Št. 332 (15.434) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Tretu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ________________________ TRST - Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK, 19. DECEMBRA 1995 Resno opozorilo m Jekina Vojko Coua _ Bolj kot zmaga komu-^tov je za nedeljske m-8*e parlamentarne volitve ^acilno, da so doživele Poraz zmerne liberalne si-^ ki niso uresničile Doljub o postkomunistič-QeBi blagostanju. Ruski Milni sistem bo morda Milil ta poraz, za pred-Sednika Jelcina pa je izid Pravi plat zvona, ker mu le lahko jasno, da bo bitka M junijskih predsed-Mkih volitvah zelo huda. Na Zahodu marsikdo piSe o »prikazni komunizma«, o »revanšizmu Ponižane boljševiške nomenklature« in pri tem Mrda nehote spregleda, na so vzroki poraza libe-mlnih sil globji. Tičijo v sami duši ruskega člo-Mca, ki v sedanjih razme-mh ne prepozna veC svoje nekoč spoštovane domogne, ki ga motijo novopečeni bogataši, ki ga je fMh mafije in kriminala, m v novih razmerah ni sPosoben sam sebi krojiti nsodo, ki je zbegan v svoji mvšcini in v nejasnih iz-Sledih za bodočnost Za razliko od drugih Miodnoevropskih komunistov ruski ne skrivajo ^ojih simbolov. Prav Mo ne svojih korenin in Mjev. »Obnovili bomo Sovjetsko zvezo,« je vCe-mj zmagoslavno izjavljal v°ditelj komunistov Ge-nadij Zjuganov, ki je obe-nam Že zagrozil z vojno, se bo Nato širil v balt-®Ke republike. Zahod pa M vedno caplja za do-8°dki, ne dela si hujših Preglavic, ker ima v Rusiji msnicno oblast predsed-npr in ne duma. Trenutno niso v nevarnosti njegovi Posli, Rusija ostaja liberalna demokracija, ki prizna-Va zasebno pobudo in Podjetništvo. Zahod poza-mja, da je v nekdanji Sovjetski zvezi trpela pod komunistično diktaturo le nranjšina, da se je večini e kar dobro godilo, oržkone bolje kot med se-d^ujo invalidno demokra-mjo. In prav ta večina sedaj razočarano obraCa hr-oet Jelcinu in zmernim liberalnim silam. Celo jdm, ki bi v teoriji mora-m požeti precejšen uspeh. Mneral Lebed, heroj s midnjesterske »avtonomne« republike in odkriti sovražnik obrambnega ministra GraCova, je res Magal v vojno-industrij -skem okrožju Tule, a nje-8ov desničarski Kongres ruskih skupnosti baje ni Prestopil petodstotnega Pragu za vstop v dumo. Uski nacionalisti imajo e Zninovskega, tako da ne potrebujejo zmernega nacionalista v generalskih epoletah. I Poklon $ pogledom I v našo prihodnost OPČINE - Poklon padlim mora spremljati pogled na naš danes in jutri, tako je na nedeljski spominski svečanosti ob 54-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu zatrdil Miloš Budin. Komemoracijo na openskem strelišču so priredila združenja partizanov, bivših deportirancev in političnih preganjancev (foto KROMA). Spominski svečanosti je v Prosvetnem domu sledila otvoritev razstave s kulturnim sporedom. Na 3. strani RUSIJA / NA PARLAMENTARNIH VOLITVAH Zmaga komunistov Jelcin v težavah MOSKVA- Po prvih neuradnih izidih ruskih parlamentarnih volitev so prepričljivi zmagovalci Zjuga-novi komunisti, ki naj bi dobili skoraj 22 odstotkov glasov. Petodstotni prag za vstop v parlament so po neuradnih podatkih presegle le Štiri stranke: poleg komunistov še skrajni nacionalisti pod vodstvom Ziri-novskega (11, 1 odstotka), Cernomirdinova stranka Naš dom je Rusija (9, 6 odstotka) in liberalna stranka Jabloko (8, 4 odstotka). Komunisti so se dobro odrezali tudi na volitvah po večinskem sistemu, ki bodo določile polovico sedežev. Na 13. strani FINANČNI ZAKON / V ZVEZI S TRETJIM VELEAMANDMAJEM Vlada umaknila vprašanje zaupnice in se izognila pasli Dini potrdil, da po božiču vrne mandat in sproži preverjanje RDM - Na splošno presenečenje je vlada včeraj umaknila tretji veleamandma k finančnemu zakonu in z njim vprašanje zaupnice, ki bi po vsej verjetnosti ogrozila sprejetje finančnih ukrepov in uvedla začasno bilančno obdobje. Dinijeva odločitev je povzročila splošno presenečenje in sprožila takojšnje mrzlično iskanje rešitev, predvsem pa je onemogočila tiste, ki so vladi pripravljali skrite pasti. Popoldne je predsednica poslanske zbornice prekinila zasedanje in ga preložila na danes, potem ko je predsednik proračunske komisije poslance seznanil s pozitivnim izidom glasovanja svoje komisije o tretjem veleamandmaju. Proti ukrepu je glasovalo samo Nacionalno zavezništvo, ki skupaj z Bertonottijevo Komunistično prenovo še naprej nasprotuje finančnemu zakonu in zahteva Dinijev odstop. Predsednik vlade je včeraj potrdil namen, da po božiču vrne mandat, česar pa mu vsi ne verjamejo. Desnosredinski pol vztraja pri volitvah in zavrača možnost vlade »evropskega semestra«, medtem ko leva sredina sprejema Dinijevo razlikovanje med odobritvijo finančnega zakona in potrebo po političnem preverjanju takoj po sprejemu finančnih dokumentov. Na 2. strani ________________________________4______________________SGA8* SG.*, \ferde Sgaravatti Velika izbira božičnih okraskov. Jelke, božične zvezde, rastline, okraski, sveče, namizni venčki. ODPRTO OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH umik: 8.30- 13.00in 15.00-18.30 TRST-Obalna cesta 6/1 Tel. 224177 (nasproti centra za fiziko) ŠT E F AN OV AN J E it--DISCOTECA Devin - Duino 26/12/95 v special guests: A.M. NtU\to c ou ti lita fc mmm SiiŠ&iSiSSi® ŠOLSTVO / DIDAKTIČNI RAVNATELJI NOVICE Natečaj le za enega ravnatelja Prosti po sta dve delovni mesti »Deželni šolski urad Furlanije-Ju-lijske krajine je razpisal natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto didaktičnega ravnatelja za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Kandidati, ki bodo izpolnili natečajne pogoje, bodo lahko imenovali na podlagi prostih ravnateljskih mest v šolskih letih 1996/97,1997/98 in 1998/99. Razpis natečaja bo objavljen v Uradnem listu, zainteresirani naj predložijo svoje prošnje deželnemu šolskemu nadzorništvu (Trg sv. Antona novega 6, 34122 Trst) v roku 30 dni po objavi razpisa.« To tiskovno sporočilo je prejšnji teden poslal slovenski šolski javnosti Deželni šolski urad. Razpis natečaja za delovna mesta na naših šolah bi morali oceniti pozitivno, ker nudi možnost za zaposlitev naših šolnikov. Tokrat pa ima, poleg splošne pozitivne note, tudi svojo negativno plat. V sporočilu jasno piše, da je Deželni šolski urad razpisal natečaj samo za eno mesto didaktičnega ravnatelja. Zadeva bi bila povsem normalna, ko bi bilo na naših didaktičnih ravnateljstvih prosto le eno mesto. Realnost je drugačna: že vrsto let sta nezasedeni dve didaktični ravnateljstvi, obe mestni: svetoivansko in svetjakobsko. Zakaj je torej Deželni šolski urad razpisal natečaj le za eno mesto? To vprašanje je uradu zastavil tudi Sindikat slovenske šole deželnemu šolskemu skrbniku Ottavianu Cor-biju. Dostavil mu je dokumentacijo, iz katere izhaja, da je sindikalna komisija na tržaškem šolskem skrbništvu ugotovila, da manjkata v številu vodilnega osebja na slovenskih osnovnih šolah dva didaktična ravnatelja. Sindikat je izrazil bojazen, da ne bi tudi ta primer pomenil nove oblike tihe racionalizacije slovenske šolske zveze, ali z drugimi besedami: ko bi slovenska osnovna šola razpolagala s štirimi ravnatelji, bi se lahko dogodilo, da bi šolske oblasti ukinile eno didaktično ravnateljstvo prav zaradi »pomanjkanja« slovenskih didaktičnih ravnateljev. ŠOLSTVO / NA DE2EL1 Predstavniki dijakov pri odbornici Guetra V januarju nov sestanek Kar jim ni uspelo med množično zasedbo šolskih poslopij, so uresničili po zaključku dijaškega protesta. Predstavniki dijakov tržaških višjih srednjih šol so se včeraj sestali z deželno odbornico za kulturo in šolst- „ ..... ^ ^ vo Alessandro Guerro, srečanja pa sta se udeležila tu- nl^ gasilcev Breg, ki jim načeljuje Fausto Di Dođi podpredsednik deželnega odbora Degano in dežel- nato. Prisotni so se med drugim pogovarjali o ni svetovalec Stranke komunistične prenove Antonaz. potrebah za ucinkoviteljše delovanje m o važno- Clani Skupščine dijakov tržaške pokrajine (ASFT) so A:::; sti omenjenih organizacij, ki pridejo^ do izraza jih seznanili o novembrskem dijaškem protestu in o 8 ~ ’ ~ zahtevah dijaškega gibanja. Ena od zahtev, ki so jo vztrajno ponavljali, je bila tudi ukinitev deželnega prispevka zasebnim šolam. Odbornica Guerrova je dijake seznanila, da znaša deželni prispevek za zasebne šole kake 3 milijarde lir, tudi če bi ga ukinili, pa ne bi mogli tistega denarja uporabiti za javno šolstvo, ker prispevek javnemu šolstvu določajo drugi zakoni in določila. Med srečanjem so se domenili za tesnejše sodelovanje. Guerrova je že za januar napovedala nov sestanek. Vodstvo tržaškega študenstega gibanja se bo v H Seje krajevnih svetov V tem tednu bo na sporedu vec zasedanj krajevnih skupščin. Danes in v Četrtek se na izrednih sejah sestane tržaški občinski svet, ki želi pred koncem leta spraviti z dnevnega reda nekaj neodložljivih sklepov. Danes ob 18.30 se sestane dolinski občinski svet, ki se bo spopadel s proračunom za prihodnje leto. Proračun je na dnevnem redu tudi jutrijšnje skupščine Kraške gorske skupnosti, medtem ko se bo zgoniški občinski svet sestal v Četrtek ob 20. uri. Srečanje s prostovoljci na Dolinski občini Prejšnjo sredo se je župan Pangerc sreCal s prostovoljci civilne zaščite in združenja prostovolj- posebno pri naravnih ujmah. 2e naslednji dan so župan in prostovoljci prešli iz besed k dejanjem, ko so vremenske razmere ohromile tudi dolinsko občino. Občinsko okence za informacije o vojaščini Z včerajšnjim dnem je tržaška občinska uprava odprla okence, ob katerem bodo interesenti lahko prejeli vse informacije o vojaški službi. Okence bo odprto od ponedeljka do petka od prihodnjih dneh spet srečalo s"tržaškhn šolskim skrb- 8.30 do 12. me (ob ponedeljkih in sredah tudi nikom, da bi predstavilo nove člane, mesečna od 14. do 16. ure) v sobi 118 v prvem nad- skupšCina tržaških dijakov pa bo v četrtek ob 15.30. Včeraj je medtem zapadel rok za zbiranje podpisov proti deželnemu zakonu o podpori zasebnemu šolst- * i II vu. Vse kaže, da organizatorjem ni uspelo zbrati predvidenih 20 tisoč podpisov. A H PROMET L Zeleni za stroge omejitve, pešci »tarča« avtomobitov Napovedani občinski naCrt za omejitev prometa je naletel vsaj na nekaj pozitivnih reakcij. Po ostrih kritikah trgovcev, ki menijo, da jim bo upadlo število kupcev, je na vrsti skoraj ugodni odziv Zelenih. Omejitev bo zelo verjetno zadevala osrednjo prometno os v mestu, in sicer Drevored D'An-nunzio in Ul. Carducci, po katerih bodo lahko peljala vsamo vozila s katalizatorjem, poleg tega pa bodo uvedli nove omejitve parkiranja v središCu. Napovedani ukrep torej ne načenja celotne problematike prometa v mestu, ugotavlja stranka ekologistov, po mnenju katerih je treba opustiti logiko delnih ukrepov, ki omejujejo onesnaženje zraka samo na nekaterih območjih - in to prav v neposredni bližini kontrolnih postaj, kjer merijo stopnjo onesa-naženja... Potrebna je nova politika prevozov, ki naj sloni na skupnem nacrtu, pri katerem naj sodelujejo tudi železnice in javno prevozno podjetje Acega. Pozitivne reakcije so tudi s strani organizacij pešcev, ki ugotavljajo, da je v zadnjem Času postalo skrajno nevarno hoditi po mestu. Ne samo, da je na pločnikih vedno več nepravilno parkiranih avtomobilov, paC pa se je tudi zelo povečalo število prometnih nesreč: v zadnjih 2 letih so v Trstu podrli 429 pešcev, kar postavlja naše mesto na sam vrh nezavidljive vsedržavne lestvice. Rekord pripada Rimu, kjer se vsakih 100 tisoC prebivalcev pripeti prometna nesreča 169 pešcem, sledi Trst s 166 pešci, kar je trikrat vec od vsedržavnega povprečja 52 ponesrečenih pešcev vsakih 100 tisoč prebivalcev. Protest na Proseku Dela za metanizacijo Proseka povzročajo velike težave prometu, ki se odvija skozi vas. Zaradi del so namreč zaprli prehod od osrednjega vaškega trga do pokrajinske ceste in mora zato ves promet skozi Naselje S. Nazario, nato po odseku, ki pelje z Vejne proti pokrajinski cesti in po tej nazaj v vas. Na tržaškega župana, na odbornika za javna dela in na predsednika občinskega podjetja Acega so zato naslovili protestno pismo, ki ga je podpisalo večje število vaščanov in še zlasti trgovcev. V dokumentu ugotavljajo, da ni osrednji trg samo gradbišče, ampak tudi parkirišče za tovornjake, bagerje in druge stroje podjetja, ki opravlja dela. Tako stanje bo predvidoma trajalo nic manj kot 150 dni in ni mogoče, da je celih pet mesecev vas razpolovljena, promet pa preusmerjen daleč naokrog, kar povzroča trgovcem tudi gospodarsko škodo. Podpisniki predlagajo, naj začasno premostijo nevzdržno stanje tako, da namestijo tovornjake in druge stroje na nekaj desetin metrov oddaljenem parkirišču, na kraju same prekinitve pa uvedejo izmenični enosmerni promet. KRIŽ / POBUDA KROŽKA BRIN Božičnica s tremi župani Slovenski in italijanski otroci izvedli duhovito kulturno točko m stropju palače anagrafskih uradov. Župan llly drevi na koprski televiziji Gost dr e višnje oddaje »Dialogih« na koprski televiziji bo tržaški župan Riccardo Illy. V oddaji, ki se bo začela ob 21. uri, bo odgovarjal na vprašanja voditelja oddaje Maurizia Biekarja ter novinarjev Voj mir j a Tavčarja in Livia Missia. Med oddajo bo govor o vprašanjih gospodarskega in kulturnega razvoja Trsta v prostoru vzhodne Evrope, o čezmejnem sodelovanju, o še nerešenih vprašanjih diplomatskih odnosov med Italijo in Slovenijo, o zapuščenih nepremičninah in o zaščiti manjšin. Izbrali zmagovalce literarne nagrade C. Ulcigrai Ocenjevalna komisija 1. literarne nagrade Carlo Ulcigrai je soglasno izbrala najboljša dela. Za poezijo je 1. mesto dodelila Marii Violetti Pa-sian, 2. Marcu Scocchiju, 3. pa Licii Coltorti; za pripovedna dela pa je bilo 1. mesto dodeljeno Claudii Armani, 2. Sergiu Stocci, 3. pa Marini Torossi Tevini. Predstavitev pesniške antologije Na dolinskem županstvu bodo v četrtek, 21. t.m. ob 18. mi predstavili pesniško antologijo v pisni in zvočni obliki »Primorska, moja duša in srce, ki jo je pripravil književnik Aleksij Pregare. Antologija obsega dela 28 primorskih pesnikov, od katerih pet iz dolinske občine. Tržaški Zupan Riccardo Illy in njegova kolega iz Nabrežine in Zgonika Giorgio Depangher in Tamara Blažina (na sliki - foto KROMA) so bili Častni gostje nedeljske božičnice v Križu, za katero je dal pobudo ljudski krožek Brin. Bil je to res praznik celotne kriške vaške skupnosti, ki je še enkrat dokazala svojo veliko povezanost, kot priča množična udeležba na prireditvi, ki postaja tradicionalna. Na božičnici je nastopila godba Arcobaleno, medtem ko so slovenski in italijanski otroci izvedli duhovito kulturno točko. Spregovorili so tudi trije župani (Križ je razdeljen med tri občine), še posebno Illy, ki je omenil napore in prizadevanja mestne uprave za rešitev najbolj perečih upravnih vprašanj kraškega teritorija. Govoril je tudi o skrbi za sožitje in o nedavni postavitvi dvojezičnih tabel. Da je bilo vzdušje res praznično, so poskrbele tudi vaške žene, ki so obogatile božičnico s tipičnimi kriškimi jedmi in dobrotami. MLAJŠA ZAKRINKANA TRŽAČANA POBEGNILA S 15 MILIJONI LIR Rop v škedenjski železarni Včeraj popoldne se je v škedenjski železarni odvil bliskovit rop: zakrinkana roparja sta vdrla v podružnico banke Commerciale Italiana in pobegnila s plenom 15 milijonov lir. Znotraj območja skedenj skega obrata deluje okence banke Commerciale, ki ima sedež v poslopju v bližini vhoda in se ukvarja samo z bančnimi posli železarne. Bilo je ob 15.25, ko sta vstopila moška s prikritim obrazom in naperila pištolo proti edinemu prisotnemu uslužbencu, blagajničarju Francescu Damianu. Uradniku ni preostalo drugega, kot da jima je izročil ves denar, ki ga je hranil v blagajni: 15 milijonov lir. Roparja sta bila oblečena v plavo delovno obleko, je povedal Damiani, verjetno zato, da ne bi vzbudila pozornosti med delavci, visoka sta bila približno 170 cm, govorila z močnim tržaškim naglasom. Pobegnila sta peš, se splazila-čez zid in izginila po Ul. S. Lorenzo in Selva proti Skednju. Nekaj trenutkov po ropu sta na kraj prispela zaprisežena stražarja podjetja Tergeste. Morala bi dvigniti denar iz druge blagajne, ki se avtomatično od- pre samo v določenih časovnih presledkih in iz katere ne bi blagajničar Damiano mogel dvigniti vsebovanega denarja. Stražarja sta nemudoma obvestila svojo centralo, ta pa kvesturo. Na kraj so prihiteli a- genti letečega oddelka, vendar za roparjema ni bilo sledu. Seveda so uvedli preiskavo, ki meri predvsem v svet tržaškega podzemlja, saj sta bila roparja zelo verjetno domačina, in še dobro sta poznala ške-denjsko železarno. Še enkrat preložili proces Včeraj je tržaško sodišče spet obravnavalo dogodke, ki so se pripetili 1. novembra 1992 pred cerkvijo Sv. Antona med manifestacijo društva Edinost. Takrat so policisti zahtevali, naj se prof. Samo /Pahor in ostali umaknejo na trg s ploščadi neposredno pred cerkvijo, pri tem je prišlo do prerivanja, prof. Pahor pa naj bi podkvestorja D’Acierna udaril s pestjo in z nogo. Proces so včeraj popolnoma obnovili, ker so medtem prenovili sodni zbor, ki mu je tokrat predsedoval sodnik Mario Trampuš. Javni tožilec je bil Antonio De Ni-colo, prof. Pahorja pa je zagovarjal odv. Roberto Maniacco iz Gorice. Zaslišali so podkvestorja Umberta D’Acierna in Sergia Sodana, nekaj policistov in druge priče. Med slednjimi je bil tudi Janez BeliCiC, ki se je kot Slovenec poslužil sodnega prevajalca Mirana Košute, njegovo pričevanje pa je zabeležila za-pisničarka Sara Ukmar. Priče so v bistvu potr- dile izjave, ki so jih dale že med zasliševanji: za ene se je prof. Pahor upiral in fizično napadel policista, zaradi Cesar je obtožen žalitve, upiranja in povzročitve telesnih poškodb javnemu funkcionarju, za slovensko priCo pa sta podkvestor in prof. Pahor izgubila ravnotežje in padla. Ker pa se doslej kasa-cijsko sodišče še ni izreklo o prizivu prof. Pahorja, je predsednik Trampuš prekinil proces, ki se bo nadaljeval prihodnjega 9. januarja. TRST 6 Torek, 19. decembra 1995 ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ Pozitiven odziv no dober koncert Nastopajoči so navdušili občinstvo Prvi cilj je dosežen, za kar gre seveda v prvi vrsti zahvala vsem, ki so prispevali v sklad za ohranitev stadiona 1. maja. Odbor, ki ga je v nedeljo popoldne na odru Kulturnega doma zastopala Katja Kalc, je s pozornostjo in pomočjo, ki so jo organizacije in posamezniki namenili njihovi pobudi, zadovoljen, kot je bil dobrodošel tudi odziv na nedeljski dobrodelni koncert. V nedeljo so se vabilu Odbora za ohranitev stadiona 1. maja odzvali pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin, mezzosopranistka Nora Jankovič in Aleksander Rojc, ki jo je spremljal na klavirju. V uvodnem govoru je Katja Kalc poudarila pomen povoljnega izida prve faze pobude, saj sta bili pred približno desetimi dnevi odprti in predani svojemu namenu prenovljeni telovadnici. Ostali prostori objekta pri Sv. Ivanu pa so Se potrebni prenovitvenih del, za katera so seveda nujno potrebna nova sredstva. Predvsem so potrebne precej radikalnih posegov slačilnice in sanitarije, popraviti pa je treba še druge prostore, zato da bo celotna struktura lahko služila svojemu namenu. Zato se zbiranje sredstev nadaljuje, nadaljujejo pa se solidarnostne pobude, kot sta koncert in likovna razstava v TK Galeriji. V svojem pozdravu pa je Katja Kalc opomnila tudi na težak položaj, v katerem se že veC mesecev nahaja Primorski dnevnik in je pozvala vse politične komponente, da se zavzamejo za obstoj dnevnika. Glede koncerta samega pa so se organizatorji zahvalili nastopajočim in občinstvu, posebej pa še upravam GM in Kulturnega doma, Majdi Pertot in podjetju Pecar za klavirja, podjetju Cremcaffe za denarno pomoC in Igorju Lakoviču za zgibanko. Nedeljski koncert je bil v obeh svojih delih blesteč, v prvem je nastopil kla-virki duo Beatrice Zonta-Vesna Zuppin (foto KORMA), v drugem pa mezzosopranistka Nora Jankovič ob klavirski spremljavi Aleksandra Rojca. Navdušeno občinstvo je od izvajalcev »izsililo« dodatek, klavirski duo je zaigral še Šostakoviče vo Tarantello, Nora Jankovič pa je ponovila odlično podano Habane-ro iz Bizetove Carmen. (bip) Drago Legiša 70-letnik Te dni je dr. Drago Legiša praznoval sedemdesetletnico v krogu prijateljev, ki je res obsežen, saj Legiša ni Človek, ki bi stal ob strani, temveč je že vsaj petdeset let v areni našega zamejskega življenja. Seveda ne kot opazovalec, temveč kot aktiven član naše družbe, kakor mu je prirojeno. Njegovo življenjsko vodilo je: Enotnost v raznolikosti. Tega se drži kot družbeni delavec in Časnikar. Politično pot je začel leta 1952 z izvolitvijo v nabrežinski občinski svet. Ta pot ga je leta 1964, ob prelomnem levosredinskem sporazumu privedla do odgovornega mesta devisko-na-brežinskega župana. Za župana je bil potrjen leta 1970 tudi na željo italijanskega prebivalstva občine, kar pomeni, da si je v težkih okoliščinah narodnostno mešane občine s poštenim in uravnovešenim delom pridobil zaupanje vsega prebivalstva. Preko 40 let je kot odgovorni urednik Novemu listu z markantnimi uvodniki dal umerjeno a odmevno informativno lice tudi s korektnim odnosom do ideološko drugače usmerjene matične domovine. Zelja po temeljitem spoznavanju družbene stvarnosti ga je privedla do univerzitetne diplome iz političnih ved. Z globokim znanjem in odgovornim ravnanjem si je pridobil zaupanje stanovskih kolegov, saj je do upokojitve vodil slovensko redakcijo Radia Trst. Izvolili so ga tudi v državno Časnikarsko zbornico, kjer je dosegel enakopravnost slovenščine pri časnikarskih izpitih. Tako angažiranemu Človeku lako zakličemo samo: Na mnoga leta! Rafko Dolhar se pri družujemo tudi Kolegi Primorskega dnevnika. -j ŠKD CEROVLJE MAVHINJE^ Festival amaterskih dramskih skupin bo vsaki dve leti Niti slabo vreme, niti zasnežene ceste niso ustavile članov SKD Cerovlje-Mavhmje, ki so se pretekle dni zbrali v Mavhinjah na rednem obenem zboru. Glavno poročilo je imel predsednik Paolo Antonie, ki je dobršen del svojega govora posvetil uspehu, ki ga je doseglo društvo z letošnjo prvo izvedbo »Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin«. Uspeh festivala je bil tako velik, da se je društvo odločilo, da ga ponov-, no priredi v letu 1997 in nato naprej vsaki dve leti. »Želeli bi, da bi postal ta festival v prihodnje pomembna tradicionalna pobuda v naši zamejski kulturni stvarnosti« je med drugim še poudaril predsednik Antonie. Društvo pa je bilo tudi sicer zelo aktivno ter je izpeljalo še druge pobude, med temi »Drugi pohod prijateljstva Gorjansko-Mavhinje«, ki je potekal konec aprila in je pomenil pomembno zbliževanje in sodelovanje med ljudmi in društvi to in onstran meje. Uspeh je društvo imelo tudi z Jesenskim pohodom na Grmado in okolico, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, ki so pohvalili izbiro steze, kot tudi organizacijo m izvedbo pohoda. »Želimo okrepiti našo dejavnost z novimi silami in vabimo zato mlade, da se nam pridružijo in tako nadaljujejo našo dejavnost«, je zaključil svoje norodilo predsednik. Sledilo je tajniško poročilo Katje Antonič, ki je še podrobneje opisala preteklo delovanje društva, nato poročilo blagajničarke Betty Rebula, pa še poročilo Adriana Leghisse v imenu nadzornega odbora. Temu je sledila odobritev pravilnika o Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin, nato izvolitev novega glavnega in nadzornega odbora. V prvega so bili izvoljeni: Paolo Antonič, Katja Antonie, Mitja Terčon, Aleksander Antonie, Bultv Rebula, Adrian Leghissa. Bruno Metli ko vec, Mirjam Marvic in Nataša Krizmancic. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Radivoj Leghissa, Andrej Mervič in Branko Krmec. Neva Lukoš _______DREVI V PROSVETNEM DOMU________ Koncert v znamenju Hindemitha Pobuda v sodelovanju društev z Opčin, Kopra in Izole Danes ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na pobudo SKD Tabor predstavil koncert posvečen stoletnici rojstva nemškega glasbenika in skladatelja Paula Hindemitha. Koncert je plod sodelovanja društva Tabor, koprskega Društva prijateljev glasbe in izolske Glasbene šole. Pregled sodobne glasbe v drugi polovici našega stoletja postavi v ospredje predvsem nasprotujoči si smeri, ki sta jih zastopala Anton VVebern in Igor Stravinski, tako da v tem obzorju stoji Paul Hinde-mith nekoliko ob strani. Muzikolog H.H. Stuckenschmidt pravilno poudarja, da se v prvi polovici stoletja s Hindemithom pojavi »med sodobnimi glasbeniki nov pojem, tj. pojem muzikanta«. Stuckenschmidt utemeljuje svojo misel takole: »skladatelji Schonbergove šole komponirajo z neskončno negotovostjo, medtem ko Stravinski, z izjemno kritičnostjo pri vsakem novem delu, določa estetska pravila ad hoc; Busonijevi učenci pa pišejo svoje partiture počasi in s težavo; Hindemith v nasprotju z njimi ne pozna teh ovir«. Ne gre pozabiti, da si je mladi Paul sluzil vsakdanji kruh s tem, da je igral violino v ple- snih orkestrih in kavarnah, ker je njegova družina odločno nasprotovala temu, da bi se fant ukvarjal z glasbo. Posebej velja omeniti, da je 1933 Hitlerjev režim postavil Hindemitha v seznam »degeneriranih skladateljev« in mu tako onemogočil javne izvedbe. Zaradi tega je skladatelj v 30-ih letih zapustil Nemčijo in odšel najprej v Ankaro, nato v Švico ter še v ZDA. Na openskem sporedu bomo torej poslušali nekatere »degenerirane« skladbe iz Hin-demithovega opusa, ki bodo zelo verjetno prvič izvedene na enem samem koncertu. Koncert bodo oblikovali glasbeniki iz Italije in Slovenije; posebej lahko omenimo, da na koncertu sodelujejo skoraj izključno pedagogi slovenskih glasbenih šol. Na koncertnem sporedu bodo ob klavirski spremljavi štiri sonate za pihala in trobila; zvrstile se bodo tako Sonata za flavto in klavir (Silvia Di Marino in Beatrice Zonta), Sonata za oboo in klavir (Andreja Konje-dic in Bojan Glavina), Sonata za klarinet in klavir (Robert Stanič in Bojan Glavina) ter Sonata za tubo in klavir (Andrea Zen-naro in Enrico Pillon). Luisa Antoni Devin-Nabrežina: kulturna večera Devinsko-nabrežinska sko pomorsko ribištvo, ostarele »Fratelli Stupa- občinska uprava priereja avtorja Bruna Volpi-Li- rich«. Glasbeno v predprazničnem ob- sjak. O delu, ki pona- srečanje se bo odvijalo dobju zanhjiivi priredit- zarja pomorsko ribištvo z naslovom Vesel Božic vi. IjJ' naših krajev, bo sprego- z glasbo. Nastopil bo Jutri ob 20.30 prireja voril Miran Košuta, pri- godalni orkester šole odborništvo za kulturo v šoten pa bo tudi avtor. Glasbene matice »Marij dvorani pevskih zborov Drugo srečanje pa bo Kogoj« iz Trsta, ki ga v Devinu predstavitev na vrsti v petek, 22. de- vodi dirigent Peter Fi- knjige, ki je izšla pri za- - cembra ob 19.30 v se- lipčič. ložbi Mladika, Sloven- sljanskem domu za (m.c.) VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 19. decembra 1995 FAUSTA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 4.13 in zatone ob 14.24. Jutri, SREDA, 20. decembra 1995 EVGEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb pada, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 96-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luna Fiordigigli, Alessio Gag-gia, Kevin Pirker, Gio-vanna Penna, Lučila Gangui, Martina Zullich, Micnela Messina, Massi-mo Bossi, Annapaola Ri-sigari, Giovanni Di So-pra, Cristina Zubin. UMRLI SO: 73-letna Amalia Idone, 69-letni Giordano Cendach, 83-letni Dušan Cociani, 97-letni Mario Gardel, 73-letni Nello Molinari, 87-letna Pierina Rabaz, 73-letni Romano Tommasi, 73- letna Lojzka Ukmar, 85- letni Giuseppe Sosič, 82-letna Mafalda Schein, 88-letni Albino Dreos, 84-letni VVilliam Klun, 74- letni Alberto Doglia, 81-letni Stanislao Voglar, 84-letni Elia Santoni, 64-letna Luciana Lutmann, 86- letna Amalia Cresce-vani, 86-letni Ramiro Premoli, 81- letna Vittoria Biasi, 65-letni Giacomo Lorenzi, 88-letni Angelo Sulcic, 75- letni Pietro Reppa, 84-letni Giovanni Stefani, 93-letna Maria Zorzenon, 81-letna Vida Pahor, 89-letni Edoardo De Miche-lini, 82-letna EsterDessa-bo, 94-letni Umberto Montecalvo, 81-letni Renato Costanzo, 89-letna Rosa Giordano, 70-letni Albino Pieri, 93-letna Ed-vige Mihich, 86-letna Norma Pagliaro, 80-letni Mario Pepino, 94-letna Angela Sponza, 54-letni Gianfranco Giostra, 91-letna Vittoria Loredan. [] LEKARNE Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 24. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, UL S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL S. Giusto 1 (tel. 308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. ENCELSIOR - 16.50, 18.45, 20.30, 22.15 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »II confessionale«, r. Robert Lepage. AMBASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart - Cuore impavido«, L Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »For-get Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cap-tives - Prigionieri«, i. Julia Ormond, Tim Roth, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Due donne in ca-lore«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Va-canze di Natal e ’95«, i-Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Peccato che sia femmina«, r. Jo-siane Balasko, i. Victoria Abril, Alain Chabat, Jo-siane Balasko. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »L’odio«. n] OBVESTILA KD S. ŠKAMPERLE prireja tečaj akrobatične-ga rock’n rolla za osnovnošolske otroke. Tečaj se bo odvijal ob sredah in petkih od 17.30 do 19-ure v društvenih prostorih. Za informacije in vpis telefonirajte na št. 53420 ob torkih, četrtkih in sobotah (Sabrina). JUS OPČINE vabi na OBČNI ZBOR JUSAREV, ki se bo vršil v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 20. t. m., ob 20. uri. Vabljeni člani in njihovi sedanji dediči. H ŠOLSKE VESTI DTTZ Z.ZOIS prireja danes, 19. t. m., ob 18.30 predavanje doc.dr. Ziherla o alkoholizmu med mladimi. Predavanje bo v zbornici zavoda, Vrdel-ska cesta 13/2. Vabljeni starši in profesorji! DTTZG Z.ZOIS sporoča, da bo roditeljski sestanek na sedežu zavoda, Vrdelska 13/2 jutri, 20. t.m., ob 17. uri za razrede 2.A, 3.A, 4.A in 5.A. UCENCI O.S. F.S. FINŽGAR iz Barkovelj razstavljajo božične izdelke in voščilnice, ki so jih sami pripravili v sodelovanju z italijansko osnovno šolo Battistig-Uradna otvoritev bo jutri, 20. t. m., ob 11. uri v šolskih prostorih. Razstava bo odprta tudi v popoldanskih urah. O.S. O. ŽUPANČIČA in nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda - sedež pri sv. Ivanu vabita na BOŽIČNICO, ki bo v petek, 22. t. m., ob 10. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Na sporedu bo pester program, bogat srečolov in zakuska. Toplo vabljeni! O.S. F. MILČINSKI in nižja srednja Sola Sv. Cirila in Metoda - oddelek na Katinari vabita na BOŽIČNICO, ki bo v petek, 22. t. m., ob 11.15 v prostorih osnovne šole na Katinari. MŽtSfes SLOVENSKA STALNO fSLEDALISCE 16. decembra 1995 sta zakorakala na isto pot in za vedno skupaj naša draga Gostovanje SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA - Celje Luki in Margot Iskrene čestitke in VVilliam Shakespeare BENEŠKI TRGOVEC Režija Ivica Kunčevič najlepSe želje Jutri, 20. t. m., ob 20.30 mama Breda, oCe Izven abonmja. LuCano in vsi, ki vaju ABONENTI lakho izkoristijo DOTATNI KUPON! imajo radi. j Slovensko Stalno (Sledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL Danes, 19. t. m., ob 16. uri - abonma red H SLOVENSKO PLANINSKO lT\ DRUŠTVO TRST vabi člane in priatelje na ZAKLJUČNI DRUŠTVENI VEČER v Četrtek, 21. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano . Posamezni elani bodo prikazali diapozitive z letošnjih izletov in društvenih prireditev. Sledila bo družabnost. DOBRODELNA NOVOLETNA RAZSTAVA ZA STADIONI. MAJ V TK GALERIJI D031,t. m. Vesna Benedetič, Bogomila Doljak, Matjaž Hmeljak, Zora Koren- Skerk, Zlatka Omid, Silvij Pečarič, Pavel Petričič, Lojze Spacal, Stefan Turk, Franko Vecchiet, Edvard Žerjal 0 ČESTITKE DTTZG Z.Zois se veseli z družino kolegice Marije Špacapan ob rojstvu male LARE. Družino Elizabete in Igorja Berdona je osrečilo rojstvo malega DIEGA. Staršema Čestitajo, novorojenčku pa želijo vso srečo v življenju pevke in pevci MePZ Primorsko iz Mackolj. Eliani in Elizi Berdon se je pridružil bratec DIEGO. Srečni družini Čestita otroška dramska skupina SKD Slavec. PRIREDITVE SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - danes, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo na sprede izredni koncert posvečen stoletnici rojstva skladatelja Paula Hindemitha. Koncert izvajajo: Dejan GlamoCak ( klavir), Bojan Glavina (klavir), Jasna Jerman (klavir), Bojana Karuza (klavir), Andreja Konjedic (oboa), Silvia Di Marino (flavta), Enrico Pil-lon (klavir), Roberto Stanič (klarinet), Andrea Zennaro (tuba), Beatrice Zonta (klavir) in Nadja Žerjal (klavir). Prisrčno vabljeni! SKD GRAD vabi na TRADICIONALNO BOŽIČNO draguljarno Trst - Ul. Battisti, 2 - Tel. 7606012 K*- ' V DECEMBRU ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH ZA PREDSTAVITEV NOVE KOLEKCIJE DRAGULJEV ZAJVCAJV V nedeljo je v krogu svojih dragih praznoval pomemben življenjski jubilej nas Drago Da bi zdrav in zadovoljen Se dolgo vihtel pero z neizmanjSano silo za dobrobit nase skupnosti mu želijo prijatelji V sredo je na stomatološki kliniki tržaške unive-ze s profesorjem Silio opravila specialistični izpit dr. Tanja Legiša Ob življenjskem cilju mladi zobozdravnici Čestitajo vsi njeni in ji želijo obilo uspehov v novem samostojnem poklicu. RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov, ki bo odprta danes, 19. in jutri, 20. t. m. v društvenih prostorih pri Banih od 17. do 20. ure. 25 let TRŽAŠKI OKTET 25 let v sodelovanju s KD I. Gruden - Nabrežina jutri, 20. t. m., ob 20. uri v župni cerkvi v Nabrežini: KONCERT ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga Tržaški oktet imel v Nabrežini 20. decembra 1970.Pavle Merku: “Kjer se preliva srebro: (ju-biljeni nagovor), umetniški vodja: Danilo Čadež. Vabljeni! SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del jutri, 20. decembra in v četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v dmštvenh prostorih v Sempo-laju. GLASBENO ZDRUŽENJE ARS NOVA vabi na božični koncert krstni nastop KVARTET 7+. V nedeljo, 24. t. m. s pričetkom ob 20.30 v slivenski cerkvi .Sodeluje gostilna Tatiana e Lorena, Nabrežina 166, tel. št. 200318. ZBORI VESELA POMLAD prisrčno vabimo na KONCERT ob 17-letnici, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v petek, 22. t. m. s pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo vse pevske skupine pod V sredo, 13. t. m.je na tržaški pravni fakulteti uspeSno diplomirala Veronika Martelanc Iskreno ji Čestita družina ce SKOPA NEŽA v izvedbi otroške dramske skupine KD Kraški dom. Avtor in režija Stana Milic. Začetek ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu. KD F. PREŠEREN vabi na STEFANOVANJE v torek, 26. t. m., ob 14.30 v priredbi boljunske dekliške TRADICIONALNO LUCANJE na Gorici, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu “Vanka in Tonca show “. Vabljeni! KD I. GRBEC -Skedenjska ul. 124 vabi elane in prijatelje na PREDSILVESTROVANJE. Pokrbljeno bo za veselo razpoloženje v torek, 26. t. m. od 17. ure dalje. Pridite, pridite! IZLETI vodstvom Franca PohajaCa. Sodelovala bosta pianist Martin Vremec in harmonikar Denis Novato. Zlasti bomo veseli snidenja z vsemi, ki so konkretno podprli naše delovanje. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 v soboto, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu BIG BAND RTV SLOVENIJA - Alenka Godec -vokal, dirigent - Lojze Krajnčan. Prodaja vstopnic na GM, Ul. Manna 29, v Četrtek, 21. in v petek, 22. t. m., od 10. do. 15. ure in eno uro pred pričetkom pri blagajni KD. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na BOŽIČNI KONCERT godbe na pihala Nabrežina, ki bo v petek, 22. t. m. v domu A. Sirka v Križu. V PETERLINOVI DVORANI, Donizettijeva 3 je do 22. t. m. odprta razstava SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Ogled vsak dan (razen sobote in nedelje) med 9. in 13. ure ali po dogovoru (tel. št. 370846). KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 23. t. m. na ogled igri- PRENOVUENA TRGOVINA Pohištvo nudi v mesecu decembru promocijske cene na novih razstavljenih artiklih TRST-Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julij-ske krajine ali avstrijske Koroške začenši z dne 7. januarja do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije Bruno tel. št. 200236 ali Franc tel. St. 200782. MALI OGLASI tel. 040-361888 AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti v petek, soboto in nedeljo od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salmerine. Tel. št. 228297. UCENCI in učiteljice GOS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaščane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraskimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi šolskih prostorov. PRODAM v Nabrežini hišo potrebno popravil z odobrenim načrtom. Tel. št. 200620. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeCe barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040/228967. PRODAM delno zazidljivo zemljišče v Logu, 712 kv. m. Tel. št. 040/822884. DIPLOMIRANI geometer-praktikantka išCem delo v popoldanskih urah. Tel. št. 040/44710. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. od 12. do 14. ure na St. 228117. ISCEM delo v gospodinjstvu v Trstu ali okolici. Tel. št. 0038667/89311. 23-LETNO dekle s končano višjo šolo isce katerikoli resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704. NUJNO iščemo stalni par srednjih let za Čuvaja vile: kot šoferja in vrtnarja oz. hišno pomoCnico/kuharico. Nudimo stanovanje. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Val-dirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Čuvaj". SKRBNEMU NAJEMNIKU za krajše obdobje enostano-vanjsko dobro vzdrževano in opremljeno hišo na Vrhu (So-vodnje) oddam. Tel. na št. 040/225304 po 20. uri. OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toci belo in Crno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSTROUSKA je odprl agri-turizem v Zagradcu St. 1. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje.in znance na pokušnjo sortiranih in točenih vin. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. s.m.e. Narodna ul. 24 (pri tramvajski postaji) Tel. 040/2156015 OPČINE • konfekcija za naše najmlajše in dojenčke; e gumbi, sukanci, okraski in čipke, podloge, nogavice, drobno blago in vse za šivanje. VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA ZAHVALA Vanke Ukmar vd. Husu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gre zdravnikom in osebju pnevmoloskega oddelka in 4. medicine Santoria na Opčinah. SVOJCI Prosek, 19.12.1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Torrebianca 34) ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše ljubljene Magde Kralj (Carli) se iskreno zahvaljujemo župnikoma g. Antonu Lazarju, g. Tonetu Be-denCiCu, zborom “Sedej" iz Števerjana, dekliškemu in moškemu “Vesna" in kriškemu cerkvenemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Križ, 19.12.1995 Zbogom ljubljeni nam Silvo, ostal boš vedno v naših srcih sestra Mara, brata Vlado in Dolfi z družinami Columbus (Oh), Nova Gorica, Trst Ob smrti Silvestra Antona Močnika izreka kolegu Petru Močniku in družini iskreno sožalje Jan Godnič VVanda in Silvano žalujeta izgubo dragega prijatelja (Pogrebno podjetje ZLmolo) Ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZG 2. Zois izreka prof. Petru Močniku in družini iskreno sožalje ob smrti dragega očeta. Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo občuteno sožalje prof. Milojki Močnik vsi na pedagoškem liceju A. M. Slomšek Zbor sv. Vincencija in verska skupnost izrekata globoko sožalje Sandri, Petru in Milojki ob prerani izgubi dragega Silva Močnika. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. VakJihvo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, redakcija Pi Ul. Montecchi 6. , nedeljah in p rimorskega dr ii6.-tel.040-' in praznikih dnevnika ■7796600 t 16. t. m. nas je v 95. letu starosti za vedno zapustil naš predragi oče, ded in praded Julij Slokar Pogrebni obred bo danes, ob 15. uri v farni cerkvi v Loka ven pri Ajdovščini. Žalostno vest sporočajo sin Jurko z ženo Elvi, hči Joška z možem Ladijem, vnukinji Martina in Simona ter pravnuka Boris in Ester Trst, Ajdovščina, Milan, 19.12.1995 Žalovanju za dragim Julijem se pridružujejo Jurij, Marta in Vladimira Vodopivec ter Vladimir in Iva Ščuka Žalovanju za dragim Julijem se pridružujejo Jurij, Marta in Vladimira Vodopivec ter Vladimir in Iva Ščuka t Združila se je v nebesih z možem Milošem in hčerko Morano Luigia Umari vd. Sardo Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Edi z Nives, Luiso in Andrejem, zet Pino, Daniela z Denisom, sestrične, bratranci, svakinje, nečaki ter ostalo sorodstvo Trst, 19.12.1995 (Pogrebno podetje -Ul. Torrebianca 34) Ob boleči izgubi matere Lojzke Ukmar vd. Sardoč izreka prijatelju in članu Ediju ter družini iskreno sožalje EC Primorje ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega Franca Bizjaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala župniku g. Be-denčiču, bivšim kolegom in dijakom dijaškega doma S. Kosovel ter vaščanom. SVOJCI Repen, 19. decembra 1995 t Prerano nas je zapustil nas dragi Albert Doglia (BERTO) Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempolajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Marica, sinova Livio in Mario, hčerka Graziella, snahi Lucia in Marina, zet Peter, vnuka Stefano in Rene ter ostalo sorodstvo Praprot, Nabrežina, 20.12.1995 Zapustila nas je naša draga Gina Kralj Pogreb bo v četrtek, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga pred spomenik v Trebčah. Žalostno vest sporočajo brat Nardo z ženo Dragico, nečakinja Mirjana z Robertom in pranečak Oliver ter ostalo sorodstvo Trebče, 19.12.1995 Ob izgubi drage sestre Gine izreka svojemu odborniku Nardotu in svojcem iskreno in občuteno sožalje SD Primorec ZAHVALA Ob izgubi naše drage Regine Fabian -Koban se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala na-brežinski godbi, MPZ Vesna, nosilcem krste in cvetja ter osebju kirurškega oddelka bolnice v Tržiču. SVOJCI Križ, 19.12.1995 Ob smrti inž. Josipa Sosiča, bivšega dolgoletnega odbornika, izrekajo globoko sožalje družini in svojcem upravni svet, nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke na Opčinah 8 Torek, 19. decembra 1995 GORICA ŠTANDREŽ / V SOBOT OSREDNJA PRIREDITEV KD Oton Župančič pol stoletja vpleteno v štandreško skupnost Spodbuda in obveza za prihodnost V domu Andreja Budala v Standrežu se je v soboto sklenil niz prireditev ob 50-letnici kulturnega društva Oton Zupančič. Če se je ob odprtju dveh razstav, ob predstavitvi kronike društva in ob predvajanju filmskega zapisa v domu na PiloSCu zbralo veliko domačinov, je bil obisk sobotnega večera nad vsemi pričakovanji. Dokaz , da je društvo čvrsto vpleteno v Štandreško stvarnost in želi to vlogo ohraniti tudi v prihodnje. Kulturni spored sobotne prireditve so oblikovali otroški pevski zbor KD O. Zupančič, mešani pevski zbor KD O. Zupančič , kot gosta pa dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba in nonet Brda. Otroci so zapeli splet odlomkov iz glasbenih igric.Zanimiv spored ljudskih in umetnih pesmi pa so predstavili drugi zbori. Namesto uradnega nagovora smo prisluhnili neformalnemu vendar vsebinsko prav gotovo bogatemu pogovoru predsednice društva Sare Hoba z udeleženci večera. . Večer se je sklenil s podelitvijo priznanj predsednikom, ki so bili na čelu društva v teh petdesetih letih. Za prvega predsednika društva SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI Smučarski odsek obveščamo, da se TRADICIONALNI TEČAJ SMUČANJA začenja 7. januarja. Prijave v začetni in nadaljevalne tečaje (spust, smučarski tek, deskanje) sprejemamo na sedežu društva ob sredah, od 11. do 12. mre in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Tel. 33029. Informacije tudi pri g. Marti tel. 22164 in g. Klemšetu tel. 882079. Možnost avtobusnega prevoza. V GORICI se nadaljuje v trgovini oblačil Ul. del Carso 26 prodaja VSEGA BLAGA PO POLOVIČNI CENI zaradi prenovitve prostorov. MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA PLETENINE - SRAJCE obv. občini 3/11/95 Rudolfa Lutmana sta priznanje prevzela hčerka in sin. Posebno priznanje so nadalje izročili vdovi Alojza Zabaja. Priznanje so prejeli tudi Lojzko Pašku-lin, Danilo Nanut, Stano Pavlin, NataSa Pavlin, Diego Marvin, Aleš Hoban, Elda Nanut in Sara Hoban. Slovesnost ob podelitvi priznanj se je kaj kmalu spremenila v lepo in občuteno družabnost, ko so ugasile luči in ko se je v dvorani pojavila torta s petdesetimni svečakmi, kmalu zatem pa Se voziček z orjaško kozico in "tenfa-nimi vržoti”; pač v znaku tradicije. Povedati velja se, da so društvu ob zlatemu jubileju izrekli čestitke prof. Aldo Rupel v imenu SKGZ, predsednik rajonskega sveta Božo Tabaj, predstavniki PD Standrež, KD Skala Gabrje in KD Danica z Vrha ter prof. Leopold Devetak v imenu so-vodenjske občinske uprave. Na sliki: nabito polno dvorana na sobotni prireditvi - foto Bumbaca. SLOVESNOST V KNJIŽNICI Ustanova spet odprta Dela za temeljito prenovo so trajalo polnih sedem let Pososka državna knjižnica je od včeraj tudi uradno povsem na razpolago občinstvu. Ob zaključku obsežnih prenovitvenih del, ki so trajala sedem let, so namreč včeraj priredili slovesnost ob udeležbi številnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja. Spregovorili so ravnatelj knjižnice dr. Otelio Silvestri, goriški župan Gaetano Valenti in generalni ravnatelj pri Ministrstvu za kulturne dobrine dr. Francesco Sicilia. Ravnatelj knjižnice je poudaril pomen prenovitvenih del na objektu, ki je v prejšnjih stoletjih služil najprej kot semenišče, zatem kot sedež državne gimnazije in po prvi svetovni vojni sedež kot knjižnice ter orisal nadalnje korake, ki jih bodo morali kot specifična institucija narediti zato, da bi bili v koraku s časom. Na prvem mestu je seveda informatizacija. Zupan dr. Gaetano Valenti je prinesel pozdrav občinske uprave in najboljše želje za delo kulturne institucije, medtem ko je dr. Francesco Sicilia dejal, da je prenovitveni poseg lahko primer uspešnosti javne uprave. Iz njegovih besed (narejenega je bilo približno tri četrtine tega, kar smo si zamislili) je razumeti, da bo Ministrstvo poskrbelo se za manjkajočo četrtino. Srečanju v konferenčni dvorani je sledil voden ogled prenovljenih prostorov. OBVESTILO GORIŠKE KVESTURE Kar nima ustrezne oznake se smatra kot eksploziv Kljub opozorilom v prodaji tudi material, ki je lahko hudo nevaren Goriška kvestura je ob bližajočih se praznikih, izdala posebno obvestilo glede prodaje takoime-novanih pirotehničnih izdelkov, oziroma raznih umetnih ognjev, petard in pokalic. Uporaba vseh vrst umetnih ognjev se prav v tem času zelo poveča, saj želijo mnogi nazdraviti novemu letu na kar se da bučen in glasen način. Zal pa "praznovanje” zahteva vsako leto tudi veliko žrtev. Največkrat gre za opekline ali druge poškodbe. Kvestura posebej opozarja, da so v prosti prodaji lahko samo izdelki, ki jih je pristojna Centralna komisija za eksplozivne materiale označila kot take. Kvestura poleg tega opozarja na stroge predpise, ki urejajo prodajo umetnih ognjev in drugih igrač. Tako mora biti jasno označeno ime izdelovalca, v primeru uvoženih izdelkov tudi ime uvoznika. Navedeno mora biti ime igrače, oziroma umetnega ognja, Številka avtorizacije pristojnega ministrstva, priložena morajo biti navodila o uporabi in seveda navedba, da je blago v prosti prodaji. Blago, ki ne odgovarja navedenim predpisom, se smatra kot eksploziv, kar seveda pomeni tudi kazenske posledice za trgovce, ki bi material prodajali brez ustreznega dovoljenja. Kljub opozorilom pa je takega materiala v prodaji kar precej, piše v sporočilu kvesture. MIRNA ZASEDBA PROSTORA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO Pobuda o odpravi mejne pregrade še velja Udeleženci so ugotovili, da so miselne pregrade večkrat trdnejše od fizičnih Točno po enem letu so se pobudniki zamisli za odpravo zidu in mreže pred železniško postajo v Novi Gorici spet srečali in se za približno eno uro polastili prostora na eni in drugi strani ograje, ki kljub tolikim lepim obljubam Se zmeraj stoji. Z nedeljsko manifestacijo, ki so jo priredila uredništva časopisov Soča, Zuf de žur in Oko, podprli pa uredniki številnih drugih časopisov in medijev, so pobudniki želeli ponovno poudariti, da zamisel o rušenju pregrad, tudi miselnih, Se zmeraj velja in da si je treba za ta cilj vztrajno prizadevati. Prav dejstvo, da se v letu dni od prve manifestacije ni nič spremenilo dokazuje, da je premagovanje miselnih pregrad še kako zahtevna naloga. Nedeljsko srečanje na meji se je pričelo z igranjem odbojke (žoga je lahkotno preskakovala iz ene države v drugo), nadaljevalo z branjem poezij, sklenilo pa s krajšo izjavo in izmenjavo zdravic, šopka rož in napovedi, da je treba pobudo peljati naprej. Skoda, da je prirediteljem ponagajalo vreme. (Na sliki - foto Bumbaca - srečanje ob mejni pregradi. KRONIKA / V PETEK ZJUTRAJ Študenta umita na Majnicah Prijatelja sta bila težko ranjena Konec tedna je bil žal v znamenju težke prometne nesreče, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, dve drugi osebi pa sta bili težko ranjeni. Na državni cesti na Majnicah sta izgubila življenje univerzitetna giorgio de savorgnani Nakit in srebrnina GORICA - korzo Italia 34 Tel. 533500 študenta 19-letni Pier-luigi Taurino iz kraja Čampi Salentino v Pu-glii in 21-letna Silvia Grazia Bisiol iz kraja San Dona di Piave. Oha sta bila študenta na Goriški univerzi. Skupaj s 23-letno Jasminko De-prato iz Torina in 21-letnim Francescom For-tejem so se v petek, v prvih jutranjih urah, vračali iz Gradišča, kjer so preživeli večer v nekem javnem lokalu. Nesreča se je zgodila v predmestju Gorice, ko je avtomobil znamke golf, ki ga je upravljal Forte, zaneslo s ceste. Jasminka se zdravi v go-riski bolnišnici, v Vidmu pa Francesco Forte, trupli Bisiolove in Tau-rina pa so včeraj prepeljali v rojstna kraja. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriske občine od 8. do 15. decembra 1995. RODILI SO SE: Sara Mancini, Antonietta Pištola, Alessia Fantini, Miche-le Albigese, Giovanni Fila-ferro, Antonio Piacentini in Emesto Lagana. UMRLI SO: 69-letna trgovka Laura Brandi, 61-letna gospodinja Elsa Col-lazio vd. Marchetto, 75-let-ni upokojenec Arnolfo Brandolin, 90-letni upokojenec Michele Vin-taloro, 93-letna upokojenka Graziella Ga-sparin vd. Lodola, 86-letna upokojenka Luigia Donda vd. Gratton, 72-letna upokojenka Alida Luisa vd. Visintin, 91-letna gospodinja Caterina Faggiani vd. Burba, 62-letna gospodinja Maddalena Sapuna-ric-Canciani por. Carli, 76-letna upokojenka Giusep-pina Frandolic vd. Ferle-tic, 97-letna gospodinja Elvira Zorzon vd. Bon, 95-letna gospodinja Rosa Pa-chor vd. Cossi, 85-letni upokojenec Carmelo Cri-stoforo Lagana, 59-letni kuhar Mario Voch, 88-let-na gospodinja Valeria Grio, 72-letni upokojenec Angelo Caldarone, 70-letni upokojenec Alfredo Biagi, 83-letna Maria Anna Tac-co di S. Floriano vd. Coro-nini-Cronberg, 64-letni upokojenec Ugo Pontel. OKLICI: zdravnik Roberto Speranza in prevajalka Mirjam Levstik. POROKE: notarski pripravnik Damijan Hlede in učiteljica glasbe Valentina Pavio, delavec Roberto Gum in Pina Petrachi. KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»Pocahon-tas«. Walt Disney, risani film. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-19.45-22.00»Vacanze di natale ’95«. L M. Boldi, L. Perry.TR2IC ĆOMUNALE 20.30 silvestrski koncert. H PRIREDITVE n LEKARNE V župnijski dvorani v Doberdobu bo v soboto, 23. t.m. ob 20. uri božični in novoletni koncert. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, dekliški pevski zbor Jezero, moški pevski zbor Jezero, meSani pevski zbor Hrast in Zamejski kvintet. DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315. POGREBI s Glasbena Matica Tf'GoRICA vabi na z/iič/io a/as/jeno oočči/o Nastopajo gojenci šole Glasbene matice Kulturni dom v Sovodnjah danes, 19. decembra 1995 ob 18. uri. Ob 10.15, Leonolda Pa-vincich por. Pizzul, iz splošne bolnišnice; ob 10.30, Zel-mira De Lorenzi vdova Co-smaro, iz splošne bolnišnice; ob 11. uri, Romilda Sartori por. Vidali, iz Aviana v Loč-nik, ob 12. uri, Maria Raunic vdova Kocjancic, iz splošne bolnišnice v Podgoro. OBRAČUNI / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE LIRA Za mednarodno vlogo Trsta več posluha v Bruslju kot v Rimu Register podjetij se končno seli s sodišča na trgovinsko zbornico TRST - Za tržaško Trge 'Tnsko zbornico je leto, k 86 bliža h koncu v glavnen Pozitivno, čeprav to ne po tfteni, da ni problemov ii predvsem vprašanj, ki ži Predolgo Čakajo na odgo v°re. Tisto, kar je gotovi Pozitivno, pa je obračm pjenega dela, ki se sicer iztekom leta ne konča, a j' tradicionalna priložnost z obračune. Tak obračun j' Vceraj na srečanju s pred stavniki tiska in gospodar skih kategorij podal pred Sednik tržaške zbornic Adalberto Donaggio, ki g je začel z dvema ugodnim kovicama. Prva zadev stalno tajništvo trgovinski] zbornic Srednjeevropsk Pobude, za katerega se j ogrevala v prvi vrsti pra tukajšnja zbornica, udi gk de na to, da bo politiCn tajništvo organizacije v Ti 8tu. Na zadnjem srečanji Predstavnikov drža Srednjeevropske pobude Varšavi je bil ta predlo sprejet in Donaggio je pre Pričan, da bo to izredni Pomemben organ za pc Uioc pri rekonstrukciji Bc sne in Hercegovine. Druga pomembna vest j odobritev zakona, ki pre naša register podjetij s sc drsca na trgovinske zborni Ce' O tem je podrobneje gc Voril generalni tajnik tržaSk zbornične ustanove, ki j' Poudaril, da do selitv Prihaja 53 let po prvih naG bh v tem smislu. Oi Prihodnjega 5. februarja bi tuko obstajal en sam registe vsa podjetja, od.delniški] družb naprej, ki bo veliki oolj dostopen in predvsen Popolnoma informatizirali htajvečji problem je bil pre Uos arhivov s papirja m olektronski zapis in v Trsti 'fta namen že dva tedna de tuje poseben elektronski si stem, pravzaprav prototip sposojen od ameriške ve s°ljske agencije Nasa, ki ji sposoben Citati papirnati arhive. Ta prototip bo ope ruti ven že konec januarja ?aj je tržaška zbornica nosi ec tega projekta pilota z: vso Italijo. Med senene strani letošnjih dogajanj sodijo po Danggiovih besedah zapleti z bencinskimi boni, saj je nevarno, da bi Trst izgubil pomemben vir dohodkov od bencinskih kontingentov. Kot je znano, bodo bone kmalu nadomestile elektronske kartice, ki pa jih bodo januarja prejele samo nekatere poskusne kategorije upravičenčev. Letošnji boni bodo veljali do 21. januarja, dneva pred začetkom razdeljevanja novih bonov, že junija pa naj bi jih zamenjale kartice. Predsednik Trgovinske zbornice se je nato ustavil pri vlogi Trsta v sodelovanju s srednjevzhodno Evropo in izpostavil nerazumevanje osrednjih oblasti za pomen nase obmejne dežele oziroma pokrajine. Za primer je navedel letališče na Ronkah, katerega pomen upada v korist Benetk in Trevisa, medtem ko se poslovneži vse bolj usmerjajo z avtomobilom na Brnik, z letalom pa na Dunaj in v Budimpešto. Zidovi so res padli, toda deloma so se zrušili tudi na našo stran, je pripomnil nekdo, Donaggio pa je posredno priznal, da najdeta Trst in FJK veC posluha v Bruslju kot v Rimu. Glede predvidevanj za prihodnje leto je predsednik Donaggio menil, da so ta v prvi vrsti odvisna od gibanja lire in od uveljavitve miru v Bosni, glede centra off shore pa je dejal, da so bili predlogi za izvršilne norme poslani v Bruselj in da je torej spet od EU odvisna hitrost uresničevanja tega pomembnega projekta. V daljši razpravi je prišla na vrsto tudi kriza krajevnega tiska s posebnim ozirom na naš dnevnik, pri Čemer se je Donaggio strinjal, da upravičene potrebe po racionalizaciji ne bi smele krčiti vse skromnejšega pluralizma v javnem obveščanju. Vlasta Bernard Tiskovna konferenca predsednika tržaške Trgovinske zbornice Donaggia (Foto KROMA) Javna zadolžitev in davčno utajevanje pod obtožbo OECD EM - Neurejena javna bilanca, depresija lire in visoke obrestne stopnje so tri rizične točke, na katere opozarja OECD v svojem poročilu o »podjetju Italija«, v katerem pa najdemo tudi predvidevanje, da bo gospodarska rast v prihodnjih dveh letih Se vedno ugodna, pa Čeprav nekoliko nižja kot doslej, pod nadzorom pa naj bi bila tudi zdaj previsoka inflacija. Skratka, OECD ugotavlja, da je makroekonomska perspektiva Italije »precej opogumljajoča«, prej pozitivna kot negativna pa je tudi ocena prizadevanj, da bi uredili javne račune. Porodio, ki so ga po dvotedenski misiji v Italiji izdelali inšpektorji mednarodne ekonomske organizacije, je včeraj predstavil proračunski minister Rainer Mašera, po besedah katerega gre za nov dokaz, da je Italija na zanesljivi poti do dokončne in trajne sanadje javnih financ. Druge točke nezanesljivosti, ki jih navaja OECD, so na primer nezaposlenost, ki se bo leta 1997 znižala le v neznatni meri (se vedno bo znašala 11,2 odstotka), in davčno utajevanje, M je Se naprej pretirano razširjeno. Pokojninska reforma pa je bila »odločilni korak«, priznava OECD, vendar se bo za dolgoročno finančno uravnqyeSenje najbrž pokazala potreba po dodatnih ukrepih na tem področju, kar pomeni, da je reforma le se preveč »radodarna«. Cena pokojninskega sistema, ki je za letošnje leto ocenjena na 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, je namreč še naprej med najvišjimi v industrijsko razvitih državah, staranje prebivalstva pa bo v naslednjih letih to ceno zanesljivo še povečalo. Srednjeročno bo javno zadolžitev mogoče znižati, če bo Italiji uspelo zmanjšati obseg davčnega utajevanja, ki je po ugotovitvh OECD »zelo razširjeno in povzroča državi ogromne izgube«. Prednostno je zato treba poskrbeti za večjo učinkovitost davčne uprave. OECD postavlja na zatožno klop neodvisno delo, ko opominja, da je davčno utajevanje »različno porazdeljeno med posameznimi kategorijami dela« in da je »nepravično« že to, da so možnosti utajevanja omejene pri odvisnem in zelo široke pri samostojnem delu. Kar zadeva glavne ekonomske kazalce, predvideva OECD 2, 7 oziroma 2, 5-od-stotno rast bruto domačega proizvoda v naslednjih dveh letih, ko bo sicer prispevek izvozne dejavnosti manjši, vendar si bo v zameno opomogel notranji trg. Inflacija naj bi se v naslednjem dveletju znižala na 3,5 odstotka, in to predvsem po zaslugi sporazuma o ceni dela in politike plac. TOR SRE ČET 1597,1 1599,8 1598,1 PET PON 16003 15953 POVIŠANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Januarja se bodo pokojnine povišale za 5,2 odstotka Upokojenci bodo januarja 1996 vnovčili za 5, 2 odstotka višjo me-seCnino. Vsedržavni statistični urad Istat je nameC ugotovil, da so se v tekočem letu življenjski stroški povečali za omenjenih 5,2 %, upoštevajoč odstotni porast cen na drobno v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Ta povišek pa ni dokončen, saj so iz objektivnih razlogov za november in december 1995 vzeli kot osnovo vrednost oktobrskih cen. To pomeni, da bo Cez leto dni prišlo do poravnave za ta dva meseca - pozitivne ali negativne, odvisno paC od realne stopnje inflacije. Na osnovi medministrskega odloka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku, bodo v letu 1996 upokojenci deležni naslednjih mesečnih povišic: 1) Minimalne pokojnine - povišale se bodo za 32.600 lir na mesec in se bodo torej ovrednotile od sedanjih 626.450 lir na 659.050 lir; 2) Socialne pokojnine - mesečni znesek bo višji za 18.550 lir, se pravi 375.550 lir namesto sedanjih 357.000 lir; 3) Višje od minimalne - te pokojnine, ki jih izplačujejo tako zavod INPS kot država, INP-DAI, INPDAP in drugi skladi, bodo deležne različne stopnje poviška z ozirom na znesek meseCnine: a) do dvakratne vrednosti minimalne pokojnine (1.252.900 lir) bo povišica 5,2 odstotna; b) za višje zneske do trikratne vrednosti minimalne pokojnine (1.879.350 lir) bo ovrednotenje 4,68-od-stotno (90 % osnove); c) na morebitne višje deleže pokojnine bodo aplicirali 3,9-odstotni povišek (75 % osnove), (ma) G. AVANZO Succ. optiki specialisti od 1876 K®69m™B S,B©S SECBUENCe bausch s lomb POSEBNA 6.500 LIR PONUDBA LIV VSAKA LEČA r TRST - Korzo Itolio 1 7 Tel. 040 - 631816 fax 040-631817 §1 E2 18, DECEMBER 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1569,00 1616,00 nemška marka 1089,00 1123,00 francoski frank 316,00 326,00 holandski gulden 972,00 1001,00 belgijski frank 52,60 54,80 funt šterling 2414,00 2487,00 irski šterling 2492,00 2568,00 danska krona 280,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1143,00 1177,00 japonski jen 15,30 15,90 Švicarski frank 1350,00 1392,00 avstrijski šiling 154,50 159,30 nonreška krona 246,00 254,00 švedska krona 237,00 244,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,40 avstralski dolar 1163,00 1198,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,70 hn/aska kuna 265,00 290,00 18. DECEMBER 1995 v URAH 18. DECEMBER 1995 v URAH 15, DECEMBER 1995 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1565.00 1092.00 316.00 970.00 52,80 2406.00 2483.00 280.00 6,50 1140.00 1353.00 154,20 11,50 1615.00 1127.00 327.00 1000.00 54,60 2496.00 2578.00 290,00 7,10 1180.00 1388,00 159,20 12,40 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt Šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen Švicarski frank avstrijski šiling norveška krona Švedska krona finska marka avstralski dolar - 1595,260 2038,.260 1109,750 322,180 2455,420 990,970 53,976 13,017 286,350 2540,130 6,713 10,574 1162,300 15,686 1382,370 157,710 251,160 241,980 369,360 1182,890 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.4388 2.2155 2.2905 1.0454 89.225 123.825 4.8551 28.975 25.735 22.585 21.665 0.898 14.192 1.1703 0.95 1.4139 33.135 14428 2.2225 2.2975 1.0494 89.335 123.93 4.8651 29.035 25.795 22.645 21.725 0.902 14.212 1.1743 0.953 14154 33.215 1.4468 2.2295 2.3045 1.0534 89.445 124.03 4.8751 29.095 25.855 22.705 21.785 0.906 14.232 1.1783 0.956 1.4169 33.295 TRIESTE CONTEMPORANEA / OCENA PROF. ALEKSANDRA ROJCA Trst postaja pomembno stičišče kulturnih tokov Konec novembra se je zaključil projekt Trieste contemporanea. Pobuda je v poldrugem mesecu predstavila mestu Trst sodobno umetniško okolje vzhodne Evrope in zaobjela skorajda vsa umetnostna področja, od literature prek glasbe do filmske in likovne umetnosti. Med organizatorji je prof. Aleksander Rojc, osebnost, ki je svoj Cas markantno posegla tudi v naš slovenski zamejski kulturni ambient, v zadnjih letih pa je razširila svoje delovanje na širše področje. Spustili smo se z njim v krajši razgovor, ki naj bi preletel dogodke in doživetja ob prvem srečanju s tako obširnim kulturnim festivalom. Projekt se je pričel v znamenju visoke in bogate kulturne ponudbe, kjer sta interdisciplinarnost in kvaliteta igrali najvažnejšo vlogo. Ali je Trieste Contemporanea uresničila svojo ambicijo? Res se je festival izkazal po visokem nivoju. Izstopala je razstava slovenske sodobne likovnosti, razstava Mikulaša Rachlika, prva italijanska izdaja Františka Rachlika (naj dodamo, da ga je kritika ocenila za »novega Kundero«), objava CD-plošCe s skladbami festivala Trieste Prima, objava revije Trieste Contemporanea, Babičev film, skratka, manifestacija je bila vedno zanimiva in doživela je pravi crescendo publike in kritike, dala nam je veliko zadoščenja. Kako se je pa odrezala slovenska umetnost? Slovenska umetnost je bila za marsikoga pravo odkritje. Od otvoritvenega koncerta s Simfoničnim orkestrom slovenske radiotelevizije tja do razstave slovenske likovnosti je bila pač deležna velike pozornosti: dokazala je, da si jo je tudi zaslužila. Literatura, glasba, filmska in likovna umetnost so v sklopu projekta Trieste Contemporanea ostale v ravnovesju? Vsako umetnostno področje je zadobilo svojo težo. Ravnovesje dolgujemo tudi splošni visoki kakovosti projekta. Kako bi orisal vlogo sodobne umetnosti v naši družbi? Umetnost naj bi dandanes še vedno doživljali individualno, vzburi naj »najbolj skrite strune naše duše«, kakor meni Mussorgski (že v prejšnjem stoletju!). Vloga našega projekta je, da nudi paC soočanje z umetnostjo, da nudi informacijo, da ustvarja možnost neposrednega oblikovanja in izmenjave mnenj. Ima dandanes prednost literatura, glasba, likovna ali filmska umetnost? Živimo v postinfor-mativni revoluciji, saj se soočamo z novimi sredstvi komuniciranja. Najavantgardnejši tržaški umetnik Edvard Zajec je svoje delo že od leta 1968 oblikoval ravno na tej zamisli. Združenje Chromas je svoje ime dobilo po njegovem »računalniškem« videu, umetnostnem prvencu že svetovnega slovesa. Glede glasbene ponudbe projekta Trieste Contemporanea bi nam označil kak glasbeni dogodek? Najmarkantnejši koncert je bil gotovo prvi koncert letošnje Trieste Prima, kjer je nastopal Simfonični orkester slovenske radiotelevizije. Za tržaško publiko pa je bil pravo odritje koncert marimbista Perez-Tede-sca, prav tako fagotista Vojka Cesarja; z vrhunsko izvedbo nas je presenetil predvsem Silesian String Quartet. Najboljšo glasbo smo verjetno poslušali na prvem koncertu (Sostako-viCevo Sedmo simfonijo), na koncertu skupine Austrian Art Ensem-ble (Bartokovo Sonato za dva klavirja in tolkala) ter na koncertu tržaškega Chromas Ensemble (Be- riovo O King in Dalla-piccolovo Parle di San Paolo). Na glasbenem področju se je tokrat Trieste Contemporanea približala širši publiki z etnično glasbo bolgarskega zbora Voix Bulgares ali židovskega klarinetista Giore Feidmana. Kaj mislite o tej glasbi? Ko so socialna vprašanja mimo, služi etnična glasba iskanju lastne identitete. Prisotna je tudi v resni glasbi: poljskega skladatelja Zygmunta Krauzeja spominja celo na Bedricha Smetano. Mislim pa, da bo nadaljnji razvoj glasbene misli prerasel to fazo. Kaj bi poudaril ob pravkar zaključeni Trieste Prima? Desetletno delovanje je obrodilo svoje sadove: postali smo za mesto Trst nezamenljiva manifestacija, ki izpričuje zanimanje za omiko: naša publika je med najštevilnejšimi v Italiji in v srednjeevropskemu prostoru. Kaj pa prihodnje leto? Festival bo v maju ali juniju. Priprave so že v teku: projekt bomo imenovali Trst mesto mest. Vključili se bomo v kulturno povezavo Trst -Krakovv - Praga - Ljubljana - Zagreb in predstavili najboljše, kar nam ta mesta lahko nudijo. Trst bo s tem festivalom oživel svojo edinstveno podobo v italijanskem in širšem evropskem miljeju ter postal stiCišCe ne samo velike znanstvene prisotnosti, temveč tudi visoke umetniške civilizacije. CR GLEDALIŠČE Beneški trgovec na našem odm Znamenita Shakespearova tragikomedija Beneški trgovec se poredkoma znajde na slovenskih odrih. Tega očitno ne gre pripisovati samo številni zasedbi, saj so druga velikokrat igrana dela istega avtorja glede tega zahtevnejša, ampak verjetno predvsem dejstvu, da je glavna oseba igre Zid in da se s tem odpirajo tudi vprašanja, ki s samo dramatiko nimajo nikakršne zveze. Pripoved o izkoriščevalskem Zidu je znana v raznih evropskih književnostih in v svojem Času je bil Shakespeare samo eden od mnogih, ki so se spopadli z njo. Zgodbi o pogodbi in funtu mesa pa je znal dati nove dimenzije, tako da njegov Shylock ni enodimenzionalen okratnež, ampak kompleksen značaj, ki je v Petru Boštjančiču dobil imenitnega interpreta. Njegov Shylock je tujec v sovražnem svetu, sam, ker je v samoto prisiljen, saj se ga družba spomni samo, kadar ji je v korist. Vzporedno z njegovo pa se razpleta še ljubezenska zgodba, ki nas pripelje prav tako do sklepa, da je tujec tudi Človek brez ljubezni. Predstavo Slovenskega ljudskega gledališča je oblikoval zagrebški režiser Ivica KunCevič, o njeni kvaliteti pa dovolj pove že samo dejstvo, da je bila izbrana za Borštnikovo srečanje kot ena od sedmih najboljših slovenskih predstav pretekle sezone. Vodstvo SSG jo toplo priporoča še posebno dijakom in študentom, saj je prav zaradi njih igrana v sredo. Abonenti lahko izkoristijo dodatni kupon! Buonanotte Bettina jutri zvečer v Gorici Musical kot voščilo ob koncu leta: jutri zvečer bo v goriškem Kulturnem domu na sporedu edina predstava znane italijanske glasbene komedije Buonanotte Bettina. Gre za novo postavitev dela slovite dvojice Garinei-Giovannini, za katero je poskrbela skupina Cooperativo teatro p er TEuropa. Tokrat se je v režiji preizkusil TržaCan Gianni Fenzi, v glavnih vlogah pa nastopajo Maurizio Micheli, Benedicta Boccoli in Miranda Martino. Prva izvedba musicala z odlično Delio Scalo je leta 1956 požela izjemen uspeh. Jutrišnja predstava sodi v okvir goriške gledališke sezone, ki jo organizirata EMAC in Deželna gledališka ustanova ob sodelovanju in finančni podpori občinskega odborništva za kulturo. SGODBA BREG / SLOVESNO PROSLAVLJANJE V KD FRANCETA PREŠERNA V BOLJUNCU 100 let kulturnega poslanstva Kot se spodobi takim Častitljivim obletnicam, je tudi nedeljski koncert ob stoletju delovanja Pihalnega orkestra Breg izzvenel slavnostno in radoživo. Godba, ki združuje vaščane Doline, Boljunca, Boršta in Mackolj, je številnemu občinstvu v dvorani občinskega gledališča v Boljuncu predstavila res pozornosti vreden koncertni spored. Pod vodstvom kapelnika Renza Muscovija je izvedla niz skladb različnih glasbenih okusov in razgibanih ritmov, od tradicionalne koračnice do že modernejše melodične in zvočne glasbe. Koncertni spored za jubilejni nastop je bil skoro v celoti nov in pripravljen izrecno za to pomembno priložnost: še dodatno je bil torej za Pihalni orkester Breg nedeljski nastop v Boljuncu važen mejnik na zgodovinski in kulturno ustvarjalni poti. Jubilejni koncert je otvorila pristna Češka koračnica: ta zvrst je dolinski godbi še posebej pri srcu, saj jo je predhodnik Muscovija - kapelnik Niko PersiC - dosledno uvedel kot zanimivo novost v naš godbeniški svet. Tako je bila v drugem delu koncerta tudi češka polka s solom flavtistke Antonelle Chiocca. Ob Čeških so bili še zvoki madžarskega in španskega priokusa. Posebno je učinkoval glasbeni skok nazaj, v dobo odkritja Amerike: v priredbi Muscovija smo tako prisluhnili odlomku iz Vangelisove glasbene kulise za zadnje filmsko delo, posvečeno Krištofu Kolumbu. Znana melodija je zazvenela še bogateje s priložnostnim nastopom pevk in pevcev obeh dolinskih zborov, ki delujeta v sklopu KD Valentin Vodnik. Pojoča dežela, venček slovenskih ljudskih viž in ponarodelih melodij, ki ga je priredil predsednik godbe Giorgio "Prašel, pa so godbeniki posvetili preminulim elanom sestava, zadnjemu med njimi, Bernardu Slavcu: v spomin in zahvalo za vse, kar so s svojim delom ustvarili in utrdili v godbenem društvu. Ob povezovanju Franka Korošca se je z glasbo prepletala tudi beseda o stoletni prehojeni poti in načrtih za bodoCe delo: že uvodoma je predsednik podal slavnostni govor, jubilejni koncert pa sta obeležila še dva važna dogodka. Ob 100-letnici delovanja je namreč Pihalni orkester Breg pripravil tudi svoj prapor. Svečano ga je razvil dolinski župan Boris Pangerc, ki je dolinskemu godbenemu društvu tudi izročil Odličje prijateljstva, najvišje priznanje krajevne uprave za vidne dosežke na kulturnem področju. Dejanje pa je podčrtal z mislimi o plemenitosti poslanstva in vrednotah prijateljstva, človeškega združevanja, o pomembnosti nesebičnega dela, ki ga godbeniki opravljajo tudi s prenašanjem glasbene kulture na mlajše rodove. Jubileju so čestitali številni predstavniki sorodnih orga- nizacij, v prvi vrsti vse, ki delujejo v istem vaškem okolju oz. širše v breški stvarnosti. Poleg županovega je bil posebno sveCan govor deželnega predsednika ZSKD Aceta Mermolje. Čestitkam in voščilom za uspešno na- daljnje delo je Mermolja dodal tudi razmišljanje o nelahkih pogojih, v katerih je naša ljubiteljska kultura danes prisiljena delovati. Soočati se mora z odločitvami ljudi, ki prepogostoma sploh niso soudeleženi v kulturnem življenju. Po eni strani matična, po drugi pa italijanska država večkrat odmerjata svojo pomoč kulturi s političnimi merili in ne na osnovi dejansko opravljenega dela. Kljub vsemu pa ostaja živa in ponosna naša volja do življenja in do vsestranskega kulturnega dela. Ob tej priložnosti so bila godbenikom z večletno dejavnostjo podeljena tudi Gallusova odličja: v imenu ZKO Slovenije in ZSKD jih je podelil Ignacij Ota, prejeli pa so jih elani, ki igrajo v godbi veC kot pet, petnajst oz. petindvajset let in jih še niso bili deležni. Damiana Ota LJUDJE IN DOGODKI Torek, 19. decembra 1995 ZDA / PO OKTOBRSKI OPROSTILNI RAZSODBI Simpson v stiski: hči se ga boji Baje je poskusil napraviti samomor NEW YORK - OJ. Simpson je v družbi svojih otrok posnel videokaseto, s katero je voSCil porotnikom, ki so 3. oktobra razsodili, da je nedolžen. Čeprav si je prizadeval ustvariti vtis neskaljenega družinskega miru, so njegov imidž nekoliko pokvarile nedavne vesti o poskusu samomora konec novembra. Simpson je videokaseto z božičnimi voščili poslal na predbožični sprejem, ki ga je v Beverly Hillsu v hotelu Maison Sofitel priredil njegov odvetnik Johnnie Coc-hran in katerega bi se predvidoma moral udeležiti sam O.J., ki pa se je zadnji trenutek premislil. Med gosti so bili tudi nekateri od porotnikov, ki so ga oktobra spoznali za nedolžnega. »Vesel Božic, čeprav bi želel biti z vami, sem doma z družino,« je Simpson v videokaseti povedal približno 200 gostom. Med porotniki, ki so’ prišli na veselico, ni bilo nobenega belca. Cochran je prisotnim dejal: »Storili ste, kar je bilo najboljše.« Vtis, ki ga je Simpson želel dati s svojo videokaseto, je v kričečem nasprotju z vestmi bulvarskih časnikov, po katerih živi OJ. zaprt doma že od zaključka razprave in je konec novembra baje celo poskusil napraviti samomor. Dejanje je menda posledica družinskih težav z desetletno hčerko Sydney, ki beži pred njim, ker se boji njegove nasilnosti. Po neuradnih vesteh so Simpsona našli onesve-ščenega v dnevni sobi ro-ckinghamske vile. Zraven sebe je imel prazno stekleničko pomirjevalnih tablet xanax, ki jih je popil z veliko količino neke alkoholne pijače. Videti je bil mrtev in je nekoliko oživel šele po injekciji, ki sili na bruhanje, vendar ni želel v bolnišnico iz strahu pred afero, ki bi temu nedvomno sledila. Dejal je, da bi raje umrl kot šel v bolnišnico. SiVEBNA KOREJA / PO POPLAVAH Kapitalistična humanitarna pomoč je zdaj dobrodošla PEKING - Neupogljiva severnokorejska vlada, ki je do kapitalističnega sveta ostala ledeno mrzla kot za časa hladne vojne, je pod udarci naravnih katastrof zadnje čase postala neobičajno popustljiva, in to do tolikšne mere, da je presenetila celo predstavnike mednarodnega Rdečega križa. »Očitno si nekdo prizadeva, da bi se država bolj odprla,« je izjavil Piero Calvi Parisetti, vodja delegacije mednarodnega Rdečega križa v Severni Koreji. Delegaciji, ki mora odločiti, ali bo Rdeči križ poslal humanitarno pomoč poplavljen-cem, je proti vsakemu pričakovanju bil dovoljen dostop do vseh potrebnih informacij. Delegati so si lahko prosto ogledali in slikali vse, kar so zeleh, to pa zato, ker se v oblasti zavedajo, da je humanitarna pomoč odvisna od ugodnega poročila delegacije Rdečega križa. Podatki o poplavah, ki so poleti razdejale državo, so resnični, je ugotovila delegacija. Severnokorejska vlada je že tedaj sporočila, da znaša škoda 15 milijard dolarjev, kar se je zdelo številnim tujim opazovalcem preveč. Po uradnih podatkih je v Severni Koreji 500.000 brezdomcev, poleg tega pa so poplave uničile večino letošnjega pridelka in zalog žita. Delegacija Rdečega križa je ugotovila, da so poplave verjetno uničile dobrih 40 odstotkov letnega pridelka. Samo 17. in 18. avgusta je padlo 100 milimetrov dežja (medtem ko ga letno pade povprečno 1.100 milimetrov). Ljudje so obupani, saj se zavedajo, da ne bodo mogli preživeti brez pomoči mednarodnega Rdečega križa, poleg katerega delujejo v Severni Koreji samo še telesa OZN, organizacija Zdravniki brez meja in Caritas. H JAPONSKA / Z ZAMUDO h] Brez opravičil proslavili konec 2. svetovne vojne TOKIO - S Štirimesečno zamudo je Japonska včeraj konCno tudi uradno proslavila 50. obletnico konca druge svetovne vojne. Slovesnost je bila v tokijskem Narodnem gledališču, prisostvovala pa sta ji tudi cesar Akihito in cesarica MiCiko. V svojem govoru pred predstavniki japonskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja je premier TomiiCi Murajama poudaril, da bo Japonska nadaljevala s svojimi napori za uveljavitev miru in napredka v svetu. Glede druge svetovne vojne pa je le omenil, »da se bodo od zgodovine ponižno uCili«. Niti z besedico pa se ni opravičil za grozodejstva, ki jih je japonska imperialistična politika povzročila azijskim ljudstvom pred in med drugo svetovno vojno. Prav to je bil glavni razlog, da je bila slovesnost Sele včeraj in ne 15. avgusta. ZDA / ČASOPISI h Američanom so pri srcu turobne in grozljive vesti VVASHINGTON -Atentat v Oklahomi Cityju je dogodek, ki je letos najbolj pretresel ameriško javnost. To dokazuje dejstvo, da so tedniki Time, Newsweek in US News & World Report ob priložnosti prodati rekordno število izvodov. Nevvsvveek je na primer izvod s sliko gasilca, ki pomaga ranjenemu otroku, prodal v 312.000 izvodih. Priljubljena revija People je prodala rekordno števi- lo izvodov s številko, posvečeno primeru matere, ki je umorila svoja otroka, da bi s tem pridobila ljubimca, medtem ko je mesečnik Vanity Fair prodal rekordno število 607.000 kopij z izvod o hol-lywoodskih zvezdah, ki je vseboval slike dvanajstih igralk v kombineži. V letu 1995 so te revije dosegle tudi negativne prodajne rekorde, za kar ima seveda vsaka primeren izgovor. AVSTRIJA / PREDČASNE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE POTRDILE SEDANJO POLITIČNO USMERITEV Vrani1zky veliki zmagovalec Manj glasov za Haiderja, poraz zelenih, rahlo napredovanje ljudske stranke in upad liberalnega foruma Izidi nedeljskih volitev STRANKA VOLITVE 1995 VOLITVE 1994 ODST. MESTA ODST. MESTA SPO (socialisti) 38,3 72 34,9 65 OVP (ljudska stranka) 28,3 53 27,7 52 OFP (svobodnjaki) 22,0 41 22,5 42 GRUNE (zeleni) 4,6 8 7,3 13 LIF (liberalni forum) 5,3 9 6,0 11 DUNAJ - Socialdemokratska stranka (SPO) na čelu s kanclerjem Franzem Vranitzkym je veliki zmagovalec nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji. Tudi v naslednjih štirih letih bo odločilna politična sila v državi. Hkrati je očitno spodletel poskus Ljudske stranke (OVP) s podkanclerjem VVolfgangom Schiisslom, da - morda celo s pomočjo desničarskega populista Jtirga Haiderja - prevzame oblast v državi, čeprav bo desnica zaradi močnih izgub Zelenih in Liberalnega foruma tudi v novem parlamentu - vsaj matematično - imela večino enega glasu. Prvič po letu 1986 pa so avstrijski volilci ustavili Haiderjev pohod do višjih položajev v državi in s tem tudi nadaljnji premik države na desno. Med poraženci teh volitev so tudi Zeleni in Liberalni forum. Zeleni so izgubili kar pet sedežev, tako da je njihova predsednica Madeleine Petrovič že ponudila svoj odstop. Liberalni forum, pri katerem je kandididiral koroški Slovenec Karel Smolle, pa je izgubil dva od svojih dosedanjih enajstih mandatov. Smolleju, ki mu je bil zagotovljen dvanajsti mandat, zato po vsej verjetnosti ne bo uspelo znova postati poslanec državnega zbora. Zdaj je glavno vprašanje, kljub jasni zmagi socialdemokratov, kako bo sestavljena nova zvezna vlada. Zvezni kancler Vranitzky je napovedal, da se bo, takoj ko bo dobil od predsednika države Klestila nalog za sestavo nove vlade, pričel pogajati z vsemi strankami - razen s Haiderjevimi svobodnjaki. Zanj je izid volitev jasen signal za veliko koalicijo med socialdemokrati in Ljudsko stranko, je včeraj poudaril Vranitzky. Napovedal je, da bo takšno koalicijo tudi predlagal kot prvo opcijo, čeprav bodo pogajanja z Ljudsko stranko dokaj težavna. Vzdušje koalicijskih partnerjev v volilnem boju se je namreč znatno poslabšalo; še posebej to velja za osebne odnose med Vranitzkym in Schiisslom. Slednji je kljub neuspehom poudaril, da se ne misli posloviti od politike, Vranitzky pa je dejal, da je vprašanje Ljudske stranke, koga Zeli imenovati za podkanclerja v veliki koaliciji. Uradni izid volitev je naslednji: Socialdemokratska stranka (SPO) je z 38,3 odstotka glasov tokrat zbrala za 3,4 odstotka več glasov kot na volitvah leta 1994 in bo v novem državnem zboru zastopana z 72 poslanci ali s sedmimi poslanci več. ' • ' j Ljudska stranka VVolfgan-ga Schiissla, ki je zaradi neuspešnih pogajanj o zveznem proračunu za leto 1996 prekinila veliko koalicijo in izsilila predčasne volitve, je z 28,3 odstotka le malenkostno pridobila (0,6 odstotka) in bo v novem državnem zboru zastopana s 53 poslanci, enim več kot v prejšnji dobi. Stranka desničarskega populista Haiderja pa je na teh volitvah zbrala le 22 odstotkov ali za 0, 4 odstotka manj kot pred dobrim letom dni. Poleg tega so svobodnjaki izgubiti ene- ga od dosedanjih 42 sedežev. Hud poraz so doživeli zeleni: s 4,6 odstotka glasov so komajda še uspeti prestopiti prag državnega zbora. Izgubiti so skoraj tri odstotke glasov in pet mandatov, tako da bodo v novo izvoljenem parlamentu zastopani le še z osmimi poslanci. Med izvoljenimi zeleni poslanci oz. poslankami je gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič, ki bo tudi v naslednjih letih manjšinska govornica v avstrijskem parlamentu. Med poraženci je tudi Liberalni forum, torej stranka bivše Haiderjeve namestnice Heide Schmidt, pri kateri je kandidiral tudi koroški Slovenec Karel Smolle. Zbrala je s 5,2 odstotka glasov in s tem slab odstotek manj kot leta 1994, osvojitev le devetih sedežev pa vsaj zaenkrat pomeni, da se Karel Smolle kot avtonomni manjšinski poslanec ne bo preselil v državni zbor. Smollejeva pričakovanja, da bo med koroškimi Slovenci pridobil do 4.000 glasov, se niso izpolnila; dobil jih je le nekaj več kot tisoč. Ivan Lukan Politčni potres na Štajerskem GRADEC - Do močnega političnega potresa je prišlo v avstrijski zvezni deželi Štajerski, kjer so bile v nedeljo tudi deželno-zborske volitve. Vladajoči deželni glavar Josef Krainer je po katastrofalnem porazu svoje Ljudske stranke (-8 odstotkov) že najavil svoj odstop; zgodi se lahko, da bodo - prvič po drugi svetovni vojni - prevzeli oblast socialdemokrati. Karel Smolle še upa CELOVEC - Koroški Slovenec Karel Smolle, ki je pri nedeljskih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Liberalnega foruma in kateremu je bil zagotovljen avtonomni manjšinski mandat, če stranka doseže dvanajst sedežv v novem državnem zbom, kljub osvojenih le devetih sedežih še upa na preselitev v avstrijski parlament. V pogovom za naš list je dejal, da zadeva njegovega manjšinskega mandata še ni končana, »vsaj ne, dokler ni padla odločitev, ali bodo liberalci morda povabljeni k sodelovanju v novi vladi«. V tem primem bi vladni člani Liberalnega foruma namreč oddali svoja poslanska mesta in s tem ustvarili prostor za kandidate, ki jim sledijo na kandidatni listi. Glede odmeva na njegovo kandidaturo med Slovenci je Smolle poudaril, da je glavni del volilcev (slovenske) Enotne tiste sicer volil Liberalni fomm oz. njega, vseh pa ni uspelo pridobiti, »kar je treba oceniti negativno«. Haider poražen tudi na Koroškem CELOVEC - Vodja svobodnjakov Jorg Haider je doživel boleč poraz tudi na Koroškem. V nasprotju z napovedmi desničarskemu populistu v nedeljo ni uspelo ponoviti ne rezultat tako lanskoletnih državnozborskih kot tudi deželnozborskih volitev in s tem izpodriniti Socialdemokratske stranke s prvega mesta v deželi. Medtem ko so socialdemokrati glede na lanske državnozborske volitve z 41,5 odstotka glasov namreč pridobiti 1,4 odstotka in je tudi Ljudska stranka z 18,3 odstotka zbrala za dva odstotka več glasov, je Haider s 33,1 odstotka izgubti skoraj odstotek. Sturm: »Pustolovščina se ni obnesla« CELOVEC - »Izid državnozborskih volitev za Liberalni forum • dvojezičnih občinah na Koroškem je pokazal, da velik del tate državnozborskih volitev na Koroškem ocenil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm. Sturm je še poudaril, da so Slovenci tokrat večinoma volili socialdemokrate, manj pa Zelene in Liberalni forum. Zmago socialdemokratov je Sturm ocenil kot pozitivno, prav tako pa tudi to, da so volilci ustaviti Haiderja. Predsednik ZSO je še d dejal, da je z Gradiščansko Hrvatico Terezijo Stojsič znova uspelo izvoliti v avstrijski parlament pripadnico manjšin. Torek, 19. decembra 1995 SVET ZAČETEK DELOVANJA SIL ZA UVELJAVLJANJE MIRU V BOSNI IN HERCEGOVINI BONNSKA KONFERENCA O RAZOROŽITVI NA BALKANU Američani po dnevih čakanja prišli v Tuzlo Bosanski Srbi se še niso umaknili zo razmejitvene črte Oboroževalna tekma ne gre v korak z mirom Besedna vojna med hrvaško in srbsko delegacijo TUZLA, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Včeraj opoldne je na letališču Dubrave pri Tuzli na severovzhodu Bosne pristalo prvo transportno letalo ameriške vojske tipa C-130 Hercules z bojnimi enotami, ki bodo sodelovale v Natovih silah za uveljavljanje miru v Bosni in Hercegovini (Ifor). BONN (Reuter, STA) - V Bonnu se je vCeraj začela konferenca o razoroževanju in vzpostavitvi vnovičnega zaupanja v Bosni in Hercegovini, ki se je udeležujejo predstavniki tridesetih držav. Med njimi so zunanji ministri BiH, Hrvaške, ZRJ, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije. Slovensko delegacijo na konferenci vodi državni sekretar Ignac Golob. Letala bi morala v Tuzli pristati že konec prejšnjega tedna, vendar so morali ameriški vojaki zaradi slabega vremena in megle štiri dni čakati v vojaških oporiščih v Nemčiji in Italiji. Za ponedeljek je bilo predvidenih skoraj trideset pristankov transportnih letal, v teh dneh pa naj bi na Dubrave priletelo tudi letalo z opremo za nastavitev letaliških inštrumentov, da bo letališče v prihodnje usposobljeno za delovanje v vsakem vremenu. Na Hrvaškem je pri Županji položaje že zavzelo 130 pripadnikov ameriške oklepne divizije, ki so tja prišli z vlakom v nedeljo. Američani bodo postavili pontonski most Cez Savo, po katerem bodo v Bosno prispeli tanki Ml Abrams in oklepniki M2 Bradley. Poleg vremena pot ameriških vojakov v BiH ovira tudi Čakanje zaradi birokratskih postopkov na madžarski meji in sabotaže, ki jih protijedrski aktivisti izvajajo na železniških progah v Nemčiji. Vojaški opazovalci Združenih narodov opozarjajo, da se vojska bosanskih Srbov Se ni zaCela umikati za razmejitvene Črte, kar zanika optimistične ugotovitve predstavnikov zveze Nato, da so sprte strani zaCele izpolnjevati določila mirovnega sporazuma. Tiskovni predstavnik Združenih narodov, polkovnik Chris Ver-non, je izjavil, da so opažih »začetne, zelo omejene znake« umika srbskih vojakov iz predmestij Sarajeva, ki bodo prešla pod nadzor Federacije BiH. Vodja misije ZN v BiH Antonio Pedauye je na tiskovni konferenci povzel delovanje modrih Čelad v doslej najvecji operaciji svetovne organizacije. Po njegovem mnenju bodo bosanske izkušnje s spopadi, ki so etničnega izvora, pomembne za načrtovanje operacij v prihodnosti. Pe-dauye je poudaril, da so pripadniki sil ZN v zelo zahte- vnih razmerah dobro opraviti svojo nalogo. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je v Času vojne razdelil na dan povprečno tisoč ton hrane za 2,7 milijona ljudi. Po zračnem mostu s Sarajevom je bilo opravljenih trinajst tisoC poletov. Celotna operacija je stala približno milijardo dolarjev na leto, v njej pa je bilo ubitih več kot sto pripadnikov sil ZN, tisoč pa jih je bilo ranjenih. Na konferenci, na kateri sodelujeta tudi začasni generalni sekretar zveze Nato Balanzino in nadzornik uveljavljanja miru v Bosni in Hercegovini Carl Bildt, naj bi udeleženci določili podrobnosti in koledar prihodnjih pogajanj o razorožitvi in vzpostavitvi zaupanja na območjih nekdanje Jugoslavije. NajveC razburjenja je med udeleženci srečanja povzročila včerajšnja izjava hrvaškega zunanjega ministra Mateja GraniCa, ki je zagrozil z odhodom hrvaške delegacije s konference, Ce Zvezna republika Jugoslavija ne bi privolila v obojestransko priznanje Hrvaške in ZRJ oziroma potrdila, da je ozemlje vzhodne Slavonije del hrvaškega ozemlja. »Ce v bližnji prihodnosti ne bo prišlo do vzajemnega priznanja, se bo Hrvaška prisiljena umakniti s teh pogajanj. NoCemo prevzemati dolžnosti, ki jih pozneje ne bomo mogli izpolniti. Del našega oze- mlja je še vedno pod okupacijo, Cas pa se izteka,« je navzočim povedal GraniC. Na njegove trditve se je nemudoma odzval zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije Milan Milutinovič. Hrvaškega zunanjega ministra je pozval, naj preneha »pozirati«. Britanski minister za zunanje zadeve je novinarjem pozneje zatrdil, da bi bil odhod Hrvaške s pogajanj, ki so bila določena z Daytonsko pogodbo, nekaj povsem »nepredstavljivega«, in poudaril, da je priključitev vzhodne Slavonije k hrvaškemu ozemlju že zagotovljena Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je v govoru na slovesnem odprtju konference namenil veliko besed razoroževanju kot pogoju za vzpostavitev miru na Balkanu. »Na območjih nekdanje Jugoslavije miru ne bo mogoče vzpostaviti, če bodo nekatere strani v sporu Se naprej oborožene v velikem obsegu, druge pa se bodo skušale oborožiti do takšne mere, da bodo enakovredne prvim. Zato je proces ra-zoroževanja zelo pomemben dodatek k mirovnim silam Severnoatlantske zveze, ki bodo v Bosni skušale uveljaviti mir med sprtimi stranmi,« je povedal Kinkel. Konferenca se bo danes preselila na Dunaj in nadaljevala delo pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Srečanje naj bi zagotovilo vzpostavitev tako imenovanih ukrepov zaupanja in graditve varnosti v roku 45 dni. To pomeni, da bodo morali bosanski Hrvatje, Srbi in Muslimani razkriti vojaške skrivnosti o številu in lokaciji njihovega orožja, tovarn za proizvodnjo vojne opreme in načrtih za vojaško usposabljanje. V 180 dneh naj bi Hrvatje in Srbi prevzeli obveznosti o oborožitvenih kvotah, kot jih bo določila konferenca. Zunanji minister Zvezne republike Jugoslavije Milutinovič je včeraj opozoril, da njegova država ne more sodelovati na konferenci v okviru OVSE, dokler odločitev o prepovedi sodelovanja Zvezne republike Jugoslavije s to organizacijo ne bo spremenjena. Američanom je po več dneh čakanja na boljše vremenske razmere le uspelo pristati v Tuzli (AP) NOVICE NOV KORAK V MEDDRŽAVNEM SODELOVANJU NA AZIJSKO-PACIFIŠKEM OBMOČJU Prvo srečanje palestinskih oblasti in Hamasa KAIRO (Reuter) - Včeraj so se v Kaira na svojem prvem se- j|l stanku sešti predstavniki palestinskih oblasti in muslimanskega fundamentalističnega gibanja Hamas. Palestinske oblasti upajo, da jim bo nasprotnike uspelo prepričati, naj razglasijo konec gverilskega bojevanja proti Izraelu in se udeležijo prvih palestinskih volitev, ki bodo 20. januarja. Arafatov politični svetovalec Nabil Amr je izjavil, da se bodo pogovarjali o osnutku sporazuma, ki bo vseboval 16 toCk in bo opredelil odnose s Hamasom. Predstavniki Hamasa trdijo, da se ne bodo pogajati o priznanju mirovnega sporazuma, ampak zgolj o vzpostavitvi političnega razmerja med vodstvom in svojo organizacijo, ki naj bi postala §§J uradna politična opozicija, ki nasprotuje tako mirovnemu sporazumu kot izvedbi volitev. Konec spopadov med Jemnom in Eritrejo SANAA (Reuter) - Jemen in Eritreja sta se včeraj sporazumela, da končata spopade, ki so konec tedna izbruhniti zaradi spornega otočja v Rdečem morju. Spopadi so zahtevati šest žrtev na eritrejski in tri na jemenski strani. Tako Jemen kot Eritreja sta potrdila, da od nedelje opolnoči ni bilo več spopadov. Vodstvi držav sta se sporazumeti, da bosta ustanoviti štiričlansko komisijo, ki bo nadzirala premirje in obiskala sporno območje. Komisija bodo sestavljati predstavnika sprtih strani in predstavnika ameriških veleposlaništev v Jemnu in Eritreji. Jemenski zunanji minister Mani je izrazil upanje, da spopadi ne bodo preprečiti načrtovanega dvostranskega srečanja, na katerem naj bi poiskati rešitev spornega vprašanja. Irak se še vedno noče odpovedati orožju NEW YORK (Reuter) - Združeni narodi poročajo, da Irak -Četudi je posredoval nekaj novih podatkov - še vedno skriva informacije in daje zavajajoče izjave o količini orožja za množično uničevanje, ki ga poseduje. Posebna komisija, odgovorna za zbiranje podatkov o iraški oborožitvi, je v po- :||| rocilu Varnostnemu svetu navedla, da so jordanske oblasti pred kratkim zaplenile raketne dele, ki so bili namenjeni Iraku. Predsednik komisije RolfEkeus je izjavil, da so zlasti pomanjkljivi podatki o radiološkem in biološkem orožju. Irak je priznal, da je še po letu 1991 razvijal rakete zemlja-zemlja. opravil pa je tudi nekaj poskusov z radiološkim §§S orožjem, ki pa naj bi jih zaradi slabih izidov opustil. Canberra in Džakarta z roko v roki DŽAKARTA - Indonezija in Avstralija sta vCeraj podpisali zgodovinski varnostni sporazum, ki naj bi odpravil medsebojna sumničenja in okrepil vojaško sodelovanje. Sporazum sta podpisala indonezijski zunanji minister Ah Alatas in njegov avstralski kolega Ga-reth Evans, navzoča pa sta bila tudi indonezijski predsednik Suharto in avstralski premier Paul Keating. Do podpisa varnostnega sporazuma je prišlo po veC desetletij trajajočem nezaupanju med državama, katerih oborožene sile so se v šestdesetih letih celo spopadle v džunglah Bornea. Indonezijski državni sekretar je novinarjem izjavil, da je Suharto Keatingu dejal, da upa, da bo sporazum v Avstraliji odpravil vse dvome o indonezijskih namerah. Po Suhartovem mnenju je sporazum zelo velikega pomena za varnost in stabilnost v celotni regiji, zelo velik vpliv pa bo imel tudi na gospodarsko sodelovanje Indonezije in Avstralije. »Sporazum daje podporo dobrim odnosom z Indonezijo in upam, da bodo ti odnosi trajni. Prav tako pa je sporazum tudi deklaracija zaupanja in sodelovanja obeh strani,« je dejal Keating. Keatinga, ki je bil včeraj že na svojem petem obsku v Indoneziji, je spremljala zelo moCna delegacija, v kateri so bili tudi namestnik premiera Kirn Beazley, obrambni minister Robert Ray in poveljnik oboroženih sil general John Baker. Sporazum obe strani zavezuje, da se bosta re- dno posvetovali o skupni varnosti in skupnih izzivih, hkrati pa bosta krepili varnostno sodelovanje. Odnosi med Avstralijo in Indonezijo so namreč zelo pomembni za stabilnost, saj ti dve močni sosedi nadzorujeta enega največjih delov ozemlja azijsko-pacifiškega območja. Obe strani sta že izja- vili, da bo sporazum še okrepil obrambne vezi med državama. Indonezijski padalci so letos tako že sodelovali na avstralskih mednarodnih vojaških igrah. Podpis sporazuma je v Avstraliji doživel val odobravanja, številni analitiki pa celo menijo, da je znamenje zrelih odnosov med drža- vama. Nezadovoljni so le v Avstraliji živeči »borci« za neodvisnost Vzhodnega Timorja, ki trdijo, da je sporazum navadna razprodaja. Avstralija je namreč edina zahodna država, ki je Indoneziji priznala suverenost nad Vzhodnim Timorjem. Jim Della Giacoma / Reuter _______;____:: ________ Dogovor simbolnega pomena DŽAKARTA - Tuji diplomati so včeraj izjavili, da bo varnostni sporazum, ki ga je Indonezija sklenila z Avstralijo, omilil avstralske strahove pred svojo severno sosedo, hkrati pa trdijo, da je sporazum bolj simbolne kot vsebinske narave. Do podpisa je prišlo le teden dni po tem, ko so proindonezijski demonstranti zasedli avstralsko veleposlaništvo v Džakarti. »Kar se Avstralije tiče, je sporazum predvsem simbolnega pomena,« je dejal neki diplomat po podpisu in dodal, da sporazum le formalno potrjuje, da se je Indonezija odrekla svojim uradnim zahtevam po severnem delu Avstralije. Avstralija naj bi imela koristi le pri nadzoru nad varnostno politiko v jugovzhodni Aziji, še največ pa bo po mnenju diplomatov pridobil Paul Keating, ki mu bo sporazum prinesel večje možnosti na volitvah prihodnje leto. Na indonezijski strani bo imela največ kori- sti vojska, ki ji bo sporazum omogočil posodobitev opreme. Neki azijski diplomat je dejal, da v sporazumu niso omenjena nekatera temeljna vprašanja, kar kaže na to, da je sporazum posledica osebnega barantanja med Suhartom in Keatingom. »Sporazum veliko bolj ustreza Avstraliji kot Indoneziji,« je dodal. Neki drugi azijski diplomat pa je izjavil, da ima Avstralija, zdaj ko ima na svoji strani še Indonezijo, vse možnosti, da nadzira varnostno politiko območja jugovzhodne Azije. Keating je dejal, da bo sporazum, ki so ga podpisali včeraj, pomagal vzpostaviti pogoje za povečanje blaginje v regiji. Dejal je tudi, da bo zelo veliko pripomogel k vzpostavljanju tesnejših obrambnih vezi. Lani je Keating celo izjavil, da nobena država za Avstralijo nima tolikšnega pomena kot Indonezija. Indonezijski državni sekretar pa je dejal: »Najpomembnej- ša stran tega sporazuma je, da bo na obeh straneh okrepil obstoječe odnose. Obe strani menita, da je sporazum pomemben za varnost in stabilnost ter za razvoj gospodarstva.« Neki zahodni diplomat trdi, da bo imel sporazum največ vpliva na izid avstralskih volitev prihodnje leto. Po njegovih besedah so Avstralci prepričani, da jim bo uspelo utišati zagovornike neodvisnosti Vzhodnega Timorja in zagovornike človekovih pravic. Nekateri diplomati so mnenja, da bo včerajšnji sporazum nevtraliziral varnostni sporazum med Singapurjem, Malezijo, Veliko Britanijo, Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je bil sklenjen, potem ko so se britanske in avstralske sile spopadle z indonezijsko vojsko, ko je Sukamo vodil ekspanzionisticno politiko do Malezije. Omenjeni sporazum je bil namreč trn v peti indonezijskih oblasti. John Ovven-Davies / Reuter ____RUSKE PARLAMENTARNE VOLITVE_ Neuradni izidi ugodni za »rdeče« Komuniste je podprlo 219 odstotka volilcev MOSKVA (Reuter) - Komunisti prepričljivo vodijo po prvih neuradnih izidih nedeljskih parlamentarnih volitev, ki so jih zahodni opazovalci ocenih kot regularne. Po prvih podatkih naj bi petodstotni prag za vstop v dumo po proporcionalnem sistemu prestopile le Štiri stranke: komunisti naj bi dobih 21,9 odstotka, Žirinovski 11,1 odstotka, Cemomirdinov Nas dom je Rusija 9,6 odstotka in Jabloko 8,4 odstotka glasov. Voditelj komunistov Genadij Zjuganov je takoj po prvih novicah o zmagi ocenil, da je Rusija glasovala proti reformam, in obljubil spremembe, vključno z vnovičnim oblikovanjem Sovjetske zveze. »V prihodnjem stoletju bodo preživele samo močne države,« je dejal Zjuganov. Toda Zahod se je dokaj mimo odzval na uspeh komunistov, ki je bil tudi pričakovan. Zahodni diplo- mati in podjetniki se tolažijo z dejstvom, da ustava daje precej več pristojnosti predsedniku kot parlamentu, zato ne bo sprememb v ruski zunanji poh-tiki. »Ge se bojite, da bo tuji kapital zapustil Rusijo, vas lahko potolažim. Do tega ne bo prišlo,« je dejal neki zahodni podjetnik. Opazovalci sicer opozarjajo, da so komunisti resda dobiti precej sedežev v dumi, a so jih zato skrajni PORTRET Strankarski prvak, ki se zateka k citiranju Lenina MOSKVA (Reuter) - Vodja komunistov, nekdanji učitelj Genadij Zjuganov, je pred volitvami stavil na nezadovoljstvo ljudi zaradi negativnih učinkov reform, ki se nezaustavljivo Siri po vsej Rusiji. Po neuspešnem poskusu državnega udara proti sovjetskemu predsedniku Gorbačovu avgusta leta 1991 so se prenovljeni komunisti vnovič vrnili na politično prizorišče, pri tem pa se opirajo na milijone, ki so jih gospodarske reforme potisnile na obrobje družbe in v globoko revščino. »Brez socialne pravičnosti naSa država ne bo nikoli spoznala miru,« je dejal 51-letni Zjuganov. Strankino geslo: Delavci, ljudska moC, socializem ter simbolična srp in kladivo nekako niso v skladu z duhom post-sovjetske Moskve, toda Zjuganove besede so zunaj prestolnice zaradi naraščajoče nezaposlenosti v nekdanji državni industriji, inflacije in kolapsa socialnega sistema zlahka našle pot do Številnih uses. Vedno komunistične volilne baze predstavljajo upokojenci, ki so jim reforme požrle že tako bome prihranke. Uspeh komunistov omejuje Zjuganovo pomanjkanje karizme, saj mu niti njegovi privrženci ne pripisujejo predsedniških lastnosti. Zjuganovu manjka prepričljivost, znadlna za vse velike sovjetske voditelje. Se pred petimi leti, ko je bila komunistična partija na robu prepada, je bil Zjuganov le drugorazredni apa-ratcik z malo možnosti za vidnejšo politično kariero. Po razcepu sovjetske partije leta 1990 in oblikovanju nove, skrajno konzervativne Ruske komunistične partije pa je postal elan pohtbi-roja. Marca leta 1993, ko ga je ustavno sodiSCe lokalne partijske celice oprostilo krivde za poskus državnega udara, je Zjuganov vnovič registriral stranko pod starim imenom Komunistična partija Ruske Federacije. Toda celo takrat rivalske komunistične stranke Zjuganovu niso priznale vodstva komunističnih sil, saj sploh ni imel sedeža v dumi. Pravzaprav je Jelcin naredil kljucni korak za Zjuganovo kariero, ko je oktobra 1993 strl komunistični upor, od katerega se je Zjuganov distanciral. Njegova stranka je tako postala edina komunistična sila, ki ji je bilo dovoljeno sodelovanje na volitvah leta 1993, ko so dobili skoraj 50 sedežev v 450-danski dumi. Od takrat je komunistična stranka prerasla v najveejo grožnjo Jelcinu, saj se ljudem toži po »dobrih starih časih«. Zjuganov je v programu opustil večino marksistiCno-leninisticnih idej, s svojim nacionalizmom pa se je precej približal pravoslavni cerkvi. Čeprav nasprotuje kapitalizmu, CeS da ni v skladu z rusko tradicijo, v pogovorih z zahodnimi podjetniki zveni dokaj pomirjujoče. Toda v govorih na partijskih sestankih kaj kmalu začne citirati klasike boljševizma in Leninove »zgodovinske lekcije«. nacionalisti veliko izgubiti. Poleg tega se 'opozicijski voditelji ne bodo zlepa dogovoriti za skupen nastop, saj jih junija naslednje leto Čakajo predsedniške volitve, ki so občutno pomembnejše od parlamentarnih. Toda za Jelcina je izid precejšen udarec, saj je v petek pozval volilce, naj »silam preteklosti« ne dovolijo vrnitve na oblast. To je še najbolj zaskrbljujoča stran izida nedeljskih volitev, saj bi šele morebiten poraz liberalnih sil na predsedniških volitvah zadal dejanski udarec gospodarskim reformam, približevanju Zahodu in demokraciji. Analitiki poudarjajo, da je krivdo za poraz liberalcev treba iskati tudi v njihovi nesposobnosti za skupen nastop. »Lekcija je očitna. Liberalcem ni uspelo združiti svojih sil,« je dejal vodja Jelcinovega kabineta Sergej Pilatov. Zahodni opazovalci so oceniti volitve kot svobodne in poštene, pohvalili so tudi rast volilne udeležbe, saj kaže, da je naraslo navdušenje ljudi za demokracijo. Opazili so sicer nekaj manjših nepravilnosti, vendar so poudarili precejšen napredek v primerjavi z volitvami leta 1993. »Volitve kažejo, da je demokracija v Rusiji, čeprav še ni utrjena, na najvišji ravni doslej,« je dejal ameriški opazovalec VViltiam Taft. Kritizirali so počasnost pri štetju glasov in »občasne razprave na voliščih«, ki bi lahko sprožile dvom v svobo-dnost odločitve. Največje nepravilnosti naj bi se dogajale na voliščih ruske vojske, kjer so Častniki pogosto »svetovali« vojakom, komu naj zaupajo svoj glas. Te ocene pa se ne nanašajo na volitve v Čečeniji, saj se jih opazovalci niso udeležili, ker so se bali za svoja življenja. Prvi mož komunistov Genadij guganov se je prišel v osrednji volini urad dokončno prepričat o zmagi svoje stranke (AP) *■ Previdnost ni nikoli odveč LONDON - Zahodni diplomati zaskrbljeno spremljajo uspeh komunistov na ruskih parlamentarnih volitvah, ker se zavedajo, da je le malo možnosti za napredek v težavnih odnosih z nekdanjim sovražnikom. Toda odziv na letošnje volitve je daleč od histeričnega odziva na uspeh skrajnih nacionalistov leta 1993, ko se je govorilo celo o vrnitvi v hladno vojno. Čeprav diplomati po volitvah ne pričakujejo večjih sprememb v ruski zrmanji politiki, pa zmaga komunistov in še vedno velika podpora nacionalistom v pričakovanju predsedniških volitev, ki bodo junija prihodnje leto, vendarle zbuja skrb. Ključna področja mske politike, vključno z obrambo in zunanjo politiko, seveda nadzomje ruski predsednik Boris Jelcin, in ne duma. Zahodne zaveznike skrbi tudi to, da je Jelcin - pod pritiskom vojaških in konservativnih krogov - v zadnjih dveh letih zavzel precej ostrejši odnos do Zahoda ob vprašanjih Bosne, nadzora oboroževanja in širitve zveze Nato. Po nedeljskih volitvah je malo možnosti, da bo Jelcin kmalu spremenil svoj odnos do Zahoda. »Kratkoročno bodo'imeli izidi nedeljskih volitev majhen vpliv na naš odnos z Rusijo,« je dejal neki zahodni diplomat. »Jelcinu bo zelo težko omiliti svoja stališča, saj bi imelo to poguben vpliv na njegovo predsedniško kandidaturo prihodnje leto.« Izid volitev bo nemara povzročil odstop zunanjega ministra Andreja Kozirjeva, ki so ga konservativci ostro napadati zaradi prozahodnih nastopov. Ce bo Kozirjev izvoljen v dumo, bo namreč verjetno odstopil z mesta zunanjega ministra. Hkrati pa bodo vzhodnoevropske države, ki bi rade vstopile v Nato, izkoristile izid volitev za prepričevanje VVashingtona o nujnosti širitve Nata na vzhod. Že po uspehu Žirinovskega leta 1993 so namreč Poljska in druge države zaprosile za čimprejšnje članstvo v zvezi. Prvi izidi volitev kažejo, da je Žirinovski sicer izgubil polovico sedežev v dumi, a dobil precej več glasov, kot je bilo pričakovati. »Skrb zbuja prav nadaljnja podpora skrajnim nacionalistom,« je dejala Rose Gottemoller z londonskega Instituta za strateške študije. »Njihov čas še ni mimo.« Opazovalci opozarjajo, da uspeha ruskih komunistov, M napovedujejo upočasnitev reform in vračanje na položaj svetovne velesile, ne kaže primerjati z uspehom drugih reformiranih vzhodnoevropskih komunistov. »V vzhodni Evropi so te stranke volilcem obljubljale, da so za reforme in pribli- ževanje Zahodu,« je dejal Alexander Rahr z bonnskega združenja Nemške zunanje politike. »V ruskem primeru ni tako. Tam gre za precej globlji razkol med reformisti in silami, ki bi rade kar se da ublažile posledice prehoda na nov sistem.« Ta razkol ter podpora ljudstva konservativnim in reakcionarnim silam ima lahko po mnenju diplomatov zaskrbljujoč vpliv na junijske predsedniške volitve. Ce Jelcin zaradi zdravstvenih razlogov ne bi kandidiral, se postavlja vprašanje, ali je njegovo mesto pripravljen prevzeti sedanji predsednik vlade Viktor Cernomirdin. Njegovo stranko Nas dom je Rusija je sicer podprl tudi Jelcin, a je po prvih izidih dobila manj kot deset odstotkov glasov. Na predsedniških volitvah bosta najverjetneje nastopila tudi voditelj komunistov Genadij Zjuganov in Žirinovski. Ne glede na izid volitev je Zahod pozitivno ocenil visoko volilno udeležbo - več kot 65 odstotkov - in regularno izvedbo volitev. Nemčija, ki je najpomembnejši zahodni zaveznik Moskve, je ocenila volitve kot »pomemben korak za utrditev demokracije v Rusiji«. Podobno je volitve ocenila tudi Francija. Nicbolas Doughty / Reuter UPORNIŠKA RUSKA REPUBLIKA ČEČENIJA Kavkaski Afganistan« se je vajen bojevati Na čečenskem ozemlju so si tudi v preteklosti podojoli kljuke različni tuji gospodarji Pred tednom dni se je položaj v Čečeniji znova zaostril. Za Številne CeCene, zlasti privržence odstavljenega predsednika Dudajeva, je bila prva obletnico vkorakanja ruskih sil v njihovo deželo razlog za nove demonstracije in napade. Volitve, ki pod ruskim pokroviteljstvom potekajo že od prejšnjega petka, vedno znova prekinjajo hudi boji. Predvsem mesto Gu-dermes, ki leži nedaleč od Groznega, je središče vojaških spopadov. Zdi se, da skušajo čečenski nacionalisti še pravočasno pojasniti, da »novi red« za Čečenijo nima nobene vrednosti in da ruska vojaška zmaga še zdaleč ni dokončna, saj zavračajo sporazum, ki sta ga podpisala Ruska federacija in predsednik Duko Zavga-jev, ki velja za kvizlinga. Sporazum Čečenom sicer daje pravico do določene stopnje avtonomije, toda ta kavkaska republika je Se vedno definirana kot trden del Ruske federacije. Posredovanje v Čečeniji se za Ruse, kot so mnogi tudi napovedovali, ni izkazalo kot preprost sprehod. Čečenija je postala mati Afganistan. Ta dežela sicer ni tako hribovita kot Afganistan (severni del je ravninski), prebivalcev ima le približno milijon, toda njihova zelja po svobodi je enaka afganistanski. Večina Čečenov se Čuti kot del umme (islamske svetovne skupnosti) in zavrača pripa- dnost k Rusiji, čeprav se lahko Rusom zahvalijo za šole in mnoge druge ugodnosti civilizacije. Od kod torej oCitno sovraštvo do Rusov pri Ce-Cencih, za katere je vedno veljalo, da so »najbolj pravoverni« muslimani na Kavkazu? S Čečenskega stališCa je bila za zadnjih dvesto let njihove zgodovine značilna predvsem nepretrgana veriga zatiranja in tujega gospodarjenja. Že konec 18. stoletja so Kozaki prodrli do juga Čečenije, opustošiti so območja južno od Tereka in tam naleteti na kavkaske narode. Pod šejkom Man-surjem, ki je še zdaj legenda kavkaskih narodov, so se Čečeni prvič uprti. Po smrti skrivnostnega šejka Mansurja, cigar poreklo je še danes nejasno, se je razširila legenda, da se bo »speci šejk Mansur« nekoč vrnil in pregnal tuje gospodarje. Nasilja s tem ni bilo konec. Rusi so takrat zaceli sistematično osvajati vzhodni Kavkaz. Kmalu so naleteli na srdit upor Muridov, religiozne bojne skupine, katere jedro so tvorili CeCeni. Tretji imam tega reda Samil Avarec je s pomočjo sposobnih pomočnikov trideset let vodil boj vzhodno-kavkaških gorskih ljudstev proti caristiCnim silam. Sele leta 1859 se je moral predati, nato pa so ga Rusi sprejeli z vsemi Častmi. Samil je umrl v svetem mestu Medina, njegova družina pa je emigrirala in se naselila v Carigradu. Toda to še vedno ni po- menilo konca upora. Tudi v caristicnih Časih, ki so se počasi iztekati, je prišlo do posameznih uporov, ki so se nadaljevali tudi po komunistični revoluciji. Upor proti tujim gospodarjem se je končal šele v zaCetku 30. let tega stoletja. Leta 1944, v Časih sovjetskega diktatorja Stalina, je prišel naslednji udarec proti CeCenom. Zaradi domnevne ali resnične kolaboracije z nacionalsocialistično Nemčijo so CeCene in Inguše deportirati v osrednjo Azijo. Odstavljeni predsednik Džohar Dudajev se je rodil v osrednji Aziji - tako kot Ruslan Hazbulatov, nekdanji moskovski predsednik parlamenta in puCist, ki je zdaj spet v Čečeniji. Wolfgang Gtinter Lerch, FAZ Torek, 19. decembra 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Danes, 19. decembra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN in KONTO. Ivan Cankar: HLAPCI Petek, 22. decembra, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN (KONTO). Mala drama Danes, 19. decembra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN (KONTO). Levi oder Jutri, 20. decembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Sobota, 23. decembra, ob 9.30: E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Danes, 19. decembra, ob 19.30: Jean Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 20. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Petek, 22. decembra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Mala scena MGL Četrtek, 21. decembra, ob 18.30: E. Car: POREDUSOV JANOS, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Četrtek, 21. decembra, ob 20. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Režija: B. Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Andrej Rozman: RUPERT MAROVT. Danes, 19. decembra, ob 20. uri. Sobota, 23. decembra, ob 20. uri. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Adolphe Adam: GISELLE, Četrtek, 21. decembra, ob 19.30, za red petek IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana Petek, 22. decembra, ob 19.30: D. Benfild: TRITE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za abonma red A in IZVEN. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Opera in balet Danes, 19. decembra, ob 19. uri: G. Verdi: RIGOLETTO, za red TOREK, ABONENTE in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Danes, 19. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, za abonma RDEČI, IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Liubliana BUTTERENDFLV. Režija: M. Pograjc. Glasba: Demolition Group. Jutri, 20. decembra, ob 20.30, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Petek, 22. decembra, ob 13. uri: J. Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU. Zaključena predstava za otroke Otroške bolnišnice Maribor. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Četrtek, 21. december, ob 19.30: Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN, za abonma ČETRTEK in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery:JMALI PRINC Gostovanje v Kopru. Danes, 19. decembra, ob 9. in 11. uri. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG ponovi danes, 19. t. m., ob 16. uri (red H) Taborijevo farso »Mein Kampf«. Režija B. Kobal. Jutri, 20. t. m., ob 20.30 gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Shakespearovo »Beneški trgovec«. Režija Ivica KunCevič. Izven abonmaja. Abonenti lahko izkoristijo dodatni kupon. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red F) Bellinijeva opera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Aldo Reggiani. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Ponovitev v Četrtek, 21. t.m., ob 20. uri (red H). Od danes, 19. t. m., je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«, ki bo na sporedu od 16. januarja. Gledališče Rossetti Danes, 19 t. m., ob 20.30 (red premiera) gostovanje Stalnega gledališča iz veneta/Gleda-lisce Carcano z Goldonijevo komedijo »Una delle ultime sere di carnovale« z Marino Bonfigli. Režija G. Emiliani. V abonmaju odrezek št. 5-rumen. Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan). Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V Četrtek, 21. t.m., ob 20.30 - Dialektalna gledališka skupina Arniči di S. Giovanni bodo uprizorili komedijo »Libera a primavera». Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča Cristallo. V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina Ka Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fanto-ni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. SLOVENIJA KO SE NESTRPNOST SPREMENI V VOJNO 3. DNEVI FILMA PROTI NESTRPNOSTI 16. - 23. decembra 1995 Kinoteka Danes, 19. decembra, ob 18. uri: LJUBEZEN, Slovenija, 1984, scenarij in režija: Rajko Ranil. ob 22. uri: POSEBEN POSTOPEK, Srbija, 1980, režija: Goran PaskaljeviC. Jutri, 20. decembra, ob 18. uri: TRENUTKI ODLOČITVE, scenarij Slovenija, 1955, in režija: FranhSek Cap. Četrtek, 21. decembra, ob 18. uri: DOLINA MIRU, Slovenija, 1956, režija: France Štiglic. Jutri, 20., m četrtek, 21. decembra, ob 21. uri v Galeriji SOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani: literarni večer in talk show avtoric Maje Novak in Nine Kokelj, ki ga bo povezoval Mitja Čander. 1.-30. decembra: Filmski potep: potujoči program petin na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje, Taksist. (Mladina film) Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE sekom NSK iz Trsta in z arhivom Maria Ma- Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši: Pro- gajne vabi na ogled razstave »Povojni Cas -svetni dom v sodelovanju z Muzejem novejše plakati, lepaki, fotografije in drugo«, zgodovine iz Ljubljane, z zgodovinskim od- Otvoritev razstave fotografij BORISA GABERŠCIKA z naslovom KALIGRAFIJA SPOMINA. Danes, 19. decembra, ob 20. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Petek, 22. december, ob 19.30 BOŽIČNI KONCERT. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Dirk Joeres; solistka: Norina Radovan. Program: F. Schubert, W. A. Mozart, R. Schumann. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni tra 10. Ljubljana Jutri, 20. decembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA STUDENTOV AG. Solista: Tibor Kerekeš, trobenta; Domen Jerasa, pozavna. Program: Bach, Bertel, Albrechtsberger, Mozart. FESTIVAL LJUBLJANA STOLNICA Do 20. decembra vsak dan ob 17. uri: BOŽIČNI KONCERTI uCencev Glasbene sole Ljubljana Moste-Polje. Jutri, 20. decembra, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank: Kvartet pozavn SGBS Maribor, mentor prof. Albert Kolbi. Trobilni kvartet SGBS Ljubljana, mentor prof. Milan Svagan. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Petek, 22. decembra, ob 23.30: KLUBSKI VEČER z bendom LIJENI HINKO. Hrvaški zabavljaški funky. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Danes, 19. decembra, ob 20. uri: Koncert Dordeta BalaSeviCa. KULTURNI DOM NOVA GORICA GRAD DOBROVO Petek, 22. decembra, ob 20. uri; Aleš Kacjan, flavta; Aleksander Milošev, viola; Mojca Zlobko, harfa. Program: C. Debussv, F. Devienne, J. Lauber, A. Bax, A. Caplet, J. Ibert. KINO DOM KAMNIK Torek, 26. decembra, ob 19. uri: PREDNOVOLETNI KONCERT. Nastopajoči: DEMOLITION GROUP (Brežice), SNIFFILIS (Kamnik), REGRAT (Kamnik), INTERCEPTOR (Žalec). KLUB K4 (ersnikova 4. Ljubljana Sreda, 27. decembra, ob 22. uri: RAVELAND. D. J. KIKI in D. J. FRAJMAN. VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65, Ljubljana Četrtek, 21. decembra, ob 19.30: Koncert ORKESTRA MANDOLINA. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Liubliana Jutri, 20. decembra: MAGNIFICO + ALKA. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE 0 SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show X-101098.61 Y-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva J 4. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991 - 1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta . GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchila. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji bo do 31. decembra na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRVVIN. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. febmarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana V galeriji je do 31. decembra na ogled razstava karikatur Franca Jurija. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GRAD PODSREDA Kozjanski park Masayuki Nagase - Molitev na potovanju. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Andrej B ramen Cop, slike. Odprtje razstave bo danes, 19. decembra, ob 19. uri. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija: na ogled je dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razsta- , 19. t. m., ob 18. uri odprtje razstave grafik, skulptur in risb »Images 1995«. Na ogled bo do 30. t. m. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. va izkopanin antične Eble. Galerija Art Gallerv: danes je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di ffontiera«. Koroška BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Brano Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. TRST Kulturni dom Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Vokalno-instrumentalni kvartet Nomos, (Aldo Žerjal - bas, Federico Bramat - flavta, Aljoša Tavčar - fagot in Aljoša Saksida - klavir) bo nastopil danes-, 19. t. m. v cerkvi »Gesii divino operam« v Trstu - Ul. di Vitto-rio. NABREŽINA Župna cerkev Jutri, 20. t. m., ob 20. uri Častni elan Jože Koren: »Kjer se preliva srebro...«, ob 25-letnici prvega celovečernega koncerta, ki ga je Tržaški oktet imel v Nabrežini. SLIVNO Župna cerkev Jutri, 20. t. m., ob 20.30 vabi glasbeno združenje Ars Nova na božični koncert, na katerem bo imel svoj krstni nastop »Kvartet 7+«. BRIŠČIKI V torek, 26. t. m., ob 15. uri bo v Briški jami »Koncert miru«, ki ga organizirata občina Zgonik in Commis-sione Grotte E. Boegan - so-cieth Alpina delle Giulie. Nastopila bosta zbor Jacobus Gallus in Goro giovanile della citta di Trieste (Mladinski zbor mesta Trst). SMUČANJE / PO VELESLALOMU V VAL BADII Sodni postopek proti Tombi, ker je vrgel pokal v fotografa Danes slalom v Madonni dl Campiglio MADONNA Dl CAMPIGLIO (TRENTO) - Kot je bilo pričakovati, so vsi italijanski mediji dali veliko pozornost incidentu, ki se je pripetil v nedeljo v Val Badii. Po veleslalomski tekmi za SP, ki jo je dobil Avstrijec Knauss pred Švicarjem Von Griiningenom in Italijanom Tombo, je italijanski smučarski as na zmagovalnem odru povzročil hud incident. Vrgel je namreč pokal in zadel fotografa Alda Martinuzzija (na sliki AP) , ki ga je bil pred leti »ujel« v fotografski aparat golega in nato slike objavil v neki italijanski reviji. Včeraj je Martinuzzi Tombo prijavil na policijski postaji v Milanu in ker je »Albertone« tudi po poklicu karabinjer, je kvestura v Bocnu sprožila sodni postopek. Kljub temu pa je bil včeraj Tomba v Madonni di Campiglio, kjer bo danes slalom za SP, dobre volje in je izjavil, da misli z zmago proslaviti svoj 29. rojstni dan. S prijateljem Juretom Koširjem sta zganjala šale v veselje navijačev, kot da se v nedeljo ne bi nič zgodilo. Seveda je Tomba med favoriti, med katerimi pa je tudi Jure Košir, ki je v Madonni di Campiglio enkrat že zmagal. NOGOMET / A LIGA Milan omogočil zasledovalcem da se mu delno približajo Vodilni Milan je doma proti Torinu osvojil le točko, Fio-rentina pa se mu je z zmago v Bergamu proti Atalanti približala na samo eno točko. V derbiju 14. kola je Juventus premagal Inter in je spet v boju za državni naslov. V tem kolu je bil spet uspešene tudi Udi-nese, ki je zanesljivo odpravil Padovo. Zaradi božičnih praznikov bodo tekme 15. kola odigrali že v soboto. IZIDI 14. KOLA: Atalanta - Fiorentina 1:3, Bari - Parma 1:1, Juventus - Inter 1:0, Lazio - Sampdoria 6:3, Milan - Torino 1:1, Napoli - Roma 0:2, Piacenza - Cre-monese 2:1, Udinese -Padova 3:1, Vicenza -Cagliari 0:1. VRSTNI RED: Milan 29, Fiorentina 28, Parma 27, Juventus 24, Lazio in Atalanta 22, Roma 21, Sampdoria in Cagliari 20, Napoli in Udinese 19, Inter 18, Vicenza 17, Piacenza 15, Torino 14, Cremonese in Bari 9, Padova 8. PRIHODNJE KOLO (23.12.): Cremonese -Torino, Fiorentina -Milan, Inter - Calgia-ri, Juventus - Roma, Lazio - Atalanta, Padova - Picenza, par-ma - Vicenza, Sampdoria - Napoli, Udinese - Bari. _______________NOGOMET / V AMATERSKIH PRVENSTVIH__________ Globalno vzelo dokaj spodbudna nedelja za naše ekipe, vendar z grenkim priokusom Juventina, Primorje in Kras potrdili, da lahko ciljajo res visoko, Sovodnje zdaj dlje od vrha- Vesna in Zarja nista zadovoljili - Primorec brez sreče - Gaja premagala Breg - Dolina presenetila Cus - Remi Mladosti Globalno vzeto: uspešna nedelja... vendar z grenkim priokusom. Ce je namreč res, da so Juventina, Primorje in Kras potrdili svoje velike ambicije, po drugi strani prav tako drži, da sta se Sovodnje in Breg od vrha odlepila. Juventina (ocena 8/9) v Pro Fiumecellu ni imela doraslega nasprotnika, saj je skozi celo tekmo gospodarila na terenu in to kljub temu, da je nastopila v precej okrnjeni postavi. Toda nic ne de. Na svoj raCun so Prišli mlajši igralci, ki so povsem opravičili neizogibno zaupanje trenerja Zuppichinija. Sovodnje (6+) so v gosteh pri Šibkem Flumignanu kljub vodilnemu golu Businellija odnesle le točko, ki pa je glede na Potek tekme (najboljši je bil so-vodenjski vratar Gergolet) sprejemljivo plačilo. V prvi amaterski ligi si popolnoma pozitivno oceno zasluzi le Primorje (7) , ki je odneslo dragoceno točko z OpCin. Na v prvem polčasu še dostojnem, a v dugem povsem nepri-rnernem terenu, sta obe ekipi dokazali, da si visok položaj na lestvici zaslužita. Remi je pra-vilen, bližje trem točkam pa je vsekakor bilo Primorje, ki je Povedlo z golom Štolfe, Mi-claucich pa je tik prd koncem zapravil res edinstveno priložnost za zmago. Vesna (6-) spet ni uspela zmagati pred domaci-nti gledalci. Proti Pagnacccu so namreč Peter Sedmak (njegov končni izenačujoči gol) in tovariši komajda rešili vsaj remi. Zarja (5) je v derbiju z Auroro izgubila s klasičnim 2:0. Proti zadnjeuvrščeni ekipi zatona Bazovcev nismo pričakovali. Primorec (7) je kot že večkrat letos imel precej smole. Po vodstvu Pro Romansa so Tre-benci reagirali in celo obrnili rezultat sebi v prid. Toda gostje so v 94. min. uspeli izenačiti. V tretji amaterski ligi je Kras (9) s suvereno zmago 5:0 nad Montebellom še enkrat pokazal, da je daleč najboljša ekipa te skupine. Gaja (8) je v bratomornem spopadu zadala Bregu (4) prvi poraz, ki pa je glede na višino precej pekoC (4:1). Obe ekipi sta kar precej oddaljeni od vrha, toda Kras naslednjič počiva, Brežani pa igrajo proti drugouvrščenemu San Vitu. Dolina (8) je dosegla nenadejano a tembolj zasluženo zmago s Cusom. »Plavi« so bili celo tako pošteni, da so si sami razveljavili en gol. Sodniku, ki je že tekel proti sredini, so namreč priznali, da strel Svare ni prekoračil gol Crte. V goriški skupini je Mladost (6) doma le izenačila. Na srečo je Sagrado prav tako izboril le točko, Fo-gliano pa doma celo izgubil. Prvo mesto je tako ostalo nedotaknjeno. Statistični pregled 10 tekem (1 derbi): 4 zmage, 5 remijev, 2 poraza; 21 danih in 15 prejetih golov. Postava tedna: Gergolet (Sovodnje), Guštin (Primorje), Tommasone (Juventina), Trampuš (Juventina), Škabar (Primorje), Stoka (Primorje), Kovic (Juventina), Ferluga (Primorec), Zamar (Juventina), Peter Sedmak (Vesna), Smilovich (Gaja) (E. B.) NEDELJSKI REZULTATI PROMOCIJSKA LIGA IZIDI 13. KOLA: Flumignano - Sovodnje 1:1, Juventina - Pro Fiumicello 3:1, Maranese - Man-zano 0:2, Mossa - Aiello 1:0, Ri-vignano - Cussignacco 1:0, San Canzian - Ruda 2:0, San Luigi -Ponziana 0:2, Torviscosa - Sta-ranzano 1:2. VRSTNI RED: Juventina 26, Ponziana, Mossa in Rivignano 22, Manzano, Sovodnje in Sta-ranzano 21, Cussignacco in Maranese 20, San Luigi, Aiello in San Canzian 18, Pro Fiumicello 8, Flumignano 7, Ruda in Torviscosa 6. PRIHODNJE KOLO (7.1.96): Flumignano - Pro Fiumicello, Manzano - Staranzano, Maranese - Ponziana, Mossa - Sovodnje, Rivignano - Ruda, San Canzian -Juventina; San Luigi - Aiello, Torviscosa - Cussignacco. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 13. KOLA: Buiese - Ci-vidalese 2:5, Remanzacco -Zarja 2:0, Forgaria - Serenissi-ma 0:0, Opicina - Primorje 1:1, Reaense - Medeuzza 0:1, Tava-gnacco - Basaldella 0:2, Terrea-nese - Union 91 1:1, Vesna - Pa-gnacco 2:2. VRSTNI RED: Basaldella 25, Primorje 23, Torreanese in Opicina 22, Cividalese in Union 91 21, Medeuzza 20, Forgaria 18, Vesna in Zarja 17, Pagnacco 15, Reanese 14, Remanzacco 11, Buiese 10, Serenissima in Ta-vagnacco 9. PRIHODNJE KOLO (7:1.96): Buiese - Basaldella, Remanzacco - Serenissima, Forgaria - Me- deuzza, Opicina - Union 91, Pagnacco - Zarja, Reanese -Torreanese, Tavagnacco - Primorje, Vesna - Cividalese. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 12. KOLA: Azzurra - Roianese 1:1, CGS - Villesse 5:2, Domio - Medea 2:2, Maria-no - Campanelle 3:0, Moraro -Portuale 2:2, Primorec - Pro Ro-mans 2:2, San Lorenzo - Corno 1:2. VRSTNI RED: San Lorenzo 25, Corno 23, Mariano, Domio in CGS 22, Pro Romans 19, Moraro in Medea 17, Azzurra 14, Portuale 11, Villese in Primorec 8, Campanelle in Roiaense 7. PRIHODNJE KOLO (7.1.96): Roianese - Primorec. 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM IZIDI 12. KOLA: Azzurra -Terzo 3:0, Fogliano - Strassoldo 0:1, Grado - Begliano 2:2, Mladost - San Vito al Torre 1:1, Ontagnanese - Sagrado 1:1, Pie-ris - Castions 2:0, Villa Vicenti-na - Torre 2:4. VRSTNI RED: Mladost 26, Sagrado 24, Fogliano 23, Strassoldo 22, Torre 19, Castions in Begliano 17, Villa Vicentina 16, Azzurra in Ontagnanese 15, Pieris 14, San Vito al Torre 13, Terzo 8, Grado 2. PRIHODNJE KOLO (7.1.96): Strassoldo - Mladost. NA TRŽAŠKEM IZIDI 12. KOLA: Kras - Mon-tebello D. Bosco 5:0, Dolina -Cus 1:0, Servola - Aurisina 3:2, Romana - Venus 7:0, Gaja -Breg 4:1, San Vito - union 3:0, Vermegliano prost. VRSTNI RED: Kras 27, San Vito 25, Breg 20, Gaja 19, Romana in Vermegliano 18, Cus 17, Servola 16. Aurisina 10, Dolina in Venus 9, Motnebello Don Bosco 7, Union 1. PRIHODNJE KOLO (7.1.96): Breg - San Vito, Gaja - Venus, Montebello don Bosco - Dolina, Kras prost. Sporočilo bralcem Po tridnevnem premoru zaradi stavke tiskarskih delavcev se ponovno Pojavljamo med vami s športnimi vestmi. Ker se je istočasno začel izvajati sanacijski program, smo marali zaradi skrčenega števila strani aioeno omejiti poročanje o sobotnih in nedeljskih športnih dogodkih. Zaradi pomanjkanja prostora smo se tudi odločili, da poročanje o Športnem dogajanju na vsedržavni in mednarodni ravni skrčimo na toinimum. Ptav tako so odpadla običajna poročila z mladinskih odbojkarskih, nogometnih in košarkarskih tekem. Objavili jih bomo v naslednjih številkah. Bralce prosimo za razumevanje. NOVICE Galliani (Milan) odstopil MILAN - Kot strela z jasnega je vCeraj v nogometnih krogih odjeknila vest, da je Milanov pooblaščeni upravitelj Adriano Galliani odstopil. Galliani sicer še ni povedal razlogov za ta korak, kaže pa, da ga je močno prizadel dogodek z nedeljske prvenstvene tekme med Milanom in Torinom, ko sodnik ni dosodil enajstmetrovke, Čeprav se je eden od igralcev Torina očitno dotaknil žoge z roko. Po Gal-lianijevem mnenju je to že tretjič, ko Milan v tej sezoni doživi »veliko krivico«. Galliani se bo danes zadnjic sestal z ekipo, nakar bo svoje razloge povedal na tiskovni konferenci. Djordjević »Mister Europa 95« MILAN - Saša Djordjevič, srbski košarkar bolonjskega Teamsystema, je že drugo leto zaporedoma dobil priznanje najboljšega košarkarja Evrope, ki ga podeljuje italijanska specializirana revija »Giganti del Basket« Djordjevič si je prislužil naslov »Mister Ueropa 95« z 213 glasovi pred Litvancem Saboni-som (185) in rojakom Sašo DaniloivCem (150). Oba sedaj igrata v ameriški NBA ligi. Sledita MarCuliko-nis (Litva) in Komazec (Hrvašk), prvi od Italijanov je Vincenzo Esposito (11 točk), ki nastopa s Torontom v NBA ligi. B liga: Genoa sama na vrhu MILAN - Genoa je tesno premagala Ancono in ostala sama na vrhu lestvice. IZIDI 16. KOLA: Cesena - Foggia 1:0, Chievo - Ve-nezia 0:0, Cosenza - Brescia 3:2, Genoa - Ancona 2:1, Lucchese - Bologna 2:1, Palermo - Verona 2:1, Perugia - Avellino 2:1, Pescara - Reggina 2:0, Pi-stoiese - Salemiatana 1:1, Reggiana - F. Andria 0:0. VRSTNI RED: Genoa 28, Pescara 27, Verona 25, Palermo in Reggiana 24, Cesena, Salemitana in Bologna 23, Brescia in Perugia 22, Cosenza 21, Ancona 20, Lucchese in Reggina 19, Foggia in Avellino 18, F. Andria in Venezia 17, Chievo in Pistoiese 15. PRIHODNJE KOLO (23.12.): Ancona - Reggiana, Avellino - Cosenza, Bologna - Palermo, Brescia -Chievo, F. Andria - Pescara, Foggia - Genoa, Reggina - Pistoiese, Salenmitana - Cesena, Venezia - Perugia, Verona - Lucchese. C2 liga: poraz Triestine Triestina je v nedeljo doživela svoj prvi poraz v gosteh. V San Donaju jo je zasluženo premagala domača ekipa s 3:2. Strelca tržaške ekipe sta bila Gu-bellini in Polmonari iz enajstmetrovke. IZIDI 15. KOLA: Baracca Lugo - Ponsacco 0:1, Fa-no - Cecina 1:0, Fermana - Giorgione 1:0, Livorno -Imola 1:1, Pontedera - Vis Pesaro 3:0, San Dona -Triestina 3:2, Temana - Rimini 1:1, Tolentino -Forli 1:0, Treviso - Centese 5:0. VRSTNI RED: Treviso 32, Temana 29, Livorno 28. Triestina 25, Ponsacco 24, Fermana 23, Pontedera in Giorgione 22, San Dona 21, Vis Pesaro 19, Rimini 18, Baracca Lugo, Fano in Imola 15, Forli in Tolentino 14, Cecina 13, Centese 4. PRIHODNJE KOLO: Cecina - Temana, Centese -Tolentino, Forli - Baracca Lugo, Giorgione - Livorno, Imola - Treviso, Ponsacco - Fermana, Rimini -Fano, Triestina - Pontedera, Vis Pesaro - San Dona. D LIGA IZID 17. KOLA: Russi - Pro Gorizia 0:1. VRSTNI RED: mestre 38, Sanvitese 34, Pievigina in Luparense 30, Caerano 28, Russi 27, Pro Gorizia 23 itd. PRIHODNJE KOLO: Caerano - Pro Gorizia. ROKOMET / MOŠKA C LIGA Sanfiorese z grobo igro premagal oslabljene krasovce Kras Trimac - Sanfiorese 24:30 (11:14) KRAS TRIMAC: Glavina, Rossi, Ober-dan 5, Milič 3, Vinci 3, Nemic 1, Colja 10, Renčelj 1, Bogateč 1; trener: Mahnič. Krasu Trimac tudi proti Sanfioreseju ni uspelo zmagati. Po dobrem in spodbudnem začetku prvenstva je to za zgoniško ekipo že tretji zaporedni poraz. Negativna serija se je začela na srečanju s Principom, ki so ga klrasovci izgubili z golom razlike, za tri kola pa so bili kaznovani tudi Raseni, Vremec in trener Mahnič. Teden kasneje je Trimac brez boja izgubil v Zgoniku in bil zaradi tega kaznovan z odvzemom dveh točk, v nedeljo pa je prišel še poraz s San-fioresejem. Od prve šesterke je v nedeljo manjkalo kar pet igralcev. Kljub temu pa kra-sovci niso igrali tako podrejene vlog, kot kaže končni izid srečanja. Gostje so si namreč zmago zagotovili tudi s pomočjo precej grobe igre, ki sta jo sodnika mirno dovoljevala. Sanfiorese je trenutno prvi na lestvici, kljub temu pa ni tako močna ekipa, da bi ga Trimac v normalnih razmerah ne mogel premagati. Zato se bo v drugem delu prvenstva skušal s popolno postavo oddolžiti za poraz in še za kaj drugega. (Iztok) 16 Torek, 19. decembra 1995 ŠPORT KOŠARKA / B LIGA - *1 Scame Bg - Jadran TKB 84:93 med prvih sest je se vodno sedem (35:38) ekip, medtem ko si je Bieila že zan, SCAME: Angeretti 16 {6:8}, Mavru- šljivo zagotovila mesto za boje za na-ne 13 (1:4), BaJaldi n.v., Mongini 17 predovanje. (2:3), Cahro 19 (7:9), Gritti 7 (0:2), Nasa združena ekipa bo spetzapo-iTu^n^U 5 1:~’ 26Xčetrtek, 21. t.m:, ko bo ob ""PM 22:34. SON: 25 ti (34), Mongini (39). d JA= tr,, (2:2 pni.2 5 za " 2, - za 3), Oberdan 13 (7:8,_3:7, 0:1)_, ^ OSTALI IZIDI 14. KOLA: Bieila - Calavita 4 (2:5, -) A trener Vreme, .n . A' T„jJ skupno 28:55; pni 29:36. SON: 26. PO«, Samec .............. [36>, ' bar Vm«e ,4 Seme Bergamo 12, Oberdan (40). Monza „ Mlegno 10, Caaaano 8. I...... lado,novci » v 14. kjoTlige, ne- BI LIGA ©GO Loormcz. tooki v boju za osvojitev enega ini pr- za poraz ■'kC delu prve1 C c . J- irost ano m. dokaj izenačen, in do 1-RSTN1 RED: V.dlvmde Imola 22. •-"i1?« fook sr,,miep"L2"o konca. Res je, n: priigrali v 35. n.................- -----,,....-......................- prednosti (78:60). tedaj pa so gosti- 16. Bergamo. Torino in Faenza 14. telji z agresivno (in večkrat tudi gro- Cremona 8, Sangiorgese 6, Cento 0. bo) obrambo zmanjšali zaostanek _ PRIHODNJE KOLO; Cremona V zadnje dve minuti na samih pet točk. Latte Carso. V poslednjih akcijah pa so jadranov- Cl liga ci ohranili mirne živce in s prostimi IZIDI 12. KOLA: Pali. Pordenone -meti Oberdana, Pregarca in Budina Piove di Sacco 91:83, San Daniele -obdržali prednost in s tem tudi pov- Mestre 85:89. Sacile - Fagagna 93:92, sem zasluženo zmagali. Servolana - Don Bosco 90:75, Caorle Vsi jadranovcl so zaslužni za to - Dueviile 82:89, Fantuzzi Pn - Gazelo pomembno zmago, vseeno pa bi stelfranco 75:76, Cittadella - Gemona tokrat posebej omenili Jana Budina, 85:89, Itaimonfalcone - Rovigo 87:85. ...... ’ ’ ' m VRSTNI RED: Don Bosco 18, Piove di Sacco in Castelfranco 16, Fagagna, Dueviile, Rovigo in Italmonfai-cone 14, Cittadella, PaE. Pordenone in Fantuzzi Pn. 12, Sacile in Gemona '10, San Daniele. Caorle in Servolana 8. Mestre 6. PRIHODNJE KOLO: Pail. Pordeno- ki je bil v prvem polčasu skoraj nezadržen za domače košarkarje, Davida Pregarca, ki je bil s 27 točkami najboljši strelec srečanja, in Sandija Rauberja, ki je v kočljivih trenutkih s .petimi bombami strl odpor gostiteljev. Po nedeljski zmagi so jadranov i na 4. mestu skupno z ekipo Riva del ne - Servolana, Piove di Sacco - Don Garda. V boju za končno uvrstitev Bosco. NAMIZNI TENIS / ŽENSKA A LIGA Spodbuden obračun Krasa po prvem delu V zaostalem srečanju varovanke Sonje Milič v nedeljo brez velikih težav premagale Che Lin iz Messine Kras - Che Lin Messina 6:2 Bersan - Lavroukhina 0:2 (13:21, 16:21), Katja Milic - Stefanova 1:2 (17:21, 21:12,19:21), Wang - Sul-fero 2:0 (21:13, 21:9), Vanja Milic - Castorina 2:0 (21:10, 21:12), Wang - Lavroukhina 2:0 (21:10, 21:10), Vanja Milic - Stefanova 2:0 (21:15, 21:14), Bersan - Sulfero 2:0 (22:20, 21:18), Katja Milic - Castorina 2:0 (21:17, 21:11). Sonja Milic trenerka Krasa je v nedeljo v zaostalem srečanju z gostjami iz Messine podpisala zmago z rezultatom 6:2. Zmaga je bila predvidena, saj novinec v ženski A-l ligi razpolaga s precej na silo sestavljeno ekipo. Zlasti v drugi jakostni skupini je zelo Šibak z narascajnico Castorino in drugo deklico v Italiji Stefanovo. Njihova najboljša igralka Rosa Sulfero nosi štev. 39 v drugi kategoriji, Chen Lin pa se je ojačil z nakupom Rusinje Lavroukhine, ki zagotavlja lahko največ dve točki, kar pa je odločno premalo, da bi Che Lin ostal v najvišji ligi. Od tod tudi njegova zadnja pozicija na lestvici. Gostje iz Messine so v Zgoniku krasovkam odvzele le dve točki. Zgodilo se je v prvem krogu. Rusinja je premagala Bersanovo in Stefanova Katjo Milic v treh setih. Vse ostale tekme so potekale po predvidenem planu: VVang in Vanja Milic sta osvojili dve točki in v Četrtem krogu sta Bersanova in Katja Milič istočasno dosegli še po eno točko. Krasovke so igrale dobro navkljub gripi, ki je prizadela obe mlajši Krasovi igralki Katjo in Vanjo Milic. Z nedeljsko tekmo je Krasova prva ženska vrsta zaključila prvi del prvenstva. Spoznala je jakost vseh sedmih nasprotnikov. Trikrat je slavila zmago, enkrat remizirala in trikrat doživela poraz. Vsekakor lahko s ponosom gledamo na uspeh Krasovih igralk in na solidno peto mesto, s katerim jim ni treba trepetati za obstanek med prvoligaši. Ce te rezultate ponovi tudi v spomladanskem delu, bodo Krasu vrata v evropsko sceno ponovno odprta. Doslej so Krasove igralke v ekipni borbi dosegle naslednje posamične rezultate: VVang Xue Lan 14:0, Ana Bersan 3:11, Vanja Milic 10:4, Katja Milic 5:8; in v igri dvojic: VVang-Bersan 0:1, MiliC-MiliC 0:1, VVang-Vanj a Milic 0:1, VVang-Katja Milic 2:1, Ber-san-Vanja Milic 0:2. 13. decembra je bilo tudi srečanje med državnim prvakom Coccagliom in letošnjim glavnim favoritom Castellano, ki je gladko slavila s 6:0. Vrstni red po 7. krogu: 1. Castellana Castelgoffre-do 14, 2. Fianuna Al Ar Messina 11, 3. Coccaglio 9, 4. Angerra 8, 5. Kras Zgonik 7, 6. Fiamma Archime-de Messina 5, 7. San Marco Verona 2, 8. Che Lin Messina 0. J.J. _______________KOŠARKA / V Al LIGI____________ Za poraz Tižačanov poskrbela sodnika lllycaffe je v Sieni tokrat zaigral dobro, toda proti sodniškemu paru ni mogel ničesar Al LIGA CX Siena - Hlycaffi 98:92 (55:47) CX OROLOGI SENA: Bagnoli 4, Mian 6, Vidili 16, lacopini 24, Mills 20, Sartori 10, Turner 18, Pistilli, Al-gerini, Calera, trener Pancotto. ILLVCAFFE’ TRST: Calbini 12, gironi 1, Tonut 11, Guerra 10, Wil-liams 29, Zamberlan 19, Pol Bodetto 2, Piazzta 6, Crudup 2, Gori, trener Stoch. Sodnika: Facchini (Massa Lombarda) in Filippini (San Lazzaro).PM: Cx 34:54, Illy 16:20. PON: Crudup, VVilliams, Tonut, Pol Bodetto. Tržaški Illycaffe je nezasluženo izgubil v Sieni, v glavnem po zaslugi sodnikov, ki sta enostavno zdesetkala tržako vrsto. Kljub temu so se Tržačani do konca upirali gosti- teljem in klonih le v končnih potezah. OSTALI IZIDI 13. KOLA: Buckler - Nuova Tirrena 100:89, Benetton -madigan 96:87, Stefanel - Cagiva 77:86, Scavolini - Teamsystem 118:117, Cx Siena - Illycaffe 98:92, Viola - Teorema 78:77, Olitalia - Ma-sh 83:78. VRSTNI RED: Buckler Bologna 20, Temsystem Bologna in Cagiva Varese 18, Stefanel Milan, Scavolini Pesaro, Viola Reggio Calabria in Madigan Pistoia 16, Benetton Treviso 14, CX Siena in Nuova Trirena 12, Mash Verona 10, Olitalia Forlf 8, II-lycaffe Trst 4, Teorematour Milan 0. " PRIHODNJE KOLO (23.12.): Madigan - Buckler, Teorematour - Benetton, Olitalia - Stefanel, Teamsy-stem - Mash, Cagiva - Cx Siena, Sca- volini - viola, N. Tirrena - illycaffe. A2 liga: poraz Goričanov IZIDI 14. KOLA: B. Sardegna -Auriga 74:76, Floor - Rimin 94:83, Jcoplastic - Brescialat 98:91, Monte-catini - Menestrello 87:71, Polti -hnola 84:78, Reyer - Caserta 91:70, Turboair - Reggiana 90:95. VRSTNI RED: Juve Caserta in Reyer Benetke 20, Polti Cantu 18, Basket Rimini in Floor Padova 16, Montecatini 14, Imola, Reggiana in Brescialat 12, Auriga Trapani, Turboair Fabriano, Jcoplastik Battipa-glia 10, Banco Sardegna Sassati 8, Menestrello Modena 4. PRIHODNJE KOLO (23.12.): Imola - Montecatini, Auriga - Polti, Floor - Banco Sardegna, Menestrello - Jcoplastic, Caserta - Brescialat, Reggiana - Reyer, Rimini - Turboair. KOŠARKA / V DEŽELNIH IN POKRAJINSKIH LIGAH Pričakovan poraz Bora Radenske - Cicibona končala leto z deseto zaporedno zmago Dom Agorest prekinil črno serijo - Kontovel izgubil po podaljšku - Polet boljši od Brega V tem »košarkarskem vikendu« so naše ekipe igrale s spremenljivo sreCo. V C2 ligi so borovci v gosteh igrah proh močni Pordi, nasprotniku so se v prvem polčasu močno upirali, naposled pa so morali priznati premoč gostiteljev. Najboljši Borov posameznik je bil Robi Smotlak. V D ligi so cicibonaši osvojili svojo že 10. zaporedno zmago in so skupno z Infoterjem še nepremagani na vrhu lestvice. Tekma s Scogliettom, ki je zadnji na lestvici, je bila izenačena le v uvodnem delu, nato so si naši košarkarji pri-služili 10 točk prednosh, ki so jo v drugem delu tekme Se povečali in tako brez težav zmagah. Najboljši v Ciciboninem moštvu je bil Andrej Pieri, ki je dal 20 točk (6:8 met za 2,1:1 za 3, 5:7 pm, 6 skokov, 1 asistenca in 1 blokada). Do novih točk je končno prišel tudi Dom Agorest, ki je v Nabrežini po ogorčenem boju in po enem podaljšku premagal Lego Naziona-le. Kontovelci pa so spet izgubili, tokrat zelo tesno in po enem po- daljšku. V slovenskem derbiju v promocijski ligi so veC sreče imeli pole-tovci, ki so po zelo izenačenem in napetem srečanju v Dolini premagali Brežane. Tekma je bila zanimiva in lepih potez na eni in durgi strani ni manjkalo. REZULTATI C2LIGA Porcia - Bor Radenska 82:66 (36:32) BOR: Spadoni, Susani 17, Perčič 9, Giacomini 6, Smohak 16, Rasman 5, Rustja 7, Pethrosso, Grbec 6, trener Krede. PM: 15:22. OSTALI IZIDI 11. KOLA: Pom -Magnacco 86:59, Tuttosconto -Manzano 84:92, Marhngacco - Pa-nauto 67:71, SCT - Ardita 106:91, Virtus Ud - B. Udinese 66:73, Sta-ranzano - Arte 89:64, Barcolana -Itala San Marco 96:107. VRSTNI RED: Manzano 20, Martignacco in Pom Trde 18, Pa-gnacco, Porica in ARdita Go 14, Itala San Marco Gradišče in Pa-nauto Milje 12, B. Udinese, SGT, Tuttosconto in Staranzano 10, Bor Radenska 6, Barcolana 4, Arte Go 2, Virtus Ud 0. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - B. Udinese. DUGA Lega Nazionale - Dom Agorest 67:70 (30:34, 56:56) DOM: Corsi 22, Ambrosi 2, Podbersig 14, Franco 15, Primožič 2, KocjanCiC 3, Bordon 12, Dornik, trener Bordin. PM 24:36. Scoghetto - Cicibona Helvetius 69:88 (31:43) CICIBONA: Persi 18, Jogan 6, Pieri 20, Zuppin 4, Battilana 2, Iz. Bajc 6, Tomšič 16, P. Furlan 6, Križmancič 10, trener L. Furlan. PM 16:24. SON: 24. 3T: Persi 1, Pieri 1. Jean Louis - Kontovel 70:68 (27:30,62:62) KONTOVEL: B. Pertot 10 (0:— . 2), kralj 8 (1:2), Gulič 12 (0:3), Turk 12 (4:8), I. Emili 10, Starec 2, Ci-vardi 14 (2:4), Daneu, M. Emili, godnic, trener Starc. PM 7:19. 3T: Kralj 1. OSTAU IZIDI 10. KOLA: Grado - Largo Isonzo 81:77, Cus Ts - San- tos 80:71, Libertas Ts - Ach Ronchi n.o., Infoter - Ach Ts 106:8), Inter 1904 - Senatore 130:111. VRSTNI RED: Cicibona Helvetius in Infoter 20, Cus Ts 16, Dom Agorest, Grado, Inter 1904 in Santos 12, J. Louis David 10, Kontovel, Ach Ronchi in Libertas Ts 8, Largo Isonzo, Ach Ts, Lega Nazionale, Scoghetto in Senatore 4. PRIHODNJE KOLO: Cicibona Helvehus - Libertas Ts, Dom Agorest - J. Louis David, Senators -Kontovel. PROMOCIJSKA UGA Breg - Polet Metra 67:70 (36:42) BREG: Pavlica 12 (4:6), Bandi 11 (3:6), Gobbo 9 (1:2), Malalan 15 (2:2), Pregare 13 (5:8), Schiulaz 7 (1:4), Barini, Koren, Pintarelh, trener D. Salvi. 3T: Malalan 3. POLET: Bogateč 10, Skerlavaj 22, Spacal 2, Berdon 16, TavCar 4, M. Pertot 12, Gregori 4, Legiša, Do-les, trener Počkaj. TRI TOČKE: Malalan 3; M. Pertot 2, Skerlavaj 1. ON: Breg 24, Polet 23. PON: Barini, Malalan (Breg). ŠPORT, ODBOJKA Torek, 19. decembra 1995 V MOŠKI B2 LIGI / V VERONI Peti niz tokrat usoden za Imso Če bi Goričani igrali bolj zbrano bi se porazu izognili - Na splošno dober nastop Isok - Imsa 3:2 (8:15,15:6,6:15,15:6, 15:11) Imsa: Feri (16+15), L. Populini (14+18), M. Cemic (4+8), Cola (7+10), Rigonat (0+2), C. Populini (0+2), Koršič (0+2), Radetti (4+6), S. Cemic (0+0), Paoletti Servis (točke/napake): Imsa: 12/25, Isola 5/12; blok: Imsa 7, Isola 17; napake: Imsa 14, Isola 5; trajanje setov: 30, 20, 21, 24 in 12 minut Letos so Zamojevi varovanci že trikrat zmagali v tie breaku, v soboto pa je bil zanje peti niz usoden. Proti zelo solidni ekipi iz Isole della Scala so Goričani igrali precej nihajoče. V prvem in tretjem nizu so plavordeči igrali zbranoo in zelo agresivno. Ko so uspeli spraviti v težave nasprotnikov sprejem in tako onemogočiti Isoli napad preko centrov, so brez večjih problemov prevladovati v igri, zbranosti pa niso znati obdržati skozi vso tekmo. Po zmaganem prvem nizu so namreč valovni popolnoma popustiti v drugem, tako, da so domačini po začetnem vodstvu 10:0 lahko igrati brez vsakršnega strahu in izenačili stanje v nizih. V tretjem nizu je Imsa spet zaigrala kot v prvem in tudi rezultat je bil zelo podoben. V četrtem nizu pa so valovci spet ponoviti iste napake kot v drugem in domača šesterka je takoj povedla z 10:3. Reakcija plavordečih pa ni bila dovolj učinkovita, saj so zaostanek zmanjšali na 10:6, potem pa spet popustiti in tako skoraj brez igre pokloniti niz nasprotniku. V petem nizu so biti Goričani prisiljeni servirati manj napadalno, da ne bi preveč grešiti. S tem pa so dovolili Isoli, da je lahko stalno napadala preko centrov in tako brez problemov dosegala točko za točko. Verončani so si priboriti nekaj točk prednosti, ki so jih znati prisebno obdržati do konca. Tie break je vedno prava ruleta. Po treh zmaganih tie breakih je lahko zato tudi opravičljiv poraz v četrtem. Toda Imsa bi lahko na sobotnem gostovanju zaključila tekmo tudi pred petim nizom. Dovolj bi bilo, da bi Zamojevi igralci uspeti obdržati večjo zbranost v drugem ali četrtem setu in po vsej verjetnosti bi bil izzdd tekme popolnoma drugačen. Po 8. kolu so se ekipe razdelile v tri skupine: Pordenone, San Miguel, Marconi in Isola so namreč z desetimi točkami takoj za vodečima Bussolen-gom in Sassuolom. Imsa je z osmimi točkami skupaj s še tremi ekipami le dve točki od tretjega mesta, istočasno pa ima le dve točki prednosti pred Aso-lo, ki trenutno zaseda 12. mesto, kar bi na koncu prvenstva pomenilo izpad. Prvenstveni premor bo imsovcem prišel zelo prav. Čeprav igra ekipa precej zadovoljivo, ostaja kot lani problem gostovanj. V gosteh igrajo plavordeči manj zagrizeno in manj prepričano v svoje sposobnosti, to pa jih je letos že stalo nekaj porazov. Zamo bo zato moral najti pravo motivacijo za svoje igralce, če hoče zaključiti prvo polovico prvenstva na varnem mestu, saj bi drugače v tako izenačenem prvenstvu lahko prišel pod vprašaj celo obstanek v ligi. (A&D) OSTALI IZIDI: Cavriago - Carpi 3:0 (15:10,15:7,15:8), Pordenone - Gamma Retin Bs 3:0 (15:8, 15:11, 15:10), Sas-suolo - Bussolengo 3:1 (16:14, 12:15, 15:6, 15:8), San Miguel - Cervo 3:0 (15:6,15:7,15:6), Cus Modena - Marconi RE 3:0 (15:7,15:6,15:11), Asola - Se-dico BI 2:3 (7:15, 4:15, 15:9, 15:11, 11:15) VRSTNI RED: Bussolengo in Sassuo-lo 12, Pordenone, San Miguel, Marconi in Isola 10, Gamma retin, Cavriago, Se-dico, Imsa in Cus Modena 8, Asola 6, Cervo 2. Carpi 0. PRIHODNJE KOLO (6. januarja): Cavriago - Sassuolo, Sedico - Marconi, Gamma Retin - San Miguel, Bussolengo - Isola, Imsa - Pordenone, Cervo - Asola, Carpi - Cus Modena. BI MOŠKI IZIDI 8. KOLA: Mirandola Mo - Cari-lo Loreto An 3:1, Caronno Va - Due ca-stelli Mn 0:3, VBU - Mestre 3:1, Grafica Veneta Pd - Milano 3:1, Ravenna - Itas Tn 0:3, Videx Ap - Italkero Modena 3:0, Otimpia Bergamo - Ferrara 3:2. VRSTNI RED: Videx, Loreto, Due Ca-stelti in Italkero 12, Itas in Grafica 10, Ferrara, Otimpia in Milano 8, Mestre in Mirandola 6, VBU 4, Ravenna in Caronno 2. _______V MOŠKI IN ŽENSKI C1 LIGI_ Pred premorom tri zmage in en poraz Zmage slogašic (osma zapored), borovk in sočanov Slogaši izgubili - Huda poškodba Monice Piccoli MOŠKA ClUGA Sobotno kolo v moški Cl ligi se je za naši šersterki razpletlo z različnim uspehom. Soča Sobema je proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek Fossoju dosegla izredno pomembno zmago, ki ji zdaj že zagotavlja bolj mimo pripravo na nadaljevanje prvenstva po novem letu. Sočani so zaigrati zelo dobro in s servisom izločili najboljšega domačega tolkača. Oster servis pa je Fossoju tudi preprečil, da bi igral preko centra, kjer je tudi precej močan. Poleg servisa je tokrat zelo dobro deloval tudi blok, kjer se je se posebej izkazal Lutman. Drugače se je razpletlo za Koim-pex, ki pa je gostoval pri eni boljših ekip v ligi Laguni Light iz Paeseja pri Tre visu. Toda začetek ni obetal poraza. Koimpex je izvrstno začel in povedel z 12:6, ko se je vse nenadoma ustavilo in tekme je bilo konec. Slogaši so začeti grešiti kot za stavo in domačini so z delnim izidom 28:0 odločiti tekmo. Seveda poraza Koimpexa ne gre jemati preveč tragično, saj so slogaši še vedno v polnem boju za napredovanje. Tritedenski odmor pa jim bo - tako kot tudi sočanom - nedvomno prišel prav. Ingnna Light Treviso - Koimpex 3:0 (16:14,15:0,15:5) KOIMPEK: Božič 4+5, Gač 0+0, Aljoša Kralj 1+8, David Kralj 1+4, Riolino 4+4, Rovere 2+3, Sgubin, Stabile 1+0, Strajn 0+0, Volčič, Zuc-con 2+0. Servis (točke/napake) Koimpex 3/4, Laguna Light 2/9 Fossč - Soča Sobema 0:3 (11:15, 12:15,6:15) SOČA SOBEMA: Petejan 7+6, Klede 3+3, Feri 3+10, Lutman 4+12, Battisti 3+5, Tomšič 1+1, Mu-scau, Sfiligoj 0+3, Mučič, Makuc, Braini. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Ponte nelle Alpi - Eurolivenza 3:0 (15:9, 15:5,15:7), Victoria Legnago - Santa Giustina 0:3 (4:15, 7:15, 6:15), Fle-bus Povoletto - Mogliano Veneto 1:3 (12:15, 8:15, 15:12, 2:15), Fin-cantieri - Nova gens 3:2 (15:8,15:12, 11:15, 6:15, 15:10), Pati. Trieste - Latterie Friulane 3:2 (15:7, 15:4, 11:15,13:15,15:6) VRSTNI RED: Mogliano Veneto, Laguna Light, Santa Giustina in Koimpex 12, Pallavolo Trieste 10, Nova Gens, Fincantieri in Ponte nelle Alpi 8, Soča Sobema, Latterie Friulane, Eurolivenza in Flebus 6, Fosso 4, Victoria Legnago 2. PRIHODNJE KOLO (6. januarja 1996): Fosso - Laguna light, Latterie Friulane - Nova Gens, Euroli-venza - Flebus, Koimpex - Victoria Legnago, Santa Giustina - Ponte nelle Alpi, Mogliano Veneto - Pallavolo TS, Soča Sobema - Fincantieri. ZENSKA ClUGA Zmagovita pot Koimpexa se je nadaljevala tudi v Vidmu, saj je bil Kennedy prešibak nasprotnik, da bi lahko ogrozil zmago slogašic. Toda ob zadovoljstvu zaradi osme zaporedne zmage, pa Slogin tabor skrbi poškodba izvrstne podajačice Minice Piccoli, ki si je kot kaže poškodovala meniskus in križne vezi. Ce bodo nadaljnji pregledi potrditi prvo diasgnozo, potem je za Piccolijevo sezone konec, trener Sain pa bo moral kakorkoli spremeniti postavo in najbrž tudi način igre. Zato je prvenstveni premor za slogašice še posebej dobrodošel. Pozitivno se je leto končalo tudi za borovke, ki so proti neugodni Porcii pokazale zvrhano mero borbenosti, predvsem pa volje do zmage, kar se je na koncu tudi obrestovalo. Srečanje je bilo precej izenačeno (razen drugega in tretjega niza), kalčeve varovanke pa so znale v 4. nizu nadoknaditi vodstvo gostij s 13:10 in izsiliti tie break, v katerem so takoj visoko povedle, nato pa po vodstvu z 12:6 poskrbele za nekaj preplaha na tribunah, ko je Porcia zmanjšala zaostanek na 12:11. Toda pšreplah je bil odveč in zaslužena zmaga je bila pravo plačilo za vloženi trud. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele 6. januarja. Koimpex bo na Opčinah gostil B Meterš, Bor Mercantile pa se bo podal v Humin. Kennedy - Koimpex 0:3 (10:15, 13:15,4:15) KOIMPEK: Brumat 1+0, Ciocchi 2+1, Fabrizi 3+8, Gregori 4+3, Ma- millo 4+4, Pertot 3+3, Piccoli 2+2, Vidah 1+0 Servis (točke/napake) Koimpex 7/17, Kennedy 3/5 Bor Mercantile - Porcia 3:2 (14:16,15:10, 9:15,15:13,15:12) BOR MERCANTILE: Benevol 10+8, Gregori 5+8, Cok 7+7, Gruden 1+0, Faimann 0+0, Zadnik 0+1, Pitacco 14+15, Flego 8+5, Vodopivec. Servis (točke/napake): Bor Mercantile 11/17, Porcia 9/19; napake: Bor 23, Porcia 23; trajanje: 2 uri in 4 minute. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Codo-gne - Dolo 3:0 (15:11, 15:13, 15:11), Conegliano - Volley 93 3:0 (15:6, 15:8, 15:9), B Meters - Fontane 3:0, Cordenons - Gemona 3:0, Cavazzale - Battaglino 2:3. VRSTNI RED: Koimpex 16, Battaglino 14, Porcia 12, Conegliano in Cordenons 10, Cavazzale in Bor Mercantile 8, Codogne, Kennedy, B Meters in Dolo 6, Volley 93 in Gemona 4, Fontane 2. PRIHODNJE KOLO (6. januarja 1996): Codogne - Kennedy, Porcia -Battaglino, Volley 93 - Otlica Toma-sini Cordenons, Koimpex - B Meters, Fontane - Conegliano, Gemona - Bor Mercantile, Dolo - Cavazzale. ZENSKA BI UGA IZIDI 8. KOLA: Icot Forli - Trevi Pg 3:1, Urbino - Ferrara 1:3, Trento -Ancona 3:2, Jesi - Macerata 3:0, Bel-luno - Camst 2:3, Gubbio - Ubertas Forli 3:2, Bologna - Teramo 3:2. VRSTNI RED: Ferrara 14, Bologna in Jesi 12, Ter&mo in Icot Forli 10, Macerata, Libertas Forli, Camst in Ancona 8, Urbino in Trento 6, Belluno 4, Trevi Pg in Perugia 2. ZENSKA B2 UGA IZIDI 8. KOLA: Piove Pd - Alloys 3:0, Schio - Povo 3:0, Canavel - Gorio 1:3, Mantova - Noventa Vicentina 3:1, Godigese - Heraclia 0:3, San-giorgina - Sarmeola 3:1, Battisti - Albatros 3:1 VRSTNI RED: Heraclia Noventa 14, Noventa Vicentina, Mantova, Sangioigina, Piove Pd in Battisti 12, Sarmeola, Corlo in Schio 8, Povo Tn in Godigese 6, Albatros Treviso 2, Canavel in Alloys 0. NA SOBOTNIH TEKMAH MOŠKE IN ŽENSKE C2 IN D LIGE Vse goriške ekipe uspešne, tižaške so potegnile krajši konec Fantje Olympie boljši od Torriane, Bor izgubil s Prevenirejem - Pri ženskah Olympia slavila po hudem boju, za Sokol usoden tie break V deželnih odbojkarskih ligah večjih presenečenj ni bilo. Od naših šesterk se tokrat lahko veselijo samo Goričani, tako pri moških kot pri ženskah so namreč vse njihove ekipe v C2 in D ligi zmagale. Prav obratno pa velja za slovenske šesterke s Tržaškega, ki so tokrat prav vse potegnile krajši konec. V vseh deželnih ligah se bo prvenstvo nadaljevalo 6. januarja. MOŠKA C2 UGA Torriana - 01ympia CDR 1:3 (13:15, 11:15,15:7,11:15) OLVMPIA CDR: S. Terpin 9 + 7, Ferfolja 4+6, Sfiligoj 7+6, J. Terpin 4+10, Gravnar 1 + 5, Maraš 4+13, Komjanc 0+0, Bensa 0+4, A. Terpin 3+3, Pintar 0+0 Bor Fortrade - Prevenire 0:3 (9:15, 7:15, 9:15) BOR FORTRADE: Taberni 0+5, Rut-tar 4+1, Bresich 2+1, Marega 4+4, Cel-la 5+16, Del Turco 0+1, Rossetti 5+5, Coloni 1+2, Furlanič 0+3, Pavlica 0+0, Gombač. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Buia - Roja-lese 3:1 (12:15, 15:8, 15:13, 15:5), Ma-niago - Eltor 1:3 (4:15, 10:15, 15:13, 5:15), VBU - Prata 3:1 (13:15, 15:9, 15:6, 15:10), Porcia - Grado 3:0 (15:7, 15:6, 15:8), Candolini Mossa - Itely 0:3 (9:15, 12:15, 7:15) VRSTNI RED: Eltor 16, Prevenire 14, Buia in Porcia 12, Rojalese, OIym-pia C dr in VBU 10, Itely, Bor Fortrade, Grado in Torriana 6, Mossa candolini 4, Prata in Maniago 0. PRIHODNJE KOLO (6. januarja 1996): Buia - VBU, Prevenire - Itely, Eltor - Torriana, Prata - Porcia, Maniago - Grado, 01ympia C dr - Bor Fortrade ZENSKA C2 UGA Ristorante del Doge - Sokol 3:2 (14:16,15:11, 9:15,15:13,15:10) SOKOL: T. Masten 4+9, Skerk 11+19, Vidah 3+0, Marucelli 7+10, L. Masten 8+10, Semec 4+3, Kosmina 0+0, Visentin 0+0, Švara. Servis (točke/napake): Sokol 9/18 01ympia K2 Sport - Asfjr Čedad 3:2 (13:15,15:4, 9:15,16:14,15:10) OLVMPIA: H. in K. Corsi, Princi, Zotti, Brisco, V. Černič, Braini, Nardini, Trapusano, M. Černič, Bulfoni. OSTALI IZIDI: Tarcento - Marti-gnacco 0:3 (4:15, 2:15, 13:15), Fiume Veneto - CUS 3:0 (15:8, 15:7, 15:8), Vi-vil - Danone Rivignano 3:1 (15:6, 11:15, 15:3, 15:10), Monfalcone - Candolini Farra 2:3 (15:17, 15:12, 13:15, 15:11, 15:17), Dragon Pub - Torriana 1:3 (13:15, 9:15, 15:13, 6:15) VRSTNI RED: Martignacco 14, 01ympia K2 Šport, Torriana in Tarcento 12, Ristorante del Doge in Vi vil 10, Sokol in Candolini 8, Fiume Veneto, Cus 6, Monfalcone, Dragon Pub in Asfjr 4, Danone 2. PRIHODNJE KOLO (6. januarja 1996): Tarcento - 01ympia K2 Sport, Torriana - Farra, Sokol - Vivil, Asfjr -Fiume Veneto, Cus Videm - Ristorante del Doge, Danone Rivignano - Dragon Pub, Martignacco - Monfalcone. MOŠKA D UGA Pizzeria al Golosone - Korting 3:1 (13:15,15:10,17:15,15:4) KORTING: Kerpan 3+4, Miot 6+7, Veljak 5+5, Pertot 1+1, Šušteršič 7+2, Furlanič 5+14, Cuk 2+1, Glavina 0+0, Furlani 0+0, Ritossa 6+6 Servis (točke/napake): Korting 11/18; trajanje setov: 20, 22, 32 in 17 minut. San Sergio - Espego 0:3 (11:15, 13:15, 13:15) OSTALA IZIDA: NPT - Shangri La 3:0 (15:5, 15:13, 16:14), Acli Ronke -Sant’Andrea 2:3 (6:15, 14:16, 15:6, 15:12, 13:15) VRSTNI RED: NPT 8, Espego in Golosone 6, Shangi La in Sant’Andrea 4, Acli Ronchi in San Sergio 2, Korting 0. PRIHODNJE KOLO (6. januarja 1996): Shangri La - Sant’Andrea, Espego - NPT, Korting - Mariano, Pizzeria al Golosone - Acli Ronchi ZENSKA D UGA - Skupina A Sloga - Virtus Favento 1:3 (7:15, 15:12, 7:15,10:15) SLOGA: Babudri, Ban, Blažina, Furlan, Kalc, Kocijančič, Kufersin, Miot, Molassi, Sosič, Tensi, Vidah Koimpex - Colorpea Gonars 1:3 (12:15, 7:15,15:9, 9:15) KOIMPEK: Brišnik 6+5, Canziani 0+1, Ferluga 4+2, Kosmina 5+4, Milič 2+3, Perini, Sirotich 1+3, Slavec 0+0, Spacal 6+11 Servis (točke/napake): Koimpex 6/11, Colorpea 8/9 Val Zadružna kreditna banka - Mo-rarese 3:0 (15:5,15:8,15:12) OSTALI IZID 4. KOLA: Fiumicello -Altura 0:3 (13:15, 13:15, 13:15), SGT prosta. VRSTNI RED: Gonars*, Altura*in Val Zadružna kreditna banka 6, Virtus, Koimpex in Fiumicello 4, SGT* 2, Morarese* in Sloga 0 (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (6. janparja 1996): Morarese - Virtus, Gonars - Val Zadružna kreditna banka, Altura -Koimpex, SGT - Fiumicello, Sloga prosta. Obvestila SZ ZARJA lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na št. 226261 (Moreno). SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v kraju Al-leghe (od 26. 12. do 1. 1 ali od 1.1 do 7.1.). Za informacije in vpis tel. št. 220423 (Stojan). Pohitite. SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furla-nije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za urnik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ali Franc (tel. 200782). 18 Torek, 19. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO BAROMETER RAZPOLOŽENJA Novi pogledi na umetnost medsebojnih odnosov Venera bo 22. decembra prešla v znamenje Vodnarja, kar bo bržkone vplivalo na pomanjkanje zračnih lastnosti, ki ga je bilo Čutiti zadnje Čase. Pomagala nam bo taliti led Čustvene zadržanosti, ki sledi odsotnosti planetov v vodnih znamenjih. Spodbujala bo družabnost, ki bo lajšala tegobe soočanja s senčnimi stranmi življenja. 22. decembra bo nastopil še Lunin mlaj, in sicer ob 2.22. Takrat bo Luna v znamenju Strelca. Tam se bo znašlo tudi Sonce, ki bo z Luno tvorilo aspekt konjunkcije. Ta odnos je praviloma harmoničen - tako bo tudi tokrat. Sodelovanje Sonca in Lune v Strelcu bo odpiralo pestro paleto možnosti za izboljšavo sedanjega poožaja. Vplivala bosta na naše odnose, ki bodo postali bolj plodni. Zlahka bomo odkrivali nove poglede v umetnost medsebojnih odnosov. Prišlo bo do združevanja interesov, smeri njihove uresničitve bodo bolj jasne. Vzniknilo bo kakšno no- vo društvo. Cas okoli mlaja velja pričakati z odprtimi oCmi, saj je to lepa priložnost za usklajevanja in rast. Na nebesnem prizorišču bo poleg naklonjenosti zveze Lune in Sonca še naprej navzoča neskladnost razvrstitve planetov po znamenjih in elementih. To utegne povzročiti marsikatero preglavico. 23. decembra, ko bo v Kozoroga prešlo še sonce, bo v tem znamenju zbranih kar šest teles. Ambicioznost, ki je ena od značilnih potez tega znamenja, bo nemalokrat pretirano stopnjevana. Vroča želja po uspešnosti nas utegne tudi opeci. Pazljivo, torej. Odsotnost vodnih znamenj bo naše Čustveno življenje gnala iz ene skrajnosti v drugo. Nekaj Časa bomo okolico odrivali, nato jo bomo hoteli kar pograbiti. Tako seveda ne bomo prišli daleC. Na pomoč Venere v Vodnarju se sicer lahko zanašamo, vendar bomo morali levji delež obvladati sami. Pe ne le Levi. (A. O.) ANEKDOTA O Chevalierju Francoski pevec šansonov in Ulmski igralec Mau-rice Chevalierje poslušal razlago znanega ameriškega režiserja, ki se je pripravljal na snemanje Sima o Neronu. »Scenarij je izvrsten, vendar me sklepni prizor ni navdušil,« je pripovedoval režiser. »Zakaj ne?« ga je vprašal Chevalier. »V scenariju Neron zažge Rim. Ta prizor bom spremenil, da bo Sim še bolj navdušil javnost. Namesto Rima bo Neron zažgal Pariz!« »Da, da, Pariz! To bo obcinstm uživalo, ko bo gledalo, kako iz Folies Bergere in drugih zabavišč bežijo na vse strani napol gole plesalke striptiza!« TOR SRE CET PET SOB NED PON * * ^ ■ ih sprostitev O o z z z o o šport ....Z z o X o o z post, dieta o o z o X X težja fizična dela .... ....Z o o X X o o izlet o o z z z z o 7 li*8 ■■IIŠI MmmM obisk znancev .O o o X o o z domača zabava .O o z z z o o družinski posvet .Z z z o o o z družabne igre .O o z z z z o mejanje uradnih zadev Z z z o o o X POSEL, DENAR ■ 11» 1111111 ■ * poslovno srečanje .O z z z o o X naložbe in nakupi .z z z o o X X zamenjava službe ..o o o X X X X izposoja denarja ..o z z o o X X igre na srečo .z z z o o o o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje O O z z z o o iskren pogovor O Z z o o o z zmenek O O o z z z z ljubljenje Z Z z o o z z prekinitev zveze ... O o X X X o o branje...................✓ Z Z O O Z Z učenje, širjenje obzorja... Z Z O O Z Z O raziskovanje ............O O O O Z Z O umetniško ustvarjanje... Z Z Z O O O Z reševanje težav .........O O Z Z Z Z O LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, |x neugoden dan z PRISTAS IKONO- KLAZMA ITAL. SLIKAR IN KIPAR IAMEDEOI RITMIČNO GIBANJE TELESA PRIPOVED. LITERARNO DELOV VERZIH NEKDANJI PREDSED. ZDA REAGAN IRIDIJ SLOV. SKLADAT. IN ARANŽER SOSS DELAVEC V LESARSKI STROKI PERZUA STANJE SKRUŠE- NEGA ČLOVEKA RIMSKI ZGODOVINAR (PUBLIUSC.) AVTOR: MARKO DRESCEK SASA PAVČEK DEL SKELETA ALBAN. POLITIK IN IDEOLOG (RAMIZ) PERZIJSKI KRALJ MESTO V DRŽAVI MAHAVASTRA (INDIJA) SREDOZEM. ZELENA RASTLINA KOT ZAČIMBA NAJVECJI JADRAN. OTOK ITAL. PESNICA NEGRI OSEBA, KI SIRI POLITIKO IMPERIALIZMA ŠPORTNICA, KISE UKVARJAŠ SKAKANJEM ZENSKA, KI PRODAJA REVIJE PO ULICAH GLASBILO Z VECSTRUNAMI CLOV.V MLAD. LETIH KONCERTNA ALI PLESNA DVORANA PRIT. ADI2E V S. ITALIJI AM. ASTRONAVT ARMSTRONG VRSTA GOBE (MLECNICAI MNOŽIČNA IZSELITEV ZNAMKA JAPONSKE- GA AVTOMOBILA LETNI OBROK LOJZE OBLAK KISLA REPA ALI ZEL (STAR.) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) AJDOV KRUH PRISTAN. ZA JAHTE OLGA GRACEU AMER. FILMSKI IGRALEC IW00DY1 AMER.PEVKA IAMANDA1 PR. MATEMAT. IFRANCOISI ŠTORKLJA (PREKMURSKO) VEČJI KOS POHIŠTVA NEMŠKA VALUTA GRADBENI MATERUAL DLETO S PO-SEV. REZILOM RIMSKI CESAR, (KALIGOLOV NASLED.) BERILIJ KRAJ OBRNJEN OD SONCA URADNA LISTINA OZNAKA ZA NEZNANCA IGOR SAMOBOR SEKALEC PRI SLONU SLOV. PESNICA N0VY LOJZE DOLINAR LASTNOST ENAKOMERNEGA NIZOZEMSKA AM. IGRALKA GARDNER NEMŠKO MESTO OB REKI KOCHER ZELOPOVEC. TOK VODE JOHN ADAMS DOMAČE ZENSKO IME ANTON OCVIRK LASTNOST SNETLJIVEGA RADIOAKTIV. KEM ELEMENT (Ul PRVA ZENSKA PO BIBLIJI SLOV. JEZIKO- SLOVEC LOGAR OKRAS KORINT- SKIH STFRROV / GL. MESTO REPUBLIKE JEMEN LJUDSTVO V LAOSU 'OV3 ‘VNVS ‘1NVXV ‘3MLL ‘VA3 'Nvm TSOAllTiaNS 'V5iNMVa ‘mivN 'NHTVV TSONH3WOWN3 m ‘nn ‘SI ‘vloso ‘39 ‘liaAvn ‘toravN ‘)nus ‘HV33 ‘30 ‘03 ‘viaiinNV ‘NVSSIN ‘VMOfflS ‘03HVSI ‘Noaao ‘0)10)0309 ‘V>D0J,)IOd3O)I ‘V)i3V)iV)IS ‘IlSnVDBdtNI lOUABJOpOA :A3JJS39 TV SPORED Torek, 19 decembra 1995 ® RAI 1 6.30 9.35 11.05 12.25 12.35 13.30 14.05 14.40 15.10 15.45 17.30 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: La locanda dei tigli (kom., Avstrija ’57) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 rubrika Mnoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala.giochi, 2. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nam: Zorro 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Aktualne teme: II fatto Variete: Numero uno Dnevnik Glasba: Night Express Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere;, Maestrissi-mo, 0.40 Green Aktualno: Potihoma RAI 2 7.00 8.45 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.00 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.35 23.35 0.15 Varjete za najmlajse Nad.: Paradise Beach Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdrav j e, vreme, rubrika o braju knjig Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik L’ Itaiia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, sport Nam: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Tg2 Film: Chissš perche capi-tano tutte- a me (fant., It. ’80, i. B. Spencer) Aktualna odd. Format: Perdenti - Premagani Dnevnik in vreme Iz Parlamenta 0.25 Variete: PonoCi, na trgu Italija (vodi G. Magalli) ^ RAI 3 6.00 8.30 9.50 11.00 12.00 12.15 12.50 13.45 14.00 14.50 15.15 17.00 17.55 Jutranji dnevnik, vreme Film: Attila (zgod., It-Fr.’54, i. A. Quinn) SP v smučanju Oddaje Videosapere: Zgodovina, filozofija, Media/Mente, itd. Dnevnik iz Milana Rubrika: Telesogni SP v smučanju VideoZorro Deželne vesti .dnevnik Nam: I mostri Sport: Beli cirkus, cik-lokros Aktualno: Alle cinque della sera - Ob 17. uri Dok. Geo: Om Mani Pad-me Hum Nam: Blue jeans Dnevnik, deželne vesti Producer Club, Blob Chi 1’ ha visto | Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, I 23.50 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme RETE 4 6.00 7.00 7.30 13.30 14.00 17.15 18.00 20.00 20.30 Nam: Nevarne Zenske TV film: On bambino di nome Gesu Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 9,50 Testa o croee, 10.15 Felicita, 11.45 Va-leria in Massimiliano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.15 La forza deli’ amore, 16.15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Akualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesu (It.-nem. *87) Film: Sabato domenica 22.35 venerdi (kom., It. ’79) Film: Fermata d’ autobus (kom., ZDA ’56, i. M. Monroe), 23.30 dnevnik S CANALE5 Na prvi strani, vreme I Maurizio Costanzo Show tM Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful Nam: Robinsonovi 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Nei panni di una bionda (kom., ZDA *91, i. E. Barkin, J. Williams) Dnevnik | Variete: Maurizio Costan-:ZO Show, vmes (0.00) ! nočni dnevnik I Sgarbi quotidiani ; Striscia la notizia a RAI 3 mik slovenski program Pisane risanke TV dnevnik rBORišsJ popravila TV - VCR ) l antene - SAT J Ul. Bianpospino 22/2 OPČINE k. Telefon: (040) 214867 - 21487lV| IT SLOVENIJA 1 10.00 10.15 10.40 12.40 13.00 13.05 13.35 14.05 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.25 18.40 19.10 19.30 20.05 20.55 22.00 22.20 22.40 22.50 23.20 Drejček in trije marsov-cki, 2. del lutkovne serije Zlati Čeveljčki Apartma, pon. filma Tv avtomagazin Poročila Sedma steza . Žrebanje skupin ža EP v nogometu, posn. Sobotna noc, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Samo za punce, 10. del kanadske nanizanke O. ).: Prozorni prijatelj, italijanski film Samo za salo, 3. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Kolo sreče, tv igrica Otrokom za praznike TV dnevnik 2, vreme, šport Učitelj, 12. del franc, serije Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza : , Sova Ko se srca vnamejo, 11. del ameriške nanizanke Načelnik Souli. 18. del IT SLOVENIJA 2 ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Wvj Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi bad Odprti studio, vreme Spori studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Nan.: Pricolo estremo (i. J. Brolin, C. Bancroft) Film: Il ritorno di Bigfoot (fant., ZDA ’94) Film: Cocoon - Il ritorno (fant, ZDA '88, i. S. Gut- teberg, J. Tandy) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport » TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Do- godki in odmevi Nan.: Doc Elliott, 21.20 Ramble Tamble m (•) MONTECARLO H 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori i Film: Nel mondo della luna (kom., VB '40) Film: Le avventure del barone di Munchausen H Film: Missing (ZDA'82) SP v alpskem smučanju, slalom (M), 1. tek, prenos SP v alpskem smučanju, slalom (M), 2. tek, prenos Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, 11. del ameriške nanizanke. Sova, ponovitev Fina gospa, 7. del angleške nanizanke Načelnik Soali. 17. del ameriške nanizanke SP v alpskem smučanju, slalom (M), posnetek Regionalni program Iz'življenja za življenje Videošpon Gore in ljudje Roka rocka Somrak stoletja: Zarota, slovenski film Svet poroča KANAL A CNN poroCa Novice A-Shop Rodeo, ponovitev LuC svetlobe, 580. del Generacija transforme-rjev II, 39. del A-Shop Pika na A Zgodovina ameriskegE podjetništva, 2. del Hermanova glava, 16 del ameriške nanizanke Kraljičine nagrade, 2. de! Državnik novega kova 15. del angl. serije Majhen biznis v veliken svetu, 1. oddaja Gost pike na A, pon. fU Koper SP v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju, slalom (M), 2. tek, prenos Euronews Goli Evrope H »II piacere Degii occhi« H TV šola B Slovenski program M Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs MB Slovenski magazin Dialogi - vodi M. Bekar Vsedanes - TV dnevnik Slivje letni fasi. dok. serija Nočni sodnik, nanizanka (MUF Avstrijci 1 Otroški program SP v alpskem smučanju, slalom (M), 1. tek, prenos SP v alpskem smučanju slalom (M), 2. tek, prenos Otroški program: Am dam des Tim in Struppi Artefix Vesoljska ladja Enterprise: Umetni raj A-Team, 1. del: Izginuli v Mehiki Kdo je sef?. Obisk iz džungle, 2. del Zlata dekleta: Adieu, Lancelot! Dr. Quinn: Zivljensko nevaren po-klic Cas v sliki Vreme Spori Svet pand - poslednji svoje vrste, dokumenta- Urgenca, 6. del serije: Stipendija Škarje - Final instinct, ameriški triler, 1991 Režija: Frank de Felitta Cas v sliki Smrt ne pozna vrnitve, ameriška kriminalka, 1973 Kdo je šef?, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Akti X, ponovitev tHHlF Avstrija 2 Videostrani Vreme Cas v sliki Schiejok Svetnica in njen norec, avstrijska melodrama, 1957 Kakšen neotesanec, nemška komedija, 1932 Cas v sliki Reportaža, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Golici, 4. del: Potovanje na Capri Umor je napisala: Hladnokrvna sled Vsak dan s Schiejokgm Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Vreme Pogledi od strani Akti X, Vulkan Poročilo Cas v sliki Na prizorišču, reportaža tedna Klepet s Phettbergotn ob pozni večerni uri City joker Kultura Pogledi od strani Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00. 18.00. 21,00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro Jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, .9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Slalom; 11.00 Glasbene novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Slalom; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Stos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00. 18.00. 22.00,Poročila: 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko Izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem: 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok Idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Da), povej...; 15.00 Power piay; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Infromativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mlslejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30. 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edlg Galletti; \K1.35 Souvenlr d'ttaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo statlon; 16.00 Modri val. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17,15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12,15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; 21.30 Avstralska glasba; Camel rhytm. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi: 19.30 Večrni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste: 17.30 Osmrtnice. obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetnlški program. Radio Študent 9.00 Joycekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistemo; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza & šou Tok; 18.00 Kotek za Impro-Trenotek; 19.00 TB: Lordz of Brooklyn; 20.00 Under-ground International, Hard'n'Heavy; Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30.Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r, M. Prepeluh, 4.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ceciljanka '95; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kroniko; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Koncert 12.6.95 v cerkvi sv. Antona. 2. del; 18.00 Dogodivščine po-deZelskega gledolišča (M. Uršič, 3.); 18.38 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15,18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh,in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 PLIMOVANJE Danes: ob 0.46 najnizje -15 cm, ob 6.59 najvisje 50 cm, ob 14.01 najnizje -57 cm, ob 20.29 najvisje 26 cm. lutri: ob 1.38 najnizje -17 cm, ob 7.39 najvišje 53 cm, ob 14.37 najnizje -65 cm, ob 21.09 najvisje 32 cm. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH Snežna odeja je večinoma mehka in mokra ter se globoko predira. 2o rm Zaradi odjuge se je nekoliko stabi-^ lizirala. Zato se je tveganje pred snežnimi 110 cm Žaro se je tveganje pred plazovi nekoliko zmanjšalo. Trenutno je najvecje v visokogorju Julijcev ter na Pohorju, 2. stopnje, drugod pa 1. stopnje po evropski petstopenjski lestvio. Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NNE10 do 16 vozlov UMAGi N. GOBICA N. MESTO o -'/2 KOČEVJE !•> ... ČRNOMELJ Portorož C_^5X iES: o ’ REKA 2/7 popoldne: NNE 8 do 12 vozlov V— V Sloveniji: V sredo se bo delno zjasnilo, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Hladneje bo. Obeti: V Četrtek bo spet bolj oblačno, vendar povečini suho. r r .. r-. , - •. ~ r-r- — IMF*......... SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA ŠE RES JE Japonskemu cesarju so zvišali apanažo za 11,7 odstotka TOKIO - Prihodnje leto bo znašala apanaža japonskega cesarja Akihita 324 milijonov jenov, kar je 11,7 odstotka več kot doslej. Akihitova »placa« je bila zamrznjena od njegovega ustoličenja leta 1990. S tem zneskom mora Akihito poskrbeti še za prestolonaslednika Namhita, njegovo soprogo Ma-sako, princeso Nori in svojo mater. Apanaže so zvišali tudi drugim elanom japonske cesarske družine, in sicer za 12,5 odstotka. Snaha je tašči prihranila trideset udarcev TEHERAN - Neko iransko islamsko sodišče je 50-letno Ozro obsodilo na 30 udarcev z bičem, ker je v javnosti Zalila svojo snaho in ker se je nedopustno vmešavala v odnose med njenim sinom in snaho. Kljub tej obsodbi je Ozra skušala vso krivdo za spor zvaliti na 28-letno snaho, ki pa je pokazala več razumevanja kot njena prepirljiva tašča. Umaknila je namreč tožbo, ker spoštuje mater svojega moža in noče, da bi jo telesno kaznovali. Združile jih bodo težave LONDON - Anglikanci in metodisti bi lahko v prihodnje združili svoje sile, da bi bili lahko skupaj kos rastočim finančnim težavam. Navezava tesnejših stikov med cerkvama, ki združujeta več kot sto milijonov vernikov, je glavna tema konference v Oxfordu. Končni sklep o združitvi bodo sprejeb naslednje leto. Zaradi žveplenega oblaka je ena oseba umrla, veb pa je bilo ranjenih (Foto: AP) Sveto noč pojejo v 230 jezikih BONN - Josef Keller, 85-letni bavarski katoliški duhovnik, je od leta 1948 zbral kar 230 prevodov znane božične pesmi Stil-le Nacht, heilige Nacht (Sveta noč, blažena noč). Dolga leta je duhovnik pisaril na vse konce sveta, da bi zbral vse prevode. Keller meni, da je bil poleg nemškega izvirnika nejuspešnejši kitajski prevod. Bralcem Timesa ugaja Thomas LONDON - Anketa londonskega Timesa je že četrto leto zapored potrdila, da je med bralci najbolj priljubljeno moško ime Thomas, medtem ko je Charlotte najbolj priljubljeno žensko ime. To pa ne velja za druge Angleže, pri katerih sta najbolj priljubljeni imeni Daniel in Rebecca. Težave za slepe potnike BERLIN - V Berlinu bodo kmalu stopih na prste slepim potnikom, saj bodo imele vozovnice poseben elektronski senzor, ki bo na izhodu preprečil sprožitev svetlobne in zvočne alarmne naprave. To je včeraj napovedal uradnik, zadolžen za javni prevoz Hans-Heino Debenkropp. Povedal je še, da bo celotna operacija stala tristo mibjonov mark. Po mnenju izvedencev se bo naložba obrestovala, ker je tudi med Nemci čedalje več slepih potnikov. V Avstraliji Božiček ne potrebuje sani V vročem avstralskem deskarskem raju Božiček ne potrebuje sani (Teletato: AP)