Dolžnostni izvod. 1 P. n. Licejska knjižnica. Ljubljana. a^ifiu cm oznanila - p. «ÖW«u i»ro£anajo po dogovoru t pri v«£kratne» iaseriranju primeren popust Upravništvo «prejema naro&niao, Inserate ia reklamacije. Telefon inierurban št 115. STRAŽA bedsisea poiifilsa lisi za siamift ijtiitss Poštnina plačana v gotpy$ai. 1ŽA {shaja v poudeljek, sredo ia petek. “to In upravništTO je v Msrftcru, cesta ši 5 2 opednlilTOBi seniore vsekl den esmo od tl. do 42. are. Rokopisi se »e veeSaJo. reklamacije »0 poštnine proste. Tde&n Laterurbaa Št liS. 40. šrtGV* Maribor, dne 25. aprila 1928. Letnik XX Pred novo vlado. Voli Ive so iznesle radikale kot zastopnike Srbije, HRSS ali Radičevo stranko kot zastopnico Hrvatov, SLS so poverili volilci zastopstvo Slovenije in JMO -avtonomistična muslimanska organizacija dr. Spahe zastopa Bosno in Hercegovino. To je naravno, do lega je moralo priti. Naša država je plod nacijonalne revolucije in kar se je sedaj v več letih grešilo, to se mora popraviti, da bodo vsi činitelji nacijonalne revolucije zadovoljni. Jugoslovanski narod je pretvoril volitve v pravi narodnostni plebiscit ter je že s tem odklonil frazo popolnega narodnega edinstva,- s katero so doslej skušali operirati demokrati. Parola državnega edinstva je ostala, Srbi, Hrvati in Slovenci so pa pri volitvah vsak za sebe stopali «na okup« in si izbirali svoje zastopnike, da stopijo enkrat skupaj ter se razgovorijo in sporazumejo, da nacijonal na revolucija ne bo ostala brez pričakovanih in obljubljenih sadov. Druge stranke, pa naj zastopajo še tako pereče stanovske in državnopravne interese, so pri leh volitvah pogorele, ker je ljudstvo hotelo, da se na pod-lagi, ki je dala to državo, potom polnomočnih zastopnikov treh bratov pride na čisto. Moralno so pri volitvah najbolj pogoreli demokrati, ki so bili tu pri nas, če je kazalo, najhujši pre-čani, v Beogradu pa največji Srbi. Glasove, ki so jih dobili v Srbiji, je pripisovati ljudskemu odporu proti znanim osebam v radikalni stranki. Radikalska stranka mora pripisati svojo zmago samo dejstvu, da so Srbi hoteli imeti enotno zastopstvo v razgovoru s Hrvati in Slovenci. Gotovo je pa tudi to, da radikalci nikdar več ne bodo igrali te vloge, če sedaj odrečejo pri vsem lem, Kar jim je narod zaupal in naložil. Če se trije bratje, tvoritelji te države ne sporazumejo, če se ne odpravi, kar je glavni vzrok dosedanjega stanja, bo tudi radikalom odklenkalo in srbski narod si bo ob drugih volitvah izbral druge zastopnike. Radikalni stranki treba priznati, da je zelo elastična in da se ni opajala v demagogiji, ki je hotela doseči, da se Hrvati in Slovenci, kot Jugoslovani morajo pokoriti Beogradu, dočim bi Srbi smeli ostati Srbi ter zavračati vsako jugoslovanstvo, kadar se gre za skupne pravice in dolžnosti, v Zagrebu so se zares sestali zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev ter sestavili zapisnik predsporazuma. Tenor tega razgovora in zapisnika je ta, da se mora predvsem odpraviti glavni vzrok današnjega neznosnega stanja in to je nasilje in pa krivica ler pristranost v upravnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Ker so bili radikali v vladi, ki je vse to zakrivala, je umevno in pravilno, da oni tudi to popravijo in sicer s svojo homogeno vlado. To so zastopniki radikalne stranke uvideli in tudi podpisali. Kakor hitro pa je napočil čas, da se nastopi k izvršitvi, je vstala skupina, ki ima interese na tem, da se nič ne popravlja in dosedanje stanje če ne drugače tudi s silo podaljša. Imeli smo hujskanje na amputacij ), diktaturo in tudi vse mogoče spletke so se delale in se še delajo za to, da bi demokrati zopet prišli na vlado, s katero upajo pri prihodnjih volitvah izsiliti iz Srbije izdatno število glasov. Demokratske intrige presegajo vse doslej poznane mere. Vsaka beseda iz opozicijonal-nih vrst se potvarja in ni zarotniškega čina, ki še ne hi bil podtaknjen opozicijonalnim voditeljem. Ko so na primer v nekem selu blizu Dolnje Štubice žandarji izzvali krvavi izgred z nekaj mrtvimi in precej ranjenimi, je šlo vse na rovaš Radičeve stranke. Dva rekruta sta imela iti v vojaško službo, žandarji so pa že dan poprej prišli, da ju odvedejo, češ, na Hrvate se ne da zanašati, da bi sami prišli, zato jih gonimo. Žandarji so seljakom kazali puško z bajonetom: To ti je tvoj Bog in njegov grom, — in če seljakom ob takem postopanju zavre kri, je vsega kriva opozicija, uprava, ki trpi take organe, pa seveda prav nič. Demokrati so mobilizirali ludi srbske zemljoradnike, ki so ob otvoritvi skupščine obsedeli, ko se je nazdravljalo kralju, da bi se na dvoru ponudili kot pristaši in člani «v idov da n s k o- u s ta vnega bloka« in končno so še svojega starega prijatelja Aniona Kristana nagovorili, da se v njih prid klanja in liže na dvoru. Kristan je propadel v socijalpatrijotski politiki, napreduje pa v vedno bolj umazani kupčiji in lak človek je demokratom še dober za posredovalca. Radikalce bi morala zapustiti vsa politična pamet, če bi se z zvezali zopet z demokrati. Prvič so demokratske in zlasti Pribičevičeve obljube, da bi močna vladna roka ukrotila Hrvate in Slovence, prazna pena, drugič se je poizkus presaditi radikalno stranko tostran Save izjalovil in tretjič bi morali radikali v slučaju zvezne vlade z demokrati delili mandate po Srbiji. Demokrati silijo v vlado samo radi tega, in če jih radikali sprejmejo, imajo največjo škodo. ' Koalicija z 'demokrati bi imela za radikale v strankarskem oziru pogubonosne posledice, kar se^ pa no-Iranjega položaja v državi tiče, bi bilo to pa še hujše. Radič se je glede tega beograjskemu dopisniku «Novosti« tako-le izjavil: Radikalno demokratska koalicija hi z eno besedo pomenila državljansko vojsko. Dr. Korošec je čislo prav rekel, da bi laka koalicija pomenila izzivanje-vse-ga;prečanskega prebivalstva. Pribi.evič bi rad iz prečan skih dežel ustvaril drugo Makedonijo, toda to na noben način ne bo šlo. Edin pameten izhod je ta, da se osnuje homogena radikalska vlada in da začne s popuščanjem kajti ako se to ne zgodi, in bi se skušala ustvariti sporaz umu sovražna vlada, bomo- mi prišli v Beograd, osnovali revizijonistični blok ter koalicijsko vlado strmogia vili, na kar bo kralj moral poveriti vlado našemu bloku, ako se hočemo izognili državljanski vojni. Jaz poznam 30 radikalnih poslancev, ki so absolutno proti koaliciji z demokrati. Ako bi se pa vseeno osnovala, se začne v radikalnem klubu latentna kriza, ki se bo kma -lu pretvorila v očitno ter povzročila popolni razkol v tem klubu. Pašič ima seda j mandat za sestavo vlade in ker je navajen, da si za vse vzame dovolj časa, naj le dobro premisli, kaj bi ga čakalo na strani demokratov. Ge hočejo radikali svojo stranko ubiti v demokratski bratovščini, naj jo ubijejo, prej pa naj še pomislijo, kako bodo z njimi govorili Hrvati in Slovenci radi verolomnosti in teptanja v Zagrebu danih in podpisanih obljub. Mislimo pa, da radikali niso za samomor in večno sramolo. Politični položaj. Zemljoradniki proti dosedanjim vladani in r ' Radiču. Minulo nedeljo se je vršila glavna seja izvršilnega odbora zemljoradničke stranke in ob tej priliki sta bili sklenjeni tudi dve resoluciji. V teh dveh resolucijah je odbor obsodil našo dosedanjo politiko in Radiča. Zemljoradniki pravijo, da so slabe in koruptne uprave od osvobojenja do danes v naši državi krive dosedanje vlade. Dosedanje vlade niso vršile niti enega vprašanja v korist države, ampak proti njenim interesom in predvsem pa tudi proti zemljoradnikom. Radi tega iiara.vn.oot delo peea.m*zaxiK -.’lev d se kažejo povsod tudi zle posledice. Najhujša posledica dosedanjega slabega vladanja je Radičev razmah in njegova propaganda, da Srbi, Hrvati in Slovenci nikakor nismo eden narod. Novi volilni zakon je bil namenoma prikrojen lako, da bi znatno povečal najjačjo vladno stranko, a v resnici je poglobil samo plemenske in verske razlike. Ravno radi novega volilnega zakona je ustvarjena sedanja težka parlamentarna in narodna kriza. Glavni izvršilni odbor zemljoradničke stranke nadalje še enkrat povdarja krepko obsodbo vseh dosedanjih vlad brez razlike in najbolj pa zadnjo, ki je preganjala zemljoradnike začasa volitev. Politično ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev bi se moralo v tem času od prevrata sem že strniti v nekako kulturno edinstvo, a je ravno vsled slabe in koruptne državne uprave Radič izkoristil položaj in začel z vsemi silami kazati na kulturne in druge razlike med SHS plemeni. Zemljoradniki še pravijo, mesto da bi zidal Radič narodno bodočnost, pa zida le to, kar nas razdvaja. Radič zahteva avtonomije in federacije, ker zasleduje samo eden cilj: postati neomejen gospodar in diktator Hrvatske. Zemljoradnička stranka je uverjena, da je ravno Radič največ škodoval narodnem edinstvu. Boj, katerega je Radič že malodane izvojeval proti Srbom, smatrajo zemljoradniki za nacionalni zločin, ki je rodil težke posledice za državo in narodno edinstvo, a tudi za zem-Ijoradnike. Iz ravnokar navedenih revolucij zemljo-radnikov lahko uvidimo, da Srb je centralist skoz in skoz, pa če tudi je zemljoradnik. Gladni kraji in radikali. Že lansko jesen je zavladal vsled slabe žetve glad po južni Srbiji, Bosni, Hercegovini, črni gori in Dalmaciji. Cele armade deputacij iz gladnih krajev so.romale v Beograd in prosile vlado odpomoči. Vlada je bila vedno polna obljub, a izvršilo se ni nič. Za gladne Dalmatince so se zavzeli Hrvati in nabrali za te reveže dokaj vagonov razne prehrane ter jo poslali v najbolj pomoči potrebne dalmatinske kraje. Sedaj pa, ko je že pomlad in je že povsod dokaj razne zelenjave, pa se je spomnila naenkrat radikalna stranka, gladujočih po južnih krajih naše države. Klub radikalnih poslancev je sestavil te dni na kraljevo (recie radikalno) vlado posebno spomenico, v kateri se poteguje za odpomoč gladujočim krajem. Kot odpomoč izstradane predvojne Srbije in črne gore zahtevajo radikali vso denarno svoto, ki se nahaja v direkciji vojnega plena, da se naj uporabi za nabavo prehrane in kot izplačilo vojne odškodnine onim osebam, katerim je bila prisojena odškodnina za medvojne izgubitve. Za gladno Bosno in Hercegovino zahtevajo radikali razdelitev one koruze, ki je bila nakupljena od poljedelskega kredita v Sarajevu. Ta koruza se naj razdeli med siromašni narod iii na plačilo se mora počakati. Zadružni Savez v Splitu ima tudi večje zaloge koruze, ki se naj ludi proti plačilu porazdeli na izstradane Dalmatince. Ravnokar navedeno je seve samo papirnata zahteva onih radikalov, na vladne radikale, da se pokaže vsa j na pa- pirju nekaj radikalne dobre volje za odpomoč onim, ki *o nepopisno stradali celo lansko jesen in letošnjo zi mo in se sedaj vsaj za silo preživljajo z novo zelenjavo. Da le Beograd ne gladuje, pa jim je mar potem črna gora, Herceg-Bosna in Dalmacija. Razselitev v Črni gori priporoča demokratski list «Slobodna Misao«, ki izhaja v Nikšiču, kot edino rešitev za prebivalstvo ubožnih delov Črne gore. List pravi, da je živela Črna gora poprej od ruske pomoči, sedaj, ko te ni, pa ne bo kazalo drugega kot to, da se prebivalstvo, ki ne more izhajali doma, naseli po drugih krajih države. — To bi bila res zelo enostavna rešitev. Vladni ljudje, ki niso bili sposobni in voljni, oskrbeti narodu življensko mogočnost, ga hočejo sedaj kratko-malo pognati v svet od rodne grude, domačijo pa spremeniti v puščavo. Milijoni, določeni za pomoč in prebrano Črne gore, so šli v neznane globoke žepe in ljudje, ki črno goro ropajo ter bedno ljudstvo izkoriščajo, hočejo sedaj svoje žrtve še izseliti. Po svetu. Sijajna zmaga bolgarskih zemljoradnikov. V nedeljo so se v Bolgariji vršile volitve v narodno skupščino. Potekle so popolnoma mirno. Zemljoradniki so zmagali na celi črti in dobijo nad 200 mandatov od 246, ki jih šteje nova zbornica. Opozicijonalni meščanski blok je bil silno poražen, propadli so tudi zemljo-radniški desidenli desničarji in celo komunisti so zelo nazadovali, ker se je poljedelsko delavstvo oklenilo zemljoradniške stranke, ki je sedaj očiščena desničarskih elementov. Zmaga Stambulijskega pomeni končno konsolidacijo Bolgarije. Odnošaji med Bolgarijo in Rumunijo. V Bukarest je odpotovala bolgarska delegacija, ki ima nalogo, da reši vsa med Bolgarijo in Rumunijo obstoječa sporna vprašanja. V prvi vrsti vprašanje narodne manjšine in pa razni obmejni konflikti. Rumunija izjavlja po svoji vladi, da ne misli izvajati verskega boja. Pravoslavje je po ustavi označeno kot državna vera. đrime konereaaciie Da lahko tudi ostanejo, ker imajo zajamčeno svobodo. To je zopet pravi romunski dementi, ki se zelo razlikuje od dejstev ,ki so v Romuniji na dnevnem redu. Iz Poruhrja. Belgijske čete, ki so v zasedenem pasu, so dobile znatno pomoč in to se motivira z razširjeno okupacijo rudnikov. Francoski strokovnjaki so pa izdelali načrt za zaplembo aeroplanskega materijala v Nemčiji in ta načrt bo Poincare predložil zbornici v odobrenje. Angleški listi so začeli zadnji čas optimistično soditi o rulirskem problemu in napovedujejo njegovo likvidacijo, češ, da bo Nemčija predložila predlog glede izplačila reparacij in da se bodo na podlagi tega predloga sporazumele velesile. Glede francosko-nemškega spora je utemeljeval an gleški zunanji minister Lord Curzon nevtralno stališče Anglije v tej zadevi, kalero ji daje možnost vsak čas poseči vmes, kadar . pride ugodni trenutek. Anglija smatra, da je antanta s Francijo podlaga evropskega miru in obnove kontinenta, vsled česar je izključeno, da bi se Anglija postavila na stališče Nemčije. Pozitivno pa francoske akcije v Poruhrju ni mogla podpirati, ker dvomi o njeni praktičnosti. Lord Curzon meni, da je vprašanje garancij za Francijo jako važno, toda te garancije ne sinejo obstojati v razkosanju Nemčije, ampak morajo biti obojestranske. Nemčiji pa svetuje, naj stopi na dan s kakšnim pozitivnim predlogom glede višine reparacij in njihovega točnega vplačevanja. — V Nemčiji je Čurzonov govor napravil velik vtis. Razim desničarjev so vse nemške stranke za to, da nemška vlada nasvet angleškega ministra vpošteva in predloži pozitivne reparacijske predloge. Pravijo, da je lord Curzon za to, da Nemčija predlaga kot skupno repara-cijsko svoto 40 milijard zlatih mark. — Francosko časopisje na oni del Curzonovega govora, ki se peča z reparacijami, zaenkrat veliko ne reagira in povdarja, da se mora Nemčija obrniti naravnost na Francijo, ki zasedenega ozemlja ne zapusli, dokler ne bo reparacij-ska vsota v celoti izplačana. Slovenski radikali. Za demokrati se posebno poslavljajo naši slovenski radikali. Sicer jih je veliko manj kot demokratov, in lahko bi jih človek naštel vse na prste in tudi se ne razločujejo v ničemer dosti od demokratov, iz katerih vrst so večinoma izšli. Stopili so v radikalno stranko, ker bi tudi oni prišli radi do kakšnih dobronosečih mest, ker v demokratski stranki ni bilo mogoče vseh ljudi spraviti h koritu. Seveda se niso zmotili, radikali so imeli takoj zanje dobre službe, še celo en ministrski stolček se je našel za nje, toda pod pogojem, da bodo podpirali radikale pri volitvah in propagirali za nje kol edino pošteno stranko ler si na ta način zaslužili par poslaniških mandatov. Seve so ti gospodje radostnega srca privolili, saj so vedeli, da jim da vlada na razpolago ves svoj državni aparat in denarja, kolikor bodo holeli, samo da so pozabili računali z zavednim slovenskim ljudstvom, ki jim je hitro pogledalo v srce in videlo, da so njihova obetanja prazna ter jih ne bodo nikoli izpolnili, ker jim gre samo zato, da se spravijo lepo na toplo, kjer bodo tudi oni lepo služili po vzgledu svojih srbskih tovarišev. Ustanovili so si z vladno pomočjo tudi svoj dnevnik «Jutranje novosti«, ki je začel takoj propagirati radikalno idejo in udrihati po vseh strankah. Zlasti ob volitvah je obetal Slovencem vse mogoče ugodnosti, ki jim jih bodo izposlovali slovenski radikali, katere je predstavljal kol rešitelje Slovencev. Res so mu nekateri nasedli, toda največ iz dobičkaželjnosti. To so bili največ uradniki, ki so pričakovali kakšno boljše mesto ter voditelji skrahiranih strank, ki so mislili na ta način si zopet dobiti malo veljave. Toda pametni ljudje niso šli na limanice in tako so slovenski radikali pogoreli. Sedaj pa so ti siromaki občutili nehvaležnost svojih srbskih tovarišev. Ti so namreč spoznali njihovo nezmožnost, ker so jim volitve v Sloveniji zafurali, pa so jih lepo poslali med staro šaro, pozabivši na vse svoje obljube. Ne dajo pa še miru ter se še nadalje proslavljajo kol edino pametni možje ter prerokujejo našo propast, ker jim je žal po koritih, ki so se jim obljubljala ter psujejo na vso moč črez Radiča, ki po njihovem mnenju tira državo v propast. Seveda zraven ne morejo dati miru eh-. Korošcu in klerikalcem, ker se njihova demokratska duša ni nič spremenila, če tudi so prestopili k radikalom. Njihovo glasilo «Jutranje novosti« piše o Radiču, ki baje zapeljuje ljudstvo in pravi tudi o dr. Korošcu sledeče: «Verno mu sekundira dr. Korošec s svojo klerikalno armado, ki je vsled povojnih razmer stala na robu svoje propasti. Še enkrat se je v poslednijh krčih dvignil klerikalni zmaj, da nato v miru zaspi. Njemu gre za strankarske interese, in prihruljeno se danes smeji, ko vidi, da mu je slovenski narod nasedel. Toda še bdijo sile, ki se bodo svoječasno dvignile in peljale narod po oni poti, ki vodi v resničen dobrobit. Treba je samo počakati, da se mase streznijo in pričnejo misliti s svojimi možgani. Zaman govoriš fanatiku, ki-te ne posluša in ne sledi tvojim izvajanjem ter že a priori odklanja vsake dokaze.« Seveda bodo naši radikali še dolgo čakali, da bo klerikalni zmaj, ki se ga tako boje, zaspal, tako dolgo najbrž, da bodo oni zaspali. In naše mase so že dovolj iztreznjene, kar se je pokazalo pri volitvah, kjer so zavrgle radikalne možgane ter hočejo še zanaprej misliti s svojimi, čeprav to radikalom ni po volji. Seveda mora poleg mas dobiti svojo lekcijo tudi naša inteligenca in «Jutranje novosti« v istem članku tudi to povdarjajo: «Toda žalostno je dejstvo, da je zabredla v kalne vode tudi inteligenca, ki bi vendar morala misliti z lasunmi možgani, nje so naši ljuuje, ki so puKiicain, da spregovorijo v teh zmedenih časih svojo resno besedo? Slovenski narod je še vedno dovzeten za njihove nepristranske nazore. Naši potomci, ki ne bodo imeli sedanjih tradicij, se bodo čudili maloštevilnim ljudem, ki so v tem času popolne desorijentacije ohranili mirno kri in se niso pustili obvladati po hipnem razpoloženju.« Tem maloštevilnim ljudem, ki so ohranili mirno kri, se našim potomcem res ne bode treba več čuditi, kajti penzijoniranemu človeku se ni treba razburjati ter si z lahkoto ohrani mirno kri. Slavni so ti naši mirni možje in radikalci jim to slavo v polni meri privoščijo ter jim jo v «Jutranjih novostih« tudi pojejo: «Vsakogar, ki to razmišlja, mora navdajati veselje, ko vidi, da so v NRS možje, ki se nikakor ne strinjajo z eksperimentacijami in ki se dobro zavedajo, kaj se pravi biti ob pravem času mož na svojem mestu. In nič več kakor brezploden eksperiment bi bil, ko bi se izročila usoda naroda v roke onim ljudskim zastopnikom, ki jih je narod izvolil vsled njihove demagogije. Tudi sedaj bo treba prepustiti času, kot najboljšemu zdravniku, da izleči rane, na katerih boleha današnje politično življenje. Do tedaj pa se moramo truditi, da kljub vsem oviram vodimo državo po oni poti, ki jo mora vsak trezen mislec spoznati za najboljšo.« Slovenski radikalci imenujejo brezploden eksperiment, ako bi prevzeli vlado zastopniki, ki so izvoljeni od ljudstva, ker so ti baje sami demagogi. Demagoštvo imenujejo radikali, če se ljudstvu odpre oči in se mu pove resnica. To je posledica demogoštva, če je ljudstvo sito vlade, ki ga samo izmozgava in skrbi samo, da napolni žepe svojih pristašev. Proti temu demagoštvu sc hočejo radikali boriti, samo da še nadalje ostanejo pri vladnem koritu. In potem si še upajo trditi, da vodijo državo po poti, ki jo mora vsak trezen mislec spoz nati za najboljšo! To so pač tisti misleci, katerim je radikalsko zlato zaslepilo pamet, toda vsak pošten človek jih je že davno obsodil in samo vprašanje časa je še, kedaj bomo se mi Slovenci otresli te gnilobe, ki nam dela sramoto s svojo korupcijo pred celim svetom. Dnevne novice. Izpopolnitev volilnih imenikov. Pri zadnjih volitvah se je zgodilo veliko slučajev ,da naši pristaši, ki so bili upravičeni voliti, niso bili vpisani v volilni imenik. Prosimo, da se takšni slučaji javijo pismeno, ali pa, da se dotični osebno zglasi pri našem tajništvu, da bomo pri prihodnjih volitvah spravili vse naše pristaše na volišče. Tajništvo SLS, Cirilova tiskarna, I. nadstropje. Jugoslovansko novinarsko udruženje — sekcija Ljubljana je zborovalo v nedeljo v Ljubljani ter si volilo odbor. V razsodišče je bil izvoljen «Taborov« urednik Rehar. V soboto opoldne pretepa ob mnogoštevilni asistenci orjunaških banditov svojega stanovskega to- variša invalida Goleča, v nedeljo, dan pozneje ob istem času ga pa slovenski novinarji volijo v svoje — razsodišče. Udruženju kakih rokodelcev človek ne bi zameril, čevljar na primer ne bere dnevnih listov in ne more vedeti, kaj se je dan poprej godilo ter se lahko pajdaši danes s človekom, ki je včeraj žalil stan ter izdal njegove interese, novinar si je pa že po svojem poklicu glede dnevnih dogodkov na jasnem in tako je izven vsakega opravičila dejstvo, da so si v Ljubljani zbrani novinarji Reharja, ki je prišel s krvjo svojega tovariša umazano roko, izbrali za razsodnika. Ali naj ta v polica jdemokratskega novinarja pretvorjeni komij in poulična orjunska baraba razsoja med novinarskem udruženju, kakor je razsojal v svojem srdu in zlobi nad tovarišem Golecom? Gospodje tovariši, ki ste volili Reharja za razsodnika, rezervirajte sedaj v svojem udruženju tudi prostor za njegove adlaluse Kirchenräuber je in druge kriminalne tipe." Bomba v Slov. Bistrici. Veliki župan Lukan je poveril preiskavo o slovenjebistriških krvavih dogodkih ! nepristranskemu in vnetemu človeku g. policijskemu j nadsvetniku Kerševanu iz Maribora. Gospod nadsvetnik j Kerševan je preiskavo zaključil in dognal krivce, ki so j vrgli bombo v vežo hotela Neuhold v Slov. Bistrici in ki je zahtevala 6 žrtev. Merodajne oblasti danes pozivamo, da nam javijo ime onega, ki je bombo fabriciral in onega, ki jo je vrgel. Ako nam oblast teh imen ne naznani, jih bomo objavili mi. Vemo čisto pozitivno, da je obod usodepolne bombe italijanskega izvora in je bila napravljena v Mariboru, kjer je državni kemični laboratorij ali preizkuševalnima. Človek-orjunaš, ki je pognal bombo, je v najtesnejših zvezah ali celo prijateljstvu z ravnateljstvom Mariborske tiskarne. Znano je ludi javnosti, da je v zadnjem času kar preko noči z ozirom na slabe šance orjunaške policajdemokracije menjal eden od prvih orjuncev v Mariboru svojo politično barvo. Toliko za danes in prihodnjič več in potem še bomo o izidu preiskave govorili natančneje. Nismo rekli zastonj, da bomo poslano orjunaško fotografijo hranili, ker stvari že sloje tako, da bo v Kratkem času našla primerno mesto v kriminalnem albumu. Orjuncem. Zadnja «Orjuna« je prostaško opsovala uredništvo «Straže« pod imeni «Gobec, Gemeiner in žrebot«, kar me edino še lahko spominja na čase, ko je večina današnjih orjuncev še otročje ali pa oportunistično pela avstrijsko slavo, mene so pa tedanji oblastniki imeli za «gemeiner Windischrebella« ter so po telegrafskih drogih razobešali za menoj — pa s pravim imenom — tiralico in razpis na glavo. — Ne gonim politike, ne vodim «Ljudske Straže« ali kake druge «proti-Orjune«, orjuncem pa samo to povem, da na pismene napade ne bom odgovarjal, dokler bo imelo novinarsko udruženje orjunca za razsodnika, pač pa bom vsak dejanski izpad ostro odvrnil z orožjem, ki sem ga častno nosil tudi v nacijonalni revoluciji. Sem za nekaj procentov manj invalid od tovariša Goleča, v orožju vajen in izvežban in bilo bi mi samo to žal, če bi v kakem «gemein«-spopadu srečal pošlenjake-siromake, ki so po zmoti in prevari zašli med or junce. Tone Gmajner. Radikalski volilci zahtevajo plačo za 18. marc. — Bosansko pokrajinsko upravo kar oblegajo ljudje dan za dnevom iz cele Bosne ter zahtevajo plačilo- za to, ker so 18. marca glasovali za radikale, češ, da se jim je tudi zagotovilo, da bo vsak za svoj glas dobil, kar zahteva. Ljudi, ki se sedaj na to sklicujejo ter zahtevajo vse mogoče, bo že skoro več, ko je bilo volilcev za radikalno stranko. Kdo je vse glasoval, to se ne da dognati upravni organi pa sedaj ne vedo, kako bi se otresli ljudi, ki prihajajo po plačilo za 18. marc. Eni hočejo, da bi se spregledale naložene globe, drugi bi radi prosto prodajali tobak, točili razne pijače, nosili orožje, brez takse kuhali žganje in tako naprej cela vrsta najrazličnejših zahtev s pozivom, da so radikalski agitatorji vse to obljubil. Eden celo pravi, da bi smel odpreti javno hišo, samo kake nove šole in poprave kake ceste nihče ne zahteva. Plačila željni radikalski volilci postajajo vedno bolj razburjeni in grozijo, da radikalov nikdar več ne volijo, če takoj ne dobijo, kar zahtevajo in kar se je obljubljalo. Suša v demokratskih žepih se pozna v tem, da njihovo glavno glasilo v Beogradu «Demokratija« preneha izhajati kot dnevnik ter postane tednik, in to baje radi tehničnih težkoč. Te težkoče obstojajo najbrž v veliki suši v demokratskih blagajnah, ki jih demokrati ne morejo več zalagati iz vladnega korita. Te tehnične težkoče se bodo skoro gotovo kmalu pojavile pri slovenskih demokratih, kar se vidi v tem, da njihovi glavni koritarji kar trumoma bežijo v radikalno stranko, kakor podgane iz stare fregate, ki se potaplja. Ne bo dolgo, pa bosta tudi slavni «Tabor« in «Jutro« postala tednika. Otvoritev zagrebškega velesejma. Minuli pondeljek je bil otvorjen na slovesen način zagrebški velesejm. Pri otvoritvi je pozdravil različna zastopstva predsed-/nik velesejma gospod Ratkovič. Na to je govoril zagrebški župan Heinzl, ki je posebno povdarjal gospodarsko samostojnost Hrvatov, katero najbolj dokazujejo svetov ni javnosti zagrebški velesejm. Ljubljansko občinstvo sta zastopala pri otvoritvi dr. Perič in podžupan Stanovnik, ki sta bila gosta zagrebškega župana. Vsega občudovanja in priznanja je vredna vztrajnost in potrpežljivost naših železničarjev in javnih nameščencev. O teh-le pač opravičeno veljajo besede: «Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane«. Tolikokrat smo že pisali in opozarjali merodajne oblasti in našo javnost, da naj se zavzame za te bedne in brezpravne, bodisi da se jim odmerijo primerne plače, ali pa javnost naj ima vsaj toliko obzira na nje, da jim ne bode računala prav iste cene, kakor onim, ki te današnje cene lažje in prav lahko zamorejo. Danes iznova apeliramo na vso našo javnost, na naše trgovce in obrtnike. Ne izmozgavajte vsaj vi teh revežev in imejte vsaj trohico sočutja. Mi prosimo vse naše mesarje, da naj se blagohotno ozirajo na težki gospodarski položaj teh revežev. Njih žene prihajajo s težkim srcem, da kupijo svojcem vsaj grižljaj mesa za nekoliko krepke juhe sestradanim in bolehnim otročičem. Da se spozna te le siromake že od daleč od drugih, menda pač ni potrebno posebne legitimacije. Upadli in shujšani obrazi, preperela obleka, razhojeni čevlji in kar je najhujše, prazna denarnica, so pač najglasnejše in najjasnejše in nedvoumno spričevalo o uboštvu in potrebi. Poživljamo s lem ponovno vse trgovce, obrtnike in mesarje, da se odzovejo temu klicu in gredo pri nakupu na roko tem revežem oz. njih gospodinjam in da jim postrežejo vsaj z nekoliko popusta, kolikor pač mogoče. Mesarjem se nudi s tem najlepša prilika, da zavežejo nekaterim hudobne jezike, ki trdijo, da si mesarji poljubno nastavljajo cene. Dokažite s tem, da to ni ves Ln ne zahtevajte od teh revežev ravno iste cene, kakor od onih, katerih zaslužek ni vezan na nikogar, najmanje pa na kakšnega finančnega ministra. Mi bodemo radevolje priobčili imena onih obrtnikov, kateri se bodo našemu pozivu odzvali, da bodo upoštevali gmotne razmere teh revežev, kar je dandanes sploh mogoče. Trčenje vlakov. Med postajama Rakek in Poslojna je zadel v nedeljo zvečer osebni vlak Trst—Dunaj v italijanski osebni vlak, kar je povzročilo poleg ogromne materijelne škode tudi — žal — človeških žrtev in sicer več mrtvih in mnogo ranjenih. Osebni vlak Trst—Dunaj je moral vzeti drugo garnituro in je pri tem imel v Ljubljani več kot eno uro zamude. Isti vlak je, da je nesreča polna, ponovno trčil med postajama Litija in Sava okrog ene ure po polnoči v tovorni vlak, ki je vozil v isti smeri. Savska postaja je ustavila tovorni vlak zunaj na progi. Osebni vlak iz Ljubljane je sopihal od litijske postaje. Zavirač zadnjih voz tovornega vlaka je opazil nevarnost in jo signaliziral bližajočemu osebnemu vlaku ter nato skočil v bližnji jarek. Strojevodja tovornega vlaka je imel toliko prisotnosti, da je takoj s jjolno paro mislil umakniti svoj vlak udarcu. Toda pri lem se je zavrtih zadnjih pet tovornih voz odtrgalo in v te-le je treščil osebni vlak. Prisotnost in hladnokrvnost strojevodje osebnega vlaka je ublažila udar. Dal je takoj «vacuum« ter na to protiparo. Žal, zaradi od dežja mokrih tračnic ta sredstva niso mogla zadržati sunka v prazne vozove na progi. Ker so se pri prvem od petih tovornih voz odtrgala kolesa z osjo ter se zarila v pragove in jih razkopala, je močan in težek stroj osebnega vlaka popolnoma razbil vseh pet voz. Pri tem pa sta skočila tudi dva prednja voza osebnega vlaka iz tračnic. Ob priliki sunka je bilo ranjenih pet oseb. Vse rane so lažje prirode in brez posledic. Raznih bunk, ki so jih dobili potniki ob tej priliki, seveda ni računati za rane. Materijelna škoda je precejšnja in so skoro res dan v pondeljek morali potniki kraj nesreče peš prehajati. Vlaki so imeli velike zamude. Sicer pa se je, hvala Bogu, vse srečno izteklo, zlasti pa, ako se pomisli, da je bilo v vlaku več kot 200 oseb in da je bilo samo tovornega vlaka 51 voz. V tem oziru zaslužuje vozno železniško osobje vso pohvalo. Kdo je kriv, pa bo pokazala preiskava. Invalidi pozor! Razpisane so sledeče državne službe: Pri deželnem sodišču v Ljubljani tri mesta jetniških paznikov, pri okrajnih sodiščih: v Litiji (Kranjsko), Dolnja Lendava (Prekmurje); Ormožu in Ptuju mesta sodnih slug, in pri okrožnem sodišču v Mariboru eno mesto kaznilniškšega paznika. Vojni invalidi imajo prednost na podlagi naredbe Narodne vlade z dne 20. novembra 1918 Ur. 1. št. 115. Invalidi, ki reflektirajo na katero zgo-rajomenjenih slušb- naj vložijo lastnoročno pisane prošnje, katerim naj priložijo I. krstni in domovinski list, II. zadnje šolsko spričevalo, III. nravstveno spričevalo, IV. izpričevalo uradnega zdravnika, da so za zaprošeno službo sposobni in V. izid nadpregleda, ter naj pošljejo naj-poznejo do 15. maja 1923 na Udruženje vojnih invalidov Maribor. «Mala matura« in državne blagajne. Sarajevski «Narod« piše, da hodi naokrog neka naučna komisija z večino srbskih članov seveda, ki hoče na vsak način upeljati takozvano «malo maturo« po srednjih šolah cele države ob sklepu četrtega razreda, kakor je v Srbiji. Zakaj hočejo to upeljati, niso povedali, naročili so po pokrajinski upravi, da vse potrebno za to nepotrebno uvedbo pripravi. Pozneje se je oglasilo prosvetno mini-ststvo, naj se z «malo maturo« počaka ker za njo v bud-getu še niso predvideni stroški. Čemu stroški, to je seveda ravno tako nejasno, kot cela uvedba «male mature«. Južna — tužna Srbija — tako odmeva že iz vseh beograjskih listov. Južni kraji so do skrajnostti zapuščeni in zanemarjeni, ljudstvo je vsled skrajno neurejenih razmer v upravnem, gospodarskem, pravnem in kulturnem oziru nezadovoljno in obupano. Kakor osebna varnost in lastnina, tako je ogrožena tudi prehrana in promet. Najemnik pošte iz Prilepa poroča, da se ne da pošte niti voziti niti nositi v Kruševo, ker so mostovi razbiti in ceste popolnoma razkopane in vdrte. Doslej se ni popravljalo in kmalu se ne bo več dalo kje, ker bo vse skupaj divja puščava. Taka in podobna poročila posnemajo beograjski listi in nekateri so pri tem tako cinični, da zavijajo oči, češ, glejte, zato je tako, ker se vlada preveč briga za prečanske kraje, ker se zalaga za — Maribor, Prekmurje in Rakek ter pri tem na južno Srbijo pozabi. Taka, sama na sebi zlobna pisava odkriva nesposobnost centralistične vlade,^ ki ne utegne, da bi se istočasno brigala za vse kraje svoje države. ' * Rop v Mokronogu. V pisarno notarja Demšana v Mokronogu so udrli roparji ter so blagajno, težko 150 kg odnesli iz pisarne ter jo na majhnem vozičku odpe- Ijali na pokopališče. Tam so jo razbili z železnimi krampi, ki so jih vzeli iz mrtvašnice ter pobrali iz nje večjo svoto denarja ter več hranilnih knjižic. Tatovi so bili bosi, ker so našli orožniki okrog blagajne na tleh odtise bosih nog. Potem so roparji vlomili v bližnjo krčmo, ter so si privoščili pošteno večerjo, za katero so pustili krčmarju 100 dinarjev na mizi. Ponesrečen je pri obešanju na avtomobil. V nedeljo se je ooesil na avtomobil mariborskega trgovca gospoda Oseta na cesti med Sv, Lovrencom in Breznom, ko je avtomobil počasi vozil v nn,., neopaženo neki mladenič. Na Breznu pa je hotel skočiti z avtomobila, pa je radi hitre vožnje tako nesrečno padel, da je zadobil težke poškodbe. škandal na pošti. «Novi list« poroča iz Novega Sada o škandalu, ki se je zgodil na pošti v Starem Bečeju in o katerem bo razpravljal tudi parlament. Dva policaja sta v Starem Bečeju pred 14 dnevi onečastila mlado deklico. Mati deklice je poslala s priporočenim pismom advokatu dr. Sekuliču zdravniško spričevalo in polno moč, s katero pooblašča advokata, da toži okrivljena policaja. Tega pisma advokat Sekulič ni dobil, dasi je bilo priporočeno. Na njegovo reklamacijo je pošta odgovorila, da se je pismo izgubilo in istotako so izginili vsi akti, ki so bili poslani državnemu pravdništvu. Ker gre očividno za nasilje višjih organov, ki okrivljence ščitijo, vzbuja ta afera veliko zanimanje. Razbojniki v okolici Beograda. Beograjska okolica je zopet vznemirjena od neznanih razbojnikov, proti katerim so vsi napori policije brez uspeha. Tako so neki dan napadli v Malem Požarevcu bogatega seljaka Milo-i’ada ŽIvkoviča ter ga z batinami prisilili, da jim je izročil 20 tisoč dinarjev v bankovcih in 18 zlatov. Drugi dan pa so v sosedni vasi napadli kmeta živojina Star-čeviča ter mu vzeli 20 tisoč dinarjev. Sina Mijodraga so ubili, ko je hotel bežati skozi okno. Preiskava je dognala, da gre za razbojnike, ki stanujejo v Beogradu, pa delajo rajši «izlete« v okolico, kjer je manj nevarnosti. Eksplozija v Kragujevcu. V vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu je nastala velika eksplozija v pirotehničnem oddelku. Eksplodiralo je 16 kg solitra. Celo poslopje je razrušeno in veliko okenj v mestu je pobitih. Človeških žrtev ni. Toča v Dalmaciji. V nedeljo in pondeljek je padala v okolici Splita v Dalmaciji strašna toča, ki je napravila ogromno škodo. Zlasti je škodovala vinogradom in sadnemu drevju, ki je ponekod popolnoma uničeno. Zagoneten doživljaj Grkinje. Na progi Beograd— Zemun so našli onesveščeno ženo, na rokah in nogah zvezano, ki je bila očividno vržena iz vlaka. Prepeljali so jo v zemunsko bolnico, kjer je prišla k zavesti in pričela govoriti grški. Policija jo je zaslišala po tolmaču ter je izpovedala, da ji je ime Jeliseveta Tates ter je doma iz N eri na v Grčiji ter da potuje iz Dunaja v Atene, stara je 27 let. Po tej kratki izjavi se je žena zopet onesvestila. Grkinja je videti zelo izobražena ter premožna. Policija slučaj strogo preiskuje in je sumnja, da gre za ubojstvo ali posilstvo. Mati in sin ubila očeta. V Nišu se je te dni dogodil grozovit zločin. Dobrija, žena Ljubomira Gjorgjeviča je že dolgo mislila, na kak način bi se ga otresla. Pridobila je za načrt tudi svojega sina Milana. Ko je Ljubomir ponoči spal, sta šla v sobo in žena je udarila moža z vso močjo po glavi. Mož je bil takoj mrtev ter sta ga morilca pokopala na vrtu. Da ne bi zločin odkrili, sta napravila nad grobom gredo in nasadila paprike. Orožniki so vseeno zločin odkrili ter s zločinca zaprli. Zagoneten umor. Dne 18. t. m. sta prišla pred gostilno Mihaela Andžela v Rosmajerovcu na Hrvatskem dva človeka, od katerih je bil eden oblečen kot finan-ear. Neznanca sta potrkala na okno, ter sta ženi, ki je prišla pogledat rekla, naj pokliče moža. Ko je mož prišel k oknu, je neznanec ustrelil iz puške in zadel Andžela v prsa, da je črez kratko časa umrl.Preiskava, ki jo vodi orožništvo, ni dovedla do nikakega rezultata. Priredba dohodnine in rentnine za leto 1922 za davčne okraje Maribor (okolica), Slov. Bistrica in Sv. Lenart je izvršena. Davčni obvezanci lahko dotične odmere izkaze vpogledajo v času od. do 15. maja 1923 pri občinskem uradu svojega stalnega bivališča, ali pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, Slov. Bistrici in pri Sv. Lenartu. Podpisi dohodnine in rentnine za leto 1922, onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku vpoglednega roka, to je vštevši do 30. maja 1923 ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, postanejo pravno vel javni. Glede kolkovanja prošenj, prizivov in pritožb se opozarja na sledeče: 1. Prošnja za naznanilo odmerne podlage so podvržene kolku za 3 Din. 2. Prošnja za naznanilo odmerne podlage, v katerih se hkrati prijavi priziv, so podvrženi kolku 10 dni. 3. Naknadna prizivna izvajanja k že prijavljenim, a še ne izpeljanim prizivo mso podvržena kolku 3 din. 4. Prizivi proti dohodnini in pritožbe proti rentnini so podvržene kolku 10 dni. Obmejni šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je darovala Posojilnica v Mariboru 500 dinarjev. Za ta dar se šolsko vodstvo v imenu obmejne dece zavodu jjrav lepo zahvaljuje. fz Ptuja. Ptujska občinska hranilnica in Omilč. Naša posojilnica je seveda svoj čas podpisala veliko milijonov vojnih posojil, kar je bil povzročil Ornik. Za podpis enega vojnega posojila sploh ni bilo pravilnega sklepa načelstva, ker dotična seja ni bila sklepčna. Vkljub temu pa je Ornik podpisal vojno posojilo. Hranilnica je radi tega tožila Ornika, da on plača dotično brez dovoljenja pod- pisano vojno posojilo. Tožba je šla v tretjo instanco. Pri stolu sedmorice v Zagrebu je hranilnica tožbo proti Orniku izgubila in Ornik je oproščen plačila z utemeljevanjem, da je v plenarni seji o podpisu vojnega posojila poročal, čemur nikdo ni oporekal. Plenarna seja je torej vojno posojilo, ki poprej ni bilo pravilno sklenjeno, odobrila Pacinje pri Ptuju. Dne 18. t. m. na praznik varstva sv. Jožefa smo spremili k večnemu počitku našega priljubljenega in uglednega gospoda Jožefa Petrovič, posestnika v Pacinju, očeta gospoda načelnika v Dravo gradu in g. kaplana v Vitanju, ki je po kratki, mučni I bolezni zatisnil svoje trudne oči v 76. letu svoje starosti. Bil je blag in dober oče in velik dobrotnik. Počivaj v miru blago srce! Za splavarje. Iz Ptuja nam poročajo, da se bodo vršile na Dravi od 1. maja vojaške vaje na vodi in sicer 300 m od cestnega mosta navzgor ob vodi in 300 m pod železniškim mostom. Na tem mestu bo splavarjem vožnja po Dravi zabranjena in sicer ob delavnikih od 6. do 11. ure in od 14. do 17. ure do nadaljne odredbe. Ob nedeljah in praznikih je vožnja celi dan prosta. Vojaška straža bo stala 1 km od zgoraj označenega prostora ob vodi navzgor ter bo imela rdečo-belo signalno okroglo ploščo. Splavarji in sploh osebe, ki se bavijo s plovbo, morajo, čim ugledajo signal, takoj pristati in scier najmanj 500 oddaljeno od straže, sicer bodo odgovorni za vso škodo, ki bi vsled neupoštevanja gornje odredbe nastala. Iz Maribora. PROSLAVA 1. MAJA. Delavske organizacije Slov. ljudske stranke v Mariboru in okolici bodo proslavile letos 1. maj po tem-le sporedu: Ob 9. uri sv. maša v stolnici. Ob 10. uri zborovanje na Gambrinovem vrtu. Govorijo naši narodni poslanci. Popoldne izleti v okolico po skupinah. V slučaju slabega vremena zborovanje v dvorani in v lopi na vrtu. K proslavi 1. maja vabimo vse naše delavstvo vseh strok: železničarje, tovarniške delavce, obrtnike in vse druge. Povabljeni tudi državni nastavljenci. Zaupnike in odbornike naših strokovnih organizacij prosimo, da agitirajo za številno udeležbo. Jugoslovanska strokovna zveza. Dve organizaciji naše stranke v mariborski okolici. Na Teznu se je vršil dne 23. t. m. zvečer zaupni shod pristašev SLS. Govoril je poslanec Žebot. Ustanovil se je krajevni odbor SLS 2a Tezno V nrlboru jo 15 najboljiil> mož iz vseh stanov. Za v torek, 24. t. m. pa je povabilo delavstvo Dervušekove tovarne v Lajtersberg poslanca žebota in delavske voditelje iz Maribora na zaupni shod. Vse delavstvo (nad 100) je pristopilo k Jugoslov, strokovni zvezi in si ustanovilo lastno skupino. Dervu-šelcovi tovarni sledi še več večjih podjetij v Mariboru in okolici. Mariborski radikali so imeli v nedeljo svoj «oblastni zbor« v dvorani mestnega magistrata. Zbrala se je iz volilnega boja znana radikalija, kakor Nachtigal, Verlič itd., pojavil se je tudi njen prav zanimiv prirastek. Tu vam je najprej odvetnik dr. Ferdo Müller, ki je pri volitvah še za demokrate agitiral po Koroškem, potem odvetnik dr. Rudolf Ravnik, ki drugače po-klada dobrih 90 kg svoje žive teže na stol občinskega svetovalca narodno-socijalistične stranke in kot tretji se je pridružil odvetnik dr. Rapoc. Vsi novi radikali so nastopili, kakor pravi poročilo radikalnih «Jutranjih Novosti«, s prav «markantnimi govori«, bili so seveda tudi navdušeno pozdravljeni, samo gospod dr. Rapoc se je parkrat zagovoril ter mesto radikalna, rekel demokratska stranka, kar je pa z obilnimi pardoni naglo in lepo popravil. Med radikale se je zatekel tudi orju-nec dr. Cazafura. Mož bo že vedel zakaj. Zbor je sprejel resolucijo, poslal v Beograd obligatne udanostne pozdrave ter končno konstituiral provizorni oblastni odbor. Za predsednika je bil izvoljen notar in pisatelj dr. Ivo Šorli v Rogatcu, za poslevodečega podpredsednika dr. Ferdo Müller, za glavnega tajnika Alojzij Slanovec. in za blagajnika ravnatelj Križnič. Na drugem mestu poročamo, da je Ptujska hranilnica izgubila tožbo proti Orniku radi plačila vojnega posojila, ki ga je Ornik podpisal, ne da bi bil imel za to pravilen sklep. Tudi naša mariborska Mestna hranilnica toži stari nemški direktorij na plačilo 16 milijonov vojnih posojil. Mi smo že svojčas rekli, da bo hranilnica to pravdo izgubila, ker so to posojila bila pravilno sklenjena in ni bilo pri postopanju nobenega pogreška. Vendar sedanji demokratski voditelji naše Mestne hranilnice tožijo nemški odbor. Kakor nam kaže slučaj Ptujske hranilnice, bo tudi naša Mestna hranilnica pogorela. Stalo bo to našo hranilnico v prvi in-štanci veliko nad 2 milijona kron, ker bo samo sodnij-ska taksa za razsodnino znašala mnogo nad 1 milijon. Tako gulijo po nepotrebnem naši demokrati Mestno hranilnico, ki že itak komaj diha.. Kaj je demokratom za naš zavod!? Oni delajo samo na to, da dr. Koderman zasluži pri tej pravdi milijone in odpade na ravnatelja Vodeba kaka težja provizija. Zato pa Mestna hranilnica ne more pridobiti na zaupanju, dokler bodo sedanji ljudje sedeli v njenem upravnem svetu. Policajdemokratski dnevni kronisti, ki v «Taboru« servirajo vsako dnevno zgodbo od jezične branjevke pa do zadnjega pijančka, ki se ob kako svetilko zadene, niso niti črhnili o divjaškem napadu na novinarja g. Goleča, ki se je izvršil sredi dneva ter se dovolj komentira po mestu. «Tabor« je orjunaški vestnik in ko tako vestno objavlja vse akcije svoje organizacije, pač ne gre da nekaj tako junaškega zamolči. ; «Taborov« svojčasni glavni sotrudnik Aladar pl. kottas obsojen. Slovenski javnosti je še gotovo v sve-, žem spominu, kako je pred kacimi 3 meseci se naselil j v Mariboru neki megaloman, potepuh in goljuf, ki se ■ je izdal za plemenitega Kottasa. V svoji brezposelnosti, i za katero je pa rabil denar, je pošteno potegnil vele-ume krog «J abora«. Gospod ravnatelj časnikarskih pod j jetij Mariborske tiskarne V. Špindler je v svoji policaj-I demokratski kratkovidnosti nasedel Kottasu in ta je j začel kot očividec pisati in lagati po «Taboru« in «Jut-I ru« o strašni vojni nevarnosti in vojnih pripravah, ki j nam grozijo od strani Madžarov. Trezni Slovenci so se smejali polieajdemokratskim farbarijam, a nekatere manj razsodne so te vznemirljive in čisto iz trte izvite vesti le zbegale in vznevoljile. Policajdemokratje so na-i daljevali svoje na vojno hujskajoče farbarije, dokler j jih ni razkrinkala «Straža« in je policija Kottasa iz-; ročila kot goljufa okrožnemu sodišču. Kottasa so imeli j v preiskovalnem zaporu tri mesece in minuli pondeljek j so mu prisodili na okrožnem sodišču 4 mesece ječe. ; Doslej je «Tabor« s sodišča poročal vsako malenkost, J a o obsodbi Kottasovi pa molči kot grob. Koliko je vre-j den list, ki ima za sotrudnike na večmesečno ječo ob-j sojene goljufe, za glavnega urednika pa navadnega j cestnega pretepača in napadalca g. Jaketa Rehar, pa j naj razsodi poštena in miroljubna slovenska javnost. Javnosti pa tudi lahko zaupamo, da bo gospod Rehar, če je še pravica v naši državi, kmalu delil usodo s svojim kolegom Kottasom in to med štirimi — samotnimi stenami. Kake junake vidimo med mariborsko Orjuno? — Med mariborskimi or j unci je največ beguncev iz juga ki so pribežali v Maribor, ker se je dalo'v prvih časih prevrata tukaj udobno živeti, z raznimi kupčijami in tihotapstvom pa prav mnogo in na lahek način zaslužiti. Med temi begunci se je naselilo v Maribor tudi več mladeničev, ki bi morali danes v Jugoslaviji služiti vojake, a še do danes niso optirali za našo državo samo radi tega ne, da jim ni treba nositi vojaške suknje, ker so še vedno tuji državljani, a seve orjuncl prvega pre-tepaškega stepena. Dolžnost policije bi bila, da bi tfc junaške elemente zbrala in jih tako za binkošti poslala italijanskim fašistom. Imena orjuncev, ki so še dandanes italijanski podaniki in se izogibljejo vojaški ob veznosti, bomo objavili, da bo javnost spoznala junaštvo teh «čuvarjev« narodnega in državnega edinstva. Napad mariborskih orjuncev na nedolžnega krojača. Krojač Janez St.upan, stanujoč v Barvarski ulici, se je v noči minulega petka na Glavnem trgu poslovil od j svojega prijatelja in hotel proti domu. V Gosposki uli-I ci, pa je zadel ria orjunce ob pol 11. uri, ko so se vračali s palicami oboroženi od neke seje. Vštric kavarne «Central« je dregnil eden od teh lakonskih kulturonoscev Stupana pod rebra z opazko: «To je tudi en tak prokleti klerikalec«. Ko je videl krojač celo orjunsko bando za seboj, se je zatekel k stražarju po zaščito, a oko postave ga je pomirilo češ: Le pojdite mirno spat. Or-junaši pa so bili celo tako drzni, da se niso zmenili za policaja, ampak je eden udaril Stupana vpričo straže za uho, a stražnik se ni lotil napadalca, ampak je krojača opomnil, naj le gre mimo spat, če tudi je bil tepen. Ravnokar kratko omenjeni slučaj orjunskega pre-tepaštva je dokaz, da delajo nekateri policisti z orjun-skimi bratci pod skupnim klobukom in se miroljubni Mariborčani ne bodo smeli čuditi, ako bodo našli s časom vsi opraskane obraze in od udarcev črne hrbte in vse s lihim privoljenjem policije. Ako bo pri takem postopanju zgubila mariborska policija še ta ugled, ki ga ima, si je kriva sama. Stražnik ni za to tukaj, da nosi uniformo in orožje ter hodi po ulicah, ampak, da je tudi pripravljen ščititi osebno varnost in lastnino meščanov, a pri nas v Mariboru je ravno nasprotno; mesto z mirnimi in z izzivanimi meščani, drži večina policije s temnimi elementi, katerim sta postala pretep in vlom šport. Cerkveni ropar Štoka zapusti Maribor. Med orju-naškimi «junaki«, ki se niso odslužili roka v jugoslovanski vojski je tudi znani dr. Irgoličev pisar — cerkveni ropar Štoka. Na tega človeka je postala pozorna vojaška oblast in prvega majnika bo moral zapustiti s 60 dezerterji pod vojaško eskorto Maribor in se bo preše lil v sredino narodnega in državnega edinstva v Kru-ševac. Kakor hitro je doznal Štoka, da je poklican k vojakom, je skušal doseči preložitev vpoklica, a ni šlo. Pri vojaški oblasti v Kraševcu bomo že poskrbeli, da bo dobila pravočasno pravo in istinito fotografijo o cerkvenih in dragih razbojniških junaštvih Štoke. Z vpoklicem k vojakom pa naj Štoka nikar ne misli, da ne bo delal zaslužene pokore radi napada na Cirilovo tiskarno, pohoda v Slov. Bistrico itd. Na naslov Ženskega društva v Mariboru. Ko smo začeli že pred leti v Mariboru razkrivati demokratsko korupcijo, si je. stavilo tedaj Mariborsko žensko društvo nalog, da bo vplivalo pomirjevalno na obe strani. Za tem je to društvo skušalo potom naprednih narodnih dam ublažiti in iztrebiti iz slovenskih vrst vsako surovost, ki se je začela vgnjezdavati osobito med mladino. Sedaj pa se je zasidrala med našo napredno mariborsko mladino ne le surovost, ampak naravnost divjaštvo, kakršno je bilo doslej med Slovenci čisto nepoznano — namreč Orjuna. Kako lepa, hvalevredna in hvaležna naloga bi bila baš sedaj za Mariborsko žensko društvo, ako bi se obrnilo do svojih naprednih in merodajnih faktorjev, naj za božjo voljo skušajo preprečiti orjunaška razbojništva in vsakodnevne krvave napade na slovenske in miroljubne Mariborčane. Mariborsko žensko društvo torej na delo, za uspeh bo dru- štvu hvaležna cela poštena in za resno bratstvo vneta slovenska javnost brez ozira na politično prepričanje. Neobjektivnost gospođa sodnega svetnika. Naši sod niki se tako radi ponašajo s svojo angelsko objektivnostjo — slava onim, ki so res objektivni in jim je svetost zakona alfa in omega. Na mariborskem sodišču pa imamo tudi nekaj čuvarjev pravice, ki imajo angelske peruti sodnijske objektivnosti prav na debelo potrošene s policajdemokratskim prahom strankarske zagrizenosti in skušajo pri vsaki priliki stresavati ta prah neobjektivnosti na stranke, ki se ne priznavajo k demokratski kliki. Med te mariborske neobjektivne sodnijske angele spada tudi gospod svetnik Mulej, s katerim smo se že večkrat bavili, a se moramo tudi danes. Cela mariborska javnost ostro obsoja divjaške nastope Orjune, le gospod svetnik Mulej je eden najgorečnejših zagovornikov orjunskih divjaštev, češ, da so na vsak način potrebna. Z velikim strahom gleda sedaj pred obtožbami napram mariborski Orjuni, kako prestopajo vsi ugledni advokatje v Mariboru k radikalom in s tem tudi že a priori odklanjajo zagovorništvo orjuncev. Le še par pravovernim demokratskim advokatom daje g. Mulej na dovoljen in nedovoljen način vse natančne in formacije o poteku preiskave proti Orjuni. Javna tajnost na sodniji je, da je g. Mulej celo v noči pobrska-val na nedovoljen način po preiskovalnih aktih, ki so vsebovali izpovedi zaprtih orjuncev. Gospoda predsednika sodišča bi pač opozorili, da opomni gospoda svetnika Muleja, da še nismo kje v Šumadiji, ampak v slovenskem Mariboru, kjer bi naj sodni svetnik vsaj preveč kričeče ne kazal svoje neobjektivnosti in si dovoljeval v neprimernem času postavno nedovoljenih vpogledov v preiskovalne spise. Sicer pravi gospod Mulej, da bo kmalu dal ostavko na državno službo in stopil kot zagovornik k g. dr. Francetu Lipold, kar bi bilo seveda hvalevredno, a pred tem za Lipolda usodepolnim korakom še g. Muleja priporočamo gospodu predsedniku, naj ga opomni, da je še vedno državni sodnik in ne orjunaš ala dr. Makso Žnuderl. V slučaju Mulejeve nepoboljšljivosti v kratkem več o orjunaštvu g. sodnega svetnika. V Slov. kršč. soc. zvezi se vrši zadnje predavanje letošnje sezone v petek zvečer ob pol 8. uri. Govori vodja predavateljskih večerov o «Katoliških shodih na Slovenskem«. Ker se bo predavanje oziralo tudi na letošnji katoliški shod v Ljubljani, pričakujemo številne udeležbe vseh, ki se za to veliko prireditev letošnjega leta zanimajo. Slavnostna gledališka predstava. V pondeljek, dne 30. aprila ob pol 20. uri proslavi Ljudski oder praznik dela z uprizoritvijo izvirne delavske igre «Žrtve«. Pri predstavi sodeluje salonski orkester. Vstopnice se dobe v DiedDrodaii v pisarni Ljudskega odra v Kazini — (uradniška menza). Povpraševanje po vstopnicah je že sedaj živahno in je priporočati, da si jih vsakdo takoj nabavi. Združena organizacija železničarjev in javnih nameščencev v Mariboru poziva vse strokovne organizacije, da pošljejo v petek, dne 27 t. m. ob 20. uri dva pooblaščena zastopnika, kot odbornika za akcijski pododbor v Narodni dom (pekel). Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužben- f * lijeva. Midva Franc Škerbinc, posestnik in Franc Šeliga, kovač v Rošpahu izjavljava, da je od najn, dne 4. marca izražena žalitev radi tatvine napram gospej Leopoldini Jaš, trgovčevi soprogi v Mariboru, popolnoma neutemeljena. Franc Škerbinc, Franc Šeliga. cev za Slovenijo, podružnica Maribor naznanja občinstvu, da priredi dobrodelno letno veselico 10. junija t, 1. na Gambrinovem vrtu, Ker je društvo nepolitično in ima namen, podpirati svoje stanovske tovariše, ter njih družine v potrebi, upa, da bo cenj. občinstvo upoštevalo, ter se udeležilo veselice v polnem številu. Društvo je podelilo od dobička letne veselice od leta 1922 devetim tovarišem in štirim vdovam znesek od 3800 din. Spored priobčimo pravočasno. Velika pomožna akcija za stanovanjske reveže. Po inicijativi Mar-Stana v Mariboru se je zapričela v velikem obsegu rešilna akcija v pomoč takim stanovanjskim revežem, ki so takorekoč na cesti. Za te reveže naj se v smislu te akcije že letos iz prostovoljnih darov bodisi v materijalu ali v gotovini zgradi večje poslopje z malimi sobami in kuhinjo. Ali izvedo to akcijo Mariborska Gradbena Akcija ali kreditna stavbena zadruga «Mojmir«, ali od obeh popolnoma neovisen akcijski odbor, o tem se bo že v kratkem odločilo. Začasno se je sestal priprivljal-ni akcijski odbor, ki ima v petek dne 27. aprila svojo prvo sejo. Akcijski odbor se razširi z zastopniki ozir. predsta-vitelji predvsem predstojnih oblasti, vseh kultunih društev, šol in podjetij. V prvem tozadevnem načrtu je projektirana predvsem nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov, ter smotru primerna velika ljudska veselica s tombolo itd. Tudi se bo apeliralo na vsa društva, da se v tem času ne vrši nobeno drugo nabiranje darov in da javnost opošteva, da je ta akcija trenotno najbolj potrebna. Mestno kopališče ostane ta teden radi čiščenja kotla zaprto. Falska elektrarna ima s svojimi daljnovodi vedno nove sitnosti in težave. Drogi daljnovodov so precej dol -gi, pridejo močni viharji in pomečejo droge ob tla. V sobotnih večernih urah je nastal tak vihar, ki je za Studenci podrl kar 13 drogov in je bila vsled tega pol kilometra dolga proga na tleh. Falska elektrarna in mariborsko električno podjetje sta se trudili na vso moč, da se je škoda popravila v kar najkrajšem času in da smo imeli v Mariboru elektriko že v nedeljo zvečer. Ubogi državni nameščenec je izgubil od Meljske ceste v mesto srebrno žepno uro z enim pokrovom in kratko, srebrno, takozvano oficirsko verižico (pozlačena). Ker v slem času gredo otroci v šolo, se prosijo vodje šol, da tozadevno učence povprašajo. Pošteni najditelj naj odda uro in verižico v uredništvu ali pa pri policiij. Mogoče, da je našla uro kaka oseba iz dežele (St. Peter—Sv. Barbara), se prosi, da bi se Uidi tam razglasilo. PRIPOROČLJIVA KNJIGA. Ksaver Meško: «Naše življenje«. V Ljubljani 1922. Zal. «Narodna založba«. 107 strani. — Meškovi spisi še menda nikdar niso bili tako živo aktuelni, kakor so v tej zbirki. Nekdaj se je tolikrat ponavljalo: «Politisch I iod '->>n g-arefig I. iorl«. — zdaj pa ritaj in uživaj te črtice, pa poskušaj, če boš mogel ponoviti ono trditev, če prav najdeš v knjigi tudi dokaj politike, domače in svetovne. Treba pač umetnika. Knjiga je zrastla iz globokega doživetja vojnega in povojnega gorja. Meško je tudi v tej obliki ostal sem sebi zvest, a nova snov daje posebno aktualnost njegovemu ustvarjanju. Naj riše pesnik PREVZELA IN NA NOVO UREDILA SVA GOSTILNO „PUNTiG AM“ V MARIBORU, MLINSKA ULICA ŠT. 23. Imela bova vedno najboljše vino, sveže pivo in dobro kuhinja - SPREJMEJO SE TUDI ABONEMTI -N4 novo urejen vrt, sobe za društva in klube, d verarm za shode, veselice in plese. Priporočava se g« Hinko In Julijana Vidmar, gostilna Puntlgam. Posojilnica In hranilnica katoliških mojstrov, r.z.z o.z. Spar- and Vorschussverein des kath. Meistervereines r. G. m. b. H. Maribür.V etrinjska 1Ö VABILO na občni zbor v nedeljo, dne 29, aprila, ob 9. uri predpoldan v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Vse p. n. gg. člane se prosi, da se udeležijo polnoštevilno. DK-A-luE E3 1ST za izdelovanje mila se dobi sami pri 1. LÄUFER, MARIBOR, GOSPOSKA UL, 46. Razpošiljate? po pošti na vse strani. 1—2 ai Fantin se vzamei° na stan°- 79«9