urat bolan, zato maše ne ab° sv. mašo. Bili smo zli- reže podnaredniku vse zvezde z ovratnika in ga prestavi v tretji bataljon, meni pa reče: “Odstopi! Prost!”. Spet se mu lepo zahvalim in grem. Tudi on je bil Ljubljančan: klepar Perko Franc. Po tem dogodku smo kmalu odrinili naprej proti fronti; po grmenju topov smo sklepali, da že ni več daleč. Rekli so, da Avstrijci napadajo italijansko ie ku ^rdonanc je bil Ukčov Ja-z Kresoviče in mi je pove-Vef’ a s° gospodje v Bocnu pre-U0 dobro južnotirolsko vi-dr ako smo bili brez maše že j|° Veliko noč. W 1916 smo odkorakali rej- Češnje, ki so bile že e’ snno vtaknili v puškine c6vi ViCe’ raven pa slovenske zasta-Se , evci iz vsega bataljona so rali v prvi četi in na po-llrau ena> dve, tri, zapeli: “Od Polkovni jfSmfk Triglava'’ je kmalu ukazal stoj trdnjavo, v kateri da je 200 baterij. Avstrijski topovi so tipali cilj. Ko smo prišli bliže, smo dobili povelje, naj si zamašimo ušesa. Kmalu je zagrmelo: 42 kaliberski možnar, najtežje orožje prve svetovne vojne, je za- t>i0 ?aa£d, kakšno pesem poje- del v polno, v sredino trdnjave. 5over|0 ie slišal kakšno, je pre-1 Takrat pa mi naprej. Italijani so Peti in poveljeval: “Na-! se podajali v tisočih. Baje jih , rk’”- Toda polk se ni je bilo 80,000 v trdnjavi. Nebo se V najmanj 18 mestih in vaseh zapadne Nerfxije so se razširile govorice, da v restavracijah, ki jih vodijo tujci, servirajo gostom podganje meso. Prizadete so jugoslovanske, italijanske in kitajske restavracije. Oblasti so ob vsaki taki novici takoj naredile preiskavo in vselej ugotovile, da je vse samo izmišljotina. Povsod so našli kuhinje do skrajnosti čiste, lokale pa neoporečne; podgan seveda ni bilo ne v loncih in ne v zalogi. Začetek lažnih govoric je vedno enak: nekdo je šel v to in to restavracijo jest, kmalu nato je pa moral iskati pomoči na kliniki, ker mu je ostra kost obtičala v grlu. Ko je zdravnik kost operativno odstranil, je vzkliknil: “človek božji, kaj pa vendar jeste?” Kost je bila seveda podganja. Bolnik je povedal, kaj in kje je jedel in zdravnik je obvestil policijo, ki je takoj naredila preiskavo in našla v hladilniku še več odrtih gledalcev. Tako govorice. Drugi del govoric že ve g posledicah: gostilna je bila uradno zaprta. Ker pa to ni bilo nikjer res, popravijo novico tako, da je bila gostilna ponovno odprta, a pod vodstvom soproge lastnika. Govorice vedo tudi natančno, da uvažajo podgane v hladilnih vozovih iz Italije in Jugoslavije, druge pa, da jih goje v tisočih v kleti neke restavracije, kjer da jih krmijo dvakrat na dan, kot v Zoo. Gojitelj zasluži pri tem dvakrat: meso dobavlja re- stavrator jem, kože pa barvarnam v nadaljnje predelovanje. Razumljivo je, da povzročajo take govorice tujim lastnikom restavracij veliko škodo, ker odbijajo goste. V. nekaterih restavracijah je bilo prej treba čakati v vrsti, sedaj so pa skoro prazne. Jugoslovan Jožo Jeli-čič, ki je že 9 let v Mainzu, je izračunal, da je padel promet za 60% in da še pada. Njega je gonja posebno zadela, ker je imel svojo restaracijo pred veliko nočjo nekaj dni zaprto zaradi predelave, lahkoverni gostje so pa verjeli, da so mu je zaprle oblasti. Pravtako bujno se širijo ugibanja, kdo in zakaj je te laži začel širiti. Eni mislijo, da se je to izmislila nemška konkurenca, ker so ji šli dobroidoči tuji lokali na živce, drugi pa, da so povzročitelji radikalni desničarji, ki bi radi uničili tujce, ki se vtikajo v obrt, tretji pa ugi-bljejo, da se hoče kaka inozemska tajna organizacija (mafija?) maščevati nad lastniki, ker ji nočejo plačevati podkupnine. Nemčija kupuje ameriška letala Nemška zračna sila je prevzela v St. Louisu prvo Phantom jet letalo tipa F4f. Dobava skupno 175 takih letal bo končana 1. 1976, F4f služijo kot lovci v vsakem vremenu in kot težki lovski bombniki. Zvezna zračna sila že uporablja 88 izvidniških letal tipa Phantom. Simple Yet Elegant Patfaits eJWknii. dol Leta s konjem gor je stemnilo in težki črni oblaki poveljuje — brez us- so segali skoro do tal. Naenkrat hočp: ■^Ončno reče: “Pojte, kar a°čete. po6> marš!” Pohodu v Trident smo So v, nekaj dni počitka. Kmalu Setjj ^iU začeli deliti pošto. Jaz 1?. °bil med drugim karto od ;Pešpolka (“zibeenarji”). mi je pisal, da je tam ... oi' ^ jih z Dobrove in C; ar ju, ki mi je dal rnom. Takoj sva bila 'aVi„ ^ugo jutro se od- SSa % 8n T Je' pi °0 fantov °biščem. To sem povedal *1 y kuh na pot, ne da bi komu Sovcu a aD koga vprašala za ?''e' Dve uri in pol sva ° Daldonazzo, tam so pa ^QHoc/J°Vec*ak> I6 polk odšel ^bre tnaPrej. Privoščila sva si S&boj Lir°fske kapljice in še za S SvSVa ^ vzela vsak en liter. arrpriala nazaj, je bila že ak°j me je opazil pod-bilvesA *n me vprašal, kje sem an- Odkrito sem mu po-'ktf ’ me je pa začel zmer-dobn Nč, ^erki1U re^ern ■ <:Piš me v r . X J.I1C. V i. . • *aj: «jpa Požrešna!”, on pa na-^0tt!’> na bataljonski ra- jj. ^ezem v šotor in zas-° le r!..1 P° kavo nisem šel, mi i), a^alinvT„i .0'0 P°f desetih pride dežurni in kliče: 'n ' Driski VQ°Sar!” -n ' -Pogledam, ven in ba . kaj hoče noce' ,aka»_ ^ odgovori, “major te ZaWpy^ ,A?^ka čast, si mislim, se usuje kot oreh debela toča. V pol ure je je bilo pol metra na debelo. Toda to nas ni nič zadrževalo. Kmalu nas je bilo nekaj v trdnjavi. Jaz in še en tovariš stakneva neko železno blagajno, ki je bila velika kot kak hladilnik. S silo jo odpreva, da vidiva, kaj je notri. Bila je čez sredo pregrajena na dve polovici; v eni je bil papirnat denar, v drugi pa srebrn. Med denarjem sem našel zavezniški zemljevid, na katerem so bile zarisane meje po zmagi nad Avstro-ogrsko, kakor so bile dogovorjene in opisane v tedaj še tajnem “Londonskem paktu”. Zemljevid sem spravil v žep, da si ga o priliki natančneje ogledam. Huda ura se je unesla, toča je izginila, sonce je posvetilo in streljanja je bilo skoro konec. Tako, sedaj pa zemljevid ven! Najprej smo bili samo trije, čez nekaj minut pa cel vod okoli njega; tudi podporočnik je prišel. Je bil menda tudi Ijubljan-čan, Andolšek ali Andlovšek se je pisal. On je šel javit zadevo na komando in čez dobro uro smo že dobili povelje za napad. Italijani so bili skoro 1000 metrov globoko pod hribom. Vsak vojak je dobil 6 ročnih bomb, Raport je | 260 nabojev in hrano za tri dni. re kapljice malo ■lil ; ....i...................,» Parfait comes from the French word meaning perfect. With flip American narfaits, the sky’s the limit on combinations— flavor al well asPeye-appeal. With Semi-Sweet Chocolate Morsels, here is an easy sauce to have as a layer with vanilla flavored pudding topped with fresh sliced strawberries. The easy-to-make chocolate sauce is excellent with ice cream or fresh fruit. Here is the recipe as developed in the Nestle Test kitchens. Easy Chocolate Sauce I 14-oz. can (1% cups) sweetened condensed milk % cup butter II G-ozfpkgf^l cup) Nestle’s Semi-Sweet Chocolate Morsels 1 teaspoon vanilla extract % cup water In small saucepan combine sweetened condensed milk butter and salt. Bring to a boil; boil 1 minute, stirring constantly. Add Nestle’s Semi-Sweet Chocolate Morsels and vanilla extract, stir until morsels melt and mixture is smooth. Gradually stir m water In parfait or dessert glasses alternate ice cream, pudding or fresh fruit with the -chocolate sauce to form layers. Makes 2 cups sauce. Zaslužki so različni Ni olikano vpraševati in marsikdo tudi noče povedati, koliko zasluži. Od časa do časa pa le pridejo v javnost poročila o zaslužkih raznih filmskih in športnih zvezd, političnih voditeljev in drugih “delavcev”. Iz teh poročil je razvidno, da višina zaslužka dostikrat ni nič odvisna od izobrazbe uslužbenca, njegove odgovornosti ali nevarnosti pri delu. V naslednjem navajamo zaslužke nekaterih Amerikancev, večinoma Njujorčanov iz raznih poklicev. Najmanj in sicer samo $2381 zasluži na leto blagajničarka kinodvorane Peggy Oelbaum; dela pa samo po 20 ur na teden. Na drugem mestu je z $2496 Gretchen Chase, garderoberka “Ruske čajarne” v New Yorku. Ona dela samo osem mesecev. Koliko dobi napitnine, ne pove. $6,047 zasluži Gail Balfe, prodajalka dragulj arskega oddelka veleblagovnice Macy v New Yorku. $8,476 dobi Robert Taylor, superintendent “New Yorker house”, $10,133 pa pismonoša Lawrence Lynch; koliko napitnine, ne pove. $12,000 je vreden na leto “pa-pirar” Scott Mulhern, $12,532 pa telefonski inštalater William Gunderson. $12,886 pripelje domov odva-žalec smeti Janowski, saksofonist orkestra “Grease”, Nicholas Vinci pa natrobi skupaj $16,916 na leto. $26,000 je vreden Bacherle, ki skrbi za gramofonsko glasbo na neki manjši njujorški radiopo-staji. $30,750 je prisojeno sodniku mestnega kriminalnega sodišča B. Altmannu, $31,250 pa potegne Harold Uriš, predsednik koncerna “Uriš”. Razen tega je udeležen pri podjetju z dvema milijonoma, ki mu d o n a š ata’ "d i vid e n d e. Kenneth Clark, profesor du-šeslovja na vseučilišču v New Yorku, ima na leto $36,275, nju-jorski župan John Lindsay pa točno $50,000. $2,50 več kot župan Lindsay zasluži na leto Richard Oldenburg, direkter njujorškega muzeja moderne umetnosti. Letna plača generalnega tajnika ZN Kurta Waldheima znaša $91,710, Fordova ustanova pa da svojemu predsedniku Georgeu McBundyju $98,000 na leto. $117,184 prileti v roke Willia-mu Seawellsu, generalnemu direktorju letalske družbe Pan Am, izdajatelj “New York Times” Arthur Oche Sulzber-gerja pa dobi $150,000 na leto. Splošno je znano, da je Kongres v času predsednika Johnsona zvišal letno plačo za predsednika ZDA od $100,000 na $200,000, malo pa, da znaša letna plača glavnega urednika “Time Inc.” Hedleya Donovana $400 več. $25,000 več kot predsednik Nixon pobere vsako leto igralec košarke Walter Frazier, glavni moderator CBS TV Walter Cronkite pa še nadaljnih $25,000 več. Ta si je letos izgovoril še tri mesece plačanih počitnic. Šef Monsanto koncerna Charles Sommer nakoplje na leto $272.283, dirkalnemu jahaču (jockey) Angelo Corderu pa pridirja na leto $306.000 v blagajno. K plačam filmskih in športnih zvezd bi morali prišteti še včasih mastne dohodke od propagande, ki jo delajo na TV za razne izdelke. Poročilo nič ne pove, koliko znašajo redne povprečne plače njujorških policistov, ki .jih je bilo lani čez 30,600. V knjigi “The Story on an Honest Cop” (Zgodba o poštenem policaju), ki jo je spisal Peter Maas, je pa njujorški policist-novinec Frank Serpico razkril, da znašajo postranski dohodki njujorškega policista (darila, podkupninje, izsiljevalnine) čez $800 na mesec. Pri tem ni izvzet noben član policijskega oddelka od najnižjega do najvišjega. Serpico, sin italijanskih imigrantov, ki so prišli v Ameriko 1. 1927, je skušal biti pošten policicst, pa se je s tem osovražil pri vseh svojih tovariših. V borbi proti korupciji v policijskem oddelku je mnogokrat obupaval, končno pa vendarle zmagal. Žal je svoje poštenje moral drago plačati; MALI OGLASI Hiša naprodaj Enodružinska, 6 sob, dvojni lot, na novo dekorirana, $13,000. Kličite 681-1721 -(143) NAPRODAJ Hiša z štirmi spalnicami na 19970 Grand BIvd. gozdnata in slikovita okolica v Euclidu. kopalnica in prostor še za drugo, rekreacijska soba, dishwasher, garbage disposal, zunanja rešetka na plin, blizu šol, cerkev in bus. Kličite 481-2997 zvečer, podnevi 951-3351. -(141) | EUCLID — ZIDAN DUPLEX j 6-6 - tri spalnice, IVz kopalnice I in klet. WESTPORT AVE. — EUCLID blizu E. 200 St. z aluminijam o-bit ranč, tri spalnice, soba za televizijo, velika kuhinja, polna klet, dvojna garaža. Cenjena za hitro prodajo. $24,900. MENTOR split level z aluminijam obita, tri spalnice, dve kopalnice, pri-klopjena garaža, na velikem lotu. NOVI DOMOVI Odprto od 6. do 9. ure zvečer. Russell ave. blizu 800 E. 250 St. različni modeli, ranči, split le- improve- v preganjanju zločincev je bil \ veD, Colonials. . AH obstreljen in je postal za službo !men^s and Pafd-nesposoben. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. ure zvečer (142) ZA SMEH Naj večja dogma pedagogike je hkrati njena zmota — nam-j 22070 Miller ave. reč mnenje, da je vse, česar se blizu E. 222 St. v S v. Kristini je treba naučiti, mogoče tudi fari, osem letni zidan bungalow, učiti. A..:. ■ ■ r-js x i ■ f | sasgip .■./J. :: ^ kG ^Uzo in opasač in grem Sr* --v , Ze na k Sef k* S° me čakalL rie9oi. °