f UMM, f petek, ure 21 mrli I92& Posamezna SferilRa stana i"5G DTn Leto Lili.
Naročnina
sa državo SHS:
a« mesec......Din 21)
sa pol leta..... .139
sa celo leto .... . 3*3
za inozemstvo t mesečno....... Din SS>
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din (t v inozemstvu.... . SO
S tedensko prilogro „ Ilustrirani Slovenec:
Cene lnseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din T—, večji oglasi nad 45 mm vlžine po Din 2'50, veliki po Din 3*— ln 4 —, oglasi v uredniSkem dela vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemŠI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
FeSiaiaa uMana v goloM
Uredntltvo je v Kopitarjevi nllcl 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravnlStva 338.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi nllcl 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Besede in dejstva.
Glavno glasilo radikalne stranke, »Samouprava«, se je zelo razburilo, ker je zlasti z ozirom na metode, ki jih je izvajala vlada ob volitvah, padla beseda, da se naša država pod sedanjim sistemom čezdalje bolj balkanizira. Ta beseda vladajočo gospodo hudo skeli, ker bi pred svetom na vsak način rada veljala za demokratično in kulturno. Vsako slabo in nesolidno gospodarstvo se trudi, da bi ga svet tembolj cenil, čimmenj je v resnici vredno.
Organ gg. radikalov se seveda po baha: »Srbi niso prelili svoje krvi in trosili svojega krvavega zaslužka, da bi svoje hrvatske in slovenske brate še zanaprej pustili v robstvu, oni so jih osvobodili, da bi jih dvignili na višino svobodnega naroda, da bi jim dali razmaha za povzdigo njihove fizične, umske in moralne moči, da bi bratsko delili z njimi neocenljive dobrote svobode.«
Mi se ne bomo veliko bavili s stokrat ovrženo trditvijo, da so Hrvate in Slovence osvobodili samo Srbi. Zgodovinska resnica je, da je osvobojenje delo vseh jugoslovanskih narodov v enaki meri in velike antante. Razrušenje Avstrije je bilo celo v prvi vrsti bolj posledica notranjega razkroja, ki ga je povzročil odpor in nezadovoljnost njenih narodov, nego pa vnanjih faktorjev, in zedinjenjc Hrvatov in Slovencev s Srbi, ki so se morali sami za svoj lastni obstoj trdo boriti, je bil popolnoma prostovoljen akt. To zedinjenjc pa je bilo žc predpripravleno po veliki politični zavesti, svobodoljubju in razvoju kulturnih in moralnih sil hrvatskega in slovenskega naroda tekom stoletij, kar je v prvi vrsti naša lastna zasluga. Deleža srbskega naroda na vnanjem razrušenju Avstrije in na splošni kulturni in politični povzdigi slovanskih narodov pa nihče ne taji, samo da se mora ta delež oceniti pravično, ne pa pretiravati v svrho, da se Hrvati in Slovenci predstavljajo kot nekaki nezavedni afrikanski sužnji, ki so jim šele Srbi pokazali, kaj da sploh pomeni svoboda. To je neka fikcija, da opravičijo svoje popolnoma nedemokratične in vsaki svobodi v obraz bijoče metode, ki jih uporabljajo napram Hrvatom in pa Slovencem.
To je zgodovinska istina, ki je ne odpravijo nobeni sofizmi radikalnega organa. »Samouprava« se poslužuje svojih starih trikov, da zakrije dejstvo, da se sedanji vlastodržci poslužujejo v osvobojeni Jugoslaviji istih metod, katerih se jc posluževala avstrijsko-mažarska birokracija, in da jih v mnogih ozirih ccl6 prekašajo. Četudi bi ta gospoda, ki se smatra po krivici za predstaviteljico srbskega naroda, imela izključni delež na osvobojenju jugoslovanskih narodov, kakor ona trdi, bi to na noben način ne opravičevalo njenega upravnega sistema, ampak narobe, bi jo ie bolj obremenjevalo, kajti ravno brat mora bratu vladati drugače nego tujec, in si ne sme dati plačati svojih uslug s tem, da ga enako ali pa še bolj prikrajšuje na politični svobodi.
Seveda »Samouprava« taji, da bi se pri nas vladalo nedemokratično. Toda njeni argumenti so več kot naivni. Sklicuje se na ustavo, češ, »srbski balkanizem je dal državi moderno, svobodoumno ustavo, s katero bi se mogli ponašati najbolj svo-bodoumni narodi sveta; dal jc sodsko neodvisnost, svobodo tiska, svobodo zborovanja in združevanja; dal je pravo in popolno demokratsko ravnopravnost vsem plemenom in veram v državi; dal jim je enako pravo udeležbe pri upravljanju države; dal je svobodo kulta vsein veram; dal je široko samoupravo v občini, okraju in oblasti.«
To otročje argumentiranje, nevredno resnega lista, prav posebno pa še vladnega, se glasi kakor kruto ironiziranje na naslov slovenskega in hrvatskega »plemena«. Kaj pomaga ustava, katere se pa sistem ne drži! Argentinija, Čile, Brazilija, Peru, Bolivija, Ekvador, Nikaragua, Hon-duras etc., imajo vse izvrstno ustavo, mogoče še bolj moderno nego je toli hvali-sana, iz francoskega prepisana ustava
naše kraljevine, pa vendar vlada v teh državah največja korupcija in absolutizem, ker se namreč vladajoči za ustavo nič ne menijo. Kako se pa pri nas ustava spoštuje? Ljudje, ki jih je sodišče v vseh instancah oprostilo zapora, se zadržujejo v policijskem zaporu na podlagi nekega avstrijskega cesarskega patenta iz leta 1855., dasi se ta patent na njihov slučaj niti ne nanaša! Mar je to po besedah in duhu naše ustave, ki je »najbolj moderna na svetu?« Ustavljajo se časopisi, preprečujejo shodi, razganjajo društva, uničuje stalnost učiteljstva, prezirajo sklepi sodišča; ali je to v duhu moderne ustavnosti? Strmoglavila se je parlamentarna vlada, ki je imela nad 50 glasov večine, etablirala se je pa vlada iz manjšine; ali je to po načelih demokratične ustave? »Vsak ima enako pravo na udeležbi pri upravljanju države,« piše »Samouprava«; kako pa je v resnici? In ali je »Samouprava« res tako naivna, da resno misli, da nam je šele vidovdanska ustav dala sodsko neodvisnost, svobodo tiska in svobodo združevanja ter kulta? Mar nismo tega že veliko preje poznali, ko so naši
Vlada In posla
Belgrad, 19. februarja. (Izv.) Notranji ' minister Maksimovič je odpotoval v Kra-gujevac in ni ne včeraj ne danes sprejel dr. Poliča, ki je prišel v Belgrad radi internacije dr. Mačka in tovarišev. Dr. Poliču je bilo rečeno, naj se obrne na Wil-derja, vendar pa tega ni storil. Tekom današnjega dne se je dr. Polič razgovarjal z Ljubo Jovanovičem 5n Nastasom Petrovičem. Dalje časa se je razgovarjal tudi z Ljubo Davidovičem. Ob pol 7. uri je odšel dr. Polič k Nikoli Pašiču, V kratkem mu je obrazložil slučaj dr. Mačka
Odločen demanfi i češkoslovaškega poslanika. ;
Belgrad, 19. februarja. (Izv.) Češkoslovaški poslanik Šeba jc danes odločno demontiral vse vesti, ki so jih priobčili razni listi o njegovi izjavi o izidu volitev.
JOVANOVIČ NA DVORU,
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Popoldne od 4,—5. ure je bi! predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič v avdienci na dvoru. O čem sc je na tej avdienci govorilo, se ne ve, ker se drži ves razgovor v strogi tajnosti.
STRAH MED PRIBIt EVCI.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Dr. Polic in Nikola Pašie sta se baje razgovarjala tudi o položaju. Ta vest je v krogih samostojnih demokratov vzbudila veliko presenečenje, ker je to dokaz, da išče radikalna stranka zvez z blokom narodnega sporazuma., da bi se znebila samostojnih demokratov.
NERESNIČNE VESTI O RAZCEPU
DAVIDOVIČEVE STRANKE.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Pribičevice-va »Ree« je pisala o razcepu Davidovi-ceve demokratske stranke, ki ga jo pričakovati zato, ker dr. Marinkovic ne prisostvuje sejam glavnega odbora. Vse to vesti so popolnoma neresnične in izmišljene.
STATISTIKA O VOLITVAH.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Kandidat ea subotiški okraj Milan Popovic bo izdal v kratkem knjigo, v kateri bo navedel vse nezakonite metode in nasilja^ ka-! tera so se dogajala za časa volitev. Knjiga bo tiskana v latinici, cirilici in v
bratje žal ječali še pod jarmom oligarhije in deloma še pod okupacijo Turkov?
»Samouprava« naj bi tudi rajše molčal o samoupravi občin, okrajev in oblasti, ki nam jo je dala vidovdanska ustava. Samouprava v kraljevini Srbiji, ki je bila pred očmi zakonodavcu vidovdanske ustave, je prava negacija samouprave in nosi samo ime samouprave; v resnici obstoja v absolutni nadmoči belgrajske oligarhije nad vsako vasjo in pokrajino države. Ped tem sistemom smo prečani izgubili poslednje ostanke svoje lastne samouprave: v deželi, v šolstvu, v občini; v centrali nimamo itak nič govoriti. Mar se »Samoupravi« sanja ali pa nas ima za tako neumne, da ji bomo verjeli to, kar nasprotuje očividnim faktom in sistemu, ki ga občutimo na lastni koži, ki ga občutijo naši odstavljeni župani, učitelji, profesorji, uradniki, naše ljudstvo?!
Ako »Samouprava« morda najde vernikov v krogu svojega čitateljstva, ne moremo nič proti temu; nas pa naj pušča v miru s takimi abotnostimi, kajti ljudi, ki bi si dali natrositi peska v oči, je v Slovenji jako malo.
! in tovarišev, ki se še nahajajo v zaporu. Dalje mu je razloži! slučaj novoizvoljenega poslanca na Hrvatskem dr. Žaniča, katerega so zaprli za 14 dni. Nikola Pašič jc odgovoril, da vlada v slučaju dr. Mačka in tovarišev še vedno ni napravila končnega sklepa. — Postopanje notranjega ministra Bože Maksimoviča proti dr. Poliču napravlja v političnih krogih skrajno slab vtis.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Pribičcvičevo glasilo »Reč« piše danes, da dr. Maček in tovariši ne bodo izpuščeni iz zaporov.
francoščini. Obrača se na vse narodne ' poslance in kandidate, da mu pošljejo ! gradiva z absolutno resničnimi podatki o terorju in imena tistih, ki so teror izvrševali.
SEJA MALE ANTANTE PRELOŽENA.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) 9. marca se bo vršila seja sveta Društva narodov v Ženevi. Ker mora dr. Beneš tej seji prisostvovati, je konferenca malo antante preložena in se !v> vršila okrog 20. mar-| ca. Dr. Beneš se vrne preko Ljubljane, odkoder bo potoval naravnost v Belgrad.
POGAJANJA Z MAŽARSKO.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Pogajanja z Mažarsko o prometnih vprašanjih se bodo jutri končala.
Makedonske organizacije.
Sofija, 19. febr. (Izv.) Včeraj so končalo makedonske organizacije svoj kongres. V svojih resolucijah zahtevajo od velesil ustvaritev avtonomne Makedonije, od Društva narodov pa, naj zaščiti bolgarske manjšine na jugoslovanskem in grškem ozemlju.
Japonski poslanik v Moskvi.
London, 19. febr. (Izvirno.) »Daily Mail« poroča, da ,je dobil japonski poslanik v Varšavi povelje, da nemudoma odpotuje v Moskvo, kjer ostane tako dolgo, da bo za Moskvo imenovan nov japonski poslanik.
NOVA TRGOVSKA POGAJANJA
MED NEMČIJO IN RUSIJO.
Berlin, 19. febr. (Izv.) V kratkem odpotuje v Rusijo posebno nemško trgov-
sko poslanstvo, ki Ho poskušalo skleniti z Rusijo pogodbo, po kateri bi dobile nemške tvrdke pravico, da smejo samo one dobavljati gotove izdelke za Rusijo/ Konferenca bo trajala zelo dolgo. Vi nemških trgovskih in industrijskih krogih računajo na uspeh.
STRAH PRED NEMČIJO.
Pariz, 19. febr. (Izv.) Kontrolna komisija za razorožitev Nemčije je izročila maršalu Fochu novo spomenico o razorožitvi Nemčije.
BELGIJA PROTI SOVJETOM.
Bruselj, .19. febr. (Izv.) Belgijska vlada je izjavila, da za sedaj še ne more obnoviti zvez z Rusijo.
NEMŠKO-RUSKI ZNANSTVENI KONGRES.
Berlin, 19. febr. (Izv.) V Moskvi se vrši prvi nemško-ruski kongres za kulturo in tehniko. Rykov je častni predsednik kongresa.
ZA RAZOROŽITEV.
Washington, 19. febr. (Izv.) Ameriška vlada je pozvala vse velesile na novo razorožitveno konferenco.
VOJAŠKA SLUŽBA V FRANCIJI.
Pariz, 19. febr. (Izvirno.) Odbor za državno obrambo je izdelal zakonski načrt, po katerem bi trajala vojaška služba le eno leto. Vojnemu ministru so naročili, da poroča o pomenu rusko-nemškega zbližania in o pogodbah med Rusijo in JapoDsko ter Kitajsko.
BOJ ZA FRANK.
Pariz, 19. febr. (Izv.) Finančni minister Ciementel je izjavil v parlamentu, da bo vlada z vso energijo zasledovala vse, ki poskušajo rušiti vrednost franka. Nadalje so jo zahvalil Angliji, ki je Franciji kot zvesta zaveznica pomagala odstraniti grozečo nevarnost.
Hiisija-Japenska-Kitaj-ska-AmerlKa.-
Danes beremo, da Amerika sovjetska vlade nikakor noče priznati; včeraj smo brali izjavo ameriških politikov, da vojska med Ameriko in Japonsko ni izključena; pred par dnevi je prinesel berlinski »Lo-kalanzeiger« vsebino pogodbe med Rusijo, Japonsko in Kitajsko; pred par tedru so sklenili Rusi in Japonci novo pogodbo. Oglejmo si te točke; ameriške izjave si. lahko potem raztolmačimo sami.
I.
J o f f e je vodil leta 1922 temeljna pogajanja v Pekingu in Tokio. O novi pogodbi pravi; »Glavne točke nove pogodbe i so vrnitev severnega dela otoka Sahalina Zvezi sovjetskih republik, izpraznitev tega dela in dodelitev koncesije za pridobivanje petroleja Japonski; doslej je imela to koncesijo ameriška finančna skupina Sinclair. Glede petroleja mislijo, da je tako dober, da ga bodo lahko uporabljali tudi pri letalstvu. 20. januarja sklenjena pogodba je zaključek štirih poskusov Rusije in Japonske, da sc sporazumela. Leta 1921 sta se pogajali Japonska in Republika Daljnega vzhoda; Zveze sovjetskih republik takrat še ni bilo. Zastopnik Ruske socialistične zvezne republike jc bil zraven samo kot opazovalec. Japonci so imeli takrat poleg severnega Sahalina južni jc itak njihov — zasedeno še vse Primorje in Poamurjc. Ravno vsled tega takratna pogajanja niso bila uspešna. Ko sem prišel leta 1922 kot poslanik na Kitajsko, smo pogajanja spet otvorili. Japonska jc bila pripravljena izprazniti Primorje in Poamurjc, ne pa Sahalina. Zato so se pogajanja prekinila.
Ko so bili kmalu nato »beli generali« premagani, sc je misel sporazuma spel porodila, Japonski varšavski poslanik Ka-vakami je prepotoval tedaj vso Rusijo in je pisal o tem več člankov v japonskih listih, mene so pa vabili na Japonsko. Sprejel sem povabilo vikomta Goto, tedanjega župana v Tokiu, enega najsposob-
Seja načelnikov bioka narodnega sporazuma.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Ker se je
pričel položaj razčiščevati, se lahko vidijo glavni obrisi, v katerih se bo gibalo reševanje. Ljuba Davidovi« je povabil dr. Korošca in druge voditelje bloka narodnega sporazuma v Belgrad na sestanek. Vsi politični krogi z največjim za nimanjem zasledujejo blokovo akcijo.
Eslgrad, 19. febr. (Izv. )Na sestanku med dr. Poličem, Nastasom Petrovičem in Ljubo Davidovičem je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja načelnikov bloka narodnega sporazuma v ponedeljek, dne 23. februarja v Belgrad. — Poslanec dr. T-lč odpotuje jutri v Zagreb, odkoder se vrne v ponedeljek v Belgrad.
nejših japonskih politikov in vnetega zagovornika zaponsko-ruskega zbližanja. 2e sva se toliko dogovorila, da izpraznijo Japonci tudi severni del Sahalina in pričele so se podrobne konference s poslanikom Kavakmi. Pa so prišle osebnosti vmes, zlasti zavlačevalna taktika tedanjega zunanjega ministra Učida, in pogajanja smo
m Aro 11 <»	C* I__1__'i	*
dovje v Vzhodni Aziji. Vladivostok bo z japonsko pomočjo dograjen v prvovrstno pomorsko bazo. Vežbo kitajske armade, ki bo štela v miru 800.000 mož, bodo prevzeli v enakih delili, z enakimi pravicami in plačami ruski in japonski instrukcijski častniki, Rusi v prvi vrsti na severu, Japonci na jugu. Na zahodnem
morali zopet odložiti. Strahovit potres Kitajskem bodo izvežbafi poseben indij-1. sept. 1923 je obrnil pozornost Japoncev i s ki in poseben tibetanski zbor. na domače rane. A ko je bila prva bol ! Kitajska mora kupiti orožje, streljivo, voj
pri kraju, so se pogajanja spet pričela. Na ruski strani jih je vodil moj naslednik K a-r a h a n. Treba je bilo obravnavati novo vprašanje, vprašanje petrolejskih koncesij na Sahalinu. Koncesije smo bili dali ameriški skupini Sinclair, a sem bil že jaz zato, da spričo neprijaznega stališča ameriške vlade to koncesijo anuliramo in jo damo Japoncem. Seveda so podrobnosti podpis pogodbe zavlekle, a 20. januarja je bila vendarle podpisana. Vsebina pogodbe je znana. Napačno je mnenje, da so v pogodbi določbe glede razdelitve interesnih sfer na Daljnem vzhodu. Mi smo proti vsakemu imperializmu. Japonska dobi veliko gospodarskih ugodnosti, a ravno to smo hoteli, da ustvarimo prijateljsko razmerje med obema državama.«
II.
Ali je Karahan boljši diplomat kakor Joffe? Poznavalci razmer pravijo, da ni med njima nobene razlike, da so se pa razmere na Daljnem vzhodu v zadnjem času precej spremenile, počasi sicer, toda spremenile so se. Posledice se bodo poznale v Evropi šele čez dolgo časa, po več letih, Joffe sicer pravi, da ni govora o interesnih sferah; a prav gotovo so tajne točke zraven. Zgodi se labko, da bosta Evropa in Amerika iz Azije izginili — Rusija ni Evropa —.
S pogodbo se razveljavijo vse dosedanje pogodbe, razen one v Portsmouthu 1. 1905, ki je končala rusko-japonsko vojno in dodelila južni del Sahalina Japonski. Nove so točke o trgovini in plovbi, japonski državljani v Rusiji so sovjetskim zasebno-pravno enaki, polovico petroleja na Sahalinu dobi japonska industrija itd. Rakovskij pravi, da pogodba ni naperjena
S roti Angliji in da bo na razmerje med .usijo in Anglijo dobro vplivala. Angleži bodo uvideli, da je odklonitev angleško-govietske pogodbe ena največjih pogrešk angleške politike,« — Karahan sam je izjavil, da bo sporazum z Japonsko utrdil stališče Rusije ob Pacifiku in da je to resen opomin Ameriki, ki ni hotela sklepati pogodbe z Rusijo in je zato svoje stališče v svetovni politiki poslabšala.
ni.
Berlinski »L o k a 1 a n z c i g e r« je navadno o Daljnem vzhodu izvrstno informiran. Prinesel je senzacionelno vest — uradno seveda takoj dementirano —, da je dva dni po podpisu pristopila pogodbi tudi Kitajska in da pomeni ta pristop popolnoma novo razvrstitev sil v Vzhodni Aziji. Berlinski list pravi, da tudi večina Rusov ni o tajnih točkah nove defenzivne in ofenzivne zveze med Rusijo in Japonsko nič vedela. Določbe so te-le:
Če hoče Amerika, Anglija ali Francija kaj ukreniti proti Kitajski, bodo dali Rusi Kitajski 100,000 mož na razpolago. Opremo, oborožitev in oskrba te pomožne armade je dolžnost in naloga Japonske. Rusija se odpove na korist Japonski 50% svojih deležev na vzhodno-kitajski železnici, Ves Sahalin {torej sever!) pripade
no opravo itd, le od Japoncev in Rusov, od prvih 75 %, od drugih 25 %. — Zvezna pogodba ima 29 določb, velja za 30 let in ureja skupen vojaški, politični in gospodarski nastop Rusije, Japonske in Kitajske, Na programu za zborovanje centralnega izvrševalnega odbora Sovjetske unije, ki se bo vršilo koncem februarja v Tiflisu, bo tudi ratifikacija rusko-japonske pogodbe.
IV.
Sedaj pa 5e enkrat preberimo začetek tega-le članka, preberimo v »Slovencu« nedavno priobčeni članek »Vu in Čang«, ter se spomnimo na borbo med Japonsko in Ameriko za politično in gospodarsko prvenstvo ob Pacifiku, pa bomo vedeli, da gre za pogodbo najbolj dalekoscžncga j svetovne političnega pomena. Malenkosti j nas nc smejo motiti; tako na primer ne j moremo razumeti odstopa Sahalina za i razmeroma majhno protiuslugo. To spričo važnosti celotne pogodbe ne pride dosti v poštev.
+ Volitve. Belgrajska »Republika« navaja v svojem volivnem pregledu dne
12.	februarja nekaj prav zanimivih podatkov o volitvah v Srbiji. Med drugim pravi: »Šta očekujete vi od jedne opštine, u koju dolazi načelnik srezki sa silesivom žan-dara, komi ta i raznih drugih razbojnika, pa pred zborom celokupnog gradjanstva izjavljuje, da če sva opština biti popaljena i čitavo selo raseljeno, ako od 400 gla-sača 350 ne bude spustilo svoje kuglice u radikalsktt kutiju? A desilo se ovo u Makedoniji.« Dalje pravi: »Predsednici birač-kih odbora su na mnogim mestima dobili več unapred gotove izborne zapisnike, sa uvedenim brojem glasova! I tako sc moglo desiti, da jedna opština u Makedoniji, koja nikada, za tri izbora, nije dala radika-lima više od pet glasova, ovoga puta spusti svih svojih 350 kuglica u radikalsku kutiju, a da sve druge ostanu potpuno prazne!«
-f- Tečna belgrajska policija. »Republika« z dne 15. februarja poroča, da je policija zaplenila »Republiko« z dne
13.	februarja, še preden je bil postavljen stavek v tiskarni. Načelnik belgrajske policije, katerega so opozorili na to čudno postopanje, se je izgovarjal na preveliko službeno vnemo podrejenih organov, podrejeni organi pa na pismeno povelje svojega šefa. Tako je ostal volk sit in koza cela.
-f- Tajna komunistična tiskarna v Belgradu. Belgrajska policija je prišla na sled novi komunistični zaroti. Najprej je zasledila v hiši delavca Činoica tajno tiskarno, v kateri je bilo zaposlenih deset Črko-»tavcev. V tej tiskarni je policiji padlo v roke tudi nekaj važnih listin, iz katerih je povzeti, da obstoji tajna komunistična organizacija tudi v Zagrebu. V Zagrebu je policija preiskala več stanovanj, zaplenila
ni komunistični arhiv in opravljala blagajniške posle »rdeče pomoči«. »Rdeča pomoč« je prejemala znatne zneske iz A m e-r i k e in je delila političnim preganjancem znatne podpore, VBega skupaj okoli 350 tisoč dinarjev.
-f Strahovlada v Bolgariji. BelgTajska »Politika« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Sofije o današnjem stanju v Bolgariji. Po tem dopisu sodeč, mora vladati v Bolgariji strahovito nasilje, »človeško življenje ne velja nič Pri belem dnevu ropa jo in kradejo po bankah, na poštah in na carinarnah. Ubijalcev in razbojnikov nikdar ne najdejo.. Bolgarija koraka z naglimi koraki v anarhijo« — piše »Politika«. Proti temu stanju so se uprli častniki in sklenili strmoglaviti današnji režim. Policija pa jim je prišla na sled. V oficirskem domu je policija zaplenila 30 kil pi-krita, silnega razstreljiva. Na podlagi te najdbe je bilo veliko število častnikov zaprtih. Bolgarski listi o vseh teh grozotah ne smejo nič poročati. Da prepreči atentate, je viada ustanovila »gerilske oddelke«, ki stoje pod vodstvom policije, proti komunistom pa je predložila sobranju zakon o zaščiti države. Kako številni so uboji v Bolgariji, dokazuje okolnost, da ministrstvo za pravosodje ne objavlja več kriminalne statistike. Privatno pa se izve, da je bilo v Bolgariji tekom preteklega meseca 36 političnih umorov, 150 umorov iz neznanega vzroka, 163 atentatov in 272 roparskih napadov. Tako poroča >Politika« in »Politika« je glasilo našega ministrstva za zunanje zadeve, ki je o razmerah v Bolgariji brez dvoma dobro informirano. Kmalu bomo čuli o bojih, ki so se vneli v Bolgariji in teh poročil bo v »Politiki« vedno več. Nič več se ne bo pisalo o protiboljševiškem bloku z Bolgarijo, ker to ni več aktuelno. Aktuelno je bilo to pred volitvami, po volitvah pa bodo ali so že nastali novi problemi, ki jih kot sosedna država ne smemo omalovaževati.
+ Firenš'ca konferenca. Delegaciji, ki nadaljujeta v Firenci italijansko-jugoslo-vanska pogajanja, sta sestavljeni iz istih članov kakor svojčas v Benetkah. V jugoslovanski delegaciji so: O. RybaF, načelnik, prof. Šilovič, in dr, Figatner. Italijanski delegaciji načeljuje sen. Quartieri.
več kilogramov raznih dokumentov in za-čez pet let Japonski, če zgradi Japonska j prla voditelja osjeških komunistov bivšega Rusiji štiri majhne križarke, eno veliko ■ poslanca dr'. Radovanoviča, V Belgradu je vojno ladjo, 30 podmornikov in sedem ru- policiia aretirala blizu 100 oseb, med temi šilcev. Toliko petroleja s Sahalina mora neko bivšo učiteljico Desanko Cvetkoviče-ostati Rusiji, da oskrbi lahko svoje bro- ' vo, ki je hranila na svojem stanovanju iaj-
Obljuba. Z ozirom na neugoden vtis, ki ga je napravila na našo javnost okoliščina, da sem volil pri zadnjih državnih volitvah »klerikalca« Korošca, obljubljam da bom, da se stvar popravi, pri prihodnjih občinskih volitvah volil ^socialista« Pe-riča.	Prof. dr. Alfr. Šerko.
»Dr. Koroščeva morala«. Pod tem naslovom poročajo Zerjavovi listi pri nas, da »se je dr. Korošec zadnje dni po poročilih belgrajskih listov ponujal na vse načine sedanji vladi in da je bil pripravljen zatajiti ves svoj dosedanji program in žrtvovati vsa svoja dosedanja prijateljstva in zveze z opozicijonal-ci, samo da bi se dokopal do vlade.« Tem izvajanjem dostavlja režimsko časopisje v Sloveniji po svoji stari navadi kopico nnjgrših psovk in obrekovanj. Da bo naša javnost pravilno poučena, povemo, da sc jo dr. Korošec kot politik res pogovarjal z odličnimi politiki v bloku narodnega sporazuma o najrazličnejših političnih problemih in da so v belgraj-skih političnih krogih govorili o najrazličnejših vladnih kombinacijah. Ni pa ros, da bi bili »belgrajski listi« poročali o kakem vsiljevanju dr. Korošca radikalom, ker Pri biče vičeva »Reč«, ki pobira svoje politične paberke iz čistega vira kakor slovenski režimski listi, še
niso »belgrajski listi«. O nesmislu, da bi
bil dr. Ivorošec komu »prodajal« svoj in svoje stranke program, pa ni vredno govoriti, ker je taka laž tako debela, da jo more servirati svojim čitateljem samo kak idiotski »Slov. narod«, ki je v svoji znani informiranosti dostavil svoji notici, da »jo je dr. Korošec odkuril v Zagreb, da tamkaj potolaži svoje zaveznike.« Dr. Korošec pa se takrat v Zagrebu sploh ni oglasil. Take so informacije reptilnega časopisja!
Netaktnost. Dobrodelna prireditev v korist ruskih beguncev »Jutru« in »Slovenskemu narodu« ne da miru. Iz krogov ruske inteligence se nam sporoča, da smatrajo tako pisanje za netaktno, tako nasproti prirediteljem, kakor nasproti ruskim gostom. Zato na tako nizkotno pisanje ne odgovarjamo.
Sijajen uspeh. Zadnje volitve je vodila vlada v znaku boja proti boljševizmu. Vlada je sijajno zmagala. Izvoljen ni niti en komunist in niti en socialist.
Zupaničev vzdih. »Dika« Belekrajine, dr. Zupanič, ki si je pred volitvami po »Samoupravi« pel slavospeve o »sijajno« obiskanih shodih in v duhu plaval v sreči kraljevega ministra, je po »sijajni zmagi« pri zadnjih volitvah izjavil vinskim bratcem v slavnih Gribljah: »Znate mili rojaki moji, da bi bil sigurno izvoljen in vas spasil, da nisem kandidiral pri Narodnem bloku.
Varno zavetje je našel Narodni ploh
v Podzemlju r ri trgovcu Lužarju. Tam so se vršili >vrlo dobro« obiskani shodi in so bili govorniki »burno« pozdravljeni od — desetih poslušavcev. »Dobrote« Narodnega ploha je delil g. Lužar v svoji trgovini v Podzemlju in v Gribljah v obliki »Domovine« in na dan volitev odeval Podzemelj v plakate. Najbolj »pihnil« pa ga je plakat s pomenljivim napisom: »Blagor mu, Zupaniču, 2. skrinjica«, ki bi se pravilno glasil: »Blagor mu Lužarju, ker dobi oštarijico.« In res. Zupaničev blagor je kljub agitaciji zgubljen, Lužar pa bo po milosti Narodnega ploha na pustno nedeljo odprl v Podzemlju za 19 hiš »prepo-trebno« tretjo oštarijo.
Kaj pomeni »susretljivost«? V včerajšnjem »Jutrovem« uvodniku stoji: »Kralj je šel do skrajnih granic susretlji-vosti.* — V Pleteršniku tega izraza nismo našli.
Člen 7 1, uradniškega zakona;
»Državni uslužbcnci se smejo premeščati na izpraznjena mesta tudi brez svoje volje, toda po neizogibni službeni potrebi. . . . (Določilo o selitvenih stroških.) . . . Uslužbenec se ne sme premestiti iz kraja v kraj, preden mineta dve leti službe v kraju, iz katerega sc premešča. . . . Izjema ob prostovoljni selitvi.) ... O premestitvi odloči oni organ, ki odloča o postavljanju na položaj.
Odredbe o premeščanju ne veljajo za uslužbence, ki jim je s specialnimi zakoni zajamčena nepremestnest. . . . Izjema, za katere uradnike ta člen ne velja, učiteljev med njimi ni.) . . .«
Člen 224. uradniškega zakona;
. . . (Določilo, da se postavljajo državni uslužbenci na razpoloženje.) .... »Vkljub temu se ne postavljajo na razpoloženje in ostanejo na svojih mestih: člani državnega sveta, člani glavne kontrole, vsi sodniki rednih sodišč in učitelji, ki niso smeli hiti po dosedanjih Zakonih ne premeščeni ne odpravljeni iz službe.

Bole.slavv Prus:
Iz poljščine prestavil: Vinko.
(Konec.)
Anglež je gledal, obračal magnetno iglo in glavo, slednjič je tlesknil z jezikom,
»Počakati moramo, dokler megla ne izgine,« je rekel smehljaje damam.
Nam pa je šepnil:
»Zgrešili smo; popolnoma na drugi strani gore smo ...«
»Kako visoko stojimo?« ... je vprašal Nemec.
»Morda na polovici gore; sploh pa — kaj jaz vem.«
»Morda je tu kje prepad?« je zopet vprašal Nemec.
»Ne rečem, da ni,« je odgovoril Anglež. »V vsakem slučaju so tu skale zelo strme.«
Dami sla sedeli žalostni
»Škoda, da nismo vzeli samovarja za čokolado,« jo rekla ena.
Že je bilo po četrti uri, ko je zapihal silen .veter od strani in za trenotek odkril obzorje.
De ž* mi jc tekel po koži. Videl sem, da sedimo na polici, nekaj metrov široki. Za nami je stala strma slena, pokrita z opolzkim kamenjem, po katerem sc ni bilo v
tem trenotku mogoče vzpenjati, pred nami pa — eno vrsto nižje — dolina,..
Da bi šli z obronka proti dolini, ni bilo niti govora, ker je podala na tem kraju skalna gorska stena skoro popolnoma navpično.
»Kdaj bomo šli, gospodje?« se je oglasila dama,
»Kadar bo izginila megla,« je odgovoril Anglež.
*A če do noči ne izgine?«
»Bomo tu prenočevali.«
»Vi se šalite?«
»Nikakor ne,« jc resno odgovoril, vPadli smo v past in moramo biti potrpežljivi.«
»Pa dajte kakšna znamenja, gospodje,« se je vmešala druga. »Okolica menda ni pusta .., morda bo kdo slišal.«
»Saj res, dajmo,«
Moj rojak je imel revolver, s katerim je začel streljati v dolino. Toda pok je bil tako slaboten, da sem dvomil, da. ga kdo sliši.
Medtem se je me^la zgoSčevala vedno bolj. Dami sta se ovili v šale in žalostrto sedeli, Nemec pa jc hodil sem in tja in
ort m« i«-» ^r«<4 r.l/\ A s lo Toln m t V\ «t «•«/-» r\
J V. liiu j«- V 1UV.1U) V« LA j	•»..««_» tlA(.IIUl jvu«
Naenkrat me je prijel za roko in odpeljal na stran. Njegovo lice je imelo divji izraz.
»Gospod,« je rekel z drugim <>lnsom »vem, da sedimo nad prepadom, a čeprav
ga ne vidim, vendar čutim že pri sami misli nanj tako vrtoglavico, da.,. ne vzdržim dalje,«
»Kaj boste pa storili..,« sem ga začudeno vprašal.
»Vržem se! Raje poginem, kakor da tako trpim. Samo vas sem opozoril na to, drugi nečem, da bi vedeli.,.« »Kaj ste zblazneli?« »Da ... čutim, da sem zblaznel.« V tem hipu se jc približal Anglež in predno sem se zavedel, je zblaznelega prijel. Hotel mu jc zvezati roke, meni pa jc rekel polglasno:
»Vrzi mu robec na glavo ...« Toda nesrečnež se je iztrgal, nas oba sunil vstran in zbežal no obronku na levo. Za hip smo zaslišali težak padcc in zamolklo bobnenje padajočega kamenja.
»Kaj se tam dogaja?« je zaklicala ena dam, ko jc slišala vpitje,
»Nič,« je nemo odgovoril Anglež, »Naš tovariš skuša splezati na goro ..,« Moni pa je zašepetal: »Niti besedice o tem, ker siccr "bodo šli drugi za njim. V takem trenotku je zblaznelest nalezljiva bolezen. Eridko stališče ,.
Izpil je močen požtrek konjaka, ga podil še meni in potem... je z lepim tenorjem z* pel melodijo iz neke operete. Čiloslnim Francozinjam se je razjasnilo obličje in začeli sta peti z Angležem, Celo {
moj rojak je pozabil na obed in se jim pridružil z napačnim basom, ki ga je vsak irenotek negotovo izpreminjal.
Samo jaz sem začuden in prestrašen molčal. To petje nad prepadom, po tako r.lrašnem dogodku je pokazalo nadčloveški pogum Angleža, a tudi grozno stanje,-»Pojte, gospod!« mi je zaklicala ena dama. »To je najboljše sredstvo proti lakoti in mrazu.«
»Morda bodo postali na ta način pozorni na nas hribovci,« jc pristavila druga.
In začeli so vsi trije novo pesem, še bolj veselo. Tedaj se je moj rojak drl brezobzirno po poljsko in govoril:
»Da bi te vrag odnesel, Angleža in tvojo goro! Ko bi se ne bal Švicarjev, pojedel bi te mesto teleline za obed,«
Anglež se je jako ljubeznjivo obračal k njemu s svojim bledim obrazom in mahal takt z roko,
Tedaj... smo začuli neki glas od zdolaj. Anglež je hitro skočil na noge in stekel na ono stran obronka, od koder sc je vrgel Ncmcc.
»Hop. hop,« jc klicalo spodaj. »Hop, hop,« smo vsi odgovorili. Obe dami sta sc od veselja poljubili »Nisem so ubil!« je klical glas. »Pojdite gospoda, tu doli!,,. Lepa pot! ...
V začudenje smo spoznali glas našega Nenica.
»S tega obronka lahko skočite, saj je
l
Za revizijo se smejo ukiniti poedina zvanja ali službena mesta.«
Člen 234. uradniškega zakona:
»Državni uslužbenci v vsej kraljevini, razen onih, ki so označeni v čl. 224. tega zakona, uživajo stalnost po preteku treli let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.«
Dodajmo še naslednjo ugotovitev:
Učitelji, kar jih jc bilo stalno nameščenih, so bili v Sloveniji stalno nameščeni po specialnih deželnih zakonih, ki pa so jih sedanji vlastodržci že pozabili, dasi spet nameščajo stalno svoje ljubljence.
Sklep iz »Slov. Naroda« dne 19. februarja 1925. leta Gospodovega:
»Zakonodajalec činovniškega zakona je vedel za te nevarnosti (»Narod« spet čveka o državnotvornosti in protidržav-nosti!) in je raditega vpletel § 71., ki tvori pooblastilo za tri leta, tekom katerih naj državna oblast ustvari tak položaj, ki odgovarja principom ustave in države. Na učiteljska mesta naj pridejo ljudje, k i bodo državo pri njeni konsolidaciji podpirali, ne pa rušili.« (Kurzivno v »Slov. Narodu«.) Naša pripomba: Do danes nismo našli pravega vzroka, zakaj je »Slov. Narodu« univerza tako v želodcu, zdaj pa že vemo, kakor čuje-mo, da se samo radi tega jezi, ker so ga odklonili za profesorja prava in logike. To ni bilo prav, vsaj javno bi ne bil učil, Če bi ga bili pa na univerzi napadli radi njegovih naukov, bi bil lahko vpil, da so klerikalci in univerzitetni profesorji proti svobodi znanstvenih raziskavanj in naukov!
Rožna dolina pri Ljubljani. Letos praznuje vas Rožna dolina 27 letnico, olepševalno društvo pa 20 letnico. V proslavo jubileja se bo vršil letošnje poletje pod Rožnikom V. veliki rožnodolski semenj. V spomin tega slavja bo olepševalno društvo izdalo spominsko knjigo pod naslovom »Zlata knjiga Rožne doline«. Knjiga bo vselovala zgodovino Rožne doline, zgodovino lepševalnega društva, načrt Rožnodolskega doma itd. Opremljena bo tudi s krasnimi slikami. Knjiga bo stala broširana 16 Din, elegantno vezana 25 Din in bo izšla le v slučaju, če bodo z naročili in darili pokriti ogromni tiskarski stroški. Zato toplo priporočamo vsem, da se takoj naroče na to zanimivo knjigo. Naroča se po dopisnici pri olepševalnem društvu v Rožni dolini, p. Vič pri Ljubljani.
Črnomelj. Neki tukajšni zgagar prinaša t/ »Jutru« od dne 18. L m. kot volivno remi-niscenco nekako skrpucalo, v katerem se v imenu več Črnomaljcev sprašuje: kaj je povod, da se tigri vesele zmage? Ker mora biti dopisnik precej omejen, če še danes ne ve, zakaj smo veseli nad izidom volitev, mu bodi povedano javno: Črnomaljci smo se veselili izida volitev tako, kakor se ga splošno veseli ves slovenski narod, ker smo pri sedanjih volitvah ponovno pokazali celemu svetu, da stoje vsi zavedni in pošteni Slovenci za zastavo SLS, katera se edino bori z neomajno tvestobo in ljubeznijo do slovenske zetnlje proti nasilju in korupciji. Veselili smo se tem bolj, ker so zadnje volitve pokazale, da danes ie celokupno nepokvarjeno belokranjsko ljudstvo stopa v politične vrste SLS, katera pride v poštev za vse Slovence kot edino resna in koristna politična stranka, katere prapor je slejkoprej neomadeževan.
tffarofalfie «58ov5Rca'!
Dnevne novice.
V Sloveniji se nihče ne preganja.
Brez pismene motivacije sta bila preko noči odstavljena kvalificirana suplenta dr. Anton Bajec in Ivan Polzelrtik na ženski realni gimnaziji v LjubljanL Dekret slove:
Gospod Ivan Polženik, suplent na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani.
—	Podpisano ravnateljstvo Vam vljudno sporoča, da Vas je kuratorij mestnega dekliškega liceja v Ljubijapi z dopisom z dne 17. februarja 1925 pod št. 75/lic. kur. razrešil službovanja na podpisanem zavodu in sicer z dnem 17. II. 1925. — Ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — Jug.
*
O resničnih >ra zlogih«, radi katerih sta bila gg. suplenta razrešena službovanja
na liceju, pa bomo še obširneje govorili. * * •
—	Obisk romunski kraljice. Belgrajski listi poročajo, da pričakujejo na dvoru obisk romunske kraljice šele v 10—15 dneh. Kraljica da pride zato, da vidi svojega vnuka Petra.
—	Umrl je na Vrhniki daleč na okoli znani in spoštovani trgovec in posestnik gospod Rudolf Rutner. Pokopali ga bodo v soboto popoldne ob treh. Blag mu spomini Preostalim naše iskreno sožaljel
—	Smrt hrvatskega časnikarja. V Zagrebu je umrl član JNU — 29 letni Predrag Mi-trinovič, po rodu iz Hercegovine. Kot vseuči-liščnik je začasa vojne vstopil v prostovoljsko četo vojvode Vuka in ostal z njim 7 let. Kot časnikar je sodeloval pri raznih listih, nazadnje v uredništvu sSlobodne Tribune« v Zagrebu. Posvečal se je posebno socialnim problemom. Zapustil je vdovo z enim otrokom.
—	Ne v Argentinijo! Od generalnega konzulata kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Buenos Airesu je dospela vest, da vlada v Argentiniji velika brezposelnost radi slabe žetve, vsled česar se ne priporoča izseljevanje v Argentinijo.
—	Stoletnica Gjure Daničiča. Dne 19. aprila t. 1. poteče 100 let, odkar je bil rojen Gjure Daničič. Jubilej proslave vsi kulturna društva s predavanji in drugimi prireditvami.
—	Osebne vesti. Premeščeni so okrajni
gozdarji: Alfred Busbach od okrajnega g'avar-stva v Murski Soboti k okr. glavarstvu v Ljubljani, Ivan Ahačič od okr. glavarstva v Ljubljani k gozdarski nadzorstveni postaji v Črnomlju, Friderik Zampa od gozdarske nadzorstvene postaje v Črnomlju k okr. glavJr-stvu v Novem mestu. Luka Ahačič, okrajni gozdar v Novem mestu, je trajno vpokojen.
—	Upravitelj kopališča v Rimskih Toplicah Dragotin Kune je imenovan za oskrbnika jčt-nišnice okrožnega sodišča v Beli cerkvi. — Jcrnfcj Kladnik, doslej pri ukinjeni carinarnici v Celju, je imenovan za revizorja pri glavni carinarn:ci v Mariboru.
—	Sneg v Kamniških planinah. (Poročilo od 17. t. m. z Velike planine.) Tiha do-linca pripravna za smuko; 30 cm novozapad-lega snega.
—	Priznanje italijanskega prosvetnega ministra. Italijanski prosvetni minister Fe-dele je poslal preko naše vlade članici bel-grajskega Narodnega gledališča gdč. Bobičevi zahvalno in priznalno pismo za njeno uspešno prizadevanje, da se na jugoslovanskih gledališčih vprizorijo italijanska dramatična dela. (V Belgradu so v zadnjem času z velikim uspehom vprizorili Nicodemijevega »Scam-polac.) Bobičeva se je šolala v Italiji.
komaj nekaj laktov globoko ... Tod i dami je treba nesli na rokah,« je kričal Nemec.
»Hvala Bogu!« je zaklical moj zem-ljak, »bom vsaj večerjal danes.«
In jc skočil naravnost v meglo.
Zaslišali smo zopet rušenje kamenja in žalostni glas zemljaka:
»Ah, naj ga grom udari s lako potjo! Gotovo sem si izpahnil noge!«
Nato smo zaslišali doli razgovor. Očividno se je sestal z Nemcem.
Po vrsti smo šli vsi, kljub oporekanju dam, ki na noben način nista hoteli na roke Angležu. Slednjič sta se vendar premislili: skala je bila na tem mestu kakor prag, ki je bil visok kake tri ali štiri l.ikte, odkoder jc bilo trel a ali skakali, ali iti počasi s pomočjo esebe, ki je stala spodaj.
Ko smo zapustili usodni obronek, smo bili na strmem nasipu, od zgoraj do doli samo kamenje. Tudi tu nismo ili, marveč smo se drsali zelo hitro in z velikim krikom, držeč se štirje za roke: dami v sredi, midva z Angležem pa na koncu. Ni;je od nas smo videli malo od strani v megli dve senci: to je bil moj rojak in ponerrcčcni samomorilec _ Nemec, Vsled velik? hitrosti smo se par minul val li po strmem nasipu. Čim ni je smo zdrseli, Icm bolj se je redčila megla; slednjič, na polovici nasipa, smo zagledali dolino, na njej pa nekaj pastirskih koč.
Ko smo za četrt ure vsi pritli skupaj na planici, je prijel Anglež Nemca za roke in rekel damam:
»Ali veste, gospe, da sc je ta človek hotel pred eno uro ubiti?«
Osramočeni samomorilec je odšel proč, Francozinji pa sta se začeli smejati, ko sta videli Angležovo resnost. Celo moj rojak je to odobraval. Toda, ko smo povedali cel dogodek, se je ena dama razjokala, druga pa je dobila krče.
V rcsnici pa smo morali lei trenotni blaznosti našega tovariša zahvaliti svoje življenje. Obronek je namreč visel nad prepad m, in samo na tistem mestu, kjer je skočil Nemec, je lilo mogoče piiti v dolino brez smrtne nevarnosti.
Ostali njegov dogodek jc bil zelo priprost.
Ko sc je vrgel s skale, je padci na kup kamenja, in ko je hotel hitreje končali s svojo vrtoglavico, je tekel slepo naprej. Čez nekaj minut je prišel iz megle in je opazil varno pot. Tedaj se je streznil in se z velikim trudom zopet vzpenjal navzgor, da bi nas poklical.
»No, in kaj misliš,« je skončal moj prijatelj, od tega dogodka i? Nemec popolnoma izgubil vrloglavicol Postal je celo član planinskega društva in danes sreča-vam njegovo ime na listi turistov, ki vzpenjajo na najvišje vrhove ...«
Enako sc ozdravi z enakimi
—	Silen vihar na Jadranu. Zadnje dni je oral po J&dranu silen južni vihar, kakor ga že davno ne pomnijo. Obrežna plovba je bila malone ustavljena. Valovi so se zaganjali ob obrežje mnogo metrov visoko. O nesrečah na morju zaenkrat ni poročil, pač pa je vihar po mestih pobil mnogo oken, metal opeko s streh in po vinogradih polomil drevje in trte.
—	Za lastnike radioaparatov. Poštno ministrstvo sporoča, da bo dajalo dovoljenja tudi za prenosne prenosne radiopostaje pod občimi pogoji pravilnika o radioaparatih. Letna naročnina znaša Din 750. Kdor hoče imeti prenosno radiopostajo, mora vložiti prošnjo na poštno ministrstvo, v kateri je treba poleg drugih podatkov navesti tudi vse kraje in prostore, kamor namerava postavljati radioaparat. Dovoljenja bodo veljavna samo za tiste kraje, ki so v prošnji našteti, oni, ki že ima tako dovoljenje, želi, da bi smel postavljati prenosni radioapo.rat še v katere druge kraje, mora napraviti posebno prošnjo, v kateri naj navede te nove kraje in prostore. Za tako naknadno dovoljenje se ne plača nobena naročnina. Za prenosne radiopostaje sc bodo izdajale posebne legitimacije. Poštno ministrstvo je tudi odločilo, da se stalne prejemne radiopostnje ne smejo prenašati v javne prostore, kjer se vrše koncerti in druge javne prireditve. Pripominjamo, da je treba za prenosno radiopostajo poleg navadne letne naročnine v znesku 750 dinarjev plačati še pristojbino v znesku 150 dinarjev na leto za »Boadcastingc. Poštna uprava bo strogo pazila, da se bodo vsi irne-jitelji stalnih ali prenosnih radiopostaj točno držali gornjih odredb poštnega ministrstva.
—	Karta telefonskih pristojbinskih pa-sov. Poštno ministrstvo je izdalo karto telefonskih pristojbinskih pasov Jugoslavijo v razmerju 1:1,000.000; 1 cm na karti je 10 km dejanske razdalje. Na tej karti so navedeni vsi brzojavi in telefoni v naši državi. Na podlagi te karte je razvidno, v katerem pasu leži centrala, s katero imamo pogovor, oziroma kakšno pristojbino je treba za pogovor z do-tičnimi centralami plačati. Na vsaki karti so v barvi začrtani trje polkrogi, ki v zmislu čl. 31. točka 1, telefonskega pravilnika označujejo meje telefonskih pristojbinskih pasov tistega telefona, za katerega je karta določena in ki je središče za vse tri polkroge.
—	Izgon. Iz območja mariborske oblasti je izgnan za dobo 5 let s prepovedjo povratka 28 letni Štefan Križanič, mesarski pomočnik, doma iz Petrinja na HrvaŠkem. Iz policijskega okoliša mesta Maribora pa je izgnan tudi za dobo 5 let 36 letni Maks Tramšak, mesar, pomočnik, doma iz Zg. Bistrice na Štajerskem. Oba sta izgnana kot nadležna in lastnini nevarna tujca.
—	Aretacija dr. Kraftovih napadalcev. Na odredbo državnega pravdnika v Somboru so 17. t. m. zaprli občinskega podtajnika Stanka Tanundžiča, prostovoljca Leskovca in davč. kontrolorja Stevana Patkova, vsi iz Novega Sivca v Bački, ker je dokazano, da so se bili udeležili napada na dr. Krafta.
—	Posli bankirja Svečenskega. Te dni so v Osjeku zaprli bankirja Vladirnirja Svečen-skega. Svečenski je bil svoj čas v osješki Ju-goslavenski banki uradnik ter je kot tak z večjo družbo vtiholapljal v Jugoslavijo bivše avstrijske krone iu ogoljufal državo za več milijonov. Zaprli so ga bili, a tedaj se je znal izmuzniti zanjkam zakona. Nato je ustanovil lastno banko pod imenom »Domovinska banka« in ogoljufal mnogo ljudi. A v vsakem slučaju se je znal brez resnih posledic izmotati. Sedaj je dobilo državno pravdništvo več novih ovadb proti njemu; gre za prevare v višini za pol milijona dinarjev. Svečenskega so topot zaprli.
—	Umazana afera na račun brezposelnih v Zagrebu. Koncem minolega leta se je na lastno pest organizirala v Zagrebu nekaka >Zveza brezposelnih«. Ta Zveza, ki javno ne obstoji, je nato prirejala zbiranje darov deloma petem pol po hišah in podjetjih deloma pa javno po ulicah. Nabrala je znatne vsote, ki so jih nabiralci izročali odboru. Le-ta je nekaj malega razdelil med »društve-je od zbranih darov rrzdelili med idruštve-nike«, glavni delež pa si je obdržal sam. Dru-štveniki so končno stvar prijavili delavski zbornici in policiji, ki imata sedaj stvar v rokah.
—	Pobegnil je iz Kragi>jevca dijak tamkajšnje gimnaz;je Hadovan Jovovič. Po nekaterih njegovih izjavah pred begom sumijo, da je pobegnil v Slovenijo.
Iz Primorske.
p Proti nasilju nad grobovi. Sklep goriškega občinskega sveta proti slovenskim napisom na mestnem pokopališču je ogorčil tudi pošlene Italijanske kroge. Občinski svetovalec Graziani je v tej stvari vložil interpelacijo na župana Bombiga, v kateri pravi med drugim: »Podpisani je mhenja, da »a sklep ovira zbližanje in mirno sožitje obeh narodnosti, kakor ga žele vsi, v prvi vrsti pa sedanja vlada, ki ie žo opetovano izjavila, da noče delati nasilja tujerodnim manjšinam.« List »L' Isonzo« je objavil dr. Besednjakovo inter-r icijo na notranjega ministra Federzonna
or tudi Grnzlanljevo na goriškega župana
ibiga ter ob sklepu zapisal: »Upamo, da
bo notranji minister Ju je mož velikih političnih zmožnosti, razumel posledice tega političnega pretiravanja in bo s svojo pomirjevalno besedo zadevo uredil. Sedanja vlada, in zlasti njen načelnik sta izjavila opetovano, da tujerodne manjšine ne bodo nikdar tlačene in oropane pravic, ki jim pritičejo v skupni državi. Nastopiti pa sedaj proti mrtvim v njihovih grobovih in prepovedati, da ne sme biti zapisano nad njihovimi kostmi njihovo ime z dvemi ali tremi običajnimi besedami v slovenskem jeziku, je vrhunec patrijotične buda-losti in nasprotuje celo uačelom najbolj zagrizenega nacionalizma, ki se hoče pač boriti proti živim sovražnikom, ne pa proti — mrličem.« Ta nastop treznih italijanskih krogov jo pač edino vreden velikega kulturnega na roda.
p Za politične preganjance pod bivšo Avstrijo. Finančni podminister (oddelek za vojne pokojnine) je izdal odlok, glasom katere ga imajo pravico do pokojnine vsi oni, ki so jih bile preganjale avstrijske oblasti, jih internirale v kakem koncentracijskem taborišču, kjer so si nakopali bolezen in morda umrli. Vsem takim preganjancem oziroma njihovim dedičem pritiče pokojnina, kakor če bi bili oboleli ali umrli v vojni.
p Strankarska politika. V Istri so osnovali »Seljački Savez«, v katerem naj bi našli stanovsko in pravno oporo ter pobudo in pomoč k vsestranski izobrazbi hrvatski in slovenski istrski kmetje. Take stanovske organizacije so si osnovali kmetje že po vseh kulturnih deželah, kakor imajo tudi vsi drugi stanovi svoje organizacije. Istrski kmet je pa ob danih razmerah tesne stanovske organizacije dvakrat in trikrat potreben. Tržaškim li^ bendnim krogom pa nova organizacija nikakor ni po volji. »Istarska Riječ« na najodurnej ši način napada kmetsko gibanje kot »kranj sko seme« ter psuje in obrekuje voditelje. Značilno za kroge, ki stoje za »Istarsko Ri-ječjo«, je dejstvo, da njih glasilo niti z besed« ni omenilo govora posl. Besednjaka v parla mentu za pravice slovanskega prebivalstva v šoli, o katerem so priznalno pisali celo mnogi italijanski in nemški listi. Istotako "A. R.« nt omenila izdaje hrvatskega niolitvenika, ki je v tej dobi tem večjega narodno-kulturnega pomena, in pravtako ni napisala nobene vrstice za »Društvo sv. Mohorja za Tstro«. Taka strankarska nestrpnost se ob danih razmerah obsoja sama.
p Za pouk v materinščini. Spričo dejstva, da šolska vodstva dosledno prezirajo zakonsko določbo, da se mora po šolah na željo staršev v posebnih urah poučevati materinščina, se je obrnil posl, dr. Besednjak na višje šolske oblasti v Trstu za odpomoč. Poslanec je oblastvom pojasnil žalostne razmeie na hrval skih in slovenskih šolah, ki so ponekod do^ vedle do šolskega štrajka (v ŠL Petru v Šumi) in opozoril, da l>o ljudstvo spoštovalo šolo in zakon le tedaj, ako mu bodo učiteljstvo in oblasti v tem dajali dober zgled. Višji šolski činitelji so nato pozvali poslanca, uaj jim predloži točno poročilo o vseh posameznih slučajih, kjer se materinščina ue poučuje. Dr. Besednjak bo poročilo, ko zbere potrebne, podatke, predložil.
p Umrl je v Trstu bivši mnogoletni profesor na navlični šoli v Dubrovniku in arhivar prof. Josip Gelcih (Jelčič), doma iz Boke Ko-torske. Izdal je več zgodovinskih del o Dubrovniku, a v rokopisu je zapustil obširno zgodovino Boke. Čutil se je Italijana ter je tudi pisal v italijanskem jeziku.
Iz štajerske.
s »Naša Straža«. — Namesto ustavljene :>Stražec je začela v Mariboru izhajati »Naša Straža«, ki jo bodo dobivali poslej naročniki sStražec.
š Dekliška zveza v Celju je poklonila knjižnici Kat. prosvetnega društva, spoštujoč kulturno delovanje, katero vrši med našim ljudstvom, 250 Din. Najlepša zahvala in Bog plačaj.
š Pogreb Alojzija Pintorja v Slovenski Bistrici. Dne 16. I- m. jo je bil pokopan 27 letni sin trgovca Pinlerja, orjunaš in liberalec po mišljenju in življenju. Pa ravno zato ga je čislalo naše brezverstvo in mu pripravilo kar le mogoče sijajen pogreb. Različne liberalne korporacije naj bi ga počastile z govori na grobu. Ker pa nagrobni govori brez škofijskega dovoljenja niso dovoljeni, je dekan očetu rajnega svetoval, naj vpliva ua nekatere osebe, da bodo izostali uagrobni govori, sicer se bodo duhovniki takoj odstranili po končanih cerkvenih opravkih. Na dan pogreba so poda dekan točno od napovedani uri s cerkvenimi služabniki na sprevod. Sredi med cerkvijo in Pinterjevo hišo mu pridejo nasproti Len. Pinter iz Maribora, dr. Šnuderl in dr. Pučnik radi asistence, katera se ni hotela udeležili sprevoda zavoljo navzočih orju-našev. Tu dekan še enkrat opozori gospode, da so nagrobni govori cerkveno prepovedani. Dr. Šnuderl in Len. Pinter ga zagotavljata, da ne bo nihče govoril in dr. Pučnik, ki je imel namen govoriti, se zaveže, da ne bo govoril, kar je tudi moško držal. Stric Pinter pa je kmalu pokazal, kak stric da je. grdo ie nalrgal dekana, ker ie 10 minul pozneje j govoril. Po končanih obredih in molitvi jo dekan malo čakal na petje, a ker ga ni bilo, jo odšel s cerkvenimi služabniki. V njegovi navzčonosli ni nihče govoril, po njegovem odhodu pa je pet govornikov nastopilo in ko-
valo v zvezde rajnega Lojzeka. Nek orjunaž
mu je zaklical v grob: Tvoja duša je sicer umrla, a tvoj duh bo vedno med nami. Nato mn je zapel pevski zbor. Ne bi tako natančno poročali o tem pogrebu, ako ne bi o njem tako nesramno lagalo »Jutro«. Dopisnik trdi, da je grozil dekan, da se duhovščina ne bo udeležila pogreba, z drugimi besedami, da cerkvenega pogreba ne bo, ako se ne odstrani Orjuna. G. dr. Pučnik, kedaj in komu je to grozil g. dekan? Na dan z imeni! Nadalje pravi lažnivi dopisnik, da se je dekan udeležil pogreba le pod pogojem, da dr. Pučnik ne bo govoril. G. doktor, kako se more ?Jutro« tako nesramno lagati, ko pa je dekan v cerkvenih oblačilih s cerkvenimi služabniki bil že blizu Pinterjeve hiše, ko ste govorili ž njim. Kam pa je šel v cerkveni obleki, če ne na pogreb?! Ta >pogoj< je izmišljen in očitna laž in s to trditvijo se smešile g. doktor pred celim svetom. Enako je laž, da eo se zgražali ljudje nad »pasivno rezistenoo«, s katero je dekan opravljal cerkvene ceremonije. Ne ne, g. dekan je ravno tako opravljal cerkvene obrede, kakor pri drugih pogrebih, nad tem se ni nihče zgražal, pač pa se je ljudstvo zgražalo nad obnašanjem liberalcev med pogrebom in nad krivoverskimi govori na posvečenem pokopališču.
š Na cesti umrl. "V Mariboru je v sredo popoldne zapazil nek stražnik v Klavniški nlici gručo otrok, ki so stali okrog umirajočega starčka. Predno je dospel poklicani zdravnik, je mož — Viktor Vračko — izdihnil. Pokojni je bil star 67 let Odpuščen je bil pred kratkem iz zagrebške hiralnice kot re-konvalescent, v Mariboru pa je vsled onemoglosti umrl na cesti.
Iz Ljubljane.
lj Ii mestne ženske realne gimnazije se
nam poroča, da išče ravnatelj Jug po drugih zavodih profesorje, ki bi bili pripravljeni prevzeti nadure, ker sta bila gg. suplenta Cr. Anton Bajec in Ivan Polzelnik razrešena službovanja. Apeliramo na kolegijalnost profesorjev, da nadur ne sprejmejo.
lj Prosvetna sveia sporoča, da se vrši [VI. prosvetni večer danes teden, to je 27. februarja.
lj Loterija v korist planinskega doma v Mirni gori v Beli Krajini Danes so se izročile prometu tablice velike tombole, ki se bo vršila 3. maja t 1. na kongresnem trgu v korist zgradbe planinskega doma na Mirni gori, Bela Krajina. Planinci in drugi, kupujte srečke, da pripomorete k zgradbi! Opozarjamo že danes na velike plakate s sliko doma, ki se bodo razvesili v kratkem. Glavni dobitki so razstavljeni pri tvrdki Čeme Ivan, Dunajska cesta.
lj Umrli so v Ljubljani. Fran Cedilnik, občinski ubožec, hiralec, 74 let- — Fran Pavlič, gostilničar in posestnik, 59 let — Uršula Smole, kočarjeva žena, 44 let — Milko Kobe, delavčev sin, pol leta. — Josip Kralj, posestnik, 65 let
lj čevljarska obrtna zadruga v Ljnbljani naznanja interesentom, da se vrši redna po-magalska preizkušnja v nedeljo, dne 1. marca t L Zglasiti se je najkasneje do 25. t m. v zadružni pisarni, Hrenova ut 1. — Načelstvo.
lj Ljubljanska porota. Do sedaj so razpisane za pomladansko porotno zasedanje tele obravnave: V pondeljek dne 2 marca se vrši obravnava proti Francetu Jenku radi poneverbe (predsednik senata predsed. dež. sod. 'dr. Papež). V torek dne 3. marca se vršita dve obravnavi in sicer proti Mihaelu Meserku in Josipu Klisu, obe radi hudodelstva uboja po § 140 (predsednik vil. sod. svet. Rekar). iV sredo dne 4. in v četrtek dne 5. marca pa se vršita obravnavi proti Vinku Ravniharju in Francetu Klemenu radi goljufije (predsednik viš. sod. svet. Mladič). Določenih je za to zasedanje še več drugih slučajev, vendar pa še niso določeni dnevi obravnave.
lj Mladi tatiči. V zadnjem času so opazili po Ljubljani in sicer največ po Salendrovi in Knafiovi ulici, na Kongresnem trgu in po Karlovski, Dunajski in Gosposvetski cesti, da so zmanjkale pri veznih in tudi drugih vratih medene kljuke. Vsled številnih ovadb je policija del j časa zasledovala te novovrstne ljubljanske tatove, vendar brezuspešno. Končno pa so le zalotili predrzno družbo in sicer štiri komaj 13 letne paglavce. Pri preiskavi so fantiči priznali tatvine in so tudi povedali, da so prodajali medene kljuke pri starinarici Pan-holzerjevi. Panholzerjevo, ki ne sme kupiti nobenega blaga, posebno od mladih paglavcev, brez pismenega potrdila čegavo je blago, bo opeharili na ta način, da so napravljall drug drugemu pismena potrdila čegavo, da je blago in da ga smejo res prodati.
lj Razne tatvine. Pred kratkim je bilo vlomljeno v pisarno Zveze delavcev »Svoboda«. Tat je odprl s silo predal pisalne mize in ukradel 300 Din društvene gotovine. Vlomilcu so že na sledu. — Na dvorišču hiše št 45 v Sp. Šiški je prevrnil neznan tat mlekarski voziček. Pri tem je razlil 6 litrov mleka, vrč s tremi litri mleka pa je odnesel. Napravil je okrog 100 Din škode. — Na hodniku ljudske Sole v Mostah je bil ukraden nekemu učencu med poukom z obešalnika dobro ohranjen suknjič iz zelenkastega sukna.
lj Policijske vesti. Policija je aretirala od 18. do 19. t m. 11 oseb in sicer štiri ie na drugem mestu omenjene tatiče medenih kljuk vežnih vrat 8 radi pijanosti ln razgrajanja
in po enega radi beračenja, vlačuganja, soudeležbe in suma tatvine. — Vloženih je bilo 7 ovadb in sicer dve radi prestopka cestno-policijskega reda in po ena radi tatvine, pijanosti, posesti samokresa brez orožnega lista, zlobne poškodbe vrtnice in radi prekoračeuja policijsko ure.
Za deževno pomlad
je preskrbela cenjcnerau občinstvu s ogromno zalogo priznano najboljših dežnik plašč ev tvrdka
DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
Prosveta.
pr Popravek. V včerajšnjem »Slovcncu« je tiskarski škrat spačil v oceni III. koncerta Filharmoničnc družbe smisel enega stavka. V 26. vrsti in sledečih beri: Njegove »Dumky« so vzor tovrstne glasbene oblike: n i z pesmi mirnega, pripovedujočega značaja, prepletenih oziroma prekinjenih itd. — — — P.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. uri svežer.
Petek 20. febr.: VDOVA ROŠLINKA, premi-
jera. — Izven. Sobota, 21. febr.: STRIČKOV SEN. — Red C. Nedelja, 22. febr.: Ob 3. pop. DANES BOMO TIČI, ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 8. zvečer: VDOVA ROŠLINKA. — Izven. Pondeljek, 23. febr.: SUMLJIVA OSEBA. -Red F.
Torek, 24 febr.: — Zaprto.
C^EBA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Petek 20."febr. — zaprto. Sobota, 21. febr.: TRAVI ATA. - Red C. Nedelja, 22. febr.: Ob 3. pop. TRUBADUR, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 23. febr.: DON JU AN. — Red A. Torek, 24. febr.: — Zaprto.
~~ Izpred sodišča.
Razveljavljena konfiskacija »Slovenca«. »Slovenec« št 26 z dne 1. februarja letos je bil zaplenjen, in sicer samo radi petih vrstic v uvodnem članku pod naslovom »Slovenskemu delavstvu«. — Lastništvo lista sc je proti tej konfiskaciji pritožilo. Predvčerajšnjim sc je vršila pred ljubljanskim deželnim kot tiskovnim sodiščem tozadevna obravnava. Po precej gorki in ostri juridični borbi med zastopnikom »Slovenca« dr. Janko Brejcem in državnim pravdnikom je senat t o konfiskacijo končno razveljavil.
V svrho razumevanja celote ponavljamo ta delno zaplenjeni odstavek, ki se glasi:
»Seveda od Žerjava in njegovih bank odvisni socialistični voditelji o vsem tem molče kot grob, nasipajo delavstvu s ceneno demagogijo pesek ▼ oči ter se z najogabnejšimi sredstvi zaletujejo na Žerjavovo komando v našo stranko (od tu naprej zaplenjejo), k i se bori danes na življenje in smrt za obstoj celokupnega slovenskega naroda proti nasilni vele-srbski kliki in njenim prodan, cem, ki noče streti samo delavstva, temveč ves slovenski narod.«
Pri obravnavi je držami pravdnik g. D o -m i n i c o zagovarjal konfiskacijo in ugotavljal, da se razume pod »velesrbska klika« cel srbski narod, in tvori ta odstavek hujskanje k plemenski mržnji. Po razpravi se jc pridružilo sodišče izvajanjem zagovornika dr. Brejca, ki je trdil, da eksistira pri nas dejansko politična velesrbska struja (po nemškem vzorcu Alldeusche), ki zasleduje cilje, ki so protivni obstoječi ustavi, katera pozna samo enakopravne narode Srbe, Hrvate in Slovence, ki tvorijo temelj naše države. Razen tega je sodišče poudarjalo v razlogih tudi to, da je treba jemati v obzir tndi vsebino celega članka, ki sc v celoti peča samo z delavskim vprašanjem in sc obrača le proti raznim voditeljem delavstva, ker sc tudi v inkriminiranem stavku rabi samo mimogrede beseda t-Slovenci«. Vsa borba naše stranke, je ugotavljal zastopnik »Slovenca«, ne gre proti srbskemu narodu, ampak samo proti maloštevilni kliki v Belgradu, čaršiji. kateri se jc vsled zgodovinskega razvoja, rodbinskih in poslovnih zvez posrečilo dobiti v roke državne vajeti in vladati državo v vele-srbskem protiustavnem duhu. Proti tej mali, a mogočni družbi nastopa opozicija pod vodstvom zelo uglednega Srba samega Davido-viča, kar jasno kaže, da se mi nc borimo proti srbskemu narodu, marveč zoper vladajočo kliko. — V razlogih }e sodišče tudi ugotovilo, da res eksistira ta velesrbska klika in ima pripadnike tudi med Hrvati in Slovenci, in to je politična struja, ki stremi za hegemonijo srbstva ali pa za amputacijo.
Orjunaški popravki vnovič pogoreli. Zastopnik Inž. Kranjca in tovarišev ie tožil našega odgovornega urednika, ker je zavrnil njegov popravek glede našega poročila, katero smo dobili iz Postojne in ki je glasilo, da so Orjunaši inž. Kranjc ln tovariši pobegnili v Italijo in vstopili tam proti obljubi do-
bre nagrade v službo italijanske fašistovske vlade. Zastopnik našega odgovornega urednika g. dr. B r e j e je pri obravnavi poudarjal uvodoma, da bi bil »Slovenec« sprejel in objavil popravek, če bi bil ta pravilen in lojalen in ne šikaaozen. Pisali naj bi bili: Ni res, da smo bili v Italiji, da smo stopili v službo italijanskih fašistov, res pa je, da nismo bili v Italiji — no in potem naj povedo, kje so bili.
Zastopnik inž. Kranjca in tovarišev dr. Knaflič je nato predlagal, da naj se sprejme stvarni popravek, zahteval pa je, da bi prevzel »Slovenec« vse stroške, česar pa seveda naš zastopnik ni mogel sprejeti, ker ni zakrivil naš list zavlačitve, marveč so to zavla-čitev zakrivili edinole njihovi nepravilni popravki
V svojem formalnem ugovoru jo navajal dr. Brejc dalje: Popravkarska pravica, ki jo imajo stranke za list je precej omejena. Popravljati se ne da nobena polemika, popravljajo se lahko samo dejstva in dejanja in to brez vseh olepšav, ki bi znale popravke raztegniti. Tudi glede obsega popravkov so jasna določila in mora popravkar prostor čez dvakratni obseg popravljenega članka plačati po insercijskem tarifu. Nikdar pa ne morejo popravljati nmenja, sodbe ali kritika. Naslov pa, ki označuje le kratko to, kar se izvaja — mnenje, kritika, sodba — se ne da popraviti. S tem bi dobili negativni naslov in to ne gre. Tudi je dosti, da se eno in isto dejstvo enkrat popravi in ni treba tega, recimo v podnaslovu ponavljati. To je Sikana in ni v smislu po-pravljalske pravice. Dalje popravlja ponudeni popravek tudi, kakšno nalogo da je dobil postojnski podprefekt namreč glede striktnega naloga, ta mora izpolniti Kranjcu vsako željo. Kako more inž. Kranjc popravljati, kakšne naloge je dobil podprefekt? To bi mogel popraviti k večjemu le podprefekt sam.
Do tu je prišel dr. Brejc s svojim for-melnim ugovorom. Tu pa se je dr. Knaflič uklonil in je svoja popravka umaknil, češ da res nista pravilno sestavljena in to glede inž. Kranjca, kakor tudi glede ^Ekonomske Orjune«. Priznal je, da je bila to zanj dobra popravkarska šola in je bil on priden učenec, ter je obljubil, da bo, če se je dobro naučil, prinesel zopet drug boljši in pravilen popravek. Tako je g. dr. Knaflič glede popravkov že dvakrat pogorel pri sodišču. Kar se pa tiče stvari same, smo pa že enkrat ugotovili, da smo bili na prav infamen način, kakršnega
Ob Sven Hedlnovi 60 letnici.
Šestdeset let je veliki raziskovalec star. Sestra Alma mu je napisala za rojstni dan krasno knjigo, napis ji je: Moj brat Sven. Knjiga govori o vsem, kar ga je naredilo velikega, o njegovih potovanjih, o Sven Hedinu kot človeku, o njegovi ljubezni do doma in do dežele njegovih staršev. Podamo odstavek iz knjige, ki govori o njegovih mladih letih.
V šoli v začetku ni šlo; čez par let je pa dobil Sven veselje do učenja in se je resno poprijeL Z dvajsetim letom je napravil maturo. Zraven je bil pa še veliko študiral kar spada h geografiji V prostih urah je risal karte, iz njegovih šolskih let imamo še sedem zvezkov kart. Pri risanju je bil izredno skrben in zelo potrpežljiv; po potopisih je očrtaval pot odkriteljev in po statističnih knjigah je delal grafične risbe. Že zgodaj se je pripravljal za raziskovanje neznanih dežel naše zemlje.
Njegov stari prijatelj dr. Nystr6m, tovariš Nordenshjfildov na spitsberški ekspediciji 1868, je hotel v stoclcholmski geografski družbi predavati o potovanju slavnega Rusa Prževalskija po Osrednji Aziji; prosil je He-dina, naj mu napravi zemljevid za predavanje. Sven je bil tedaj 17 let star; šel je na delo in je napravil karto, ki je pokrivala celo steno. Pozneje so ga še drugi prosili, da jim je delal karte. Nekoč je narisal ameriški Grand Canon, ono globoko zarezo, po kateri teče reka Colorado. Ko je prišel 40 let pozneje sam tja, se mn je zdelo, da sreča starega znanca. Zu profesorja primerjajočega jezikoslovja Almquista je narisal karto Egipta in vsega Nilovega porečja, tako veliko, da je pokrila tla jedilnice in je moral seveda ležeč risati.
Petnajst let je bil star, ko sta prišla Nor-denskjSld in Palander s svoje ekspedicije okoli Azije nazaj domov; z ladjo »Vega« sta bila objadrala Azijo in sta dokazala, da je takozvana severovzhodna pasaža mogoča. Ta sijajna ekspedicija je rodila v mladem Svenu misel, da posveti svoje življenje raziskovalnemu potovanju. Občudoval je može, ki so se izkazali junake, ki so švedsko ime napravili slavno in čaščeno. Sanjaril je, da bi bil njim euak, da bi napravil nekaj velikega. Vedel je pa tudi, da zahteva višina uspeha znanja, neutrudljivega dela; razumel je, da bo moral trpeti pomanjkanje in spati veliko samotnih zimskih noči pod zvezdnatim nebom. Pot mu je bila jasno začrtana, mirno in tiho je šel za ciljem. Izvežbal se je v vseh strokah, ki so potrebne za znanstveno raziskovanje. Da se utrdi, je spal pozimi v nezakurjeni sobi pri odprtem oknu, vadil se je, da je kolikor mogoče malo jedel.
Vleklo ga je v polarne pokrajine, a v njegovo domišljijo se je vrinila tudi Perzija, stara dežela bajk. In ko so mu ponudili, naj
se mistifUcalorji običajno ne poslužujejo, mi-stificirani, kakor se je že neštetokrat pripetilo najopreznejšim listom. Da ta mistifikacija ne izvira iz kakšnih naših, marveč z Orjuno simpatizirajočih krogov v zasedenem ozemlju, je vsakemu jasno. To smo vnovič pribili, da ne bi nam kdo očital žurnalistične nelojal nostl
Turistika in šport.
Otvoritev nogometne sezone. — Gost zagrebška Concordia. V nedeljo dne 22. t m. se otvori v Ljubljani nogometna sezona s prijateljsko tekmo med prvorazrednim zagrebškim klubom Concordio in ljubljanskim Primorjem. Concordia, ki nastopi v najmočnejši postavi, spada na vodilne zagrebške in jugoslovanska klube ter zavzema v prvenstvu Zagreba tretje mesto z enakim številom točk kot Hašk, ki stoji na drugem mestu. V vrstah Concordie nastopijo poleg internacijonalcev Pažurja in Paškvana tudi bivša Hajdukovca Benčič in Bo-načič, la sta nastopila v zadnji reprezentančni tekmi Jugoslavija: Čehoslovaška, ter igrala z uspehom. Da sta oba Spličana izborna igralca nam potrjuje velika vneina, s katero ju je skušal Gradjanski pridobiti zase, predno sta prišla nadaljevat študije v Zagreb. Zagrebška Concordia igra priznano najlepši nogomet izmed vseh zagrebških prvorazrednih klubov. Ako ni mogla doslej številčno dokazati to svojstvo, leži krivda na tem, da v njeni napa dalni vrsti ni imela dobrih strelcev. V zadnjem času pa so ji je posrečilo ojačiti svoj forward z dvema mladima silama Jerenom in Hamererjem, od katerih je posebno prvi kot leva zveza zelo nevaren oster šuter. Primorje je izrabilo pri nas mrtvo zimsko sezono s tem, da je odigralo tekom zime in sicer za božične praznike dve tekmi v Gorici; v nedeljo bo nastopilo v nekoliko spremenjeni novi postavi Vsekakor bo ta tekma za Primorje velika preizkušnja, toda upamo, da se bo znalo moštvo boriti s svojo znano agilnostjo in ambicijo. Primorje se ni zbalo velikih stroškov, zveza nih s to tekmo samo, du zamore nuditi ljubljanski športni publiki res nekaj prvorazrednega. Prepričani smo, da bo znala to ceniti naša publika ter da prireditev poseti v obilnem številu. Vstopnice v predprodaji 10 odst popust Iste se dobe v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Pričetek tekme ob 15. uri, igrišče S. K. Primorje, Dunajska cesta.
gre v dežele Kaspiškega morja, je takoj hvaležno sprejel. Saj je bila tam Perzija in od tam se mu je odprl ves orient
Dvajset let je bil star, ko je v družbi neko švedske obitelji šel na prvo resnično potovanje. Svet se mu je odprL • • •
sv Trikratni doktor. V Inomostu je pro-moviral za doktorja državnih ved bogoslovni profesor v Celovcu dr. th. ln ph. Ferdinand Frodl, S. J.
sv Moderne Amaconke Kitajskem. Angleška »National Geographic Society« je poslala v osrednjo Kitajsko ekspedicijo, o koji nam voditelj Frederick Wulsin med drugim poroča tudi sledeče zanimive podrobnosti: Rod, ki smo ga obiskali, je mongolski, prebiva pa v onem malo znanem delu Kitajske, kjer zbira svoje vodovje Zlata reka Učenjaki mislijo, da je ta rod zmes raznih plemen, bi se zbirajo v onem okraju in od koder se razlivajo potem na vse strani. Vladajo pa temu rodu ženske; skupaj z moškimi kadijo neko vrsto kisle rastline, ki je tobaku podobna. Zemlje je malo in mroe preživeti le pično število ljudi. Ženske smejo imeti po več mož, tudi je dovoljen začasni zakon, za šest let za šest tednov ali pa tudi samo za šest dni Otroci smatrajo za očeta tistega, ki jim ga mati označi. Drugi možje so »strici«. Družinskih imen ni, otroke imenujejo »sinove in hčere te ali one žene«. Vsak nakup in vsako prodajo izvrši žena ali pa jo mora vsaj dovoliti; ona vodi družinsko blagajno in vse hišno gospodarstvo. Če stopi moški v svetišče in je tam kakšna ženska, ji lahko vzame pokrivalo na glavi, in s tem postane ona brez drugih obredov njegova začasna žena. To je običajno tudi drugod, pri mnogih izlamskih, mongolskih in tibetskih rodovih. Zločinov je veliko, a tudi najtežji se da odkupiti, s stisnjeno čajevo opeko. Življenje duhovnika je najdražje, do 200 opek; najbolj poceni je pa življenje tujca, dve opeki ali tri.
sv Spomenik psn, ki je rešil celo vas smrti. Skoraj vseh trinajst psov, ki so peljali na saneh serum zoper davico v vas Nome na Aljaski ob silnih snežnih viharjih in vas oteli smrti, je poginilo. Med njimi je bil tudi sloveči sibirski volčji pes Balto, ki je znan še izza Amundsenovega znanstvenega popotovanja. Finski voznik Kasson, ki je v snežnem viharju prišel ob oči, ni mogel sani voditi, zato je prepustil vodstvo Baltu, ki je v Nome srečno prispel in rešil vaščano. Zato postavi vas Nome Baltu spomenik.
sv Nov podmorski brzojav iz Anglije * Ameriko, Pareton, predsednik Zahodne ameriške brzojavne družbe, pravi, da misli družba položiti med Anglijo in Ameriko nov podmorski brzojav. Letos bodo prišli do Nove Found-landije prihodnje leto pa do konca. Brzojav, bo sprejel lahko 60 milijonov besed na leto.
Po svetli.
Gospodarstvo.
Maksimiranje obrestne mere.
Zagrebški »Savez novčanih zavoda« javlja sledeče:
Povodom okrožnice, ki jo je Narodna banka poslala denarnim zavodom v stvari nameravanega maksimiranja obrestne mere za vloge in posojila in vprašala za mnenje in predloge denarnih zavodov, je »Savez novča-nih zavoda« na seji z dne 16. t. m. pretresal to važno vprašanje in je na podlagi svoje-dobno zavzetega stališča v predstavki na Narodno banko ponovno naglašal, da se stremljenje Narodne banke glede znižanja obrestne mere, kar je tudi želja denarnih zavodov, da uresničiti le polagoma, ne pa naenkrat, in s skupnim sodelovanjem Narodne banke in denarnih zavodov, ne pa s prisilnimi odredbami. Kot predpogoj znižanju obrestne mere bi moralo priti maksimiranje obrestne mere za vloge, in siccr na temelju medsebojnega dogovora denarnih zavodov. Dosledno temu so stvorili zagrebški denarni zavodi v okviru »Saveza« dogovor, ki vsebuje za gotov čas maksimiranje vložne obrestne mere. Potem ko se bo videl rezultat in uspeh tega dogovora, bo moglo priti do razprave vprašanje znižanja obrestne mere za posojila, vendar pod pogojem, da se ogromne javne dajatve, ki imajo v mnogih slučajih značaj konfiskacije privatnega imetja, znižajo na umerjeno in pravično mero. Kartelni dogovor je stvorjen na predpostavki, da ga bodo po pogajanjih usvojile tudi ostale organizacije denarnih zavodov v naši državi.
• • .
g Zadružno gibanje v Sloveniji. Iz »Narodnega gospodarja« posnemamo, da se je v Sloveniji lani ustanovilo 57 zadrug, in sicer 13 kreditnih, 9 električnih, 8 nabavnih (kon-sumnih), 5 stavbinskih, 4 mlekarske, 4 agrarne zajednice, 2 produktivni in 12 raznih. Iz te statistike je razvidno, da stoji med novimi zadrugami 9 novih električnih zadrug, kar jc dokaz, da se vedno bolj širi elektrifikacija naših pokrajin. Zadruga je prav pripravna oblika, da si morejo tudi mala gospodarstva omisliti moderno gonilno silo in razsvetljavo. — V likvidacijo je stopilo lani vsega 30 zadrug, od teh 10 nabavnih, oziroma konzumnih, 7 obrtnih, 5 živinorejskih, 4 kreditnih, 3 trgovske in 1 stavbinska zadruga.
g Ureditev obrestne mere. Kakor javljajo iz Belgrada, namerava Nr-.rodna banka sklicali konferenco denarnih zavodov iz cele države, ki se bo vršila 20. t. m. Na tej konferenci bi se končnoveljavno izvršila ureditev višine obrestne mere.
g Za znižanje carin za izvoz perutnine in Jajc. Kakor poročajo iz Novega Sada, je ta-mošnja trgovska zbornica sklenila, da zaprosi vlado za znižanje carine pri izvozu perutnine in jajc. Prošnjo motivira s tem, da zaradi visokih izvoznih postavk za omenjene predmete izvoz ni več rentabilen.
g Uvedba deseturnega delav: ka v Novem Sadu. Grcmij novosadskih trgovcev je sklenil ukiniti osemurni delavnik in uvesti desettirni delavnik.
g Prometna politika v Bosni. V sarajevskih gospodarskih krogih izražajo željo, da se vse ozkotirne proge združijo pod upravo sarajevskega železniškega ravnateljstva. Nadalje naj bi prometno ministrstvo dalo potreben kredit za odpravo zobčaste železnice čez Ivanplanino in za zgraditvijo tunela izpod Ivanplanine. Tunel bi bil dolg 5120 metrov.
— Na raznih bosanskih postajah Ie£i nad 1200 pokvarjenih vagonov, ki čakajo na popravila.
g Piomet v tržaški laki leta 1924. Tržaška trgovska zbornica javlja, da je znašal celokupni promet v tržaškem pristanišču tekom lanskega leta 58,414.000 met. stotov, kar pomeni 95 odstotkov predvojne višine. Leta 1923. je znašal promet 40,714.000 met. stotov (66.25 odstotka predvojne višine), leta 1922. 29,254.000 met. stotov (47.6 odst.), leta 1921. 1921. 28,934.000 met stotov (47.1 odst.), leta 1920. 31,068.000 met. stotov (50.55 odst ), leta 1919. 28,574.000 met. stotov (46.5 odst.); pred vojno leta 1913. pa je dosegel promet v tržaškem pristanišču 61,473.000 met, stotov (100 odstotkov), leta 1912. 56,548.000 met. stotov.
g Vse eiektne borze v Romuniji zaprte. Da ne bi zaradi gospodarske vojne med Nemčijo in Romunijo prišlo do panike na bazah, je finančni minister odredil, da sc vse efektne borze zapro.
Dno 19. febr. 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.5160—2.5460 (2.52—2.55), London 292.6250—295.6250 (292.30-295.50), New-york 61.20—62.20 (61—62), Pariz 3.1950—3.2450 (3.24—3.29), P m trn 1.8185-1.845 (1.8170—1.8470), Dunaj 0.086250—0.088250 (0.0860 -0.0870), Ztt-rich 11.82—11.92 (11.81—11.91). — Tendenca ro-zervlrana, bjaga dovolj.
Curih. Belgrad 8.50 (8.50), Pešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.23R0 (1.2360), Italija 21.30 (21.37), London 24.76 (24.78), Newyork 520.50 (519.60), Pariz 27.15 (27.50), Praga 15.4250 (15.45), Dunaj 0.007311» (0.007315), Bukerešt 2.6250 (262), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 1145, Kodanj 12.530. London 337.500, Milan 289-1, Newyork 70.935, Pariz 3095, Varšava 13.600. — Valute : dolarji 70.460, angleški fnnt 336.500, francoski frank 3695, lira 2885, dinar 1139, češkoslovaška krona 2090.
Praga. Lira 189.75, Zagreb 55.30, Pariz 178.25, London 161.425, Ne\vyork 33.80.
Nowyork, 18. febr. Belgrad 162, London 476, Pariz 522.50, Rim 408.50, Curih 1953.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo 65.50 (blago), 2'A% drž. rente za vojno škodo 144 (denar), Celjska posojilnica, Celje 209—212, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Ljubljana 100 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb S96 (denar), Slavonska banka, Zagreb 78 (blago), Strojno tovarne in livarno, Ljubljana 136—146, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 415 (denar), Združeno papirnice, Vovče 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1390 (blago), Stavbna družba, Ljubljana 275—285 (zaklj. 280).
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 109.50 —111, Hrv. slav. zom. hipotekama banka, Zagreb 61—63, Jugoslovanska banka, Zagreb 102.50—104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900—910, Slavenska banka, Zagreb 71— 75, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235—243, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 63—65, I7#v. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 730—731, Gutman 580—600, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 412—414, Združene papirnice, Vovče 100, 7 odstotno drž. invest. pos. 67—67.50, Vojna odškodnina 150—151.
Dunaj. Alpino 409, Grelni tz 138, Kranjska Industrijska družba 784.000, Hrvatska oskoinptna banka 124.000, Leykam 148.000, Jugoslovanska banka 120.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 60.000, Avstrijske tvornico za dušik 670, Slavex 215, Slavonija 61.2.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Jelša, krlji od 30—70 centimotrov prem., fco Litija 280 (blago), deske, 40 mm, L II. In III. vrsta, od 18 cm napr., fco nakl. post. 550 (blago), desko, 25-50 mm, I, II. in III. vrste, 2 m, fco nakl. post. 500 (blasro), deske, 30-50 mm, I., II. in fIL vrste, 2 m, fco nakl. post. 550 (blago), hrastovo parni, desko, 2.65 m dolž., 42 mm, 18—30 cm šir., fco meja 1320 (blago), kostanjev les, fco nakladalna postaja 4. vas?., 27 —28 (zaklj. 27), bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja 25 (blago). — Žito ln poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 460—490, otrobi pSenični, drobni, fco vagon slavonska postaja 205 (blairo), otrobi pšenični, drobni, jutasta vreča b-n, par. Ljubljana 240 (blago), koruza nova, promptna, fco Klenak 210 (blago), koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 270 (blagob koruza nova, dobavitev sukces. do medlo marec, fco Postojna tra"?. 280 (hlngo), koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz.. 290 (blago), koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna trnnz. 295 (blngo), oves srbski, ppr. Ljubljana 335 (blago), oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago), laneno seme, fco Ljubljana 680, krompir beli, fco gor. postaja 156 (blago), krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja 175—185. — Stročnice, sadje: fižol, ribniean, čiščen, fco Postojna tranz. 350—415, fižol koks, fco Postojna tranz. 510 (blago). — Mast, slanina, sir: slanina, slana, trodelna, fco vag. Vukovar 23 (blago).
No>vyork, 18. febr. Pšenica 203, koruza
1366/s.
Chieago, 18. febr. Pšenica za maj 183.75, za julij 154.75, za september 142, koruza za maj 127'Vs za julij 128.75, za september 1281/«.
Naznanila.
Zabavani večer Slov. kršJanske fenuke zveze se vrši v soboto, dne 20. t. rti. ob 8. uri zvečer v Akademskem domu, Miklošičeva c. Vabljeni so predvsem članico, akademsko starešinstvo in akademiki in po njih vpeljani gostje. Ker je spored zelo bogat in čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, zato pričakujemo čim večje udeležbe.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi h gledališkemu večeru, ki ga priredi v nedeljo, 22. februarja 1925, ob 6 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica št. 12. Spored: 1. Ant. Foerster: Veseli zbor. Moški zbor. 2. P. Hugolin Sattner: Na planine. Moški zbor. 3. V. Vodopivec: Veseli Jurij. Moški zbor. 4. Kuplet: Če li veter ne pihlja... 5. Cirkus Buffalo-bil. Veseloigra v dveh dejanjih (štirih slikah). Režiser g. Janko Novak. — V igri nastopijo najboljše cirkuško zvezde. Izvaja se izredna gala-predstava za pustno nedeljo. Posebnosti: klovna Avgust in Fridolin, žongler iz Šangaja in rokoborba. 6. Kupleti, šaljiva pošta in druge zabave.
Rti?ka Matice. V nedeljo, dne 22. t. mes., priredi Ruska Matica v univerzitetni zbornici sestanek v proslavo 2001einice smrti Petra Velikega. Predavali bodo: 1. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: Uvodni govor. 2. Dr. Nikolaj Preobraženski: Peter in Rusija. 3.
Univ. prof. Mihajlo Jasinskl: Peter kot zai konodajalec. — Začetek ob 11. uri. — Vstop prost.
Klub Esperantistov v Ljubljani priredi v soboto, dne 21, t. m., v hotelu »Tivoli« pred-pustno zabavo. Ob tej priliki nastopita tudi svetovnoznana komika Pat in Patachon. Vabljeni so vsi člani, prijatelji csperanta in po njih vpeljani gosti. Začetek ob 20. uri.
Olepševalno društvo v Rožni dolini na^ daljuje v nedeljo, dne 22. februarja 1925, po-; poldne ob pol štirih predavanje o umnem sad-t jarstvu. Predavatelj g. Černagoj bo spopolnje-val pozneje teoretični pouk s praktičnim po-< ukom o saditvi, obrezovanju, cepljenju plemenitih sadnih dreves in o goji cvetlic.
Predavanje in družabni večer t društvu »Soča« v Ljubljani. Prihodnjo soboto 21. t. m. se vrši pri >Levu« zelo zanimivo šaljivo-resno predpustno predavanje. Po tem šaljivo-res-nem predavanju se vrši ob godbi, petju, de-klamacijah neprisiljena zabava. Začetek ot» 8. uri zvečer. Vstop prost.
Podružnica »Jugoslovanske Matice« na Vrhniki ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 21. februara 1925, ob polosmi uri zvečer z običajnim dnevnim redom v prostorih gostilne »Mnntova« na Vrhniki. Dolžnost ! članov je, da se istega polnoštevilno udeleže, - Odbor.
V IMENU NJ. VELIČANSTVA KRALJAl
Dc?clno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe z fine 23. dec. 1924, s katero jc bila določena j glavna razprava, razpravljalo dne 13. jan. 1925 v prisotnosti zasebnega obtožitelja Rudolfa Šimnov-ca, obtožcnca .loško Zupana in zagovornika dr. Marušica o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitclj Rudoll Šimnovec zoper Joško Zupana in Ivana Setničarja ra-li pregrešila zoper varnost časti potom tiska po §§ -587, 488 in 491 k. z. in po predlogu, stavljenem po obtožitelju, da naj se obto/.encc Joško Zupan kaznuje v smislu obtožbe dne 13. jan. 1925, razsodilo tako: J o« k o Zupan, rojen 5. marca 1890 v Ljubljani in tja pristojen, r. k. vere, samski, bančni uradnik, stanujoč v Ljubljani, Vegova ulica št. 12, nekaznovan, jc kriv, da je v št. 1 »Narodnega dnevnika«, peri-jodifno v Ljubljani izhajajoče tiskovine, z dne ! 1. jan. 1924 podpisal »Poslano«, v čigar vsebini ' je povedano, da jc zasebni obtož. RudoH Šimnovec, bivši predsednik in izključeni član »Mladosti«,, da je le-ta pod naslovom »Odgovor klevetam* hotel oprati zamorčka, kar pa ni šlo, dalje, da je vse res, kar sta pisala o njem »-zasebnem obtožitelju« »Jutranje Novosti« in »Nova pravda«, da ni poravnal račune, in da zato ni dobil absolu« torija na občnem zboru, naj si nc lasti naslovov, ki mu nc gredo, ker je iz društva izključen in ne more biti njega predsednik, ker ni bil izvoljen, marveč mu je bila izrečena nezaupnica — torej zas. obtož. po krivem očital poneverbo društvenega denarja, neporavnavo društvenih računov, se identificirat z rcvolucijsko polemiko »Jutranjih Novosti« in »Nove pravde« proti '-as. obtožitelju ter ga tako z objavo Izmišljenih in potvorjenih dejstev po krivem dolžil določenega nečastnega in nenravnega dejanja, sposobnega, da ga (zas. obi tožitelja) stori zaničljivega pred javnim mnenjem, obenem pa ga po krivem dolžil prestopka odn, pregreška in ga končno javno smešil, vse to v tiskanem in objavljenem spisu. S tem jc zakrivil pregrešek zoper varnost časti potom tiska po §§ 487, 4E8 in 491 k, z. in sc obsoja po § 493 k, z. z uporabo §§ 266 in 261 k. z, na 100 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora po tarifni postavki 193 taks. zak. v plačilo takse 50 Din ter po § 389 k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in eventuelne izvršitve kazni. — Dalje ima v smislu § 30 tiskov, zakona objaviti sodbo na svoje stroške, bodisi v dnevniku »Slovenski Narod«, bodisi v dnevniku »Jutro«, bodisi v dnevniku »Slovenec« v 14 dneh po pravomočnosti razsodbe.____
Pozor!
Plačuiem najboljše STARO OBLEKO in POHIŠTVO. -
Dopisnica zadostuje, da pridem os dom. — DRAME MARTIN, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.	997
20
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Venomer se mu je v najnejasnejših šepetljajih ln najjasnejših trobentskih glasovih oglašal glas, da bo nekoč, nekje in nekako porazil srečo, se postavil gospodarja nad njo, jo zvezal in zaznamoval kot svojo last Ko je igral poker, mu je prišepetavala o štirih asih, ko je prospektal (iskal rude), mu je govorila o zlatu v travnatih rušah, o zlatu v osnovni skali, o zlatu vso pot navzdol. V največjih nevarnostih pota in reke in gladu se mu je oglašal glas, da bi drugi poginili, on pa da se zmagoslavno prerije skozi vse. Stara, stara laž življenja je bila to, ki se samo sebe za nos vodi, ki se smatra neumrjoče in neuničljivo, gotovo, da doseže vse, vse preko drugih življenj in uspe, kakor mu srce poželi.
Daylight si je, plešoč včasih v nasprotni smeri, s plesom pregnal vrtoglavost in se obrnil proti bari. Tedaj pa sc je vzdignilo združeno ugovarjanje. Njegova beseda, da plačaj, kdor dobi, ni smela več veljati. Nasprotovala je običaju in zdravemu razumu, in dasi je oznanjala dobro tovarištvo, je mora vzlic temu v imenu dobrega tovarištva biti konec. Po vsej pravici je pijača padla na Ben Davisa in Ben Daviš jim jo mora kupiti. Nadalje, vse pijače in splošno po-goščenje, ki ga jo naročil Daylight, mora plačati zbrana hiša, zakaj Dajlight je vpeljal med njimi mnogo navad, kadar je bila noč njegova. Tako je govoril Bettles in njegovim razlogom, izrečenim jedrnato in zoprno po domače, so enodušno ploskali.
Dayl iKht se je zarezal, stopil k mizi z ruletno igro ter kupil kopico rumenih igralnih znamk. Koncem deset minut je tehtal pri tehtnici dobiček; za dva tisoč dolarjev zlatega prahu so mu natresli v vrečico. Sreča, zgolj vzplapolanje sreče, ampak sreča je bila. Vzne-šenost se je kopičila na vznesenost. Živel je in noč
je bila njegova. Obrnil se je k svojim dobro hotečini kritikom:
:#Seda j pa pač plača, kdor dobi,« je rekel.
In udali so se. Nemogoče je bito ustavljati se Daylightu, kedar se je vzpel na življenje in ga živel.
Ob eni v jutro je videl Elijo Davisa, ki je sega-njal Henryja Finna in gozdnega delavca Joea Hinesa proti vratom. Daylight je posegel vmes.
»Kam pa vi?« je vprašal skušajoč zvleči jih k
bari.
»V posteljo,« je odgovoril Elija Daviš.
Elija Daviš je bil suh, tobak žvečeč možakar iz Nove Anglije, edini smeli duh v svoji družini, ki se je odzval glasu Zapada.
»Moramo,« je pristal Joe Hines opravičujoče. »Zjutraj odrinemo.*
Daylight je še vedno zadrževal.
»Kam pa? Kaj pa je tako posebnega?«
»Nič posebnega,« je pojasnjeval Elija.« Gremo samo preizkušat tisto tvojo misel in se lotimo gornje pokrajine. Ali te ni volja iti z nami?«
»To se ve, da,« je pritrdil Daylihgt.
Pa vprašanje je bilo izrečeno le v šali in Elija se ni zmenil na odziv.
»Preiščemo reko Stowart,< je nadaljeval. »Al Mays mi je pravil, da je videl nekaj ugodno izgle-dajočih sipin, ko je prvič prišel po reki navzdol, pa gremo nabirat vzorcev, dokler je reka zamrznjena. Poslušaj, Daylight, in zapomni si moje besede. Čas se bliža, ko pride kopanje pozimi v navado. Tiste čase bodo prišli ljudje, ki se bodo smejali našemu poletnemu brskanju in ritju po tleh.«
V tistih Časih v yukonskem ozemlju Še sanjali niso o kopanju rude pozimi. Zemlja je bila zmrznjena od mahu in trave do osnovne skale, in zmrznjeni pesek, trd kot granit, je kljuboval krampu in lopati. Poleti so ljudje odtrgavali zemljo, kakor hitro jo je solnce otajalo. Takrat je bil čas, ko se je kopanje vršilo. Pozimi pa so dovažali živež, hodili ua lov
na severne jelene, pripravljali vse potrebno za poletno delo in postopali v pustih, temnih mesecih po velikih osrednjih taboriščih kakor Circle City in Forty Mile.
»To je gotovo, da se bliža pozimsko kopanje,« je pritrdil I)aylight. »Samo počakajte, da najdejo zlato gori ob reki. Potem boste videli nov način kopanja rude. Seveda grem z vami, Elija.«
Elija se je zasmejal, prijel svoja dva tovariša m je vnovič skušal doseči vrata.
»Stojte,« je zaklical Daylight. »Za gotovo mislim iti.«
Trojica možakov se je iznenada obrnila proti njemu. Na obrazu jim je bilo videti presenečenje, radost in nevera.
»Pojdi, pojdi, norčuješ se,« je dejal Finn, drugi gozdni delavec, miren trden možak iz Wisconsina.
»Vzamem pse in sani seboj,« je odgovoril Day-light.
»S tem dobimo dve vpregi in razpolovimo tovor. Vendar bomo morali za izpremembo potovati počasi, ker psi so gotovo utrujeni.«
Trojica je bila jako vzradoščena spričo tega, vendar še nekoliko neverna.
»Poslušaj,« je bleknil Joe Hines, »nobenega norčevanja, Daylighit. Resno mislimo. Ali res greš?«
Daylight je stegnil roko.
»Potem storiš najboljše, da greš spat,« je svetoval Elija. »Ob šestih odrinemo in štiri ure spanja ni kar nič preveč.«
»Nemara bo najboljše, da odložimo pot za en dan in ga pustimo, da se malo izpočije,« je predlagal Finn.
To besede so zbodle Daylightov ponos.
»Tega pa ne,« jc zavpil. »Ob šestih odrinemo. Kdaj želite, da vas pokličem? Ob petih? Pa dobro, zbudim vas.«
»Malo spanja moraš imeti,« je prigovarjal Elija. »Venomer vendar ne moros biti na nogah.«
j>
o •O
E
O
u
H c US . u Q
"i "S
a.2 , o...
■MJ3 3 m
■Si-s.t "S g S.S »
a 15 "f
» S g *55 3 o S- <s o S,
. * « 3
' >N V. .„ -O
j 2-2 »•O O — (t
s - a-« 50 -3 iS
ooMZ ► SO o
oo
S i
v* jfc
1M
<5
H o » i
v a o
B S S 3
»Eoi
v T3 »
S
a >
.H a> t) C
H t i-J a
" <v Cu -O .
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev ItlBMIVlK BARA6A Ljubljana, Šelenburgova ulica.
Pnofolio ic naprodaj na rifdlcljd Rcslferi centi
it 13, L nadstr,, desno. 994
OROŽNIK
29 let star, samski, i i 6 e službo skladiščnika, poslovodja ali temu slično. Nastop službe z 2. aprilom 1.1. - Ponudbe sc prosi poslati na upravo lista pod Šifro; »OroZnik« Itev. 1043.
Denarni zavod v LJubljani sprejme URADNIKA
za vnaojo službo s stalno plačo, dnevnico itd. Mesto je zlasti ugodno za reducirane javne in zasebne uradnike in bivše častnike. — Olerte z referencami je nasloviti na upravo lista pod Šifro Stalna služba it. 1054.
Učenec r^:?«?:
.Ljubljani s« sprejme. V po-štev pride oni poštenih sta-riiev in z vio oskrbo pri •tarižih. - Naslov se izve v upravi Usta pod Stev. 1061.
PRODAJALKA
ta trgovino z mešanim blagom, starejša moč, ki bi bila zmožna voditi malo podružnico na deželi ter lahko založi nekaj kavcije, sc sprejme. — Ponudbe poslati na »pravo pod »Poštena* 1009.
SLUŽBA ORGANISTA in CERKVENTKA
»» s tem razpisuje na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih. Nastop o sv. Juriju. - Dohodki so mrednje dobri, da se more nslužbenec, ki bi urael tudi kako rokodelstvo, dosti ugodno preživljati Prosilci sc morajo obvezati, da bodo sami in člani njihove družine živeli po cerkvenih in škofijskih določbah. - 2npni ura«! Vrh, p. Rovte.	987
Lovsko PUŠKO
trocevko, skoraj nova, najnovejšega sistema, brezpete-Itnka, avtomat vizir, krupp-jeklo, 16 X 16 X 7.65, vsi streli prvovrstni, prodam. -Cena 3200 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »OPUSTITEV LOVA«.
Naprodaj
65 cm polnojarmenik, nov, z 20 žaginimi listi, kompletno, radi nadomestitve drugovrstnih strojev, za 65.000 D. Vravnalnik (Abrichtmaschi-ne) 50 cm, s predlcžjem, nov, nerabljen, za 12.500 D, - Naprodaj je tudi več le-aenih jermeaic. — Naslov: nprava lista pod itev, 1027,
TAJNIŠTVA V; BEOGRADU, LJUBLJANI in SARAJEVU
nudi svojim članom Bledeče ugodnosti:
1.	Potom SEKCIJE za PORAVNAVE omogoča upnikom strokovnim za-
stopanjem brez stroškov ozir. z neznatnimi proporcionalnimi stroški, najvišjo kvoto njihovih terjatev pri prostovoljnih izvensodnih poravnavah, prisilnih poravnavah in pri konkurzih.
2.	Potom SEKCIJE za inkaso omogoča članom uspešno inkasiranic nji-
hovih terjatev.
3.	Potom PRAVNE SEKCIJE daje članom pravno zaščito potom svojih 136
pravnih zastopnikov, ki jih ima v vseh večjih mestih države.
4.	Potom SEKCIJE za INFORMACIJE daje članom informacije v važnih
slučajih oziroma organizira ravnokar oddelek y.a splošne trgovske informacije.
V interesu je torej vsakega trgovca, bidustrialca, izvoznika itd., da pristopi društvu kot član. Vse informacije, prospekte, pravila iid. daje radevoljo
Tajništvo za Slovenijo v Ljubljani, Anton Knezova ulica 3. — Tel, 952.
ZAHVALA
Za izraze sožalja, za vence in mnogobrojno
spremstvo na zadnji poti naše nepozabne mame, tašče itd., gospe
IVANE MALLY
se vsem sorodnikom in drugemu občinstvu najsrčnejše zahvaljujemo.
Tržič-Ljubljana, 19.februarja S925.
Globoko žalujoči ostali.
Semenski OVES
ČEŠKI _ nudi SEVER iu KOMP., Ljubljana, Wo!io-va ulica it. 12.	£46
DRAŽBA VINA.
Mestno županstvo v Ormožu
>riredi v nedeljo, dne 22. ebruarja t. L ob dveh popoldne v občinski pisarni prostovoljno javno dražbo 60 U prvovrstnega sortlra-nega VINA, lastni pridelek iz Vinskega Vrha, letnik 1924. Vino se nahaja v kleti v Ormožu. Natančnejši pogoji licitacije sc poizvedo istotam.	847
IZJAVA.
Izjavljam, da nisem plačnik za. dolgove, ki bi jih napravila moja hči Slavkr. Doloičar.	1040
FRANC DOLNICAR, mesar v Ljubljani.
Vsak tiar. sveže namočena
ANTON VERBIC LJUBLJANA.
FAKTURE
inkasira, opomine izvršuje in terjatve vnovčuje s cedi-ranjem: »GOSPODARSKA PISARNA«, družb* z o. r., Ljubljana, Wo!fova ulica I, U. nadstropje.	829
DRVA ZA KURJAVO
(odrezki od žage) po zmerni ceni — dekler traja zaloga — sc dobe pri Ivan Šiška, tovarna parket ia parna žaga v Ljubljani, Metelkova ulica St 4.	830
ŠAMOT-
OPEKO in Samot - MOKO
(češko) priporoča F. HOČEVAR, Ljubljana, Dunajski« cesta št 36.	845
VSE, KAR RABITE za Vaš VRT, VINOGRAD, SADOV. NJAK itd., dobite pri VRT« - D2AMONJA in DRUGOVL družb« z o. t^ Maribor. — Cenike pošiljamo brezplačno!	1046
Mestno električno podjetje v Mariboru proda okroglo
3000 kg stare železne ŽICE ter 300 kg alumi-nijum ŽICE.
Pism. ponudbe do 1. marca.
Krovstvo
FRANC FUJAN, LJubljana, Galjevica 9, pri dolenjskem kolodvoru, izvršuje vsakovrstna krovska dela s škri-Ijem, škelco, opeko itd. — sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbestnega Skrilja.	1056
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi naSe nepozabne soproge, mamice in hčere, gospe
Marije Urek roj. škrahelj
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na kakršenkoli način izrazili sožalje nam, pokojnici pa izkazali zadnjo čast s tem, da so jo spremili na njenem zadnjem potu. LJubljana, dne 18. februarja 1925.
Žalujoči rodbini)
UREK - SKRABEL J.
Iščem za stalno delo
mehanika
M je popolnoma vešč v popravljanju kole«, pisalnih strojev in pušk.
» IVAN GORBE, ST. BECEJ -»C VOJVODINA.
Vabilo k občnemu zboru
KMETIJSKO NABAVNE in PRODAJNE ZADRUGE ZA POLITIČNI OKRAJ KAMNIŠKI,
ta se bo rrfil 1. marca 1925 ob 10 dopoldne v
telovadnici pri Krištofu v Kamniku, to Je po deveti sveti maši. — Dnevni red: 1. Čitanie zapisnika o zadnjem občnem zboru. — 2, Poročilo načelstva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4. Odo-brcnie računskega zaključka za leto 1924. — 5. Dopolnilna volitev načelstva. — 6. Volitev nad-rorstva. — 7. Sprememba pravil. — 8. Čitanje revizijskega poročila, — 9. Slučajnosti. — Člani, udeležite se občnega zbora! Vabi Vas
ODBOR.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas predobri soprog, oče, sin, brat, tast, stari oče in stric, gospod
trgovec in posestnik
danes ob 1 popoldne v starosti 51 let nenadoma preminul.
Pogreb bo v soboto, 21. februarja, ob 3 popoldne iz hiše žalosti na Vrhniki št. 29 na župno pokopališče.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev!
Vrhnika, 19. februarja 1925.
Žalujoče rodbine: RUTNER, JURCA, MAYER in LUČOVNEK
MM
30 kosov motorjev za vrtilni tok
4, 5, 6 K S, 220/880 volt
prvovrstni Izdelek 3 letno tovarniško jamstvo s skladišča
Mektro Company, ljubka, Sv. Petra c. 25
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš srčno-ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Viktor Bolaffio
trgovec
dne 18. februarja 1925. ob V27 uri zjutraj za vedno zapustil. Zemeljske ostanke blagopokojnega prepeljemo v Gorico. Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1925.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Žalujoči ostali.
v -w JI* O-
>>",.■ ^o?

ve
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Viktor Cen čič v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.