Ameriška Domovina
•Phe /l/l' ERI6/I HI— HOJV1H
AMERICAN IN »PIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8. 0., WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 29, 1948
LETO L. - VOL. U
VESTI
IX SLOVEIUIJE
■"STRUGE; NA DOLENJSKEM. — Iz pisma, ki nam je prišlo v roke: “Naš župnik Franc Kralj ne sme poučevati krščanskega nauka. Ker je poučeval otroke, je moral iti sedet na Gro-
suplje. Pobrali so ga večkrat, ker pove tem novim gospodarjem, kar jim gre. Tako prvega svetega obhajila' že dve leti nismo imeli. Bele moke in mesa (Dtlje na 3. tirani)
Clevelandski krožek )e za 2 igri naprej
Sinoči je clevelandski žogo-metni krožek “Indians” strahovito nažgal ič ika^k i (krožek z11-0. S tem je Cleveland za 2 peli igri pred vsemi drugimi. Njegova najbližja tekmeca, Boston in New York, sta včeraj izgubi-_ la, dočim je Cleveland dobil igro in tako je skočil kar za 2 igri naprej. Boston in New York sta na dirugem mestu.
Vsak teh treh krožkov mora igrati še 4 igre. Cleveland bo igral vse štiri doma, danes še s čikaškim krožkom, v petek, soboto in nedeljo pa z detroitskim. Ako ne bo kakšne posebne smole, bo Cleveland zmagovalec v Ameriški ligi, kar bomo videli šele v nedeljo.
IZ RAZNIH
Umrla je’ naša poznana rojakinja Mrs. Frances Fale, zadeta od srčne kapi. Zapušča dva sinova in dve hčeri, ki so pa že vsi poženjeni. Doma je bila od Nove Štifte v Savinjski dolini. Naj ji sveti večna luč, družini naše globoko sožalje.
Imamo tudi nekaj bolnikov. Naš č. g. L. Bogolin so si zvinili nogo, da že par tednov uporabljajo leseno oporo. Ponesrečila se je tudi rojakinja Mrs. L. Mla-dich na stopnicah, da je zdaj privezana na bolniški postelji. Bolna je tudi Mrs. Ann Hary. Vsem želimo skrajšnjega okrevanja. — J. M. zast.
GOWANDA, N. Y. — Po kratki bolezni je umrl Lovrenc Bečan, star 80 let, doma iz vasi Go-vejek, fara Sora .pri Medvodah, Gorenjsko, v Ameriki je 47 let. Tukaj zapušča ženo, rejenko, polbrata in več drugih sorodnikov, v Ridgewayju, Pa., pa polsestro.
Med Slovenci po svetu
Iz Francije
“Ameriška Domovina,” ki jo prejemam potuje. Najprej jo preberem sam, potem sestre, potem gre k nekemu slovenskemu fantu, ki jo je pobrisal iz Titovega raja in ki je silno navdušen nad prekmurskim kotičkom, potem gre v Pariz k nečaku koroškega junaka Malgaja, ta jo potem pošlje neki moji rojakinji v Nemčijo in ona jo da naprej v taborišče, da se z njo res mnogi okoristijo. Pozdrav v Gospodu! L’Abbe Leopold Mihelič.
Iz Kanade
Arna, Ont. — Pozdravljam vas kot slovenski izseljenec, ki sem dospel pred nekaj časa tu sem. Saj poznate življenje emigranta, mladega kot starega, življenje mu je razdvojeno, ki je v tujini, a v domovini z duhom. Edino, kar si želim in pogrešam, je slovenska beseda, da se človek vsaj v mislih približa svoji č
mi začnete takoj pošiljati vaš list, da bom pri čitanju zopet na rodnih tleh — v mislih . . . Sporočite mi, prosim, koliko je naročnina in na kak način naj jo poravam. Sprejmite, dragi rojaki, najlepše pozdrave od
Slavka Šubelj.
Renfrew, Ont. — Sem bivši begunec in sem prišel pred enim mesecem v Kanado, želim postati vaš naročnik, zato mi, prosim .začnite takoj pošiljati Ameriško Domovino. Obvestite me tudi, prosim, na kak način naj pošljem denar za naročnino. Vas vse skupaj prav lepo pozdravlja, Vladimir Vovko.
SSTSua
Ta naš poznani slovenski rojak, duhovnik kapucinskega reda, praznuje danes zatomažniški jubilej v slavni baziliki v Loretu pri Marijini hišici. Tam je že leta 1941 slovenski penitancijar (spovednik z velikimi pooblastili). Poznajo ga zlasti slovenski begunci iz bivših italijanskih taborišč v Serviglano, pozneje v Senigalliji, v Jesi in Riccione, ki sd v času svojega begunstva radi poromali k tej slavni Marijini božji poti. Z nasmejano ljubeznivostjo je vsakemu kot je najbolje mogel postregel.
Rojen je bil v Ljubljani 10. maja 1876, kapucin postal 1. marca 1894, slovesne obljube je napravil 24. marca 1898 ,v maš-nika pa je bil posvečen 29. sept. 1898. Kot slovenski penitenci-jar je bil v Loretu že 1934-38 in sedaj od 1941 dalje. Vsi njegovi številni znanci in prijatelji širom sveta mu k današnjemu dnevu čestitamo in ga prosimo, naj še nadalje prosi Božjo Mater v njeni hišici za trpinčeni slovenski narod.
Pol mili jona ljudi bodo prevozili po zraku
Pariz. — Zapadne sile razpravljajo o največji evakuaciji po zraku, kar jih je doslej bilo. Za slučaj, da se berlinska situacija ne premakne s sedanjega stanja, bi zapadne sile preselile
Skupna vojska zapadne Evrope
Pariz. — Pet zapadno evropskih držav je napravilo sporazum za skupno obrambo. Po sporazumu sestavljajo enotno vojaško silo vojska, mornarica in zra-koplovstvo Velike Britanjje, Francije, Belgije, Holandije in Luksemburga. Pogajanjem in sklenitvi sporazuma so kot opazovalci prisostvovali zastopniki USA in Kanade. Dogovorili so se tudi o podrobnostih ravnanja v slučaju ,da bi nenadoma sedanje napeto stanje v Evropi izzvalo oborožen konflikt.
Darovi za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Poznani Frank Leskovic iz Hubbard Rd., Madison, Ohio, je poslal ček za $25.
Po $5 so darovali: Rudolf Ke. nik, 8908 Union Ave., Mary Bratkovič, 2705 Jay Ave. Mrs. Frances Plautz, Detroit, Mich. je darovala $2, Frank Gabriel, Chicago. 111. $5, Mrs. Mary Sa-mida, Detroit, Mich. $3. Zadnji trije so izročili denar Anton Grdini, ko se je nahajal v Lemontu in Mr. Grdina ga je Izročil nam.
Iskrena zahvala vs«m skupaj v imenu slovenskih revežev. Priporočamo še drugim, da bi po svoji možnosti darovali v ta blag
Morilska družba jugoslovanskih komunistov v koncentracijskem laboriftu Dachau
Dragi gospod urednik,
V štev. 168 Vašega lista z dne 26. 8. 1948 ste objavili pod godnjim naslovom prevod iz francoskega lista "La Bataille” in Vaš komentar k procesu proti vodilnim sloven, komunistom v Ljubljani. Meni je prišel Vaš članek malo pozno v roke, zato tudi pozno odgovarjam. Najbrž bo vsied tega izgubil moj odgovor na aktualnosti in ne boste več čutili potrebe, da bi objavili. Nič ne škodi. Gotovo pa bo služil Vam in Vašemu u-redniškemu zboru, ko boste i-meli spet priliko — in teh prilik je vsak dan toliko — da boste morali dajati Vašim čitate-ijem sodbo o kakem novem komunističnem podvigu.
Načelo objektivnega, demokratičnega časopisja je “služiti resnici.” Resnica mora prej ili slej zmagati, to zlasti v svo-oodnem svetu, kjer je spoštovano načelo svobode tiska in govora. V diktaturah — komunističnih ali fašističnih — pa -maga resnica šele, ko se tak režim zruši. V boju proti komu-
tudi obtoženci. In to v svojo škodo. Kako je to mogoče? Ali se Vam še ni nikdar čudno zdelo, da priznavajo v komunističnih državah dosledno vsi obtoženci svojo krivdo?
To so stvari, ki jih mi še ne poznamo. Sigurno dejstvo pa Prva obletnica—
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Najden denar—
V Shore Tavern, 1273 E. 56. St., je bilo najdenega nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi tam pri Mr. Frank Godiču.
je, da je to nekaj nenormalnega, .ilekaj, kar se v svobodnem svetu ne dogaja. Komunisti raz-,, polagajo s sredstv,i s katerimi Iprve obletnice njegove smrti, zlomijo odporno silo vsakega Mošt že dobiti
V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Papeža v spomin
človeka, s katerimi prisilijo vsakega obtoženca, da'prizna tudi dejanja, ki jih ni nikoli storil, niti jih ni mogel storiti. Pa jih prizna in niti ne prosi milosti, ampak nasprotno, sam prosi za čim hujšo kazen. Najbolj silen nagon človeka je nagon po sa-moohrani, po življenju. Celo tega zlomijo komunisti.
Ni še dolgo tega, ko sem govoril s človekom, ki je pobegnil iz komunističnih zaporov. Povedal mi je, da so se zaprti ljudje v Ljubljani najbolj bali ta-kozvane “električne kape.” Tako kapo poveznejo agenti OZNE na glavo onemu obtožencu, ki
Kofošec Winery, 6629 St. Clair Ave. naznanja, da bo tudi letos stiskala grozdje. Mošt bo prav dober. Kdor hoče dobiti najboljšega, naj se priglasi takoj. Tam dobite tudi sode od žganja.
Na plea vabijo—
Kegljači od društva št. 9 SDZ vabijo jutri večer na ples v SND na St. Clair Ave. Igrali bosta 'kar dve godbi, Peter Sr-nikov in Mickey Ryancev orkestra. Ob tej priliki bodo (razdeljene zmagovalcem tudi trofeje in sicer bo to izvršil Frank J. Lausche.
aizmu je dnevno na razpolago česa noče priznati. Kapa pri-
d o vol j objektivnih resničnih dejstev. Ta dejstva so taka, da morajo vsakega pametnega, normalnega, nezaslepljenega človeka od komunizmai odvrniti. Zato ni prav nobene potrebe v
tiska na bobniče v ušesih in povzroči v glavi vibracije, ki povzročajo strašne bolečine. Bolečine “omehčajo” obtoženca.
Drugo orodje je takozvana “električna svetilka.” Dve stra-
M m dan
ROVI GROBOVI
Frank Hlad
Včeraj, v torek, je umiri rojak Frank Hlad, 67 let star.
Pogreb njegov bo v petek zju- jo urad za uradom, traj ob 9:30 iz St. Angelus Church West Side na Lorain Ave. Podrobnosti bomo' še poročali.
če Franku Lauschetu še tako ploskamo in pijemo na njegovo zdravje, ga to ne bo izvolilo za guvrenerja, ako ne bomo volili zanj. Volili bomo pa zanj lahko samo tedaj, ako bomo registrirani za volitve.
* *
Pravijo, da bo ostalo Wallacu nazadnje komaj kakih 100,000 komunistov, ki bodo še agitirali sanj. Premalo! Mi pravimo, da jih bo najmanj 100,001, ker mi štejemo zraven k pomagačem tu- ”0’val 30V^nika Rusije, di žosi Zakrajšek.
se ostali lažje prehranjevali n tte preko1 coated Prekoračit*-* Oskrbovali čez zimo.	| tlo samo pri signalni luči!
i 11	‘	-	'■	.
Razne najnovqse svetovne vesti
PARIZ...— Kratka vsebina Bele knjig« o razgovorih v Moskvi je tale:
Zapadni ambasadorji so dosegli sporazum s Stalinom, da bo Sovjetska Unija istočasno odstranila blokado, ko bodo zapadne sile v svojih conah uvedle sovjetsko marko kot edini denar za ves Berlin. .Finančna komisija štirih sil naj bi nadzorovala izdajanje in obtok tega denarja. Skupno je bilo izdano naročilo vsem vojaškim govemerjem Berlina naj izdelajo in izvrše tehnično stran dogovora.	l
Maršal Sokolovski, sovjetski governer, pa je čez nekaj dni odklonil da bi prenehal z blokado in zahteval, da morajo sovjeti dobiti kontrolo nad vsem zračnim prometom Berlina z zapadom. Vztrajal je na tem, da mora Rusija sama nadzorovati novi denar in imeti! izključno ona vse nadzorstvo nad trgovino Berlina z za-padnimi conami in s tujimi državami.
Zapadne sile so protestirale proti takemu obnašanju Sokolov-skega. Stalin pa je na protest odgovoril, da je Sokolovski ravnal točno po dogovoru. Medtem so berlinski komunisti izgnali zakonito berlinsko mestno zastopstvo in prevzemali s sovjetsko pomoč-
Pravda napada Tita in Dapčeviča
Moskva. — Komunistično glasilo Pravda napada zopet Tita in njegove sodelavce. To pot je napad posebej na generala Peko Dapčeviča, ki je nedavno imel govor Titovi armadi in jo pozval, da mora braniti domovino proti vsakemu zunanjemu napadalcu. Pravda zagovarja generala Jovanoviča, ki ga je dal Tito ubiti in, ki ga je Peko Dapčevič ime-
Kolumnist Pearson je povedal v nedeljo večer na radiu, da je Stalin v Moskvi ukazal tovarišem, da spravijo Tite s poti najkasneje do 1. novembra. Jožov glas seže daeč in tudi nekaj zaleže. Zato bo za Tita najboljše, če jo kmalu ubere čez mejo in postane begunec, ali kakor pravijo tovariši: izdajalec in fašist.
sje soglasno napada zapadne sile, da so predložile berlinsko zadevo Zvezi- narodov z namenom, da Zvezo narodov samo razbijejo. Radio in časopisje ob-dolžuje zapadne sile kot -tiste, ki so prekinile neposredne razgovore z Moskvo.
e stom v
članku list “La Bataille.’'
Bil sdm sam precej čas# v koncentracijskem taborišču Dachau, poznal sem osebpo skoro vse tiste komuniste, ki so bili v Ljubljani obsojeni na smrt, zasledoval sem ljubljanski proces po jugoslovanskih in tujih iasopisih, poznano mi je vsaj leloma Ozadje tega procesa in, če dovolite, imam nekaj prakse, <ako se komunistični procesi vodijo in kakšnih metod se komunisti poslužujejo. Vse to mi daje vsaj malo legitimacije, da Vam povem svoje mnenje, ker sem prepričan, da tisti Francoz, ki je oni članek pisal, ni bil niti v Dachau, niti na ljubljanskem procesu.
Komunistično načelo je “laži, dokler ti te kdo verjame.” Hitler, ki ni bil neumen človek
Zapadni zavezniki so poslali novo noto Rusiji, v kateri so razložili, da so vsa pogajanja doslej bila brezuspešna ter vprašali ali je Rusija pripravljena izvršiti prvotni dogovor s Stalinom ali ne.
Ruski odgovor pa je bil V tem, da se zapadne sile me drže moskovskega sporazuma. Tako ni preostalo zapadnim silam nič drugega'kot odgovoriti s končno Doto, da Rusija postopa nelojalno. V tej noti so zapadni zavezniki javili, da bodo spor predložili Zvezi narodov, ker je vsako nadaljno pogajanje nesmiselno.
• » •
PARIZ. — Sovjetska Rusija je bila ves dan na zatožni klopi. Predsednik belgijske vlade in hjen zunanji minister Spaak je v dolgem vehemetnem govoru razlagal kako Rupija v vseh zapadnih deželah vzdržuje pete kolone, kakor jih je vzdrževal Adolf Hitler. Zato se zapadne dežele morajo bati sovjetov in komunističnih organizacij ter se boriti proti njim, kakor so se borile proti nacističnim poskusom in napadom. Spaak je rekel naj sovjeti ne iščejo globokih razlogov za ravnanje zapadnih držav.
“Je zelo enostavno,” je rekel “to je strah. Mi vsi se vas bojimo. Bojimo 3e vaše vlade in vaše politike. Bojimo se grozovitosti in tragedij, ki se vsak čas lahko zrušijo na nas. Vsa naša politika je posledica strahu pred vami.”
Kanadski predsednik Vlade MacKenzie King je postavil trdi-
itako, da mu svetita naravnost v oči. Žarnici sta zastrti, tako da pada vsa svetloba na oči. To svetilkp ,puste obtožencu na glavi, dokler ne prizna česar ga dolžijo.
Eno običajnih mučenj je tudi tole. Obtoženca ne pustijo
Važna seja in slike v St. Clair kopališču
V četrtek zvečer ob 7 bo v St. Clair kopališču na 63. cesti slikovna predstava. Slike bo-
iger, oj
ge zanimive slike.
Ob 8 bo pa seja Norwood Community koncila. Na tej seji se bomo pogovorili o vsem potrebnem za izboljšavo te o-kolice. Ta organizacija se trudi, da bi imeli lepšo okolico in da se iznebimo stvari, ki ne spadajo v to naselbino oziroma v
spati. Ponoči mu tako razsvet- rezidenčne okraje, lijo celico, da je svetlo kot po- Na to sejo naj bi priše] vsak dnevi. Vsakih 5 -minut, ali kas- posestnik iz te okolice, ker bo neje, ko je Obtoženec že popolnoma izmučen tako, da bi vsak hip, tudi ob tej svetlobi zaspal, vsako minuto, stoji pred njim stražar in ga pretepa, suva in zbada ter ne pusti zaspati. Lj udje obnemoyejo, storijo vse, kar se od njih zahteva, samo da se rešijo teh peklenskih muk.
Kdor vse to ve, sodi seveda vse te procese popolnoma drugače, kot pa človek, ki vidi samo zunanji potek razprave, ki
in ki je od, komunistov'prevzel
mnoge institucije, je dejal, a naprej pripravljena predstava vzamejo Judje vsako, šertako^ neumil0 doma<;o pnbUko in
očividno laz za resnico, če Jo naivni demokratični svet” Kdo dovolj stalno m neprestano po- od nas je tak junak, ,da ne bi navijaš. Toje tudires Švicar-|prjzna] vgega> kar od njega za. Ski časopis Die Wochen Zei- htevaj0) 4e ,ve> da g& na podla. tung od 4. 9. t.l. je prinesel gi priznanj čaka hitro smrt z članek, ki dokazuje kako Rusi ;ustrelftv.j0j ob zanikanju ne samo svoje ljudi, ampak ŽU-,poiSasna> stražna amrt y boWi. d. nepoučeni svet varajo o splo- nah ki jih je že okusil in ki šno znanih dejstvih. V Moskvi mu jjh ponovno Qb	y. y
izhaja v angleškem jeziku ča- Ameriki jn oni Fr	ki je
članek napisal, še niste prišli do spoznanja, da je v komunističnih državah smrt mnogokrat zaieljena rešiteljica iz spon strašnega komunističnega ‘ irma.
_ (Dalje prihodnjič).
slišal marsikaj zanimivega njegovo korist. V glavnem bo poročilo od seje v mestni hiši zaradi tovarne na 62. cesti, ki bi jo radi mi izselili od bližine stanovanjskh hiš.
Ako bo dovolj trgovcev na seji se bodo tudi lahko pogovorili zaradi okinčanja st. clairske ulice za božične praznike. Torej 'naj bi -bila udeležba velika. Pridite že ob 7, da boste videli slike.	.—V
Sovjeti se branijo z novi-
nega razpotja. Govoril je o atomski 'energiji in pozival zapadne sile, naj kar nadaljujejo s proizvodnjo te sile in naj izvedejo svoj načrt za nadzorstvo nad njo, vse to brez Rusije, ker je Rusija tiste, ki je preprečila ameriški nadzorstveni načrt.
Francoski zunanji minister Robert Schuman je napadel Sovjetsko Unijo radi nasilja, ki ga izvršuje v Berlinu. Izrazil je obžalovanje, da je Rusija Zvezo narodov prignala na rob prepada.
sopis “Moscow News.” Ta časopis -ponavlja laži, ki jih ne širi samo rusko časopisje, ampak ki se nahajajo tudi v ruskih šolskih knjigah. Tako ni radia iznašel Marconi ampak Rus Po- jarma pov, Watt in Stephenson niste iznašla parnega stroja, ampak Rus -Samsurenkov in Cerepa-nov, Edison ni iznašel električne žarnice ampak Rusa Lodygin in Jablohkov. Da celo penicilin je že lete 11871 iznašel Rus Lebedinski. Te laži se uče v šolah. Ruski otroci jim verjamejo, ker jim morajo verjeti. Pa mislite, da se ne najdejo na svetu ljudje, ki tudi tem očividnim lažem verjamejo. Ozrite, se malo na okoli, pa boste videli.
Tudi ljubljanski proces je e-na sama velika laž. "Lagali” so
V nedeljo pa k našim farmarjem v Geneve
Prihodnjo nedeljo bo vesela vinska trgatev po starih šegah ir^ navadah na Makovčevi farmi, Geneva, O. Prireditev prične že kmalu popoldne. Prišel bo Mr. Grdina s svojo kamero ter bo posnel premikajoče slike od raznih skupin, da se boste pozneje lahko videli tudi na platnu.
Udeležil se bo tudi dr. Miha Krek od našega uredništva, ki bo -pojasnil farmarjem, kako lahko dobijo dobre delavce iz begunstva. Naj bi prišli vsi o-koliški farmarji, da bodo slišali -besede dr. Kreka in ki bo rad odgovoril na vsa vprašanja.
Pa tudi drugi naj pridejo od vsepovsod na to -prijetno zabavo. Zobali boste sladko grozdje in pili izboren mošt. Na razpo-lago bo tudi vsega drugega dovolj za lačne in žejne.
Prireditev bo ob vsakem vremenu, ker je dovolj strehe tudi za 3labo vreme. -Sicer smo pa
litiko z Moskvo proti Jugoelavi-
Albanija osamljena in zapuščena
Belgrad. — Albanija je v veliki krizi. Za prihodnjo zimo nima niti kuriva niti hrane. Po poročilih, ki pridejo v Jugoslavijo, je dal Ever Hodža, predsednik vlade, ustreliti šest poslancev svoje lastne nar. skup- ______________________
ščine, ki so napadali njegovo po- itak gotovi, da bo v nedeljo naj-
lepši dan, nalašč naročen za naše farmarje in njih prijatelje.
c
g:||j Ameriška
(JAMES DEUVEC, Editor) HEndartou 0628
1117 EL Clolr Ato.
ClorolMd I. OUo
NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za po! leta $6.00; ta četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	
m SEPTEMEEft m	SUBSCRIPTION RAWS
1	a	1	•	(	1	1 1	2	J	4 J	<	7	(	t	•	| a	■	m	ib	•	w	m 1	M	X	9	S	M	> TA	2T	M	2»	M	United States $8.50 per year; $6 for 6 month*; f$ for $ month*. Canada and nil other OMWr trie« outaid* United State* $M | per year. $6 for 6 month*, $3.5C i for 3 months.
Entered ee eecond-cleee mstter Jenunry 8th, 1808, »t the Poet Olltco nt Cleveland, Ohio, under the Act of Merch 3rd, 1871.	
♦ S3	No. 191 Wed., Sept. 29, 1948
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 29, 1948	~	■
Zavedni državljani - vestni volilci
je lUlRUtva. Hiftiu K*v'vv l--------- Uliuuijoaifl, ovm »v	“V* aj*	t	'	,
nit in ko so prišli v neko hi- K0 katoliških Slovencev, ki so' v°ine 3® hile >“ bo(io t“<?1 J ^ šo, kjer je bild"žbrfftiih večje takojowlpisali in mi pisali,
Predsednik Truman je v nedeljo izjavil, da je sedaj važneje kako zunanjo politiko vodijo Združene države kot pa kedo bo izvoljen za njihovega novega predsednika. Gotovo je težišče odločanja o usodi vsega sveta torej tudi Amerike sedaj na mednarodnem poprišču. V Parizu in Berlinu in še marsikje drugod visita vojska in mir natehtnici. Kar za las še; naj se premakne pa smo iz ravnovesja in pljusknila bo preko človeštva smrtna poplava tretje, totalne svetovne
vojne. ,	, •	...
S precejšnjo zanesljivostjo pa vendar moremo reči, da imajo zagovorniki miru še veliko upanja, da ga bodo ohranili preko vsega hrumnega ropota, ki prihaja izza diplomatskih miz. S precejšnjo zanesljivost moremo trditi, da se bodo ameriške jesenske volitve mogle izvršiti v precejšnem miru. Nihče ne veruje, da Sovjetska Rusija v sedanjem trenotku more tvegati vojno in vsak ve, da je nihče drugi ne bo začel. Posebno tega ne bo storila Amerika, ki je vedno najprevid-nejša v takih usodnih odločitvah, ki terjajo narodovo kri. V sedanjem političnem položaju bo Amerika tudi žrtvovala mnogo svojih trenotnih koristi, samo da bi mogla v redu opraviti najvažnejše svoje notranje opravilo — volitev poglavarja države in svojih zakonodajnih zastopnikov in drugih državnih uradnikov.	...
Notranja politična ureditev, demokratična organizacija in ponovitev javne; uprave po določilih ustave je za ameriški sistem vlade življenskega pomena. Predsednik USA hoče in mora govoriti v imenu pooblastila vsega naroda. Cim novejše je pooblastilo, tem večja je teža predsednikove besede. Ko bo Amerika govorila svojo tehtno in vodilno bese-
^wedsednirTn^^jsim popoinim^ooblastjtom, tako da bo ves svet vedel, da govori ameriški narod in da bo narod sam vedel, da se izpolnjuje njegova lastna volja, ko bo Amerika dala na tehtnico svojo moč in zahtevala, da njen. narod z vsemi silami brani kar je najvišji interes življenja po ameriškem pojmovanju.	.	„
Mimo razburljivih vesti o dogodkih v Parizu m drugod po svetu naj bi torej državljani Amerike te dni prve svoje državljanske skrbi posvetili resnim, vestnim pripravam za volitve.
Smo že včeraj povdarili, da prav nič ni potrebno m ne koristno prerekanje po gostilnah’ in ulicah, ne slavljenje ne zabavljanje nad poedinimi kandidati, ampak je potrebno, da vsak stori kar je po zakonu treba, da bo on sam in njegovi sosedje gotovo lahko mogel oddati svoj glas po svojem prepričanju. Do četrtega oktobra je važno, da poskrbimo, da bodo vsi naši ljudje vpisani - registrirani. Samo to in pred vsem to. Drugo vse se da opraviti tudi še po četrtem oktobru, registriranje pa ne več.
Naj pojasnimo to na slučaju, ki je gotovo pri srcu vsem Slovencem v celi Ameriki; kandidatura našega rojaka Franka Lavšeta. Vsak Slovenec se zanima kakšne so možnosti za njegovo izvolitev. Zelo prav in naravno je to. Potom naših slovenskih organizacij je prišel v politično življenje Amerike, slovenski krog ga je nosil in podpiral, da je premaga prve.’ težave in dobil trdno stopnjo v najvisjem ameriškem javnem življenju. Njegova silna osebnost se je izkazala, njegova priljubljenost mu je pomagala k zmagam, ki so se zdele nemogoče. Tudi letos nastopa v izredno težkih razmerah.
Vsi Slovenci Amerike imajo oči uprte v Slovence v Ohiu in s skrbjo se vsak vprašuje kako bomo opravili to svojo dolžnost, ki je ameriška in slovenska. Tudi po vsem Ohiu je izredno veliko zanimanje za njegov uspeh. Tudi taki, ki se pred leti niso mogli dvigniti nad osebne malenkosti, danes čutijo, da zahteva položaj in ugled Slovencev v Ameriki, da odličnega rojaka, ki med nami edini more, kompetirati za najvišja mesta ameriške državne uprave z vsemi našimi močmi podpremo. Šele če Slovenci storimo vse kar je v na-Gh močeh, smemo apelirati tudi na prijatelje drugih narodnosti da glasujejo za Lavšeta kot Amerikanca največjih sposobnosti. Ni dovolj, da vsak Slovenec v Ohiu Lavšeta osebno voli, potrebno je, da je vsak Slovenec Lavšetov naj-vnetejši zagovornik, organizator in agitator. Če Slovenci v Ohiu dobro poprimdmo, če solidno pripravimo vse kar je za uspeh našega kandidata potrebno, če vsak pripelje na volišče svSje prijatelje in sosede, bo Lavše gotovo izvoljen. Moc njegove osebnosti bo dodala, kar bi mu sicer med oz|imi političnimi pristaši manjkalo glasov.
Lavšetova kandidatura gre po Ohiu, prijemlje in osvaja. Lavše sam je, neumorno priden in vse stori, da bi zopet . s svojim nastopom prinesel novega ugleda in zmago slovenskemu imenu v Ameriki. On torej stori vse. Ali pa tudi vsi tisti, ki pravimo, da smo zavedni slovenski Amerikanci, delamo tako? Ali smo poskrbeli v vsej naši okolici, da bodo vsi glasovi, ki bi mogli biti Lavšetovi, res registrirani? Ali morda ne izgubljamo čas v praznem govorjenju o Lavšetu, pa nič ne storimo? Ali naj Lavše propade na naši državljan-
i • t__Donotrlioitn/* fp rini i/calr Han nH Mitra Hrt
večera: Lavšeta ne more' izvoliti naše simpatiziranje z njim, ampak solidno in temeljito delo za njegovo zmago, še bo čas, da se pomenimo o njegovem programu, njegovem dosedanjem delu, o njegovih nasprotnikih in njegovih lastnih apakah. Za vse politične! debate bo časa še ves mesec dovolj. Sedaj je le eno pot potrebno: Registriranje vseh gla-svo, ki bi mogli biti Lavšetovi. Tp mora biti opravljeno do četrtega oktobra in v slovenskih naselbinah naj bo opravljeno temeljito.
Kakor je v Lavšetovem slučaju, tako približno to drži tudi drugod. Le! zavedajte s«, da sovražnik ne spi. Tisti komunistični in sopotniški agitatorji, ki trosijo sedaj med ljudmi razpoloženje brezbrižnosti, so vsi registrirani. Tisti, ki vam govore, da bodo volitve tudi brez mene in tebe minile, so poskrbeli, da bodo vsi sovražniki ameriške demokracije gotovo registrirani in hodo volili. Oni se predobro zavedajo zgodovinske važnosti sedanjih volitev v Ameriki. In čeprav nimajo prav nikakega upa'nja na kakršnokoli zmago; so vztrajni in marljivi kakor mravlje za volilno udeležbo svoi jih in v propagandi za zanemarjanje volitev med dempkrati-čnimi ameriškimi državljani. Naj nas uči tragična usoda Evrope, naj nam bodo vesti iz Pariza in Berlina svarilo, da vsaj v tej zgodovinski uri ne smemo zanemariti svoje prve in osnovne demokratične državljanske dolžnosti.
HUM...................MM..................
Da, dragi prijatelji, »daj si lahko naberemo dobrih del, do* kler je še 4as. Mnogo je Slovencev širom Amerike, ki bi
morda lahko vzeli katerega t?h revežev i* begunatva in si tako lahko pridobili dobrega prijatelja za vse življenje. Pomagajmo jim, dokler moremo, če nam ne bo to dobro delo že v življenju povrnjeno, nam bo pa toliko bolj gotovo po smrti.
Zaključujem ta moj dopis in pozdravljam vee čitatelje Ameriške Domovine in listu pa želim veliko novih naročnikov. Ostanimo globoko verni Bogu in narodu 1 Antonia Rupnik. ---------------o------
Smrtna kosa in drugo v
ts vtiu^y
AL PA NE
Ridgewood, N. Y. — Zadnjič sem brala v koloni “Če verjamete al pa ne,” kako se je neki preklinjevalec spovedal in spovedniku sveto obljubil, da ne
3^,*uiinu	—■	— rem tu1
bo več klel in da bi njegova ob- gunoih
krat sem rekla mojim otrokom, da biJ bila nebesa premajhna, če bi ljudje tako silili v nebesa, kakor hrepenijo po naši dobri Ameriki. Ali ni to res??? Prav z velikim zanimanjem berem tudi poročila o naših be-
ljuba bolje držala, se je h koncu še pošteno pridušil. Ob tej priliki 3em se spomnila na moja o-troška leta, ko nam je moj starejši brat France pravil, kako so na večer 6. decembra pred Miklavževim praznikom hodili parklji strašit otroke, česar se mi starejši še vsi dobro spominjamo. To nam je pravil, ker je bil tudi on eden tistih. Napravili so se v parklje in: eden pa za Miklavža. Seveda, da so bili bolj zgovorni, so stopili prej še malo v gostilno in si namazali grlo.
Dogodilo pa se je bilo, da ga je Miklavž malo preveč poteg-
Nisem mislila, da bom kdaj Ivzela kakega begunca. Bala sem se žrtve oziroma izdatkov in iskanja afidivitov. Zdaj je pa vse tako lepo izboljšano, da ui treba nič drugega kot samo pod streho ga vzeti in mu preskrbeti delo. Zdaj sem si pa tako premislila, da bom vzela kar dva. Malo bo pomagal Bog in malo pa mi in bo pa že šlo. Eden se mi je priporočal že lansko leto, pa sem odrekla, čeprav jako težko, ker mi je ne-jpoznan. Je iz Dolenjskega in je i Nemčiji v ameriški zoni. Ko sem pa brala, kako se je stvar Izboljšala, sem se obrnila na Li
Cleveland, O. — Ker je po-sthlo ie bolj hladno, bom pa malo opisal, kako se imamo pri na« v Newburghu. Koliko se jih poroči, tega ravno ne vem, vem pa, da vsako soboto trobijo ovtomobili rogoyi in oznanjajo, da je srečni par v avtu. Vsem novoporočenim želim obilo sreče z zakonskem stanu Saj zakon je božji dar, kar svet stoji, tako je star, tako opeva pesnik sv. zakon.
Dne 16. septembra smo pokopali dva brata vojaka — Laddie in Anton Hočevar, sinova spoštovanih Mr. in Mrs. Charley Hočevar iz Maple Heights. Žalosten je bil pogled na dve krsti v Ferfolia pogrebnem zavodu. Številni prijatelji Hočevarjevih so jim izrekali globoko sožalje, tem se pridružujem podpisani in izrekam moje globoko sožalje nad izgubo dveh sinov. Zmage ne dohi kdor se ne bojuje. Vaša sinova sta se hrabro borila in pomagala do biti zmago Zed. državam. Dal Bog, da bi ne bila zastonj prelita kri vaših sinov in sinov še mnogo dfugih.
Vonje so bile in bodo, žrtve
Naše slavno omizje je po vse-stranksem razmotrivanju sklenilo, da bo naša ločitev samo začasna. Rekel sem, ijot je menda vsak, ki je odhajal v Ameriko: “Eh, par let bom tam, pa pridem domov.” In vsi vemo, kako malo j ih je, ki so to svojo besedo držali in se vrnili domov. ,Kdor je enkrat okusil življenje v Ameriki in videl prilike, ki se vsakemu nu
dijo tam, je hotel malokdo iti pognali. Štirje smo bili, ki smo
pa nit ne storimo r aii naj La vso piupauc u» ura	'zemljo in si v duhu mislim —
ski brezbrižnosti? Ponavljajmo te dni vsak dan od jutra dolf'God bless America.” 2« več-
števiio otrok, je udaril s palico po mizi in se tudi pošteno pridušil in zakričal:	“Otroci,
aii boste molili ali ne!. . . •
Ko je ta pekel odšel iz hiše, so otroci poskakali izza peči in preplašeni vprašali očeta: Oče, kaj pa je bil to za en Miklavž? Ta pa že ni bil ta prvi. . . Da, veliko strahu smo užili okrog 6. decembra, ali pri tem smo se že velikokrat nasmejali do solz. Zato sem mislila, da bi to zapisala v našo priljubljeno Ameriško Domovino, da se ho še kdo drugi nasmejal. Saj je mogoče še kateri parkelj živ, pa naj se le spomni, kako je bilo tiste čase v naši mili in sedaj zasužnjeni stari domovini.
Eno, kar bi jaz rada storila je to, da bi vsakemu Slovencu potisnila Ameriško Domovino v roke, da bi jo vsak bral, kajti ta časopis uči, svari in opominja. Marsikdo se vleče za lase, ki tega časopisa ne pozna in gre na limanice.
Nek moj prijatelj mi je pravil, da je šel njegov prijatelj še lansko leto v stari kraj. Precej si je tam prikupil k hiši in mislil, da bo vse tisto lepo užival. Pa se je bridko zmotil. Kar je pridelal, je prodal za borih pet tisočakov, davka pa je moral plačati kar 80 tisoč dinarjev. In tako pravi prijatelju: ‘'Zdaj pa veš kako je tukaj, če bj bil na morju poginil, bi bilo bolje zame. Nikar ne bodi sem, kajti kakor hitro boš prišel, boš Zgubil pravice. . . ” Dalje pravi, da ima pri konjski vpregi namesto usnjenih vajeti kar vrvi in ko se te razmočijo, se pretrgajo in tako nimaš s čim držati konja itd. Ubogi ljudje, da gredo iz tako dobre dežele poskušat svojo srečo v živ pekel.
Jaz sem pa kar srečna in nad vse hvaležna, ko pometam pred svojo hišo, pa sežem še malo naprej k obema sosedama in še na cesto, d» je vse lepo čisto in duhu poljubljam ameriško
kaj vse potrebujem. Takoj sem pisala dotičnemu beguncu in v kratkem sem prejela vse potrebne podatke od njega. Ganljivo se mi je zahvalil in mi zagotovil, da mi bo do smrti hvaležen. In za drugega begunca o-ziroma žensko sem tudi pisala Ligi.	,
Dragi prijatelj, povem ti, da jih z veseljem pričakujem. Ta-ikoj bosta šla v šolo za angleščino in poskrbeli jima bomo tu-jdi, da čim prej postaneta a-meriška državljana. Kar se pa idenarja tiče, bomo pa z vese-|ljem poskrbeli, da bodo vsi stroški plačani. Mogoče se še kateri izmed naših čitateljev zmisli in vzame katerega teh beguncev pod streho. To t*) zame najbolj vesel božič, kar sem jih še imela, če bodo že 0 tem božiču moje oči zagledale te sirote, da bi že letos uživala nami sveti božični večer. Ko pridejo še moji otroci domov, pa bom imela kar lepo družino skupaj in to bo moje božično darilo novorojenemu božjemu detetu v Betlehemu.
Pomislite, koliko dobrega lahko storite. Saj ni treba misliti, da morate preskrbeti razkošno mehiko posteljo, če tega ne zmorete, saj bodo ti reveži zadovoljni, da bodo enkrat na varnem pod svobodno streho. Dragi prijatelji, bodite orodje božje Dobrote in Bog vam bo pravičen plačnik. In če imate zdravje, ste pač srečnejši od milijonarja, ki ga tare bolezen ali kake druge skrbi. Saj na tem svetu itak nismo nič.
Moja hčerka Tinea je pela in tako 12. septembra v cerkvi za poroko. Popoldne pa so imeli svatje v dvorani v naši bližini poje-
sem imel en zlat zob in to je bilo na meni pa tudi vse zlato.
No in potem sem s« začel pripravljati za odhod v Amariko. Imel sem vozni listek, dovoljenje od cesarske armade in sploh vse, kar je potrebno, kadar človek namerava preko morja. S par najboljšimi prijatelji smo napravili načrt, da ga bomo zadnji večer moje prisotnosti v Ljubljani konkretno
nazaj v staro domovino. In že je kateri šel, jih je bilo tudi zelo malo, ki so zares ostali za vselej doma. Garal je doma, garal v Ameriki, se vrnil domov, pa uvidel, da je vseeno v Ameriki boljše, pa se je zopet vrnil. Kdor ni vzel družine s seboj v Ameriko, se je vračal za nekaj časa in zopet odšel. Samske bi pa skoro našteli na prste, da bi se za stalno vrnili domov iz Amerike. Saj niso pozabili rojstne domovine, vsak dan jim je bila pred očmi, toda vendar so gospodarsko izračunali, da doma ni do volj kruha za vse. Dekleta so se pomožila, fantje počenili v Ameriki, si ustanovili svoje domove in ostali. Trdo so delali, morda še bolj kot doma, pa jim vendar domovina ni mogla dati kaj podobnega, kot Amerika. Koliko nas je tukaj v Ameriki, ki imamo svoje hiše, trgovine, podjetja, avtomobile, radije, farme in kaj vse! In koliko nas takih bi moglo ime-' vse to, če bi ostali doma?
tvorili kolikor toliko stalno paj-dašarijo, dobrih in slabih ča-Čih. V zimskih večerih smo ta-rokirali, poleti smo hodili na zlete in s božjo pomočjo prebijali iz dneva v dan. Kdor je imel kaj premičnine v žepu, tisti je plača] za vse. To je bila nepisna postava, ki nas je trdno vezala. Bili smo to: Matičič Ivan, takrat stavec, pozneje ravnatelj v Katoliški tiskarni in sodobni najboljši slovenski pisatelj. Od tretjega razreda ljudske šole sva se poznala in bila skoro vedno skupaj. On je že služil v tiskarni, ko sem jaz še hodil v šolo, zato je bil on Moj dvorni založnik za vse potrebno. Pa tudi po-znje, ko sem tudi sam služil, je vedno tako naneslo, da ni bil nikdar suh, jaz pa vedno. Tako sva drug drugemu zgledno pomagala: on je plačal, pila 3va oba.
Potem je prišel večkrat v Ljubljano brat Tone, ki je služil pri orožniki}!. Tudi fin fant, zastaven in imeniten družab-
doče. Le kadar bo lji
med narodi in le kadar bodo
ljudje pričeli vpoštevati božje zapovedi — ljubi svojega bližnjega — bodo vojne prenehale.
Dne 24. septembra pa smo položili k večnem počitku rojaka in pFijatelja Josepha Marinčič. Bil je prijazen družabnik, skrben oče dvema hčerama ter ljubeč soprog svoji neutolažljivi vdovi Ani, rojena Hočevar. Vsi, ki smo ga poznali, jmo bili žalostni ob tako nenadni smrtTprijatelja. Res velika je žalost za ženo vdovo ki je še bolna povrhu, za hčere, brata in sestro. Toda bodite potolaženi, saj Vaš soprog, oče in brat ter naš prijatelj in društveni sobrat je šel po plačilo k Bogu, kateremu je služil vse življenje. Saj je celo mnogokrat ob delavnikih, če ni delal prišel k sv. maši. Za vsa dobra dela je sedaj gotovo prejel plačilo v nebesih. Sv. pismo pravi: Katoličan naj ne žaluje za urmlim, ker on gre v boljše življenje; za umrlim naj žalujejo le neverniki in tisti, ki so Boga zavrgli.
Pokojni je bil čian večih društev in tudi vesten član dr. Najsv. Imena. In ker je bil zvest član tega društva, mu je gotovo tudi Jezus po smrti, ka-rega sveto ime je tako vneto zagovarjal, bil pravičen in milostljiv sodnik. Počivaj mirno dragi prijatelj in sobrat in večna luč naj Ti sveti.
S zidavo in prenavljanjem Slovenskega narodnega doma na 80. cesti gre kar povoljno naprej in ko bo enkrat vse izgotovljeno, bo to imenitna stavba v ponos nam in našim potomcem. Le eno je še potrebno in to je — denar, da se bo la-
Amerika je samo ena na svetu nik. Tretji je bil
in ko so stopili iz dvorane, je ženina zadela kap, da je ležal na travi pred dvorano. “ naše male deklice so iz radovednosti tekle tja in ko so prišle nazaj, so povedale moji hčeri Tinlci: "Veš, mamica, tista nevesta je bila, ki si ti pela zanjo
Zalokarjev
ki je bil pameten in priden in
če je bil — zdrav.
Torej obljubili smo vsi, da je ta naša ločitev samo kratka in sestra Micka je obljubila, da bomo imeli pri nji ob moji vrnitvi veliko pojedino. France je čelo obljubil, da bo za tisto priliko dobil iz Trsta tisto nebeško kapljico, ki ji pravimo “refoško”, ki bi ga angelci pili, če bi tako naneslo, da bi ga lahko. Razume se, da sem obljubil prinesti iz Amerike lepe odpustke vsakemu. Lahko jih bom, ki bom strašno bogat človek.. France je to mojo zadnjo trditev naglo pribil na steno s prepričevalno pripombo, da bi se dalo o tem debatirati. Bo že videl, sem mu za-žugal, ko bom prišel ves v zlatu iz Amerike. (Naj kar zdaj tukaj povem, da se nisem lagal, ker ko sem prišel sedem let pozneje domov za par mesecev,
dino. Nato so se hoteli slikat h*10 Pihalo stavbenika. Zato
je pa družba izdala noire delnice, katere lahko kupi vsak fu<]i Slovenec če je že delničar Sli ne. Vsi, kateri še niste delničarji imate sedaj lepo pril&o ida si kupite nekaj teh delnic, Iko je potreba nujna. Ko bo dom enkrat dogotovljen in pla-
vcaitt j« uim, a.* bi ui pero raujv---------- w —-------------"
v cerkvi.. . Ba, gj tš#n> se ne bo več prodajalo del-
nic. Posebno pa se apelira na mlajše, ki sedaj dobro delajo, naj bi vsaki mesec kupili nekaj teh delnic in ko bo dom dograjen, da bo tudi plačan. Koristi od doma boste imeli vi.
Tudi prizidava župnišča je že pod streho. Sedaj bodo lahko dogolavljali tudi v slučaju dežja, saj streha je nova.
Pa še nekaj. V poletnem času nismo kaj radi zahajali na društvene seje. Sedaj pa, ko je jesen že tukaj, pa se le potrudimo, da pridemo kdaj kaj skupaj. Društvo Najsv. Imena fare sv. Lovrenca bo imelo svojo redno sejo v nedeljo 3. oktobra po opravilu v cerkvi, to je ob 2:30 popoldne. Pridite vsi, ki ste v minuli kampanji pristopili; posebno mlajših je več pristopilo, pa še niso vpisani pri tajniku. Pridite pa tudi starejši. No, pa saj vas moram pohvaliti, da na te seje še nekam precej rada prihajate. Torej v nedeljo 3. oktobra pridite vsi člani dr. Najsv. Imena sejo ob 2:30 popoldne v cerkveno dvorano. Pozdravljeni,
J. Resnik.
no potreben, ker je I
bas. No in smo se tisti večer zbrali z lepim programom do odhoda mojega vlaka. Najprej večerja, potem v kavarno. Ob-državali smo znamenite govore, drug drugega povzdigovali, se spominjali veselih časov, ki smo jih prenesli skupaj ter si obljubovali večno zvestobo, če že ne večno, vsaj do groba. Prav nič nismo bili žalostni in nič nismo preklinjali usode, ki je posegla s svojo kruto roko med na^ in nas razkropila. Kaj bi se kisali taki fantje! Še najbolj je mojim trem prijateljem grenila uro slovesa bridka misel, da si bodo marali paiskati zdaj drugega namesto mene. Drug za drugim so pribijali, da ga bodo težko dobili ^takega guneveta, ki bi bil‘ob vsaki uri pripravljen storiti vse, kar bi nujnega sklenila naša družba. Recimo, če bi se naši družbi zdelo nadvse potrebno, da se mora dobiti človek, ki bi stopil pred ljubljanskega župana in mu mora povedati naravnost in brez ovinkov, da je osel, bi jaz prvi dvignil roko. Če bi naša družba, po temeljitem preudarjanju uvidela veliko potrebo, da ne. gre 'drugače, kot da se še tisti večer vrže prvega policaja (mi smo jim rekli: kifelci) v Ljubljanico, bi bil jaz prav gotovo tisti, ki bi štel do tri in pljusk čez most. SeVeče, saj. tega nismo uganjali, ampak pravim, da bi, če bi ravno tako naneslo in bi tako kazalo za boljše odnošaje med nami in posvetno gosposko.
Ivan, ki je bil vedno vesten človek, je ugotovil, da mora Japdfc (tako mi je navadno rekel) zdaj na kolodvor, če hoče zares v Ameriko. Če pa ne, ga bomo pa še naprej. Da ne kaže drugače, sem priznal in Ivan je za slovo intoniral še tisto: Ta vinček je za rajžo, nam fantom na korajžo . . obrnili smo kozarec narobe, Ivan je plačal (kakor navadno) in stopili smo v megleno ljubljansko noč.
t
FR. JAKLIČ:
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
Tedaj se je pa zagnal Ma-.urbar tak, ni nobene svobode" jek:	J “Daj mi ga v roke! Kaj ni-
“Kje pa je urbar? Kakšen sem rekel?" je rohnel Maček pa je? Pokaži mi ga. da ga | “Tam je, kakor sem rekel. V razčesnem. Še grofa 3e nismo sračcmi Je-bali, kaj se bomo urbarja? Ni tak gospod!”
“Rje je urbar? Pobijmo ga!”
Ahtik je pa nadaljeval:
“Urbar ni gospod ne kmet.
Urbar so bukve, ki jih je go.;*; K0 b. tolotrgba prijeti pa spod pisal. Pisal jih je pa ta-'«*« v žepu U«,te. Pa naj bo ko, da je za gospoda prav, za kjer hoče zasjraii mene, kmeta napak. V graščini je ur- »« H P*, kakor hoče: trnta bar, v ižanski graščini, v turja-j^f. b<> "><>»■ kl •»
a , N™«., p. »• *■*■»•*£ ;**.L
“Kdo gre z menoj?” ja vprašal Maček in se ozrli Toda nihče se ni ponudil, kar molčali so in umikali Mačku oči.
“Kje pa ste? Samo jezik vas
di naš fajmošter ima urbar. Kdor pobira desetino, kdor ima tlačane, ima urbar. Notri so zapisane gosposke pravice in kmetove dolžnosti. Tudi kmečke pravice so zapisane notri, pa kaj to pomaga, ko jih kmet brati ne zna, gospod jih pa noče pretolmačiti, zakaj urbar je pisan tako, da ga samo gospod razume, kmet pa ne. To je zvijača. Beri, kmet, ako znaš in razumeš tuj jezik! Ni tako pisano, kakor govoriš ti in je govorila tvoja mati, ampak tako kakor se je spakoval gospod. Tak je urbar! Sklicuj se nanj, ako ga brati ne znaš! Pisar ga prebira in bere samo tisto, kar je za graščino prav, drugo zamolči. Pisarji so še hujši kakor graščaki. Nobene vesti nimajo. Pravice, ki govore za 'kmeta, zbrisujejo, pa pišejo notri, kar hočejo. Zato je tlaka vedno hujša in desetina vedno 'večja, ker je urbar krivičen. Urbar je itieba popraviti, potlej bo svoboda.”
“Dobra pridiga je bila,” se je oglasil,v kotu možiček, ki je ves čas poslušal z odprtimi usti.
Krivanoga, ki se je bil med
ko bom pa tja šal, kamor bom sam hotel.”
Tako se je hudoval Maček, ko je videl, da ljudje nimajo pravega poguma.
Nekateri so se oglašali:
“Urbar in svoboda ne gresta skupaj. Dokler ima graščak urhar, bo*za njega pisan, kmet bo pa desetino dajal in na tlako hodil. Taka svoboda bo tudi v bodoče.”
“Zdaj ste Slišali!” je viknil Maček. “Urbar! Urbar* Pa ga imejte! O, ko bi bila noč in bi bili moji fantje tu!”
Tedaj se je oglasil Tone Krivanoga, ki je bil zbral misli in se mu je v glavi porodil načrt, ki ga je bil kar vesel. Zrastel je, kolikor je mogel in zinil, da
vi, da so edini, ki gredo čez melj V na jem oddajamo jo agenti Ozne. Tu in tam se ^	^ n&jraje
S M. SLOVEIHIJE
(N»saUevitiie • l. •trsni.) pa s prisilnim delom. Niso pa vi. kmalu ne bomo več poznali; tako ^ejj ljudje, da bi oblast znala
dolgo že nismo videli ne enega ne drugega. Sladkor je strašno drag. Pa tudi kart zanj ne dobe vsi. Karte dobe le otroci; od odrastlih pa tisti, ki so na zgoraj dobro zapisani. Kavo jemo iz ječmena in korenja. Mila ni dobiti. Pa če prav smo umazani, naši partizani skrbe, da je zmeraj kak ples. Samo na te liman-ce morejo ujeti še kaj kalinov.
KRIŽ PRI KOMENDI. — Kako vzorno je gospodarstvo na državnih posestvih nam pripoveduje dopis v “Lj. pr.”, ki pravi da po treh letih še nobeden ni mislil, kaj bi naredil z razvalinami gradu Križ pri Komendi, šele sedaj so prišK na to, da morejo dobiti iz ruševin 800 tisoč kosov opeke pa fudi dosti drugega gradbenega rhaterijala. Dopisnik pravi, naj se to porabi za zidavo zadružnih domov. Grad Križ je bil porušen po partizanih leta 1944. Uničene so bile poleg drugega dragocene umetniške zbirke, zlasti zbirka Metzi-gerjevih slik. O da, rušiti je lahko, graditi pa vse težje. Ne bo tako hitro pozabljeno v slovenski zgodovini, kako nesmiselno so partizani rušili in požigali po Slovenskem.
PREVALJE V MEŽIČKI DD-
uporabiti sredstva, ki jih upo-
rabljajo napredne dežele. Tako iz,gubiia vrežico bele moke. Po-
je ljudstvo stvar, ki je sicer potrebna, vzelo za sovražno vladno dejanje in marsikje ni tako sodelovalo, kot bi moglo in kot so vladni organi želeli. Iz tega so nastali spori in sledile so kazni.
Okrajni ljudski odbor (včasih bi lji(.e> naj 8e z njo veBei6, kot je to naredila svetopisemska žena, ki je našla izgubljeno drahmo.
so ga slišali vsi, tudi oni, ki ni- LINI. — Pred 120 leti je bila so mogli v hišo in so pod okni napravljena na Prevaljah cin-oprezovali in čakali dogodkov, 'karna in kmalu za njo primero-“Urbar mora ven 1 Naj sto ma velika tovarna železnih izdel-pisarjev sloni na njem in naj j kov. Toda kasneje so gospodar-ga sto ključavnic,, zapira, urbar ji opflstili delo in stare tovarne mora biti naš. Mi ga moramo so bile v glavnem razvaline. Se-
popraviti. Tako ga bomo popravili, da ga nihče več ne bo bral. Pokažimo, kako zna kmet pisaii in kako se dela svoboda. Vsi poj demo po urbar!”

Ahtik, ga, j e zanimala, je pa dejal:
“Uničiti je treba vraga, ne pa popravljati. Ako je vse napak — se ne da nič popraviti, ali pa vsaj tako ne, da bi bilo za kmeta prav. Urbar je treba uničiti!”
“To je prava beseda! Ta je moška!” je jeknilo okrog njega.
Maček je pa zarohnel.
“Meni dajte urbar v roke, pa bosče videli, kaj bom naredil. Kje je urbar?”
“Kje je?” jih je ponovilo več.
“V graščini je. Pisar sloni na njem. Ponoči je pa v železni omari,” je razložil Ahtik. “In še enkrat rečem: dokler je
vseh grl:
'Vsi pojdemo! Vsi poj demo! Urbar mora biti naš!”
Maček je bil ves presenečen dustrijski center. V zvezi s tem nad uspehom, oči so se mu za-1 gospodarskim razvojem potrebu-
iskril., ™i.d.l J. Toneta, ‘eJ. »	novih ««
stegnil je roke in ga objel, rekoč: -
“O, kako te imam rad! Ti, ti si pravi!”	.
In še so vpili:
“Alo! Pojdimo! Precej pojdimo!”
“Počasi!” je nadaljeval Tone. “O belem dnevu se ne na-
komunističnih listih letos včasih pravijo take reči. Noč je pra- V€j piaanja o koloradskem hro- strogo zastražena meja je postala vi čas za taka dela.”	|	napada krompir, kot o po sporih med Kominformo in
“Precej! Kaj bi se bali ?” je jjudeh. Gotovo je skrb oblasti, da se taka bolezen zatre in da pritegne ljudstvo k sodelovanju. Do tu bi bilo vse v redu.' Toda Na-
menil Maček.
(Dalj* prihodnjič.)
SEDMAK
Mig & Storage
ALSO
light expressing iou e. m su
HE Ml
jo agenti Ozne. prebije iz Jugoslavije kak obupan begunec, ki je z begom ris. krila svoje življenje.
KAKO OBUPEN JE PRE-HRANBENI POLOŽAJ v Jugo. slavije pove tale inserat v komunističnem listu “Slov. por.”: “Na poti s postaje do Kokre sem
šten najditelj naj mi jo vrne. Dala mu bom nagrado.” Tako inserat. ženska plača inserat ponuja nagrado naditelju vrečice bele moke. če jo je dobila nazaj, je najbrž poklicala prijate-
rekli glavarstvo) v Novem mestu je kaznoval predsednika krajevnega odbora v šmarjeti Franca Pelka s plačilom kazni 4,000 dinarjev, Franca Pusta iz Globo-dola na 3,000 din, Poldeta Lon-godera iz šmarjete na 3000 din. V šentjernejski okolici je bilo kaznovimm '12 kmetov 3 kaznimi odj400 do 4000 din.
Značilno je, da soimed kaznovanimi celo predsedniki, krajevnih odborov. Tudi ti ožji sodelavci režima so smatrali ukaze vlade, za šikane. Znamenje, da pravo ljudstvo z vlado ne sodeluje, ampak smatra njeno delo, čeprav ima kdaj dober namen, za nekaj vsiljivega. Dopisniki komunističnih listov pravijo, da so nasprotniki režima proglasili tega hrošča za kazen božjo.
ZA LJUBLJANČANE. — Iz ljubljanskih listov posnemamo, da so v Ljubljani spremenili zasebne vrtove med staro Mikličevo restavracijo in Resljevo cesto v park. Poseben park so ure-
mlademu slovenskemu veteranskemu paru brez otrok. Vprašajte na 1867 E. 63 St. ali kličite EX 6176.
Za 3 družine
Naprodaj je hiša za 3 družine blizu cerkve sv. Jožefa, severno od St. Clair Ave. Je v zelo lepem stanju. Pokaže se po dogovoru. Vprašajte pri Tiso-vec Realty, 1366 Marquette Rd. 0N 4936.	(193)
IE10 001140
Mož za splošna dela
Delo dobi molki za splošna de-, la; -Plača >in hrana, Zglasite v aty-Taqty Drive In, 18482 Lake Shore Blvd.
(192)
Dekle dobi delo
Sprejme se strežkinjo. Hrana in uniforma. Plača. Zglasite se Ha3ty-Tadty Drive In, 18482
Lake Shore Blvd.
. (192)
Dve ženski sprejme
Ameriška družina, ki namerava sprejeti begunsko družino, potrebuje začasno 2 ženski za posestvo v okolici Clevelanda in sicer: 1 žensko, ki bi skrbela za 2 otroka, 2 in 4 leta stara, ter žensko, ki bi pomagala pri splošnem gospodinjstvu ali kuhi. Ženski dobita zaposlitev, dokler
, .. ... ....	.... ne pride begunska družina iz
dih tudi ob klasični gimnaziji in Evrope> najbrže do konca leta-
Ugoden kup
2 nova bungalova zdaj v delu na 19515 Meredith Ave. in 961 E. 237. St.
Za 2 družini in dvojna garaža, zidana, 2 fuirneza na plin, na 774 Babbitt Rd.
Novo tovarniško poslopje za vsak namen, na 23500 Lakeland Blvd.
Vse hiše v slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Vprašajte pri
John Robich
KE 5152	(193)
Cenjenim odjemalcem, novim in starim
NAZNANJAMO
da bomo letos zopet imeli prvovrsten mošt. To se pravi, prešali bomo belo iB črno grozdje prvovrstne kvalitete. Priglasite se takoj, da ga boste lahko pravočasno dobili in pa prvovrstnega.
V zalogi imamo tudi S 0 D E od žganja.
naša postrežba je točna in solidna, zato vam je porok .
KOROŠEC WINERY
6629 STS. CLAIR AVE.	CLEVELAND, O.
Pridite ali pokličite ENdicott 2233
daj so začeli na tem mestu z malo tovarno za izdelavo vseh vrst pil. Tu nasekavajo pile za domače porebe kmeta in obrtnika, pa pile za veliko industrijp in fino
Pogum je navdal srca in val mehaniko. Upajo, da se bo dele
ob Puharjevi ulici. Vse to je sedaj lahko napraviti, ker ni treba zemlje odkupiti,, ampak se stare lastnike kar razlasti.
ŠTEVILO ZADRUŽNIH DOMOV. — O nadlogi slovenskih vasi v letošnjem letu, o prisilni zidavi zadružnih domov, smo že mnogo pisali. Naj danes poljub-
na vse
rSSmr
SAT
žno skladišče. Vrhnika postane po načrtih petetke vedno bolj in-
Pokličite Chagrin Falls 7673.
Delo dobi
strežkinja, stalno delo. Zglasite v Perrotti Oafe, 390 E. 156. St.	U92)
HALI OGLASI
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano ip hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2738. 114« E. list St '
mov. Pri nadaijnlh 26 je zrastlo
pritličje, pri 56 imajo zabetoniran temelj in pri 128 so začeli vsaj s prvimi deli. O vsakem do-
kajti stare trgovine so po večjem vse odpravljene. Z delom tega centralnega skladišča so začeli 18. julija. Poročilo ne pove, kaj so napravili s skladišči razlaščenih trgovcev.«
IZ NOVOMEŠKEGA OKRAJA. — Pisal sem že, da je bilo v
ki poleg gori imenovanega hrošča izpolnujejo komunistične liste. Tako priganja vsa komunistična javnost k čim hitrejši kolektivizaciji.
Z AVSTRIJSKE MEJE. — Neki avstrijski list opisuje, kako silno stražijo sedaj jugoslo-vani avstrijsko mejo. že poprej
irtK Mm****
Oif the highest quality. All colors and blends. Free estimate. Cleveland’s fastest growing rodfers.
Tarpley Roofing Co.
MALI OGLASI
REGISTRIRATI SE MORATE, CE
Kb
^ ste dosegli 21. leto
726 E. 125. St. GL 8638
(195)
Truk naprodaj
% ton Chevrolet v prvovrstnem stanju, mala miljaža. Pokličite KE 5152.	0193)
0 ste spremenili ime 0 ako niste volili zadnji 2 leti
0 ste spremenili naslov
REGISTRIRAJTE SE DANES PRI Volivnem odboru v Cleveland City Hall Lakeside in 6. St. Odprto vsak dan
ZAVARUJTE SI GLAS Z REGISTRACIJO
lllimilHIIIIHIIHIIIIIIinillllllllllllimillIttHIMIIIINIINnHHHIHHIHimllimillllll.n
Bungalow naprodaj
Nekaj posebno finega, ima 4 sobe in pol. Kopalnica iz plošč, plinska gorkota, velike shrambe za obleko, klet pod vso hišo in podstrešje. Nahaja se blizu 222. ceste. Cena samo $10,600.
Imamo tudi več drugih finih
Dve fini suknji
(193)
ssri33ŠE6
A
ohiTmbay
ILUPU VIT AMHH
aKfgS
Staten
Titom tudi za izvežbane tihotapce neprehodna, že približati se meji z epe ali druge strani pomeni življensko nevarnost. Vsako vna “ljudska” oblast je to stvar tihotapstvo med Avstrijo in Ju-
vzale v roke na isti način kakor goslavijo je dejansko prenehalo, [vrednot naprodaj. Vprašajte preganja razne vohune, izdajal-[ Obmejno cono imenujejo v Av- Lott Herzog & Associates ce koloboratorje. Z uradnim pri- striji cono strahu. Hudo so pri-	620 E. 200. St.
Radi odhoda v Florido pro-	go h#teli doseči uapehe ta zadeti obmejni kmetje. List pra-1	KE 3970
damo dve težki zimski suknji za moške; ena je še-nova, temnozelena iz finega blaga, ena je pa tudi v dobrem stanju. Obe sta srednje mere. Proda se jih za manj kot polovično ‘ceno. Tudi ena ženska suknja je naprodaj iz najbolj finega blaga; nova je bila $80, se proda za $15.
Zglasite se na 16615 Trafalgar Ave.
Sl PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENdLbJEV. OGRODJA IM ZA BARVAN« AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
660S ST. CIA1R AVENUE
PRANK CVELBAR, iMtntt.
Confectionery Naprodaj
Nahaja se v slovenski naselbini na St. Glair Ave. Zraven je stanovanje 5 sob, ki je na razpolago takoj. V prodajalni je velika zaloga, nove pregra-je z mizami za goste, nov predal za karte, nov držaj za ma. gacine, pripravna omara za cigare, dober fountain za sladko pijačo, izdelovalec za brizganec, ledesiee za sladoled z 12 duplinami. Kogar bi to zanimalo, naj pokliče BN 9433. (192)
£20.*?
pm>
—■fiflS"*
Hiša naprodaj
Krasna 5 sob hiša v prvovj--;	Rdeti m pohodu v Berlin. — Slika mm predstavlja, skupim komunistov, ko so s
srimm stanju-; lep yard in ga-,	# M m mtest vroti zaveznikom v Berlinu. Po mročilu Mo-
‘PokličItaBV 1WT 7	(198)1 skve rdeči dolie Ammkemee in Angleie manjkanja in črnega trga v Berhnu.

i> > ' l' ‘i i
saaaaa
=1
k i .	<i • i !	.’i '.itiiij
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 29, 1948
h fiti (* U • • i

Izgubljeni svet
ROMAN
Bilo je vse polno posla in čo, na primer s pomočjo kake-zvseti fant ga je opravil izvrst- ga novega letala, hodil po nano. Pred vsem je odvezal pod ših sledovih — vsekakor sem našim vodstvom konopec, ki je'prepričan, da bo, kar pišem, bil ovit okoli panja, in vrgel oteto pozabljenju kat zgled re-konec nam. Vrv ni bila bolj ^snično neverjetnih doživljajev, debela kakor navadna vrv za
na nogi. Hlačnica mi je zlezla ponoči nekoliko navzgor, tako da je bilo videti vrh nogavice za nekoliko prsitov gole kože. Sredi nje je štrlelo nekaj sličnega debelemu rdečkastemu grozdju. Začuden pri tem pogledu, sem se nagnil, da primem in odstranim nepoznano stvar, pa mi je nenadno počila med palcem in kazalcem in me tako pobrizgala s krvjo, .da sem se prestrašil. Zakričal sem od gnusa, kar je k meni privabilo oba profeeorjp. “Jako zanimivo,” je rekel
Ko smo ono jutro radi izdajalskega Gomeza postali ujetniki na planoti, se, je za nas pričela doba popolnoma novih
------ —	-	-	-	| vtisov. 'Prvi v vrsti teh dogod-
vrednositi v slučaju, da bi zopet |ko’v m- sicer nikakor ni mogel
obešanje perila, zato pa izredno močna; če nam tudi ni mogla nadomestti mosta, lahko bt bila za nas neprecenljive
vstvariti posebno prijaznega čila, mladi moj prijatelj, je to mnenja o kraju, kamor smoiseveda'prav neznatna neprijet------------ -------------- zablodili. Ko sem se po krat-lnost, ker pridobite s tem slavje privlekel na vrh, da smo kgm gpanju ,ziUCJii ob svitanju, jno pravico, vpisati svoje ;ime lahko potegnil^ na^ našo gem zagiec|a| jako Sudeti poj avl v brezsmrtno zoološko zgodo-
morali laziti po skalovju. Na drugi konec konopca je potem navezal Zambo vrečo z živili, ki jo je privlekel jo	...
stran. S to zalogo bi lahko izhajali vsaj teden, če se tudi ne bi posrečilo dobiti nobenega drugega živeža. Naposled se je spustil Zambo vnovič dol in je prinesel še dva svežnja z raznimi stvarmi, zaboj streliva in še druge potrebščine, katere smo vlekli s pomočjo konoipca, ki smo ga vedno vrgli zamorcu nazaj. Šele zvečer se je spu-til v vznožje in nam zopet zagotovil za slovo, da bo že obdržal Indijance do prihodnjega j uitra.
Na ta način sem porabil sko-vso prvo noč našega bivanja na planoti za popisovanje vseh naših doživljajev pri luči edine leščerbe, ki jo imamo.
Povečerjali smo in se spravili spat tik ob robu planote, ko smo potolažili žejo z dvema teklenicama slatine, ki smo jo našli v zaboju med drugimi re-čimi. Priti do vode je za nas
vino. Žalibog, da ste uničili to krasno živalico v trenutku, ko se je nasitila.”
“Zoprna golazen!’’ sem zaklical.
Profesor Challenger je dvignil v znak protesta svoje velike košate obrvi in mi pomirjevalno spustil na pleče mogočno šapo.
‘Naučiti se morate bolj znanstveno misliti pa vse ceniti z znanstvenega stališča,” je rekel. “Za človeka s filozofsko oblikovanim razumom, kakor sem jaz, je ta pijavka s šila-
kako zaničljivo o tem govorite, potujočo pijavko, preden ga je
Upajmo, da se nam posreči, če se potrudimo, dobiti še katerega zastopnika te vrste.”
"Vaše upanje je popolnoma li zapustiti čimprej svoje ta opravičeno,” je pripomnil pi- borišče.
.utegnila pičiti. A po grmovju okoli nas je mrgolelo vse polno te golazni; torej smo mora-
11VU, J C idvei ooiti j ah, j c to j/ijotoc* o
Summerlee in se sklonil, nad stim rilcem in raztegljivim tre-mojim gležnjem.. “Velikanska, jbuhom prav tak čudež stvar-kolikor mi je znano, še nikjer 'stva kakor, rečimo, pav ali ne zabeležena piavka.”	Itudi aurora borealis (severna
“Prvi sad našega dela!” je [luč). Ogorčen sem, če rekel glgasno in šolmoštersko, kakor po navadi, Challenger.
“Moramo jo vsekakor krstiti Ixodes Maloni. Če vas je pi-
kro Summerlee, “zakaj baš zdaj je izginil itak zastopnik za vašim ovratnikom.” Challenger je skočil v zrak, zatulil kakor bik in besno pričel slačiti suknjo s srajco. Summerlee in jaz sva se tako krohotala, da sva mu komaj mogla pomagati. Slednjič smo strgali obleko z njegovega mogočnega telesa (krojaška mera je morala znajti vsaj 54 palcev širine). Ves hrbet je bil gosto porastel s črno dlako,
Toda najbolj potrebno je bi-
lo, da se sporazumemo z zvestim zamorcem, ki se je baš v tem trenutku zopet prikazal na vrhu skale s kakaom in prepečencem v rokah, da nam pošlje zajtrk v pločevinasti posodi, (D&lje Drihodnltčl
7/te laitII/o’h/ n/ DlrttMct/M 7/e /vutll/oiditt
slišim,)iz tega pragozda smo potegnili
T?
-AND THE WORST IS YET TO COMB ^•in najhnjfie šele pride
ir
a
.p..««...,-.	v«««
slim, da ima celo neutrudljivi lord John za danes dosti doživljajev, pa sploh ni nihče izmed |J nas navdušen za takojšnje ra-,* ziskovanje nepoznanega sveta. Nocoj nismo prižgali ognja in smo se potrudili ostati po možnosti tihi.
Jutri (ali pa, prav za prav, danes, ker se že svita, med tem ko to pišem) se poglobimo v notranjost te čudne dežele. Ne vem, kdaj bom zopet lahko pisal in ali bom sploh imel priliko pisati. Kakor vidim zdaj, so Indijanci še tu, in brez dvoma bo kmalu tu zvesti Zambo, da vzame pismo. Upam itorej, da pride res na naslov.
P. S. — Cim več premišljujem, tem obupneje se mi zdi naše stanje. Nimam nobenega upanja na povratek. Če bi še rastlo ob robu planote kako visoko drevo, bi lahko zopet premostili prepad, a ni nobenega drevesa bližje kakor v petdesetih yardih odtod. Tudi vsi skupaj ne bi mogli privleči debla, ki bi se lahko porabilo za most. Konopec je pač prekratek, da bi se z nim poskusil spustiti navzdol. Ne, naš položaj je obupen — obupen!
Deseto poglavje.
DožiOeli smo neverjetne stvari.
Doživeli smo in še vedno doživljamo neverjetne stvari. Vsa zaloga papirja, ki jo imam, šteje pet starih beležnic in nekaj posameznih pol, a ostalo mi je samo eno polnilno pero; nadaljeval bom, dokler sem v stanu gibati z roko, in popisoval naše vtise in doživljaje. Saj smo mi izmed vsega človeštva edini ljudje, ki lahko gledajo slične reči, in zato je moja sveta dolžnost o njih poročati, dokler jih še imam v svežem spominu, ter dokler nas ne doleti ona usoda, ki nam neprestano preti. Morebiti bo končno Zambo lahko spravil te zapiske na amazonsko obalo ali pa se posreči to na katerikoli način meni osebno; morebiti najde ta šop lističev pozneje kak pogumen raziskovalec, ki bo z večjo sre-
meal-time variety
at a 10VIEW5L
Extend the nutrition of high-cost food« into a balanced appetizing meal with economical^ CREAMETTES.

v« »°“ nsu,	lWtW°MI
f‘ 1. ’; nV '	; VV r ■ ■ ^	■
Bolj mehki, bolj »la.tni MAKARONI
fWv* MVWlHn anything lik* Ut* Georgian btforaTT. there'* never bun anything Ilk* it b*for*. It'* completely n*w, completely unique.
[imagine—a handsome, gleaming, chrome dinette **t styled In th* luxurleu* and highly desirable Duncan Phyf* manned Y*ur Mend* will compliment you on y*ur( good latte (and frankly they'll envy th* way the “Georgian" will make your entire hem* teem newer, brighter, gayerJ Be tur* to tee thi* distinctively dtiigned *et today!
Oval Table Top In Genuine Formica
•	Automatic Iquallzor Slid* Permit* Table to Open
| WWI* leg* Remain Stationary	^ You pay Only
•	Rlonty of Chair Room Under Table
•	Chain Richly Upholstered In Colorful Duran
•	Choice of Smart Decorator Color*	J	OA (Jf
•	Tap Meotwt* 30" * 41". Extend* f W. ~	/0
* ■
* T.-V
i WA
■ .
«*

,*
see the V_>jeoTqiatt AT
down
EASY MONTHLY PAYMENTS
'■'"'“nf

Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke
V ČETRTEK - SAMO EN DAN
6202 ST.
-k
CLAIR AVENUE
JOHN SIRNIK
The May Company’s
KONCEH MESEČNA
RAZPRODAJA
Po vsej prodajalni se bo počistilo izredne zaloge, razne mere in barve
NE SPREJEMA SE NAROČILA PO POST! ALI TELEFONU.
KUPLJENIH STVARI SE NE ZAMENJA.
PRIHRANITE 1|4 do l/2
KUPLJENE STVARI NA ODPRT RAČUN SE VKNJIŽI I. NOVEMBRA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul naš dobri prijatelj
Matevž Gantar
ki je za poškodbami, ki jih je dobil v avtni nezgodi, umrl dne 19. junija 1948, v starosti 69 let. Pokojni je bil rojen pri Škofji Loki na Gorenjskem.
Pogreb se je vršil dne 23. junija iz Joe Žele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ih na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Ozimeku za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Prisrčna hvala vsem prijateljem, ki so pokojnemu poklonili krasne vence ob njegovi krsti. Lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Enako lepa hvala tudi vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba.
Lepa hvala članom Waterloo Camp št. 281 WOW in Local 1065 Railway Carmen, za tako veliko udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za tako lep dar.
Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso vljudno pomoč in postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predragi prijatelj, spavaj mirno vt hladnem grobu do svidenja nad zvezdami. ,
Žalujoči ostali:
PRIJATELJI ČERČEK DRUŽINA Cleveland, Ohio, 29. septembra 1948.