zn. sreiiim. I LliMlu!, t sotato. 15 upteiHn 1917. t. leto. .Slovenski Narod" v«l|a po po&tls za Avstro-Ogrsko: M Nemčijo: ćelo leto skupaj aaprcj . K 30- ćelo !eto naprej . . . K 34- cetrt leta " m • • 9 7*50 za Araeriko in vse druge dežcte: na mesec . .... 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 4a— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisni« ali znamka. DrsTnlttvo (spođaj, dvortšče levo). Enaflo*« nlica *t 3. teleća *t 85. Uha ja vaik dan ivtfttr Uvis «11 naišli* la ara;itk9. Inserati se računalo po porabljanen prostom in sicer: 1 mu visok, tcr 63 mm Mrok prostor: enkrat po 8 vin., d^akrat pa 7 viti., trikra: po 6 v. Poslano ienak prostor) 16 vm.t oirte in zadale (ftiak prostor) 10 vid. Pri većjih insercijali po dogovora. Na pismena naroMa r>rej isnjjbie vposlatve rnr-)*ilae se ne ozira. „iffaroiaa tiskaru«** talaloa it. 89* UpMvoiStvu naj se ,)osilja j nroinine, re.tU ničije, iašeratl L t. đ., * to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : ćelo »eto naprej . . . . K 23*— I Čctrt leta „ • . . . . 7*— oo\ !eti , ..... 14*— I na mesec „ ..... 2'30 Pj*a?i2t3ii žta*ilki valja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Kokopisi se ne vračajo. OrsdaUtva: ilnallavj ulica ŠL 5 (v pritličju Ievo>, telafoa *t- 34. Izjava. 1.) Podpisani zastoDniki Sloven-cev izjavljamo, da se solidarno pridružujemo državnopravni deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. L Po našem živem Dreprićanju je bodoenost habsburške monarhije mogoča le na načelu resnične svo-bode narodov. a bodočnost našega naroda le na načelu združenja Sloven-cev, Hrvatov in Srbov. ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa rnore našemu narodu zagotoviti in obraniti le sarnostojna, na načelu samoodločbe narodov zgra-jena jugoslovanska država Dod žezlom habsburške dinastije. Zato za-htevamo, da se čimpreie izvede to jugoslavansko edinstvo in se v tem oziru zaupljivo zanašamo na očetov-sko naklonjenost nositelia habsburške krone, ki je v kratki dobi svojega vladanja tolikrat oosvedočil svojo pravičnost nasproti svojim narodom. 2.) Pravtako se skuono pridružujemo mirovni želji DaDeža Bene-dikta XV. Če države sprejmejo za podlago mirervnih dosrovorov misli, zacrtane v njegovi noti. tedaj smo prepričani, da se bo skorai med narode vrnil mir in da bo ta mir res trajen in blasronosen y srečo narodov in držav. Vojska pa je tuđi iasno pokazala, da mora namesto sile stopiti pravica- Ideje o razoroženju, o svo-bodi morja, o razsodiščih. o pravičnosti nasproti težm'am narodov, so zmožne započeti novo dobo človešt-va, ko narodi ne bodo več tekmovali v politiki sovraštva in tehniki oboro-ževanja, marveČ v mirnem delu za pravi kulturni naDredek. Obenem hvaležno pozdravljamo resno priza-devanje našega vladaria. ki vse me-ri na to, da bi se čimpreie končalo to strašno klanje in bi zopet zasijala narodom zlata zarja miru in lepše bodočnost i. V Llublfanl, dne 15. septembra 1917. Dr. Anton Bonsventura JegMČ 1, r. knezoškof ljubljanski. Prelat Andrej Kalan 1. r. Dr. Josip Grudsn 1. r. stolni kanonik. stolni kanonik. Za Slovensko ljudsko stranko: Dr. Ivan Šustersič 1. r. t č. načelnik stranke. Za Hsrcdno-napredno stranko: Dr. Ivan Tavčar 1. r. Dr. Karei Triiler 1. r. Za Slov. kal de'av. demokracijo: Mihael Moškere 1. r. Franc Vidic 1. r. Anton Žnidariit 1. r. Nova poljska ustava. Dunaj, 15. septembra. (Kor. ur.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati nastop-no, 12. septemra t 1. datirano Naj-višje lastnoročno Dism;>: Ljubi grof SzeDtvcki! V popolnem soelasiu z Mojim presvetlim zaveznikom. Njegovim Veličanstvom nemškim cesariem, ho-čem nadaljevati zgradbj poljske države odgovarjajoči manifest z dne 5. novembra 1916. neoretržno, da pri-spe težkega jarma osvoboiena de-žela, v kolikor vojni položaj to do-pušča, že sedaj do blaeonosnega razvijanja svojih bogatih, vedno cveto-čih kulturnih in gospodarskih sil. Se ni mogoče radi težkega vojnega časa, kateri preživljamo. da bi znova poljski kralj kat nositelj stare čestite in slave polne krone Pijastrov in Jagelonov vkorakal v deželno stolnom mesto in da bi zborovalo na podlagi demokratičnih temeljev zbrano ljudsko zastopstvo v korist dežele v Varsavi. Ali 2e se^ daj se imajo primerno potrebam na- i roda na mesto dosedanjih institucij z i zakonodajno in izvršilno obla«;tjo opremljeni organi poljskejia krajest-va oživotvoriti, tako da bo odslej državna oblast v glavni stvari v rokah narodne vlade. Okupacijskim drža-vam ostanejo po bistvencKi sporazumu s predloži zaupnik^v dežele samo ona pooblastila. ki jih zahteva vojno stanje. Naj spremiia ta novi znameniti korak k izponolnitvi poljske države blagoslov Vsc^amogoč-nega in naj pripomore. da bo bodočnost svobodne Poliske v samodolo-čeni zvezi z osrednjima državama, ki sta osvobodili deželo ruskega jarma, srečna in vredna velike pretek-losti poljskc^a naroda. V tem zmislu pooblaščam Vas. da izdaste priloženi patent, zadevaioč državno oblast v kraljestvu poljskem. skuono s cesar-skim nernškim generalnim guverner-jem v Varsavi. Karl, 1. r. Jednako se glašeče lastnoročno pismo je izdalo Njegovo Veličanstvo nemški cesar na cesarskega general-nega guverneria v Varšavi. USTAVNI PATENT. V cesarskem lastnoročnem pismu omenieni patent ki je bil danes razglasen v Varšavi in Lublinu se glasi: Patent z dne 12. septembra 1917 o državni oblast? v kraljevini Poljski. Clen I. 1. Najvišja državna oblast se izroča, dokler je ne prevzame kralj ali regent, regentskemu svetu. Medna-rodnopra\Tia pozicija okupacijskih držav ostane varovana. 2. Regentski svet sestoji iz treh Čla-nov, ki jim vladarja okupacijskih držav da-sta uradno oblast. 3. Za vladne akte regentskega sveta Je treba podpisa odgovornega ministrskega predsednika Ch II. 1 Zakonodaino oblast vrši re-gentski svet s sodelovanjem državnega sveta kraljevine Poliske v smislu tega patenta in po njem izdanih zakonov. 2, V vseh zadevah, katerih uprava 5e ni prepuščena poljski državni oblasti, se smeio v državnem svetu razpravliati legi-slativni predlogi le s privoljenjem okupacijskih oblasti. V teh zadevah srne poleg po št. 1. poklicanih orc:anov kraljevine Poljske, do nadaljniesa izdajati naredbe z zakonito veljavo tuđi generalni gubernator, toda le, če je vpraša! poprejc državni svet za mnenje. Razvente^a sme generalni gubernator, kadar gre za varstvo važnih vojnih interesov, izdajati neobhodno potrebne odredbe z zakonito veljavo ter tuđi odrediti, da jih organi poljske dr7a\Tie oblasti obvezno publicirajo ter izvrše. Naredbe ge-neralnega eubernatorja se rnorejo prekli-cati ali spremeniti le po istem potu, po ka-terem so bile izdane. 3. Zakoni in naredbe poljske državne oblasti, ki naj dajo prebivalstvu pravice ali ma nalože dolžnosti, moralo biti. predno se jih publicira, dane na znanje generalnemu Kuberratorju tište okrpaciiske države, v katere^a upravnem teritoriiu nai veljajo, ter morejo postati obvezne le tedaj. če jim generalni gubernator tekom 14. dni ni ugo-varjal. Čl. TTT. Državni svet bo se^tavlien po posebnem zakonu, ki ga Izda reserttski svet s privoljeriem okupacijskih držav. Cl. IV. 1. Naloge pravosodstva in uprave bodo — v kMikor so pTepu?rene ^oliski državni oblasti — onravljale polir>lK':ih sodišč ali oblasti po zakoni-tem insta^čnem notn preizknsifo — ter imn pravico, da uvel'avlja priVad^te pravice ali interese pri sođ^ab in odioči^vah najvišje instar-* po no**?bnem zastonniku. Čl. V. Mednarodno zastonstvo kralle-vine PolisVe in pravico sHermti in^-^rnaciio-nalne pogodbe, sme izvrševati poljaka državna ob!?»*t ?ele po končani okuniciH. Cl. VF. Ta patent stopi v veliavo čim bo postavljen regentski svet. Podpisana von Beseler !. r. grof Szeptycky 1. r. • Oficijelni komentar. IstoČasno Je poslal c. fn kr. generalni gubernator poslujoci komisiji poljskega dri. sveta sledečo odredbo: Vladi Avstro - Ogrske in Nemčiie sta predložili predloge proviznričnega držav-nega sveta z dne 3. juli ja 1917 glede začas-ne organizacije vrhovne poljske državne oblasti svojima vladarjema. Nato sta Ntih Veličan stvi avstrijski cesar, apostolični kralj Ogrske in nemški cesar nam natočila, da izdamo priloženi patent ki đoloča teme- lje za začasno ustavno ureditev poljske države. Zavezniiki vladi vidiia v resentskem svciu primerno sredstvo, ne \č. da se da poljski driavi splošno priznano zastopstvo, marveč tuđi. da pripravlja bodočo monarhijo, ker velja regentski svet do določitve poRlavarja države kot vrhovni zastopnik poljske države ter izvršuje pod pridržkom mednarodne^a stali^ča okupacijskih držav pravice državnec^a pn^lavarja. Prva naloga regentskega sveta bo, da postavi ministrskega predsednika, čigar po-trditev si zavezniški državi pridržujeta. Mi-nistrski pred^ednik bo storil vse potrebne korake, da uresni^i v upravnih panngah, ki so prepuščene poljski državni oblasti, organizacijo ministrstev ter izvrši tuđi v ostalem v poc:a.ianjih z okupacijskimi oblastmi organizacijo poljskih državnih oblasti. Da se zacrotovi željarn in interesom vseh kromov poljskega ljudstva zastopstvo, nai se oživi državni svet v novi, razširjeni obliki in s pomnoženimi pravicami. Državni svet je predhodnik poliskega deželnega zbora. Njegova naloga je zakonodaiska. Do-čim priznava odredba z dne 26. novembra (1. decembra) 10)6 provizoričnemu držav-nemu svetu samo posvetovalni glas, naj ima državni svet na zakonodajnem polju skle-pajoč c;las. Regentski svet ga sklicuje na pcriiode zasedania. Pravice državne^a sveta in prerogative okupacijskih držav so v patentu natančneie zacrtane. Zavezniški državi zaupata, da bo s tem v uresničenje akta z dne 5. novembra 1916 zanričeti nadaljnii razvoi poljske države na^el deiansko udclcžbo naiSirših slojev poljake liudske skupnosti. Oni upata. da bodo pokajanja, ki se morajo še vršiti glede vseh posameznosti organizacije, potekla hitro in da bo nadal;nii ugodni razvoj razmer dovcdcl do tesar #l3 se bo vladna oblast vedno bolj polagala v poljske roke. Kornilov kapituliral. Rim, 14. septembra. (Kor. urad.) Agenzia Stefani javlja iz Londona: Kornilov je p o n tid i 1 kapitulacijo, pri čemer je stavil nekatere pogoje. Vlada zahteva brezpogoj-no predajo. Glavni stan je kapituliral. Siockholin. 14. septembra. »Izvest ja« poročajo, da ie Kornilov s svojim generalnim štabom izjavi 1. da je pripravljen zagovariati se pred r e v o 1 u c i j s k i m s o d i š č e m. Petrcgrad. 14. sentembra. (K. u.) Agentura. Popolni r>olom Kor-ni!ove vstaje Droti provi-zorični vladi ie imel za posledi-co ćelo vrsto sklepov. iziav in resolu-ci] po ćeli Rusiji, ki zagotavljajo vladi z vseh strani v krepkih besedah zvestobo in vdanost demokratičnih oblasti, garnizii in čet. Petrogradski ćasanisi so polni brzoiavk neštetih javnih korporacij, ki zaeotavljajo svojo zvestobo, zahtevaio obsoilbo Kornilova ter tako izDODolniujeJo sliko poloma n.ie^f>ve aventure. Pelrogrnd, 14. seDtembra. (K. u.) Agentura. Paralelno s stevilnimi iz-javami za provizorično vlado gredo p:smena in brzojavna zatrdila zve-stobe in vdanosti. ki dohaiajo vladi povodom potlačenia revolte Korni-lova. Reuterjevo poro čilo o Kornilovem porazu. London, 13. septembra. (Kor. ur.) Reuter javlja iz Petrosrada 13. septembra. Izvrševalni odbori vojaških in de-Iav^kih sovjetov ter kmečkih sovjetov so imeli zborova^je, na katerem so raz-pravljali o Kornilovem komplotu. Mini-^ter za 'avna dela sporoča, da se je Kornilova avantura pone-srečila in da se je njegov glavni stan v d a !. V kratkem bo vsa uprava armade spremenjena. Vlada je nastopi-la v popolnem sporazumu z revolucijo-narno demokraciio ter zmagala: treba pa je, da je §e nadalje Čuječa, kaj-ti pričakovati je novih kontrarevoluci-jonarnih poskusov. Vlada ima dokaze o opasnem delovanju kozaskega hejtma-na Katedina. Tz nove vlade je treba odstraniti vse elemente, ki so s Komilo-vom količkai v zvezi. Minister je po-udarinl, da je bila niska fronta vsled Kornilovesra upora tri dni brez obramb-nih sredstev in brez vrhovnesra povelja. K'oniilova da je treba hudo kaznovati. Vlada ima nalosro, da se bori proti vsem protirevolucijonarnim nakanam, da varu i e svobodo in da brani domovino pred zunanjim sovražnikom. Cere-teli je zahteval takojšen razpust če-trte d u m c. VESTI O DOZDEVNEM PORAZU KERENJSKEGA. Stockholm, 14. septembra. Iz Ha-parande poročajo, da so bile čete provizorične vlade pri Lugi od Kornilove armade poražene. Vladna armada se v div j em begu umika ter jo čete generala Kornilova energično zasledujejo. Amsterdam, 14. septembra. »Dailv Chronicle« poroča iz Torneje: Kerenj-sklj se namerava Kornilovu do skrajno-sti upirati, ker se boji, da ga bo ta vjel. V novem oklicu pozivlja Kerenjskij vdane čete, da naj se zbero okrog njega in da naj z orožjem preprečijo, da vstaške čete ne korakajo v Petrograd. Kerenjskij izgublja vedno več pristaše v, števiro Kornilov ih pristašev pa nara-šča. Ste vilo Kornilovih čet cenijo na 50.000 mož ter te čete vedno ožje okrožajo Petrograd. Ententa posreduje. Rotterdam, 14. septembra. Reuter poroča iz Petrograda: Diplomaticni zastopniki zavezniških držav so izdali razglas, v katerem naslašajo svoje simpatije za demokracijo zaveznikov ter ponujajo svoje posredovanje, da se prepreci nadaljnje krvopre- litje in državljanska vojna. Pariz, 14. septembra. Japonski poslanik je bil pri Kerenjskem. Sklepa se, da je ponudil pomoč Japonske. Bern, 14. septembra. (Kor. ur.) Fran-cosko časopisje kaže svojo željo, da bi se Kornilovu posrečilo, dobiti oblast v roke. Kerenjskij se preveč obotavlja, energično nastopiti proti ekstremistom, ki so vzrok vse zmede. Amsterdam, 13. septembra. Iz Petro-srada javljajo: Poslaniki entente so ponudili svoje posredovanje. Minister za javna dela je izjavil. da se je Kornilov že vdal. Provizorična vlada je trdna. Amsterdam, 14. septembra. »Dailv Mail« poroča iz Petrograda: Provizorična vlada je močnejša, kakor je sama mislila. Velika većina prebivalstva stoji za njo. Še nikdar, odkar je izbruhnila revolucija, ni bila provizorična vlada tako trdna. Nekrasov ođstopil. Petrograd, 13. septembra, (Kor. u.) Agentura. FinanČni minister in pod-predsednik rninistrskega sveta Nekrasov je ođstopil. Zunanji minister Tereščenkobopod-predsednik rekonstruiran e-ga kabineta. Vlada je odposlala odsek v slavni stan, ki naj preišče upor Kornilova. General Aleksejev, novi šef generalnega štaba, se je odpeljal v glavni stan. Aretacije. London, 13. septembra. Iz Petro-grada: General Kaledin je dal aretirati vse Člane voja§kes:a in delavskega sovjeta v Rostovu ob Donu. Nekrasov je izjavil napram časnikarjem, da bo giba-nie kmalu vdn^eno. Puriškjevič in šte-vilni dru?:i politiki ter šef vojne akademije so bili aretirani. General Kornilov. Brzojav nam prinaša vest, da je general Kornilov že kapituliral. Zvezda tega odličnega vojaka in nevarnesa tekmeca mini*tr. predsednika Kerenjskega torej uga-ša. Zanimanje za vojaka in moža, ki je v kratkih mesecih napravil naravnost napo-leonsko karijero in se je končno vdal že napoleonskim nacrtom, pa ne zgine, tuđi če bo padec cenerala Kornilova popolen. Nedvomno spada general Kornilov med najmarkantnejše osebnosti sodobne Rusije. Lev Jesorovič Kornilov je rojen dne 30. junija 1870 v malem turkestanskem selu kot sin kozaških staršev. 2e v nezni mladosti se je kazala v njem nenavadna, nevpog-ljiva eneržija. Sam se je izobraževal do svojega 13. leta, da je mogel s tem letom vstopiti v kadetski zbor. Šest let pozneje — medtem si je pridobil znanje tujih jezi-kov — je prišel v petrogradsko artiljerijsko solo in posta] leta 1892. častnik. Bil je prvi med prvimi, izboren matematik in zlasti dobro orijentiran v zgodovini, ki mu je bila najljubši predmet. Napravil bi bil lahko briljantno karijero v stolici Rusije, toda mladi Kornilov si je izvoli! za svoje torišče Turkestan. kjer ga je čakalo mnogo napornega dela. Na opasnih ekspedicijah se ie priučil mnogim tamošnjim iezikom. Leta 1905. je prišel v Solo seneralnega štaba, kjer je bil prvi od- I ličnjak, potem pa se je vrnil zopet v Turkestan. V letih 1S96.—1902. je vodil smele misije v Afganistan in v Perzijo, pogosto oblečen kot prebivalci omenjenih dežel. — Njegovi potopisi imajo veliko znanstveno vrednost. Ob izbruhu japonske vojne se Je ravno pripravljal v posebni misiji v Indijo; ostal je doma ter je bil prideljen poveljstvu neke brigade. Tuđi tukaj se je ponovno odlično izkazal ter bil še med vojno odlikovan s svetogeorgijevskim redom ter prevzet vsled svojih velikih zmožnosti v generalni štab. Od leta 1907.—1911. je bil takratnl polkovnik Kornilov vojni ataše v Pekingu, nato pa je prevzel poveljstvo čez zaamur-ska obmejna vojaška krdela, katera je po-vedel ob izbruhu svetovne vojne na fronto. Tu je potem prevzel kot generallajtnant po-< veljevanje 48. divizije, ki je dobila pod njegovim vodstvom ime »divja divizija«. V bitki pod Lvovom je tvorila Kornilova 48. divizija levo rusko krilo, ki je naše desno krilo močno pritiskala in ogrožala. Ko pa smo dobili pomoč — je prihitel ar-madni zbor pod poveljstvom generala Ter-stvanskega — je potisnila divizija nadvojvode Josipa Kornilove čete proti vzhodu in jim odvzela 24 topov. Kdo bi si bil mogel takrat — 9. septembra 1914 — misliti, da si bodeta ta dva nasprotnika še gledala OČI v oči in sicer v položaju, ki je bil za Kor* nilova vse preje kakor zavidljiv. Kornilov neuspeha pod Lvovom ni mogel pozabiti in je iskal priložnosti, popraviti sa in se po možnosti oddolžiti. To se mu \e posrečilo v pozni jeseni, ko je njegova divizija prodrla do Homone na Ogrskem ta nam provzročila dosti škode. Kornilove čete se je posrečilo potisniti nazaj v gorovje z&\ neralu pl. Krautwaldu. — V aprilu 1915 fc stal Kornilov s svojo divizijo v prostoru; med Zboro in Stropko v Karpatih. Ko so prišle naše Gorlice in so se morali Rusi iz Karpatov umikati, je kril Kornilov nmttc ruskih vojsk. Noč in dan je stala njegova1 divizija v ognju in boju. Na prelazu Duki* je uvidel Kornilov, da gre za obstanek nje-. gove divizije. Odločil se je žrtvovati se, da resi vsaj glavni del svojih čet. Zbral je ne-kaj oddelkov in kril s temi odhod svoje divizije ter ostal osebno v prvi crti, podži-sajoč svoje ljudi. Ranjen v levo roko, ni odjenjal, ampak vztrajal do zadnjega ter se hotel pred prodirajočimi našimi silami resiti v gozde In tod zopet priti k svoji diviziji, kar se mu pa ni več posrečilo. Blodeč po-dnevi s svojimi oficirji po gozdeh, ponočf pa se poslužujoč tuđi čest, je koraka! proti vzhodu. Jedli so gozdna zelišča. Slednjič je izprevidel, da ni več mogoče doseči ruskih oddelkov, se je ves izstradan in zbit iavll pri neki municijski koloni, proseč gostoljub-nosti. Ko so pripeljali Kornilova in njegove oficirje v stan kornega poveljstva, dne 16. maja, se mu je videlo, da so napori zadnjih 14 dni strašno vplivali na telo — duh pa je ostal nezlomljen, kajti obnašal se je samo-zavestno, kot bi bil še pri svoji »divji diviziji«. Človek je moral imeti vtis, da ima opraviti z nenavadnim človekom. Tuđi obnašanje njegovih oficirjev, med katerimi sta bila dva polkovnika, je kazalo, da vidijo In časte v Kornilovu izrednega človeka. O razmerah v Karp^iih je bil Kornilov: nenavadno dobro podučen in je gladko go-< voril slovaško. Pred posiopjem, v katerem je bilo kor-no poveljstvo, sta se srečala nadvojvoda Josip, poveljnik kora, in Kornilov. Bilo ie nad vse interesantno gledati ta dva velika nasprotnika, kako sta mirno in dostojno govorila o tem, kje so se njiju čete merile V, boju med seboj. Govorila sta franeosko. Oseba in priprostost nadvojvode Josipa je napravila na Kornilova velik vtis. Videlo se je, da je spoznal v nadvojvodi vojaka in izbornega poveljnika. Bilo mu je znano, da se nadvojvoda Josip ne straši dnevno ob-iskovati svojih vojakov v prvi crti, vsled Česar so mu vojaki nadeli ime »Očetovska visokost«. O razmerah na Ogrskem in v Avstriji je bil Kornilov nenavadno dobro informiran. General Kornilov je srednje rasti, mršav, njegov obraz ima mongolski tip, male, žive oči, v katerih je videti čuden plamen — pogled mu je miren, kakor naredi ćelo njegovo bistvo vtis velike mirnosti in hladnokrvnosti, pa železne volje. Vidi se mu da je navajen poveljevati. Človek si je mogel težko predstaviti Kornilova kot vjetnika. Nekaj časa je bival v gradu grofa Esterhazvja na Ogrskem, potem pa je prišel v trdnjavo Guns, kjer se mu je posrečilo sredi avgusta 1916 iz bol-nišnice ubežati s pomočjo strežaja Franca Mornjaka, kateremu je baje Kornilov obljubi! za njegovo pomoč 20.000 rubljev in lekarniško koncesijo v Rusiji. Mornjaka je med potjo orožništvo prijelo, Kornilovu pa se je posrečilo izmakniti se zasledovalcern in po tritedenskem potovanju je — ba|e preoblečen kot berač — prekoračil romun-sko mejo. Romunija je ravno tedaj vstopila v svetovno vojno in je bilo ob raeji dosti romunskih čet. Po svojem povratku v Rusijo Kornilov ni dolgo počiva], temveč vstopil je zopet v armado, kjer je bil neumorno delaven. Prvič se je pojavilo ime Kornilovo ob izbruhu revolucije, ko ie bil imenovan za poveljnika petrogradskega vojaškega okrožla. Toda Kornilovu to mesto ni moglo ugajatt ^ Stran 2 .SLOVENSKI NAKOD\ one 15. septembri 1U17. 211 stev. imeti opravka z neposlušnim!, neđisclplini-ranimi vojaškimi tolpamu je bilo zanj. na-vajenega nič manj povelja izpolnjevati, ka-kor Uh tuđi dajati — neznosno. Zato je od-šel na fronto, kjer mu je bilo poverjeno po-veljstvo cne armade, ki je pod Kornilovom prodrla pri Stanislavovu v letošnjem polet-ju. Začenši z ruskim porazom pri Zborovu pa pričenja najsijainejši del Kornilove karijere, kozaški deček iz Turkestana postane generali« im ruske armade. Nekdanji »kozake« je obupan nad no tranjo desorganizacijo revolucijonarne Ru- sije dvignil roko proti predstaviteljn snve-renega ruskega naroda Kerenjskemu. Vsi, kl poznajo Kornilova, »o bili prepričani, da J« svoj korak dobro preudarii in da si je bil, ljubljenec koza&kih polkov, tuđi svest od-loćne pomoći većine armade. Mnoga poro-čila so za tr je vala, da se zmaga nagiba na njegovo stran. Toda pokazalo se Je, da Je demokratična misel silnejia, nego vojaška in da ruski narod se vedno zaupm svojemu prvemu voditelju. Oeneralisiim Kcrenjsklj je premagal vojskovodjo Kornilova, Konec enajste ofenzive? NASE UFADNO POROClLO. DunaJ, 14. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: ITALIJANSKO BOJIŠČE. Na severneni pobočju hriba Sv. Gabrijela so bili trije močni napadi Italijanov odbiti. Sicer ni po r oca ti nič posebnega z nobene fronte. Sef generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 14. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: .Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega, Na Flandrskem se je ojačll od opoldne med Nouthoulsterskim goz-dom in kanalom Comines - Vpern ljut artiljerijski boj zvečer in zjutraj severno Frezenberga do bobnajoče-ga ognja. Angleških napadov ni bilo. V noći 12. na 13. septembra so vrgle wiirttember£ke stotnije sovražnika iz gozdnega dela severno Langhe-marcka. Številni Angleži so bili pri-peljani v vjetništvo. V Artoisu in severno St. Quen-tlna je imelo uspeh več izvidnih pod« jetij. Nekaj vjetnikov in nekaj piena je prišlo v naše roke. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Zapadno Ouinicourta ob Aisni so vdrle vesttalske in hanzeatične napa-dalne čete v drugo franeosko crto, prizadjale v boju v jarkih sovražniku težke izgube in se vrnile z vjetniki. V Champagni in pred Verdunom £e je stopnjevalo artiljerijsko delo-vanje samo na posameznih odsekih do večje siie. VZHODNO BOJIŠCE. Med Vzhodnim in Crnim mor-jem nikakih pomembnih bojnih de-janj. MAKEDONSKO BOJFŠCE. Ob Ohridskem jezerom je položaj neizpremenjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. ■ . • NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 14. septembra. (K. ur.) Živahna artiljerijska bitka v nekaterih odsekih s e -verovzhodno od Verduna. SamoSv. Oabriielase Se drže. Italijani razvijajo tu ne; rcita-ne napade po dnevu in oonoči, na "ostali fronti hočejo samo motiti naše zaledje v glavnem s svojim topovskim ognjem. Ako bo odmor še tra-jal, se lahko smatra enaisto ofenzivo za končano in pričakovati moremo dvanajsto bitko ob Soči. Hrib Sv. Gabrijela napadajo nafbrže radi tega, da zaposlujejo tam naše čete in da kažejo razočarani italiianski javnosti, da nočejo odnehati od boja za ta hrib tako vročega borenja. Italijan-ske armade morajo biti trudne, ope-šale so in izgube so ogromne. Za-;vezniki Italije moraio biti nevoljni, da tuđi topot Italijani nišo dosegli svojega cilja, dasi je bil naval tako ogro-rnen, da je bilo na vsak način priča-kovati prebitja avstro-ozrske fronte in ponosnega vkorakania italijanskih čet v Trst. Ako ostane Cadoma pri svojem sklepu, da hoće na vsak način nadaljevati sedai boie za dosego italijanskih strategičnih ciliev, po-tem bo udaril kmalu zopet. ako pa si je premislil zbog1 ogromnesra neuspe-ha v tako besni enaisti bitki, bo iskal gotovo še pomoći pri zaveznikih in navali kasneje z velikansko močjo zopet na našo primorsko fronto. Toda ako mu enajsta bitka, vprizorjena tako skrbno in obsežno. ni uspela, potem mu ne more uspeti nobena več- Cadorna bo mogel gotovo še po-gnati infanterijske mase rx> skrajno hudi artiljerijski DriDravi v boj na naše pozicije, toda višje nejro v enaj-sti bitki, ne more sesrati njegova moč. Višek je bil dosežen v enajsti bitki, to se je videlo tuđi iz italijanskih poročil. Ker Da so naše čete prestale to bitko, notem se jim ni bati nikake prihodnie več. da. zmožnost naše soške armade šega preko defenzive in italijansko ajmadno venjstvo se bo prihodnjič s toliko večjim strahom spustilo v nove borbe. Infanterijski boji na h r i b u S v. G a b r i i e 1 a. Iz vojno-poročevalskega stana 14. septembra: Na soski fronti je naperila sovražna artiljerija včeraj na več odsekov Iju-tejši motilni ogenj. Do infanterijskih bojev je prišlo samo na hribu Sv. Gabrijela, kjer so bili tekom včeraj-šnjjga večera in tuđi ponoči začeti trije močni napadi na naše pozicije na severnem pobočju pa gladko z:i-vrnjeni. S temi boji se popravlja ita-lijansko uradno poročilo z dne 13. septembra. Isto je poskušalo zmanj-šati uspeh naše protiakciie na hribu Sv. Gabrijela, s katero smo se po'a-stili skoro vse prejsnje naše prve crte. Italijani so namreč trdili, da se je nam posrećilo samo zasesti njihove izpostavljene postoianke. Naš napad pa da je bil ustavlien ob njihovi glavni crti. Besni niihovi proti-napadi včeraj dokazuieio. da so ro-skusili osvojiti zopet ne samo vzpostavljene postojanke, amrak izgubljeno glavno crto. Moč italijanske artiljerije in slabost italijanske i n f a n t e r i j e. Artiljeristično je i talijanska arrrada izborno opremljena. Zaslugo na tem imaio Francozi in Angleži, ki so poslali na soško fronto najboljše topove in jih postavili na morsko obal in drugc>di povsodi po pozicijah, kjer se jim zdi posebno potrebna artiljerijska sila. Take artiljerijske moči mi brez dvoma ne zmo-remo. Naša artiljerija je jako dobra, je številna in učinkuje odlično, vsa je na svojem mestu in vrši svojo službo v strah sovražnika. toda artiljerija na italijanski strani je nekaj tako groznega. da se ne da popisati. Tako pravijo možje, ki so preskusili boje ob Soči. Ali nekaj Imamo, če-sar nimajo Italijani. Imamo infante-rijo, ki izravnava premoć italijanske artiljerije. Italijani imajo res vel'kan-ske mase in priganjače. ki pode te mase na bojišče, ali nimajo Dcšaštva, ki bi bilo samozavestno. ponosno, srčno junaško, ki bi se borilo z na-vdušenjem, katero mora premagati sovražnika. So tuđi v italijanski ar-madi odlične junaške čete. ali na naši strani ob Soči je vsak voiak junak. Boroević je nekoč tako rekel in tako je. Ta naš vojak-junak pa zdrži tuljenje ententnih topov in kljubuje italijanskim masam. Ni besed, ki bi mogle prav izraziti junaštvo naših čet in jim izreci zahvalo za ogromno o^rambo. Pregled jednaiste soške bitke. Dne 17. avgusta. na rojstni dan našega cesarja. opoldne so pričeli bruhati italijanski topovi na nare pozicije. Dne 19. avgusta je že pričela, po končani ogromni artiljerijski pripravi, delovati infanterija. Dne 23. je italijansko armadno vodstvo opustilo nadaljevanje navala na južnem Krasu in s tem forcirar.jc neposredne poti v Trst v prilog stran-skega podjetja ob kanalsko - gori-škem odseku. S tem je italijansko armadno vodstvo pravzaorav pripo-zna!o svojo ne7možnost. kljub naj-obsežnejšim pripravam in znatni pomoći, da bi zlomilo sovražnikovo odporno jakost. Dne 28. je bil so-vražnikov napad na imonovanem odseku na višku. Branitelj se je ojačil tuđi na severti tako. da Italijani nišo mogli računati na nadalnie prodiranje. Italijani so na to združili svoje napore na ozek prostor, da bi zavo-jevali vsaj hrib Sv. Gabrijela. Pričeli so se oni epični boji za ta hrib, ki so se razvili y nalsilainciše čine naših vrlih braniteljev. Ta podjetja so bila tretja faza jednaiste bitke, Italijani so upal?, da bo niihov trud oven-čala pridobitcv Sv. Gabrijela, ali tega uspeha ni bilo, doživeli so na tem krvavem bojišču grozen poraz, vrhu tega pa še so izgubili 4. in 5. septembra na južnem Krasu vse. kar so bili osvojili prvih pet dni tamkaj. 6. septembra je nastopil odmor v grozovi-tem naskakovanju Sv. Gabrijela. Napadi se nadaljujejo poredkeiše. zadnje ure grmljo na hrib zopet številni italijanski topovi. Bitka ob Soči po-meni napor Italijanov. ki se ga mora prištevati med naineuspešnejše in g'eće žrtev najštevilnejše. Na en kilo ni eter pov-prečno e n o d i v i ? i j o ie postavi! Cadorna v jednaisti soški bitki na bojišče. I z z u b 11 k» skoro če trt m i 11 ] o n a ljudi, dosearel pa samo neznatne kra]cvne usuehe, in sjcer Selo na Kra^u ia mala utesni- tev naše fronte aa banjski visoki pla-notL Temu uspehu slecieči ogromni navali na hrib Sv. Gabnkld so se iz jalovili, naših pozicij v Vipavski dolini in na Krasu ni mogei Cadoma razmahniti in tako ni mogel doseći Trsta, na kar pa je upal prav za gotovo v jednajsti ofenzivi. Straža ob Vipavi. Iz neke-ga poroćila s fronte: Na odseku pri Gorici je situacija neizoremeujena, enaka kakor pred enaisto bitko. Tu-kaj se Italijanu ni posrećilo niti to, da bi svet. ki se vleče ob Vipavi med Biljami in Mirnom, očistil naših sprednjih straž, ki so tam daleč pred našo crto izpostavliene. Polk za pol-kom je napada! tuđi tukaj, colno italijanskih mrličev leži ob Vipavi, ali naša straža vztraja mino . . . N a j h u j š i artiljerijski boj za hrib Sv. Gabrijela je bil brezdvomno v netek nred praznikom. Scvražni artiljerijski ogenj je narastel popoldne do take vehemen-ce, da si večje ni mogoce misliti. Vsa italijanska artiljerija od Gorice do grebena Kolovrata je bila koncentrirana na gorsko planoto in dovozne ceste v Tmovski gozd. S Sabotina so grmeli najtežji kalibri na naše za-ledne prostore, v katerih so slutili Italijani naše rezerve. Italijanski kralj na Sveti Gori. Italiianski vjetniki pripovediijejo, da je kralj Viktor Emanuel prisostvoval na Sveti Gori bojem za hrib Sv. Gabrijela in je osebno navduševal vojake. V njegovi navzočnosti se je baie tuđi izvršilo zasedenje Svete Gore. katero ozna-ča predrzno itaiijansko bolno čašo-pisje še vedno za velik uspeh. Francoski in angleški topovi. Po italijanskih poročilih je samo ob morju, na naijužneišem krilu kraške fronte, v iednaisti bitki de-lovalo 99 franeoskih in angleških topov, največ srednjega in prav veli-kega kalibra. Od Vipave do morja je streljalo na italijanski strani kak bojni dan 519 topov na prostoru kakih 6 km; oddali so v 14 urah 95.500 strelov. Italijanski krali odpotuje na Franeosko in Anclesko. Dan od-hoda še ni določen. Iz Pariza poroČa-jo. da je imel krali odpotovati ta te-den, ali zadnji trenotek ie bilo poto-vanje preloženo. Preložitev je v zve-zi z italijanskimi neuspehi na Gori-Škem. Pozivi k dezertaciji. Italiianski listi poročajo. da so se pojavila nad avstrijskimi poziciiami leta-la, ki so vrgla na rile letake, kateri pozivajo vojake, naj zapustijo svoje jarke in zbežijo k Italiianom. Ta leta-la pa da so bila avstriiska in listi so dostavili, da v arrnadi. kakršna je avstriiska, ko toliko rodov nestrpno hrepeni po neodvisnosti. je kaj take-ga prav verjetno. Ni potreba pobijati italijanske laži. Sodi pač vsakdo, da so se morali italiianski letalci poslužiti avstrijskih znakov na svojih apa-ratih, da bi tako prevarili bojevnike ob Soči, ali pri tej naši preizkušeni armadi, kakor tuđi na drugih boji-Ščfh, so taki sovražni manevri samo smeŠni. Italijani vedo prav dobro, da zvestoba njihovih nasprotnikov je tako neomajna kakor živ zid, proti kateremu Cadorna zaman poganja svojp sile. Kruto razočaranje v Italiji. »Agenzia delle Notizie« pravi, da prve dni jednaiste soške ♦mke sta brzojavili dve ugledni osebi skraino pretirana poročila s fronte dvema raiboli razš-rienima listoma. Z:^fednc je došlo fz vira. k: mora ve-Ijati za re^en in zane>liiV. ndZTianiij, u a ;e c>>^?7en eden orlavnifi ciljev ita-I ianske ofenzive. Ali, irleUe. nr/na-nilc ze n: potrdilo ;n pokazalo se je, ji so la/njiva tuđi brzo t n pi>ro čila. rrej om^njena. ki so govorila o veli*.cm ust«ehu ob ^n>!4t;i ^oči. V-'Vc razočaranje se »2 nolastilo Itn-lijnnske javnosti radi feea in razhur-je* »c po Italiji radi velikanske^a fi-asca v ?ednajst; Df-n^ivi narasća Iju-tejše od dne do »Jnc. Navdušenie za naći i o -nalro vojne t> o i e ni a. *>(iinnia-le ć' Italia« noroča: S strani socijali-stlčne stranke se razširiaio revniu-cim-iami manifesti, ki noz'vlja.v c^c lavce in kmete, nal slediio ruskemu vzgledu. Enako propagando dela du-hovščina na kmetih. Torei ni čudno, ako pojema navdušenie za vojno, kajti v nobeni drusri deželi. kakor v Italiji se ne trpi agitacije proti vojni. »Prihodnjo zimo ne več v strelskih iarki h.« Italijanski socijalisti delujejo z geslom: Prihodnjo zimo ne več v strelskih jarkih! Zahtevajo politiko, ki prepreci preteče zlo, dokler je še čas. Bojni listi napadajo zbog tega notranjega ministra, da je on kriv socijalistične propagande proti nadalievaniu vojne in zahtevajo vlado, ki bi potlačila ne-vamo svobodo, ki se obraća proti vojni in narodu. Beg iz italiianskega v j e t n i š t v a. Fregatni poročnik baron Schonbersrer je bil orišel v italijansko vjetništvo, iz katerega pa se mu je posrećilo vbežatL Iz Floren- ce je po mnogih težavah srečno pri-spel do Luganskega iezera in je pre-plaval jezero v noći na 14. t. m. in prišel pri Figinu na švicarska tla, od koder se vrne v Avstriio. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 14. septembra. Vzdolž vse fronte Je bilo delovanje vsled izredno hudih nali-vov jako oraejeno. Izpremembe v poveljništvih, Petrosrad, 13. septembra. (Kor. u.) Agentura. General Ruskij je imenovan za vrhovnega po-veljnika na severni fronti. General Klembovskij je bil odstavljen. General Drago-mirov je bil imenovan za vrhovnega poveljnika a r m a d ob jugo -zapadni fronti, na mesto generala Denikina, ki je bil aretiran ter pod ob-tožbo veleizdaje postavljen pred revolucijsko sodi š č e. ARMADNO POVELJE KERENJSKEGA, Petrograd, 12. septembra. (Kor. u.) Novi generalisim Kerenjskij je izdal da-nes dnevno povelje armadi in brodovju, v katerem pravi med cTrusim: Poskus močne armadne revolte, ki jo ie or^aniziral bivši generalisim in pe-Ščica generalov, 5^e je končal s popol-nim rcuspehom. Krivci se bodo postavili pred revolucionarno vojno sodišče. Končanje revolte brez krvoprelitja je dokazalo dobri duh ruskega naroda. Armada in brodovje, njih generali, admirali, častniki, voiaki in pomorščaki, ki stoje strašnemu sovražniku nasproti, so ostali zvesti svoji dolžnosti napram domovini in postavni vladi. Šest mesecev svobodnega politične-nega življenja je usrvarilo v vseh pre-pričanje, da bi mosle v sedanjem tre-notku vse ekstremne in nepreudarjene zahteve državo samo omajati. V sedanjem trenotku morajo biti vse sile naroda predvsem namerjene na obrambo domovrc pred zunanjim sovražnikom. NezanesIHvl kozakl. Stockholm. 14. septembra. Provi-zorična vlada je preklicala vse privilegije kozakov, ki so se izkazali kot ne-varna opora starega režima. Kozaški hetman Kaledin je bil degradiran za prostaka, FINSKA STAVILA PROVIZORIČNI VLADI ULTIMATUM. Bern, 14. septembra. Glasom neke g a poročila Je stavila Finska provizoricni vladi u 11 i m a tu nx Prolinemlkii oonia v Irplii. Washingtonska razkritja o šifriranih brzojavkah, ki jih je pošiljal nemški poslanik v Buenos Airesu, grof Lux-burg, s pomočjo švedskega poslaništva v Berlin, razburjajo ententno javnost čim dalje boli. Prišlo je na eni strani do ostrega diplomatičnega konflikta med entento in Švedsko. Ta konflikt je povsem po-memben, ker se nahaja švedska pred novimi volitvami v parlament in bodo ententofilske stranke afero seveda do skrajnosti izrabile proti sedanji vladi. Na drugi strani pa je zavladala oštra napetost med Nemči-jo in Argentinij o. Tekst šifriranih brzojavk grofa Luxburga (nam be-sedilo še ni dostopno), vsebuje namreč razne, za Argentinijo razžaljive izraze. Arger.tinija je bila dosedaj nevtralna in zato ie prebivalstvo posebno ogorčeno nad nemškim poslanikom. Seveda pod-pihujeio spretni ententofili to ogorčenje na vso moč in tako se zdi, da moramo računati s prelomom med Argentini.i o in Nemčijo. Argentinska vlada je nemškega poslanika kratkomalo i z g n a 1 a in v Buenos Airesu je prišlo do krvavih protinemških izgredov. Položaj je torej jako resen. London, 13. septembra. (Kor. urad.) Reuter. T>ai1y Chronfcle« javlja iz Buenos Alresa: Grofu Luxbtirsu je bil dan rok 24 ur, da zapusti d e ž e 1 o. Odide v Chile. Berolln. 14. septembra. Wolffov urad sporoča. da je nemSka vlada pnklicala grofa Luxbur£a iz Buenos Airesa v Berlin, da ustmenn poroča Pariz. 14. septembra. (Kor. ur.) Atren-ce Havas iavlja iz Ruenos Airesa: Ogorčenje nnstaia vedno ^ilneJSe. Gasilci ter številni polfcisti ščitijo nem?ka poslopia. nemško poslani?tvo. konzulat in nemški klub. Več trsovin je bilo opustošenih, poslopja nemške^a kluba so b'ila zaž^a- n a. Množica je navalila na uredništvo lista »Union«. Na shodih zahtevajo Rovorniki prelom z Nemčijo. Mitiistrski svet hoče. nredno zavzame definitivno stališe, Dočarati, knko se razvije zadeva v Wa-shin^tonti. Stockholmu in Berlinu. PH de-monstracijah Ie bilo vpepeljeno uredništvo »Ga7ette de fZsnana*, triie hoteli ter več nemških knjijjaren in tiskaren. Švedsko - amerlškf incident poravnan ? Berolin. 13. septembra. »Vorvvarts« po-ro5a iz ?tockholma, da Je švedsko - ame-riški incident že poravnan. VOJNA SLUŽBA TUJCEV V AMERIKI. Berolin, 13. septembra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Haa^a: Ameriški senat je izdal nov zakon, glasom kateretra se pritegnejo vsi neameri-kanci vojni službi. Zakon po-zivlja vse nevtralce in pripadnike centralnih držav, i z v z e m § i Nemce, da n a j tekom 90 dni zapuste deželo, sicer so podvrŽeni naborni d o 1 ž n o s t i. V Arneriki upajo, da bodo na ta način dobili en milijon mož za ameriško vojsko. Politiine veitl. = Politična posve to vanja S. L. S. Načelnik S. L. S. dr. Ivan Šu-steršič sklicuje seji izvrševalnega odbora S. L. S. na ponedellek 17. septembra popoldne. za torek dopoldne pa zborovanje vodstva S. L. S.t ki se bo vršilo po potrebi tuđi še v sredo. Hrvatski listi poročajo, da bo dr. Šu-steršič na teh zborovanjih poročal o uspehih svojega nedavneea švicar-skega potovanja. = Poljski klub. V Krakovu so imele vse štiri opoziciionalne skupine poljskega kluba Dosvetovanje de-legatov. V poljskem ktubu ie večina, ki šteje 46 glasov, dočim jih šteje konservativno - demokratična manj-šina Ie 28. = Nemški »Nationalverband«. Razni listi poočaio. da hoče načelnik »Nationalverbanda«. celovski posla-nec Dobernig, odstooiti in sicer zaradi notranjih razmer v lem klubu. Potrjena ta vest sicer Še ni, a tuđi Dobernigu najbližji listi Driznavajo, da zna biti resnična in da so notranje razmere v tem klubu neznosne. = Deželne finance. Ministrski predsednik Seidler je deDutaciji de-želnega odbora tirolskeea naznanil, da skliče vlada v kratkem posveto-vanja o enotni uredbi d e ž e 1 n i h f i n a n c vseh kronovin. = Iz ogrske poslanske zbornice. Pri razpravi o vladni iziavi se je po-slanec Urmanczv skliceval na nazna-nilo ministrskega Dredsednika, da bo po vojni ogrska armada madžari-zirana. Zahteval je pa, nai se že zdaj uvede madžarski službeni in zapo-vedni jezik, ogrske zastave in grbi in ogrska himna. Ministrski Dredsednik je odgovoril, da v sedanii vojni, ko se bore ogrske čete skupno z nem-škimi in z avstrijskimi, mora biti nemščina zapovedni iezik. sicer pa da Madžari nišo bili še nikoli tako blizu vresničenja njihovih aspiracij, kakor zdaj. = Iz ogrske majrnatske zbornice. V seji 13. t. m. je nadškof dr. Varady razpravljal o češki deklaraciji in iz-javil, da najde odgovor ministrskega predsednika na napad čeških politi-kov na integriteto Ogrske soglasno pritrjevanje v deželi. Obenem je govornik poudaril, da zveza med Ogr-sko in med Nemčijo ni šablonska, nege potrjena po skUDno Dreliti krvi. = Nemški državni zbor ima svojo prihodnjo sejo 26. septembra popoldne. = Nemčija ta njene kolonjie. »Norddeutsche Allg. Ztg.«. ki je glasilo nemškega kancelarskega urada, je priobčila izjavo, v kateri pravi, da je povrnitev vseh nemških kolonij neizogiben pogoj vsakega miru. = Kako dolgo Netnčlja §e vzdr-ži? »Allg. Ztg.« javlja iz Amsterdama, da je bivši berolinski ameriški veleposlanik Oerard iziavll v nekem inerviewu: Rečeno mi je bilo, da more Nemčija gospodarsko vzdržati še ćelo leta Jaz mislim, da bo vzdržala še dalje, toda ne mnoeo dalje, = Šolstvo v okupirani Poljski. Nemški šolski red za generalno gu-bernijo varšavsko z dne 24. avgusta 1915. bo razveljavljen in se vse srednje in ljudsko Šolstvo in vse visoke sole izroče v upravo provizoričnemu poljskemu državnemu svetu. Za nemške in židovske manišine na Poljskem bo posebno skrbeti. = Sporazum med Srbilo in Ita-lijo? »Voss. Ztg.« javlja iz Londona: S posredovanjem An^rlsške je bil med Srbijo in Italijo dosežen sporazum glede jadranskeea in balkan-skegra vprašanja. Italija priznava prava Srbije kot voditeljice Jugoslo-vanskega pokreta, ki obseea Hrvate, Srbe in Slovence. Nekatere točke glede obojestranskih aspiracij na gotova dalmatinska področia pa še nišo rešene. = Poljska vlada na Francoskem. V Parizu se je ustanovila provizo-rična poljska vlada, kateri načeluje kot ministrski predsednik znani voditelj poljske demokratične stranke in poslanec ruske dume Dmovskl. Med člani te poljske vlade, ki jo je ententa že priznala kot reprezentan-tinjo neodvisne Poljske, se nahajata tuđi grof Zamojski in grof Plater. Ta poljska vlada sestaviia posebno poljsko armado, ki se naj bori na strani entente. Za to armado nabirajo zla-sti ameriške Poljake. Francoska vlada jo je priznala z dekretom predsednika Poincareja 4. junija. Organizacijo vodi poseben odbor, kateremu načelujeta divizijonar Louis Archi-bald in podpolkovnik Adam Modie-jevvski. = Vojna se bo nadalievala. Težke življenske razmere. ki tarejo vse prebivalstvo, povečuieio čedalje bolj hrepenenje po koncu strašne, toliko krvnih in drugih žrtev zahtevajoče vojne in po miru. Opetovano so se pokazali znaki, pričuioči. da imajr vsaj v naši državi vodilni krogi naj boljšo voljo, narediti konec vojni i? skleniti časten in nravičen mir. Zlast papeževega mirovnoga posredova- 211. štev. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 15 septembra 1917. Stran 3. nja se je vse razveselilo In ie veljalo za zelo važen, rnorda ćelo odločilen korak. — Iz nastopne^a govora, ki ga je imel ogrski ministrski predsed-nik v budimpeštanskem oarlamentu, je žal razvidno neveselo deistvo, da je povsern negotovo. kako dolgo bo se trajala vojna. Ministrski predsed-iiik Wekerle je iziavil. da so temelji avstro-cgrske zunanie oolitike ćelo v svojil nijancah poDolnoma nespre-menjeni. Poudarjal ie zvestobo naše monarhije njenim zaveznikom, so-glasnost postopania zaveznikov v vseh ozirih in sosrlasnost tuđi glede končnega cilja, častneea in trajnega končnega cilja, častne^ra in trajnega miru. Wekerle je poudarial, da je monarhija pripravljena za mir, da je v velikih potezah že tuđi označila po-goje miru in priDoznala. da neče ne zavojevanj, ne gospodarskega boja po vojni, a kakor je VVekerle hvalež-no priznaj papeževo Dosredovanje, vendar je dal razumeti. da s e d a j «\ misliti na mir. nego da bo monarhija z zavezniki. ki se zaveda-jo nepremenljivosti voinesa položaja (unumstossliche Kriegslage), nada-ljevalavojnozvso odloč-nostjo do skrainosti. Spričo te izjave ogrskeea ministrskega predsednika nam prihaia v spomin obisk felđmaršala Hindenburgu pred nekaj tedni na Dunaju. Tedaj je feld-maršal Hindenbursj rekel: »Vojna je za nas dobljena, če odbiiemo napade sovražnikov dokler ne izvrši vojna podmorskih čolnov svoje de-lo; upati smemo. da bo morala en-tenta v nepredolgem času prositi za mir.« Iz te izjave prvesra voiskovodje centralnih držav pač izhaia v zvezi z Wekerlovo izjavo, da sedaj še ni misliti na mir, nesro da se bo vojna nadaijevala z »vso odločnostjo do skrajnosti.« Vesela ta vest ni. a dobro ie, da iz-ginejo prazna upania in iluzije. Kako dolgo bo trajala, ne ve nihče, zlasti če je njen konec odvisen od uspehov podmorskih čolnov. V februvariju je netnška javnost preglasala, da bo Angleška čez dva meseca na kolenih, v aprilu je ta rok podališala do julija, v juliju je feldmaršal Hindenburg po-daljšal ta rok na »nepredolsr čas«. Vojna pojde torej naprei. Čitamo v nemških listih. da srna v zadnjem de-janju svetovne tragedije: da bi Ie res ne bilo predolsro. Mi iz piieiffi te!. Našim beguncem. Doslej sem dobil i61 dopisov, na katere sem odgovoril po većini v dopisih »Slov. Naroda«. — Pismeno sem odgovoril v mnogih slu-čajih Ie tedaj, ko sem smatral to za potrebno. Do danes sem, po svojem mne-nju, odgovoril na vse došle mi dopise. Ako meni kdo, da ni med temi, potem bodisi nisem pismo prejel, ali sem kaj prezrl, kar je pri tolikem delu lahko mogoče. V takem slučaju prosim, naj se vsakdo brez skrbi zopet obrne name. Do 20. t m. pa ne odgovorim na noben dopis, ker bom odsoten z Dunaja. — Na Dunaju, dne 10. septembra 1917. — Z a S t o p n i k *S i o v. Naroda^, U Parlament »Severni Kras«. Spominja na Kras, ali z daleka ni bila Kras pokrajina, ka-tero sedaj po raznih nemških poročilih z goriške fronte označajo za severni Kras. Ali če to gorovje doslej ni biio popoln Kras, pa je že skoro in bo kma-lu popolnoma golo, torej »severni Kras«. Sveta gora, Sv. Gabrijel, Trnovo, visine in planote nad Kanalom na levem Sočinem bregu do trnovske planote se izpreminjajo v Kras. Huda vojna divja do teh višinah, sedai zlasti za hrib Sv. Gabrijela. Ni je pedi zemlje, na njem in okoli njega, kamor bi ne bil tre-ščil že tak ali tak italijanski izstrelek, tako pravijo vojaku prihajajoči s fronte. Čudno, da ni strmi vrh Sv. Gabrijela že odpadel razbit in razstreljen. O Sveti gori pravijo, da se je vrhni del precej znižal vsled vednega razstrelje-vanja vsega, kar je bilo gori in vednega ruvanja zemlje H skal, kar se je raz-kropljalo naokoli in se ie vrh nižal. Kra-sota goriške dežele bi bilo lahko to pogone, sedaj je uničeno in ako je oni del Krasa, kjer je besnela doslej bojna vi-hra, podoben goličavam na mesecu, bo istotako z gorovjem severo - vzhodno Gorice. Neizmerna, nepopravljiva škoda na slovenski zemlji. Ravno zemljo malega slovenskega naroda je zadelo tako veliko bojno gorje. Ves svet zre na ta kos zemlje in z napetostjo sledi do-godkom, ki SO velikosežnega pomena za konec vojne. Na slovenskem svetu se odigravajo, kar priča, kako važna so ta tla, kako potrebno je to zaledie Trstu, po katerem tako strastno koprni zemljelačni tujec, kateri pa tako čvrsto branijo naši junaki, katerim ni para med armadami držav, ki se vojskujejo. Tuđi sinovi Goriške so vmes in branijo svojo posest in svoje domove. Da bi skoro ponehal boj, ki goli lepo deŽelo, kajti na goli skali je domovanje nemo-goče in gola skala Trstu slabo zaledje: mi oa upoštevamo važnost in vrednost svoje zemlje za bodočnost, zato želimo, da bi bil sovrag, ki je pridrl v deželo, skoro vržen čez Sočo in pognan v svo- i*e nizine. Gorica je tuđi v enaisti ofenzM oerromno trnel*. Saf je srediŠče mesta tik eh fronti, Koroško nredmestie in Rožna dolina pa sta bojišče. Razbito je mesto, Ijudje se potikajo po kleteh In skrivaliSčlh, najbrže za gradom na bolj varni strani krog starega trga. Italijan-sko vojaštvo dohaja jurišat na škabri-jelsko pogorje skozi Gorico in v Koro-skem predmestju: na Goriščeku, na Livadi, po Solkanski cesti stoje italijanski topovi in bruhajo na bv. Gabrijela in Trnovsko planoto. Tresti se morajo tla v goriškem mestu, da se zidovje po-dira, in izstrelki, ki isčejo italijanske ćete in baterije, razbijaio še ono, kar je ostalo. Italijani so »odrešili« Gorico tako, da so jo potisnili v najhujši bojni grom in ogenj, da mora popolnoma propasti. Ako bo še nekaj Časa tam tako divje bojevanjc, bo treba na kamenje in ruševine postaviti napis: Tukaj je bila Gorica. Nastop sokolske?a narasćaja v Ro-janu. Tam na bližnjem Krasu pokajo topovi, v Rojanu se vrši nasop sokol-skesa naraščaia. Polna je bila dvorana v nedeljo dopoldnc in nastop narašćaja in članic tako lep, da mora starše, ki Že nišo vpisali svojih otrok, privesti do tega, da to nemudoma store; narodno, duše\Tio in telesno se vzgajajo malčki v Sokolovem okrilju v pravem d-hu. Vesela je vest iz Trsta o tem nastopu v sedanjih časih. Krepko naprej! Dnevne vesti. — Odlikovanja. Kranjski strelci 6. bataljona so bili za svoio hrabrost v šesti soški bitki odlikovani in sicer so dobili bronasto hrabrostno svetinjo: narednika Ivan Kavčič in Ed-vard Šungoj, četovodie: Janko Peli-čarc. Josip Roje in Anton Cotič, desetnika Franc Finh in Anton Harej, poddesetnika Jože Smcrkol in Janko Mlakar. strelci: Franc Boštjančič, Viktor Blažič. Blaž Abina. Jože Novak. Franc Jereb. Jakob Kranjc. Anton Kočar. Stefan Simončič. Rafael l.indic, Vinko Tome. Anton Gril, Janko Jakič. Jurij Kosir. Jurij Sterk, Ivan Vittor, Janko Kralj, Janko Am-brožič, Fran Klemenčič. Ivan Križ-nik, Josip Michits, Josio Cernetič, Karei Kette, Stanko Sul^oi, Makso Slafuzza, Karei Fattor, Lovro Bru-schillo, Mato Stefanc. — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili višji prededniki fi-nančne straže: Valentin Cerne, Si-mon Krainer. Ivan Sketeli. Rudolf Mandl. Adolf Galaš. Martin Primo-scliitz in Franc Bischof: ore?ledniki: Ivan Koželj, Jurij Jugović in Friderik Setti; nadpazniki: Stefan Kepnik, Josip Scherjau in Peter Caharia ter srebrni zaslužni križec na traku hranrostne svetinje paznik Karei Fjchner; vsi iz področja primorskega linančnega ravnateljstva. — Odlikovanje. Medicinec Jurij O t u j a c, sedai nadDoročnik pri 4. bos. polku, je prejel slomim laudis. Prvič je bil že odlikovan z zaslužnim križeem 3. razreda z voino dekoracijo. — Pade! te na hrfbu Sv. Gabrijela jurist Anče M a v e r. sin šostanj-skega odvetnika drja. Maverja^ v cvetoči mladeniški dobi. — Konfinacljla prof. dria. flesfča je bila ukinjena z 12. septembrom. Bivši predsednik »Matice Slovenske« je bil konfiniran od začetka vojne, kolikor ni bil v ieči. — Ureditev plač za ogrske državne urađnske. O^rska vlaJa je iz-delala predlogo o reformi uradniških plač, ki bodo znatno oovišane. Dnlo-čene sr> tri kategorije: uradniki z manj kot popolno srednicsolsko izobrazbo, uradniki s sredniešotsko in uradniki z visokošolsko izobrazbo. Začetna plača v 1. kategoriji znasa 4200 K, najvisja pa 78/K) K. v 2. kategoriji 5400 do 11.000 K. v 3. kategoriji 6600 do 22.000 K. Državni tajr.iki bodo dobivali 24.000 do 30.000 kron. lniuistri 36.000. ministrski presedrrk pa 48.000 kron. — Dohrodelni shod. V četrtek. 27. septembra bo v Liubl'ani dnbro-delni shod. Namen shođa je, posveto-vati se začeti o tem. keko popraviti in ozdraviti rane. vsled voiske pri-zadejane. Na đnevnem redu to razgovor o nravni pronalosti. sT:rb: za sirote, zaneiiiarlenosti mladine, socijalni preskrbi invalidov. dornačijali za vojake, pomoći besruncern, ko se vmejo domov itd. Vseh pred a van j bo osem. Natančr:eji razpored objavimo prihodnii teden. — Pri pevsicem večeru, ki se vrši v toreli dne 18. septembra 1917 ob pol 9. zvečer v deželnem gie lališču, sodelujejo: jfdč. Anica Vrhu ne (sopran), %. Fran M o h o r i č, bivši član zagrebške opere (tenor), moški in mešani zbor slov. pevskeera društva »Ljubljanski Zvon*. Pri klavirju g. Vilko B i z i a k. pevovod-ja g. Zorko Prelovec. — Spored: 1.) Narodne pesmi: a) Dracra je daleko ... (hrvatska), b) Koupim ja si... (češka), c) L.mba si pomlad zelena... (slovenska), moški zbori; 2.) a) V. Mirk: Kateri kemb ..., b) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, c) E. Ada-mić: Pri zibeli.... samosrevi za sopran, s spremljevaniem klavirja; 3.) a) Ferjančič: Tone solr.ee. tone...f b) E. Adamič: Zvečer. c) dr. A, Schwab; Dckleta, podajmo si roke; 4.) a) t Fr. Gerbić: Trubadurka, b) J. Prochazka: Tak si lepa. c) J. Hatze: Da sem bogat, samospegi za tenor, spremljevanje klaviria; 5.) a) dr. B. Ipavic: Da te ljubim, b) Z. Prelovec: Zapoj mi pesem dekle. moška osme-rospev^a; c) E. Adamič: Junakova svatba, balada za osmerospev in moški zbor. — Vstonnice se Drodajajo pri blagajni deželnega Kledališča v sol^oto od 4. do '-. ure zvečer, v nedeljo od pol 11. ) 12. doDoldne. od 3. do 8. zvečer. . ponedeliek od 4. popoldne do 8. zvečer. — Voino rszstavo stotnika Neusserja si je ogledalo včeraj in danes dopoldne že izredno mnojro ljudi, ki so si izstavliene. iako lepe predmete z velikim zanimaniem ogle-daii. Pričakovati je. da bo obisk zlasti jutri v nedeljo Še Dosebno števi-Icn. \rstopnina znaša Ie 50 v. Obisk razstave najtopleje priporočamo. — Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se odpre v sredo dne 19. t. m. ob 9. doDoldne in je od tega časa naprej pristopna javnosti. Posebna otvoritev se v vpo-števanju domaćih razmer ne vrši. Zato se ne pošiliaio osebna vabila, anipak se tem notom vabi vsa javnost k obilnemu obisku razstave. — Pov!ša;;i odvetniš'n tarif stopi j že danes 15. septembra v veljavo. j — Nov! prcdpisl ctede vporabe p*:r:a in e!e!:trike so razvidni iz to-za kaj bo s prehrano v prihodnjosti. lou:: . kupci nam ne jemljejo samo zelje, ann: tudi navijajo cene in s tem onemogcjujc'a mestni aprovizaciji vsako kupčijo, ker je vezana na maksimalne cene. Znani so slu-čaji, ko so kupci iz Trsta plačevali zelje po 60 kron in s tem prekoračili maksimalne cene za 20 kron. Mestna aprovizacija je za-sledila nekaj prekupcev in navijalcev cen in zaplcnila večje množine preko maksimalnih cen plačar.cga zelja Ko so pa prekupci zaznaii, da jih v Ljubljani zarleduje mestna aprovizaci]a. so se pa iz^^nili tukajšnjih kolodvorov in pričeli nakladati zelje na oko-liških postijah. Odsek sklene, napresiti de-želno vlad;), da naistrožje nastopi proti na-vijalcem cen in obenem pozove državno pravdni^tvo da krivce najstrožje preganja. — Mestna aprovizaelfa je nakupila že večje množine s a d j a. Vendar se bo pa moralo nakupovanje znatno omeiiti, ker je tehnično nemogoče, izvesti sušen'e sad'a v tolikem obsegu, kot se je zamislilo. Nakupi se po deželi kolikor mogoče veliko suhega sadja. Svezesa sadja bo imela mestna aprovizacija čez tri tedne že toliko, na razpolago, da ga bo prebivalstvo po zmernih cenah lahko nakupilo tuđi večje množine. Jesensko s^dje obeta biti zelo lepo in trpežno. — Pričela se je sezona prašičjih izdelkov. Letos izvrši mestna aprovizacija podelavo vseh za Ljubljano določenih prašičev v lastni režiji. Špeh bo na razpolago prebi-valstvu na posebne izkaznice za mastt ki se razdele prihodnji teden po krušnih komisi-jah. Kadar bo dovolj Jpeha na razpolago, dobe lahko posamezne stranke tuđi večje množine špeha. Kar bo prašičjega mesa preostajalo, sa mestna aprovizacija posuši, oziroma podela v klobase ali salame. Aprovizacija ima namen, da si zagotovi primerno zalogo, posebno ko je pričakovati pomladi ^•nanjkanje mesa. Na trgu bodo pa me-sarji prodajali hrbet (kare) in reberca, da bo občinstvo tuđi za vsakdanjo potrebo dobilo dovol: prašičjega mesa. — Navzlic reviziji krušnih kart. imajo nekatere stranke več kart, kot so jih pa upra-vičene prejemiti. So še vedno nepošteni Ijudje, ki si hočejo prisvojiti na škodo drugih večjo množino živil. Aprovizačni odsek sklene, da bo po svejih članih v dvomljivih slučajih izvršil na domeh ovadencev pre-iskavo, da ucrotovi število v gospodinjstvu prehranjevanih oseb. — Pritožujejo se stranke, da so pričeli razni peki peči manjši kruh in sicer po 50. 52, 55 dkg, na-mesto po 70 dkz. Tuđi zahfevajo nekateri peki za kruh višje cene. Občinstvo se opozarja, da vse konkretne slučaje naznani takoj mestni pritoževalnici. Hlebci morajo tehtati po 70 dkj: in se srne zani zahtevati 36 vinarjev. Mestna pritoževalnica posluje na me^tnem magistratu (zglaševalni urad) vsak delavnik popoldne od 3. do 5. popoldne. f Špeh za ubožno akcijo. Špeh, ki ga je oddaiala mestua aprovizacija na rdeče in dcloma na rumene izkaznice, ni bil prvovr-sten. .Mestna aprovizacija ga je vzela v sili, da je zadostila nujnim potrebam ubožneiših slojev, ki so se v njenem uradu dan na dan zglašali in vpraševali po masti. Ker je imela na razpolago Ie špeh kranjske aprovizačne družbe, je kupila tega in sa plačala po 19 K kilogram, ubožni akciji pa ga je oddala po 4 krone kilogram. Toliko v pojasnilo, da izostane nepotrebno zabavljanje. t Svinjina na trgu. Danes je bilo po dolgcm času prvič na trgu svinjsko meso in sicer hrbet po 9 K 20 vin. kilogram. Po njem so segali zlasti boljši krogi, ki jim manjka doma masti. Svinjina je s tolščo zelo prepletena in v sedanjih časih, ko vlada spln?no pomanjkanje masti, izredno dobrodošla. Pričakujemo, da bo v bodoče ob-činstvu večkrat mosenče postreči s svinjino. t Sadje v večjih množinah na prodaj. Mestna aprovizacija bo prodaiala sadje tuđi v večjih množinah. Opozarja pa, da ne bo oddajala sadja kupcem, ki bi imeli z njim Spekulativne namene. temveč Ie strankam v njih zasebno uporabo. Dobiti je mo-^oče do 20 in več kilogramov sadja, če se bo zdelo, da ga ie stranki primerna večja ]:oirina. V ta namen naj se zglašajo vsi, ki žele kupiti sadje v mestnem aprovizacij-s'cem uradu. Polianska cesta Št. 13. Prvič sprejema urad tozadevne primase in naka-zuje sadje, ki ga dobe stranke takoj, jutri, v nedcljo, dne 17. septembra od 8. do 9. zjutrai, nadalje pa vsak dan od 8. do 9. zjutraj. Stranke naj si preskrbe tuđi potrebne in primerno velike posode. -I- Predaja zdroba za otroke do četrtega teta. Zdrob za otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Ve-1 javne so Ie izkaznice za zdrob, katere imajo stranke ževrokah. — Na vrsto pride-jo stranke z izkaznicami: Štev. 1 do 400 dne 17. septembra, Štev. 401 do 800 dne 18. septembra, štev. 801 do 1200 dne 19. septembra, štev. 1201 do 1600 dne 20. septembra, štev. 1601 do 2000 dne 21. septembra, štev. 2001 do 2400 dne 22. septembra, št. 2401 do 2800 dne 24. septembra, št. 2801 do 3220 dne 25. septe-nbra. — Potrebni drobiž je pripraviti vnaprej. + Sadje na rdeče izkaznice. Stranke, ki imajo rdeče izkaznice brez črke A prejmejo sadje v ponedeljek, dne 17. t. m. v cerkvi sv. Jo-žefa, na vrsto pridejo od 8. do 9. dopoldne Stev. 450 do 600, od 9. do 10.. štev. 600 do 750, od 10. do 11. štev. 750 do 900, popoldne od 2. do 3. štev. 900 do konca. Vhod pri glavnih vratih, -f- Sadje na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila sadje med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B, v ponedeljek 17. t. rru v torek 18. t. m. in v sredo 19. t. m. Določen je tale red: Ponedeljek 17. t. m. pridejo na vrsto od 3. do 4. popoldne štev. 1 do 150, od 4. do 5. št. 150 do 300, od 5. do 6. štev. 300 do 4S0. V torek. dne 18. t. m. dobe sadje od 8. do 9. dopoldne štev. 450 do GUO, od 9. do 10. štev. 000 do 750, od 10. do 11. štev. 750 do 900. Popoldne od 2. do 3. štev. 900 do 1050, od 3. do 4. štev. 1050 do 1200, od 4. do 5. štev. 1200 do 1350, od 5. do 6. štev. 1350 do 1500. V sredo, dne 19. t. m. prejmejo sadje od 8. do 9. dopoldne štev. !r00 do konca. Vhod pri glavnih vratih. iižneltiSrL * Sladkor na Ogrskem. Ogrska centrala za sladkor je za kmetsko prebivalstvo znižala dosedanjo množino sladkorja za 40 odstotkov, znižala bo pa tuđi mestnemu prebivalstvu to kvoto, ki znaša sedaj e n kilogram na mesec. * Vojvoda Kchenberg. Najstarejš! sin umorjenega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge voj-vodinje Sofije Hohenberg, princ Maks Ho-henberg, je vsled cesarske odločbe dobil naslov vojvode Hohenberg in predikat »Vi-sokost«, * Zavidanja vredna dežela. Na} ogr-ska vlada še tako toži„ da manjka tegain onega v dcželi, resnica je vendar, da nikjer v srednji Evropi ne žive Ijudje tako dobro, kakor na Ogrskem. Tako je izšel v Szom-bathelyju uradni razglas, ki naznanja, da se v mestni mesnici prodaja goveje meso kilogram za dve kroni! * Cevlji za četrt ure. V Monakovem je židovski trgovec Lajzer Cajet prodal ne-kemu poštnemu uradniku dva para čevljev za otroke. Ta dva para sta držala samo četrt ure. Cajet se je pri sodišču izgo-varjal, da drugačnih čevljev ni dobiti in da sam ni imel nič nenavadnega dobička, nego je šel ves dobiček v žep tovarne, ki sploh izdeluje čevlje s papirnatimi podplati. Mož je bil vendar obsojen na 150 mark. * Ladje Iz železobetona. Prva norveška ladja, zgrajena iz železobetona, Je bila pred kratkim spušeena v morje. Zgrajena je po posebnem sistemu in je v ladjedelnici stala narobe, tako namreč, da je bilo dno obmjeno gor, krov pa dol. Ladjo so na ne-kakih sankah spustili v morje in sicer tako, da se je, priSedša v vodo, sama prekucnlla in se tako spravila v pravi položaj. Zgra-jena je bila ta ladja, ki obsega 200 ton, v treh tednih Norvežani nameravajo zdaj kar na debelo graditi take in še večje ladje. * Oproščen vojaške službe je bfl V Birminshamu na Angleškem 34 let star mof; dasi je popolnoma čvrst in zdrav ter spo-soben za vojaško službo. Na Angleškem, kjer imajo sploh mnogo vzornih uredb, so ustanovili tuđi nekake vzklicne komisije, kl pretresajo. če je potrjenca morda oprostiti iz posebnih ozirov vojaške službe. Na to komisiio se te obrnil tuđi omenjenl 34letni rnož; dokazal je, da dobi dedščino petih mj-lijonov, če preživi dva dosti starejša opra- vičenca, a da priđe sam, oziroma njegova družina ob to oremoženje, če pade v volnL Komisija ie odločila, da je bodočega dediča oprostiti vojaške službe. Pri boleznih v niožganih, hrtrte-nfei, živcih odoravi naravna »Fran^-Josefp takot. Honudbe pod ..Želeininar/ 3149 ' je poslati na uprav. »Slov Naroda«. Okoti 89 Hl prlstnecpa domu ega sad evca \7. rf-stnie Furstente'd ima odrtati Stera, Ćeli« 6 selska eesta ftt. 11. Kupee mora imeti la^tno posodo. Polovico kupne cene naprej.ostanek po povzetju. 3056 in proigran 2^49 == KLAVIR ■e prođasta Krakovska nlica 19. Korcipijsnta, zanesljivega sol!-citatorji in iznrjetio strojepisko ^9F spreime Wl 3^82 odvetniška pisama dr. Frana Pofek T I>*iibl:anff St. Petra cesta U. ta? m rs3!)o!!l]gnle laje in sacSJa! Skatlje za poltne in voJnopoJtne potiljke v vteh velikOStih priporoča 3065 Mmlzi taverna f. Baoač sin Lio5]i:ni Ženitna ponudba. Želim se poroditi s poštenim deki eto m, starost naj bode od 20 do 25 let in nekoliko premoženja, ker bi rad postal samostojen. Star sem 30 lett rokodelec in vojaščine popolnoma prost. — Cenj. ponudbe, če mogoče s sliko, pod „Samostojen 3144. do 30. t. m. na upravn. mSlov. Naroda". Ženitna poandba. Gospodična, srednje starosti, sim-Datična, veselega značaja, s par tisoč kronami oremoženja in z vsem pohi-štvom, išie znanja s kakim uradnikcm ali trgovcem v starosti 40 do 50 let. Prosi tuđi ne kaj premož'na Le resne pnmHbe * *' ^o pod lySr6čna bo* đGČDOSt 31371 na upravništvo »S zameniaiOt se prodalo -ri Hatidnal registrira, blagafn dražbi z o. z. Đnnai VII, Sieben- sterngasse 3L 3132 Vsem oen|. ■aročntkom Ciril in Metodovih vžigalic Be^vlfodseie sporo6anv, d^ seai si ceni. naročila zabeležil in bedem sku&al, ko preneha'o se danje prometsae ovire, ista izvriiti, Zahvaljujoč se za cenj. naročila beležim z odi. spoštovati'em 3M2 Ivan Perdan. 55 t* cl nek ^ t*. ft ¥* no^ostll Kobenega pivnika vei ni treba. I Trajni pivnik bsez pivnega papirja st bi priboril me^to v vseh birojih, ker ima I iastnosti alxk« cene, snainostl in ola|6an[a dela. I Kos stane 5* - K; po povzetju. Preprodajalcem en gros-cene. 1 KAREI SASVARI, DUNAJ 11^ I Orosse Sehiilgasse šf. 11. I itroU za strlženfe las a 10 K. Britve od 2 -10 K. Brivskl aparati, brivske kline I cajbol'de bahovosti po najnlt|ita cenab pri A- WEISSBERG9 Dunai II, Untere Donaustrasse 23 $• Specijalni cenik odd. IV. gratis. Za trgovce en groš cenik. Usojam si javiti slav. občinstvu, da mije Kovinska centrala d. dr. za armadne dobave poverila poleg zastopstva za nakup kovinskih predmetov tuđi edino zastopstvo za Kranjsko za nakup starih kovln po oblastveno določenih cenah. Opozariam, da drng6 nakupovalnice ra naknn Vovinskih predmetov na Franfslkera nimajo pravice do nakupa STARIH KOVIN« EDINO zastopstvo na Kranjskem za nakup STARIH KOVIN in kovinskih predmetov FR. STUPICA v Ljubljani, trgovina z železnino Marije Tereziie cesta štev. 1. Vsakega driavllaaa sveta doltnost |e, oddati predmete U kovine v prld dri&ve« 3139 Sijajna drama v Kino C&niPaftl v deželnem gledališču! Sobota 15. septembra ob pol 6., 7. in pol 9. uri zveČer, Nedel*a 16. septembra ob pol 5., 6.. pol 8. in 9. uri zvečer, Ponedeljeb 17. septembra ob pol 6., 7. iu pol 9. uri zvečer. aaBaBBBBr vR^v wBa*evs ek, Kolalvorska ulca itr. 34 L nadstr, Liubl?aaa. iĐfelloeotoa iffielfc aliliiia se lite im neka] nr dnevno k 16 letnl ćek.icL Znanje angleščine ali fraruoščine se želi. Ponudb? so narrošene ra „Postnl predal at 35, LJnbl;anaM. 073 sM*" Kupi se c?obro ohranjen "^M Pismene ponudbt- pod „?. Z 3038 * na Opravništvo »S'ov^nskeea Naroda*. 3088 STROJNIK. Izučen kovač, izcrašan knrjač in stro m'k, vojaščine prost, teli vsled vojnih raziaer službo preireoitl. ,:\joj Kdo, pove upravn štvo *Slov. Naroda«. i lalpii i lajljjiiiaiir dob^vlfara novosti salonske, uaietnišk9 \ Ifabavne ia dr. razgled- ce po nafri:i*:2i : cenah. Za'oea dop <=n c Miroslav Eisen-menger, Donat ?., Sshonbnuuierstr 49. Ceniki zasrorr. 29ol oove ia stare, kum vsabo množino • tvrdka lv L'ublianska fnđnstrlia probUOTih zamaš'iov JZLAČI3 & Ko, Ljubljana. 2^78 Kupi se vsn: a rrnož'na ; lesa Ilaiiii kostaĐlev nad 10 cm deb , franko va^on Ponudbe z npvedbo cen in odhodne postae pod „Edelkastanienkolz 3012" na upr. »si N * jfCigijcfilčn« lrinnfaktnra \ Juli! Sfn^or f Bmaj L Wias sgentr. 8 F. Ceniki 2 zdravniškim roukom gratis in fr. —-■- Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 Vinski kamen suhe gobe, knosno, med, vosak, sveže In suho sađfe, smrekove starte, sploh v«e dežetaa in ttozd-ne pridelke, kakor tndi vinske sode In vse vrste praznili vrač, kupi vsako množino po najvlšjih cenah veletrgovina 2432 i Anton Kolenc, Celje, ^a'entirano sredstvo za koc serviran** sđia In zeien'ave „Chirkln" da;e traj- POst kov serviran? a, le^ai lxg ed la bol li Okus. 3109 Karton 140 zavitkov.....K 3r— rri ocjemu 10 kartonov . . . . „ ^2-— Šafran gir. čist kart. 130 zav. K 15*—, cQ-— ^aftalin kart 130 zavitkov . . . „ 15 — Nadomestek za jaica, kart. . . . „ 5* — Kocke za juho Ia 1000 . . . . „ 32*— razpoSHja po povzetjj eksportna tvrdka Vučkovii & Šibenik __Zagreb, Vsenčilistnl trg L I elastičnim gibljlvim lesenin . podplatom. [oikiHzdtm! | j Edfna prodaja t 1732 i ^ JrattMtcia, Saaaj I, (rickafttSf 7. i | | Izdelovalci I j kiša (jcsiha) pristneiga, zdravega 12 sadja 2a ' 1 odjem na debelo, se probio, naj svoje na- ! slove pošljejo na »»pravn »Slov. Naroda« • ________Pod „KW Miju,________305» j Iiptavski in ovčji sir ! * kosih 70—90 kg prm4mm trgovoni « proti vr>o*latvi meska ah »kreditnu v l'Ak' z?£rreSiki baoWi Auto« Kalcfć, ugreli, Petriafska ulica siv. 13. Poil'CP- I-*Mco v€Čje množine. • pre se dcbro tiBr^ona konfoarisiinia veiča vseh nisarniSkih de! z lepo risavo ter izurjena na strojepisiu ter stenograhti, 2cli se, da ista stanuie v bližim Tiža5ke ceste ali v Rofni dolini Vstop 15. novem. P!a*:i zc'o dobra Istotam se sprejme tudl dobro izveibana prodaj alka, I__________ter blagajniCarka. -lo8 Dame, j ki so dobro upijane v obrtnih, vele-posestni^kih in gospodarskih krogih in drustvih, v lekarnah in dros:erijah, pri trgovcih in kmetih, in ki bi prevzele zastopstvo novih produktov, katert se jako lahko prodajajo, naj stavijo takoj svoje ponudbe na 30(31 kemižao tovarno Hugon Pofatc, Kr.Vinohrady, Jungmaiineva trida 33. VOZĐd MEl in pritikSIne, == poprave, == errslliranje in poniklanje nzvrŠTife točno in ceno ] ;n A. Weissber?9 Dcnaf II, Untere Đoaacstrasse 23 S. BOT* Cenilc odd. 1 zastonj. naibcl'še fenkovosti po 8, 10, 12, 14 fn 20 kron; iasne podJore Frer.ii ali Pvtbon ia lasne mre-*!ce v vseh barvah; flN£SILJI barva sa lase in brado od Dr. Đrallea r|ava, temnoriava ali 6raa po 2 ia 4 & itd., vse fte solidno, zaneslfivo blago -mporoča Štefen Strmoli Ljubi lana, Pod Trančo št. 1. Paacorf Zarađt ^iolcllcii^a r vcaiko slnthoT^nie *e lokal odprt tamo xa prodaju blaga ?« alcer vsaki dan samo Od • do ' 2I In v oedeijo od 9 do 11 Ivan Bizovičar nmeM in trgovski vrtnar L ubrana 7 I Kolezijska ulica št 16 | priporo^fa svojo bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. *: Izposoievanie ob nartvaikih odrih ^ drevesse cvetliee, ? kakor tndi najll-'; nelse dekoraeliske cvetliee xa dvorane u in balkone, s Vsakovrstne sađike do najžlahtncjših cvetlic in zeienjadi. Sprejemam na- j ročila na deželo. Vsa na- 1 ročila se izvršujejo točno I in solidno. I nneiavke! L Bisevlear, s vrtnar. LJaWJaaa- u I frmmuj4nl »• sredstvo Zt po- ^ iTBIIIfOOI miajenje las, ki Jj^ rdeče, svetle in sive lase ir. V^B brado za trajno temno pobarvu ^BH I steklen.ca s poštn vred K 270 1^ ilMt^* e rotaatavoda, Ki fivo T^ porde*i bleda Ica. LIčinek je čudovit. 1 steklenica s poStnino vred K 2*45u Naslov ia nnroiila: hi MA lm\ ■ Drogerle. Brao, *tev. 639, Moravsko. {fetfdUnr •Uj bolje ta zob* 135 Kmefovalci! &® zamndite! *JO°o kalijevo sol pošiiam po ceni K 24— za 10-n kg po povzetju dokler imam še zalogo ! Vposlati je vreče v napolnitev. Uvoz iz Nemčije je v tej kvaliteti popolnoma ustavljen za dlje časa ! Za vsebino v odstotkih jamčim! Naročite to važno gnojilone- mudoma dokler z a m o r e m postreči! 3107 Vinko Vablč, veletriec, žalec, iulnoštejerska. a* •S .2 rt c> > <* « .. :: -a o © i g sr i 1 Rajcenejie deznike in sofnčnike domačega izdeika prinoroČa tvornica dežnikov in solnčniko? Ljubljana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Gonoktein.4 Namovejšc, izkušeno sredstvo porti kapavcu (triperfu), helemu toku, črevesnemu in mehurnemu j katariu i. t. H. i GONOKTEIN je upeljan na j Č^-Ski kliniki dvor. svetnika vseuč. i prof. dr Janovske^a. Na nem^ki klimki vseuć, prof dr. K. Krei-hicha. Tod^o ^a priporoČajo vseuč r>rof dr. J. BukovsWy, vseuč. prof. F. Samherger, vseuČ docent dr. J, OH^trčil i. t. d. V=eu<*i!i*čni doecnt dr ER KLAUSNER, I. asistent nem^e dermato!cgi'skf» klin ke v Pra^i je v svojem predavaniu pred zdrav-n ki na univerzi povdarjal izvrstno u^inkovanje Gonokteina ter ga posebno priporočat kot ftborni i baNanrkum, ker ne draži želoHc* niti )ed?ic. 213» M U. dr. J. grof ROSSIGOLI, . občinski zdravnilc v KaSteiu starem piše : V mnogih sluCajih akut-nega kapa^ca zapisal sem Gono- ' ktein in uvidel sem, da je iz vrstni antigonorThoicum, ker ne kvari želodca in ne ledvfc. Dobi se po vseh veČjih le-karoab. Škatljica K 7—. i Zahtevajte literaturo m prospekt | Ljubljana Lekaraa Trak4xcy. Zagreb: Lekaraa„Salvator",g. IUt- ! Ultiach, Jmlrntićev trg. . Proizvaja: Farmakotoško-kemični laboratorij .HE*A" Prjft-VrSoTJce 552. Đob-TlSelf vojne^a mir Istrst?a la V«bo- sdrsvatvCB«ff% mšruimmfm. | Trgovina ali gostilna ozir. kako malo podjetje z nekoliko po-s«-tvom na Kranjskem ali Spod Stajerskem mm ieli kmiitl evtat rntnjati. Ponudbe pod ^Boiaa 3059* na uprava. »Slov. Nar.« 3059_________________ liSinalT spreten in siguren računar, zmožen vseh piša. niskih del, slu^bujoč podčastnik, Htm za svoj prosti čas, 2—3 ure na dan. posla. Ponuda v n^mSkem teziku pod vvAr»eits-lnstlg 31C2" na upravn. »Siov. Naroda«. Tattoi se »^rsjnie prof dobri plači prfđen in moćaa olU konjski hfiapee ta poitana = posfreinica = pri F. A A. UHER, Ljubljana, Šelenburgova ulica Ši. 4. ki so dobro upeljani v obrtnih, vele-posestniških in gospodarskih krogih in društvih, v lekarnah in drogerijah, pri trgovcih in kmetih, in ki bi prevzeli zastopstvo novih produktov, kaieri se jako lahko prodajajo, naj stavijo takoj svoje ponudbe na 3060 bemfčno iovarao Hugon PoEak, Kr.Uinohrady, iungmannova trida 33. Toaletna milno nadomestilo parfumirano, elegantno opremljeno, 2V2 tuc vsehina kartona. Cena franko K 26*50. Dobavlja : Lang & Co., Osjek 1, Hrvaško, Župni trg 1. Naslov za brzojavke : Langcomp, Osijek. —^—^—— Preda se vec ——^— novih iiiolkiii in MM MM x dobro šm staro pRevnsatiko ter šivalnih STI^OIEV »Singcr« in »Ringschiff« in dva amerikanska pisalna sirofa v dobrem stanu. Novo! Došle so Novot žepne električne sveiilke brec baterlf, dajo lepo trajno svetlobo. Kni* se veC že rabljenih in tuđi polcvarjenih F. BATJEt, Mubliana9 Stari trg itev. 28. > Z radostjo se Vam pridružujem v j mnenju, da je Vaš creme ! ki ga rabim že dolgo časa, najboljSt ! vseh cremov, kl jfb poznam in ga morem z mirno vestjo kar najbolj vroče priporočati vsakemu. Tma prednost v tem, da ne masti, se takoj posuši, a dela polt nežno in bleščečo. OtHia Dvofakova članica opere kral. Čc5. zem. a Narod. gledal. v Pragi. j Izdeluje: Lsboratorif Hers, Praga-Vr*ovice: Halek. ni. 35, tel. 6443. Veliki lonček 3 K, sredr,ji K 1 50, za poskuSnjo 60 vin. — PoŠilja se po poiti proti vroslatvi znezka z dodat- j kom 60 vtnarjev za porto. I Zaln^n v Ljubljani: Lokama i U. pl. Trnkoczy. 2084-XV. ' : i M\mh zavaravaDje j z vštetiem vojne neyarnosti! kr6S posebne đoklade k običajni premiji 8 tekOltajtlB izplačilom polne zavarovane svote v slučaju I smrti. — Izredno nizke premije. Generalno zastopstro mmm mm v wm Sodna ulica SL 1. zrezati in na gorenjt naslov vposlati. I Ime: —------------------------------------- I Poklič:---------------------------------- I Starost:----------------------------------- I Zavarovana svota:----------------------- I Doba zavarovanja:—.------------------- I Natančni nasl.:--------------------------- I To vpraSanje ni zame na noben način j obvezno. 3067 I t Takol se proda ^opolnoma doto ftrno 'salonsko suknjo in frak. Naslov pove upravn. »Slov. Karoda«. 30=1 TOP- Za dljaka -9&S mm lio« SOBO s hrano. Ponudbe pod „Dliak 3103" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3103 -——-~— V najem da|a za ohrt priprarno :-: hlšo :-: , (za dve družini, vodovod), m vrtom vred J. Puntar, Unec 75. Do postaje Rakek je dvajset minut. 3077 J(:meblovano stanovanje eno ali dve sobi s kuhinjo, za novopo-ročenca, so isAft %* meseo oktobar ali november ▼ LinblianL 3100 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. vzff Sprejmem takol spratnega ^ SOLKITATORJA t bvo\o Isarno. Stenograf in strojepisec ima prednost. — Dr. IVAN GLASER, ocSvetnik v Mariboru. 3095 f^T Sprejmem xanesljivega "M mesarskoga pomoćnika i naJ!aJ5e invatida. Nastop takoj. — Ponudbe i na: ANTON HAFNER, mmmaF v ikofji Loki 51. 13, Garenjako. 3090 —— Već}o mnolino —— praznih zabojev proda (vrdka K. ĆAMERNIK * Co, L!nbl!ana: Dnnafska cesta ti, Vzgojitel jica « veSča slovenskega in nemškega jezika, 19 tiće k dvema oirokoma v Llntomer, (Štajersko.) — Več se poizve v trgovini O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta« •: Piškote :• napolitanke« karamela i. dr. bonboa-a prodaja po najnižil cani na debato in na drobno Gizela Darbo, Ljubljana Mestni trg itv. 13, nasproti tevljar« , skemu mostu. 3093 i Javomlk na Oorenlskem. < 5*IT" Proda se dobro zidana enonadstropna hiša štev. 83, na JavornJka sa 28.S00 krom . z obseinim Trtom In travnikom. Hita ima 6 malih stanovanj in je ćela podklctena. Vknjiženih 12.C00 K bi lahko ostalo gori. Ponuditi ie na : Posojilnica t Llabl|anl« BilklosiceTa cesta st. 6. 301^ OdvetniSkega urednika ali uradnico zmožnega slovenske in nemŠke stenograf ie in ki zna pisati na stroj, sprejme tako] plsarna đr. Edvarda 8Ia¥Hlba, odvelnlka f Trstu, Via Vienea 101. Plača po dogovoru. 3121 KiSLO VODO vino in tadjevec raipoinja A. OSET, p. Guštani, Koroško. | Kupim stepenice zamaške la sode. Kupujem in proiajam. I bodisi pohištvo, steklesliiof te« i lozo, sulice, porcelan, oroi{ef i podobef star denar, sploh vsef bar Je na]manj 50 let staro. i Obenem kupim staro zobovie. Posredujem za hiša, zemljišta itd. Albert Derganc brivec In koncesi!on!rani starlaar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10, Malo posestvo sposobno za vsaho obrt, z nekaj njivef 2 sađna vrta In travnlka se takoj proda. Istotaoi ae ptoda dobroohranjena vinska posoda od 200 do 700 litrov. 2999 Vrx pove Franc Lnkei, KranJ, Mestni trg ftt. 118, J« ■ osip ju9 pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c 16. se priporoČa cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s ptistoim firnežem. Solidna in to5aa postreiba. Stran 6 .SLOVENSKI NAROD', elkeke9 Wmštmr pešta, VL, eti. 144. — - —■—■----------------------------------------------------------------------------------------------- _. ..-------------------------------------------------------------———^—— Sttnoraniejuijvo mjaka raapalaf aa laaa. — Ponudbe je poslati pod „Vsa oakraa/3143M na upr. »SI. Nare. Prešernove slike pnliia ii pnOja n imm nnetli Iv. Bonač v Ljubljani. f •■• sllki S krm. 372 Cunje, kosti, želod bi divji koštani kupuje po dnevn'h cenah za c in kr vojaško oblast edino poobl2^čena tvrdka Viktorija Panhoizer Fraiakeva alica 4, Izubijana, kattra tuđi želeč.m izda dovoljenic za poSiljatev. 3123 RiiTKla n\w ra?alnll it najflaiillli otroških vozičkov tn nmTadn« «a aaflllaafaa ~~ žlme. *M.Paklč v LlabllaaL ImnlB Nnhikfs h nSii 1 mutim. au ••aso> »^ a*2o» Šablona a 16 monograml, primarna za namlint prte, aervl« ataf žepno robet fn vaeh vrat parIBo mm dobiva pri TONI JAGEH Cjnbliana, Židovska ulica štev. 5. \\\. Rsji v midnifltellje : za gospode : Llabliaiia, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: Lw po meri ^^ v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko tzber atelnlkov Iai se>lii^nikov. I Poplavila se iivršujcjo točno in solidno. Štev. 13.621—1917. gffr ■ 3147 ifazgias ^flmdm Meeraee elektH^nega toka iz mettne elekirarne in plina iz meatna plinanna. Dcželno stolno mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bode zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnje jeseni in zime izključena. Zato je treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljubljani zavladala splošna tema. Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omejiti samo na naj-nujnejšo potrebo. Le tedaj bo mogoče mestni elektranu in plinarai vzdržati redni obrat preko zime. Javni uradi in pisarne, kakor tuđi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe, katero je treba do ćela izkoristiti. Vso ostalo razsvetljavo po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih | stanovanjih se naj omeji do najnujnejše potrebe. Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredb in kazni, ker je znano, kako težko je prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist le del svojih udobnosti. Ministrstvo za javna dela je v novi naredbi z dne 1. septembra 1917, št. 370 odredilo stroge predpise glede uporabe elektrike in plina. Poleg te ministrske naredbe je občiaskl svet v seji dne U- septembra 1917 sa LlaUtaao dolotll sq sledeče o^iojltve i 1. V času od 1. oktobra do 31. marca se bode oddajal plin in elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne — zato naj se po vseh javnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni čas. Izven navedenega časa je vsaka uporaba plinove ali električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana. Čas od 3. do 4. ure naj se porabi za snaženje urađov. Izvzeti so le javni uradi, ki morajo imeti nočno službo, tam je samo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena. 2. Šolski pouk naj se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo naj se po možnosti opoldanske ure, da lahko odpade večerni pouk. 3. Trgovine in skladišča ne smejo uporabljati plinove in električne luči pred 8. uro zjutraj, in od 17. septembra do 31. oktobra ne po 5. uri popoldne od 1. novembra do 28. februarja „ , 4. „ „ od 1. marca do 31. marca „ w 5. „ n Izvzete so le trgovine z živili; te smejo uporabljati omejeno razsvetljavo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za točko 3.) veljajo olajšave v smislu § 20. ministrske naredbe z dne 1. septembra 1917. 4. Za delavnice, gostilne, kavarne in druge javne lokale naj se natančno določi pri posameznikih velikost in število luči. Za princip naj velja, da srne goreti največ polovica preje običajne razsvetljave. Ostala žarila naj se odstranijo. 5. Vsaka reklamna razsvetljava je prepovedana ravno tako, kakor sle-herna luč v izložbenih oknih ali pred vhodi in okni javnih in druzih lokalov. 6. V hišnih vežah, na stopnjiščih in hodnikih so dovoljene le lOsvečne žarnice ali najmanjše plinove svetilke, goreti sme le polovica preje običajnih luči in sicer najdalje do 9. ure zvečer. Zjutraj so te luči sploh prepovedane. 7. Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero nv.iažino električ-nega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih, Za merilo naj velja poraba toka 25svečne žarnice, ki sme goreti do 10. ure ponoči, odnosno kolikor se poprej vgasuje, toliko časa sme goreti zjutraj. Za stanovanje do največ 4 stanovanjskih prostorov (vštevši kuhinjo) se dovolita dve žamici po 25 sveč, za stanovanja z več kot 4 stanovanjskimi prostori pa 3 žarnice po 25 sveč. Seveda se priporoča uporabljati manjše žarnice, katere potem lahko gorijo v večjem številu, oziroma dalj časa, ker porabijo manj električnega toka. Izvedba predp! se▼ pod točko 7 : Od solnčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih : oktober 142 ur januar 161 ur november 162 , februar 125 , december 175 m mare 114 , iz tega sledi: a) da imajo stranke do 4 stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih : oktober 257 vatov = 23 vinarjev januar 291 vatov = 26 vinarjev november 307 , = 27 , februar 250 „ == 23 , december 316 , = 28 mare 206 „ = 19 b) Stranke z več kot 4 stanovanjskimi prostori pa na dan v mesecih: oktober 385 vatov = 35 vinarjev november 454 m =41 „ december 474 vatov = 43 vinarjev februar 375 vatov = 34 vinarjev januar 436 , = 39 , mare 309 „ = 28 „ Tako določena množina električnega toka je za vsako gospodarstvo obilna dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tuđi pred vojno ni dosegla niti polovica elektrarniških odjemalcev. Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme dovoliti ena 25svečna svetilka več. Za plinovo razsvetljavo v stanovanjskih prostorih se bodo po istem metilu izdala posebna določila. Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po deset-kratni jednotni cen{. Te kazni se uporabi jo za aprovizacijo revnih slojev. 8. Električni motorji se smejo od 17. septembra do 31. marca uporabljati izključno le pri dnevni svetlobi. 9. Uporaba elektr. ventilatorjev, kuhalnikov likalnikov in drugih elektr. apa-ratov je v času od 17. septembra do 31. marca v obče prepovedana. Zato naj se odklopijo. Izvzeti so samo zdravniški aparati. 10. Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, če je drugačna kurjava nemogoča. 11. Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda le v skromnih rnejah za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuno do-voljenega plina se bo še določila. 12. Poraba plinoviti peči vodogrelcev in kopalnih peči s plinom je prepovedana, zato naj se vse take peči zapro in odklopijo. 13. Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedil ali drugače teh predpisov ne upo-števal (izvzemši točko 7) zaračunal se bode ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin ali električni tok po desetkratni normalni ceni, V korist aprovizaciji revnih slojev. . . V slučaju neizterljivosti tekom tren dni, se dodaja plina ozfroma elektrike ustavi. Po trikratni kazni se elektrika ali plin sploh trajno odklopi. 14. Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma prepoveduje, dovoliti se sme le v posebno nujnih slučajih. 15. Mestni magistrat bo pri merodajnih oblastih in korporactjah izposloval upoŠtevanje teh predpisov v kolikor se tičejo javnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodajalnic, skladišČ in delavnic 16. Ker pa vojaštvo konzumira dobro tretjino električnega toka, preskrbeti je, da se bodo tuđi vojaške oblasti, kolikor služba dopušča, prilagodile tem splošnim odredbam, ker to zahtevajo ne le javni temveč tuđi vojaški interesi. Pripominja se, da je ministrstvo za javna dela skrčilo množino dovolje-nega premoga za vodovod in elektrarno od 175 ton na 120 ton tedensko. Ker se je lansko zimo navzlic štedenju porabilo po zimi na teden preko 175 ton premoga, je jasno, da mora ostati Ljubljana tuđi brez električne luči, če se občinstvo ne bo natančno pokorilo gori navedenim predpisom. Mestna plinarna pa sploh nima dovolj zagotovljenega premoga, zato je štedenje s plinom tem nujnejše — da ne bo treba plinarne po zimi zopet ustaviti. ffa*edaa! predpisi flede porabe elektrike in plina vsebnjefo nualniUH kar aaara mestaa oMIna od prebiTalstva xahtevati9 če hoieamo aaraaltt čes simo asioain mostn natpotrebnejio razsvetljavo. Hettni magistrat ljubljanski, dnć 14. septembra 1917. Župan: Dr.Ivaa Taviaiv 211. $tev. .SLOVfcNSKi NAttoD*, dne 15 septembra 1917, Stran 7 Vsaka dama Daj čita mojo velezanimivo navodilo o modernem negovanju grudij. Nkušen svet pri VpadlOStt in pOUian|kan|U bujnosti« — PiSite za u ono na pj# ^t^mm ■§*. Ido Krause, Poiun, (Pretsburg), Osnko, ScfcanzsU-m«« X. edd. 41. Piaiie. Mifirii inOrhcah:"rS. S. KMETETZ ' LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Edna posebnosti i likerja je Zdravmkielodc; 16 j U\ml želodca Ie posebnost ielodonarja likerja Iz zđravfin'h r^stlin, kateri izborno ▼plivs protš slabostirn v ! ieloćcu ier radi tega v nobeai družini ne bi smel manjkati. Tovarna onh štva J. J. Nag'as Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 II * v* S L*VI U spalite hi "edilna soba, saloso ta ges^ska fObe. Prepro*?e, zastor^ modra cl sa wzm9l žimnatl mo