PoStnlna plačana ▼ gotovini »pggf Vsebina 1. Štev.: življenjske smernice za novo leto 1. — Skrivnost Božičnega veselja 2. — Po potih Modrih 4. — Kaj nas čaka po Novem letu 6. — Fara Sv. Ema na Štajerskem — nekdaj slavna božja pot 8. — Jutranja molitev ob Novem letu 10. — Apostol velemesta 11. — Kristus Gospod, naš vodja 13. — Frančiškanski apostolat 14. — Kako se gibljejo tretjeredne skupščine 17. — Seja redovnega predstojništva 18. — življenje kapucinskega brata Jurija 20. — Mladi mučenec 21. — Zveza večjih sestric sv. Klare 22.— Iz pisem kitajske misijonarke 23. — Razgled po svetu 24. — Naš novi svetnik sv. Salvator iz Horte 28. — In naj molijo za mrtve 28. — Tako delajo drugod 29. — Sv. Berard in tovariši 30. — Pax et bonum 31. — Katoliški župnijski urad — Bitolj 32. Celoletna naročnina „Cvetja“ za leto 1939 Za Jugoslavijo 15 din; za Italijo 10 lir; za Avstrijo 3 šil.; za Ameriko 1 dol.; za druge države protivrednost 24 din. — Posamezna številka 2 din. — Izhaja mesečno. Izdajatelj: Franč. prov. sv. Križa. — Zastopnik dr. p. Feliks Tavčar, O. F. M., prov. prokurator. — Urednik: P. Odilo Hanjšek, O. F. M. Uredništvo in Upravništvo »Cvetja« Ljubljana, Frančiškanski samostan' Številka ček. računa za Jugoslavijo: 11.495; za Italijo: 11/6580; za Avstrijo: A-156.946. Natisnila Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (A. Trontelj) Rimsko serafinski koledar za leto 1939 Januar 1 N VO. PO. Novo leto, obrez. Gospodovo Sv. Odilo op. 2 P PO. Ime Jezus. B. Bentlv. in Ger. 3 T PO. S. Genovefa, dev. 4 S PO. B. Angela, vd., 3. r. 5 C PO. S. Telesfor, muč. 6 p VO. PO. Razglašenje Gospodovo. 7 s PO. S. Valentin, šk. 8 N PO. 1. n. po Razgl. G. Sv. Družina, S. Severin, op. 9 P PO. S. Julijan in Bazilisa, muč. 10 T S. Viljem, šk. 11 S S. Higin, pap. in muč. 12 C S. Alfred, op., Ernest, op. 18 P S. Veronika Mil., dev. 14 S PO. B. Odorik, Roger in Egid. 1. r. 15 N 2. n. po Razgl. Gosp. S. Pavel, pušč., S. Maver, op. 16 P PO. S. Berard in tov. muč., 1. r. 17 T S. Anton, pušč. 18 S Stol sv. Petra v Rimu. 19 C PO. B. Tomaž, Karol in Berard, 1. r. 20 p S. Fabijan in Sebastijan, muč. 21 s S. Neža, dev. in muč. 22 N 3. n. po Razgl. Gosp. S. Vincencij in Anastaz., muč. 23 P Zaroka M. Dev., Rajmund, sp. 24 T S. Timotej, šk. in muč. 25 S Spreobrnjenje sv. Pavla ap. 26 C S. Polikarp, šk. in muč. 27 p S. Janez Zlatousti, šk. in c. u. 28 s S. Peter Nol., sp. 29 N 4. n. po Razgl. Gosp. S. Frančišek Sal., šk. in c. u. 30 P PO. S. Hijacinta, dev., 3. r. 31 T PO. B. Ludovika in Pavla, vd., 3. r Razlaga kratic: VO. = vesoljna odveza. PO. — popolni odpustek. Cm,.=črna maša, ki je dotlčni dan dovoljena. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z neom. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje * Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% Življenjske smernice za novo leto. (Po stari latinski pesnitvi.) Tvoja pot naj bo poštena, jed, pijača urejena — če hočeš biti zdrav. Prizanašaj grešniku, pomagaj rad trpečemu — in boš pobožen. Ve vdajaj se brezskrbnosti, pazi tudi na malenkosti — in boš bogat. Zlobneže krepko kaznuj, sovražnike ljubo združuj — pa boš pravičen. Boj se greha, prazne slave, spolnjuj natančno vse postave — (n boš zveličan. Bogu daj najvišjo čast, krivici zlomi vso oblast — pa boš pošten. Dobre knjige rad prebiraj, a le zrnje v dušo si zapiraj — 'la boš moder. Vodi vse prijatelje ljubeče> brani jih razdora in nesreče — da boš hvaležen. V Bogu povzdiguj srce, v delu utrjuj roke — 'la postaneš spoštovan. Naj bo ponižnost in krolkost, življenja tvojega modrost — pa boš srečen. Čuvaj dušo pred vsakterim madežem, zapiraj vrata pred hudobnežem — ln postal boš dober. In pomni dobro tudi to: vsak trenotek se zgodi lahko, da te Gospod pokliče pred sodni stol v nebo! P. HUGO: Skrivnost božičnega veselja Da, pravo, pristno božično veselje je skrivnost. Sicer je ta skrivnost vsakemu kristjanu dostopna, a je le od redkih dojeta. Poslušajte sv. dan popoldne ljudi, kaj govore. Ne le iz ust brezvernih, ampak tudi iz ust vernih boste lahko slišali tožbo: Tako dolgo in težko smo čakali Božiča. Sama misel nanj nas je opajala. In zdaj ko je tu in bi morali s polnimi požirki piti njegovo blaženost, nam je bolj dolg čas, kot katerikoli prazni' ški popoldan. Kateri tako govore, kažejo, da niso dojeli skrivnosti pra' vega, pristnega božičnega veselja. To veselje žubori iz dveh virov, naravnega in nadnaravnega. Naravni vir božičnega veselja je, bi dejal, poezija sv. noči. Sv. n°e ima svojevrstno romantiko, kakršne nima nobena druga noč. Ljubke ja' selce niso samo nekaj za otroke. Tudi ne samo za verne. Imajo tudi odra-ščenim in celo brezvernim mnogo, mnogo povedati. Če drugega ne vec, glasan odmev čujejo iz njih, odmev nekdanje sreče, ki so jo kot otroci p° letih in otroški po veri uživali ob njih. Isto, čeprav ne v isti meri, velja tudi o prelestnem božičnem drevescu. Potem pa tisti lepi in pisani sveto-večerski običaji, ki izpolnjujejo čas med mrakom in že samo na sebi tako romantično polnočnico, kako je vse to polno opojne poezije. Ob njej se naslajajo tudi srca, ki za svetonočno versko skrivnost nimajo nikakeg9 smisla več. Nadnaravni vir pravega pristnega božičnega veselja pa je svetonočna verska skrivnost, da je božja Beseda meso postala in med nami prebivaj9, To je človeškemu umu, tudi v luči razodetja gledana, nedoumljiva skrivnost. A kako radosti polno je že to, kar vemo, oz. verujemo o njej. Ver9 nam pravi, da je to navidezno zgolj človeško Detece v jaselcah Bog m človek v eni, božji osebi. Ona nas uči, da je prišel na svet kot naš Odre' šenik iz najgorje sužnosti, v katero nas je pahnil greh, iz sužnosti sata* nove. Z njegovim rojstvom nam je zasvetil dan svobode. Preden je v polnočno tmino te, zdaj svete noči posijalo božje sonc®^ je bil človek izgnanec iz nekdanjega zemskega raja in izobčenec iz neb®' škega raja. Najvišje plemstvo otroštva božjega podeljenega po milosti J zapravil in s tem zapravil tudi dedno pravico do nebeškega kraljestvi Učlovečeni Sin božji, Odrešenik, mu je milostno vse te izgubljene odlik’ razen zemskega raja, vrnil. Vrnil mu je najvišje plemstvo otroštva J posinovi jen ja božjega in ž njim pravico do nebeškega raja. Upanje na dedščino mu celo tostransko življenje tako oslaja, da more komaj še S voriti o solzni dolini. Le kdor se sv. noč z živo vero in hvaležno ljubeznijo poglobi v ® versko skrivnost, dojme tudi skrivnost pravega, pristnega božičnega selja. Za takega se to veselje s sv. dnem ne konča, ampak šele prav zacu • Tak sv. dan popoldne ne toži o kakem razočaranju in dolgem času. uživa ob spominu na nadnaravne dari, s katerimi ga je obdarilo novorojen Dete božji brat, dari proti katerim druga božična darila niso niti mot senca. A, kot rečeno, so razmeroma redki, ki bi iz tega nadnaravnega vi s polnimi požirki srkali božično veselje. Tudi verni, zlasti pri vladaj verski plitvosti, se le preradi ustavljajo pri naravnem viru božičnega ye.Q lja, ki s polnočnico, ali vsaj s sv. dnevom, domala usahne, preden utcši z®J ^ Jih hočem mar odtrgati od tega naravnega vira božičnega vcS? ^a Bog ne daj! Zameril bi se Bogu, ki sam ne zametava narave, ampak njej gradi svoje kraljestvo na zemlji. Zameril bi se svojemu redovnemu očetu sv. Frančišku, ki je svetonočno skrivnost z jaselcami ponazoril, deloma da zadosti svojemu silnemu notranjemu doživetju božje ljubezni, ki izžareva iz včlovečene Besede, deloma, da priprostemu ljudstvu omogoči njeno globlje pojmovanje in dojetje. In še proti lastnemu najglobljemu Prepričanju bi ravnal. Spričkal in spravdal bi se z vsakim, ki bi mi hotel zamašiti ta naravni yir božičnega veselja. Božično drevesce bi še žrtvoval, ker to moje preživete sv. večere nikoli ni igralo kake posebne vloge. Pa tudi tega onim, ki imajo iz svojih mladih let lepe spomine nanj, iz srca privoščim. Za jaselce, s katerimi je združeno toliko mojih lastnih sladkih spominov, bi šel pa v odločen boj. Potem za polnočnico seveda. Nikoli nisem tako hud na pijance in razne druge nerodneže, kot sveto noč. Mnogo-kje so poštenim ljudem Ze ukradli ta svetonočni biser in ga groze ukrasti tudi tam, kjer se dobri, verni še naslajajo °b njem. v.v O, le srkajmo božično veselje tudi iz tega naravnega vira! Samo n® obvisimo pri njem, k°t oni, katerim je sve-tonočna skrivnost samo !e ljubka legenda. Kaj ^nda, če so potem že sv. d&n razočarani. Rajski Pevci pojo opojno mi-ovno himno mimo Le Devica z Jožefom tam v hlevcu varuje Detece nam. cd naravnega vira božičnega veselja dvigaj1;1 k nadnaravnemu. Potem se naše božično veselje s sv. dnem ne bo za-dučilo, ampak šele prav začelo. v O našem vzorniku sv. Frančišku poroča njegov življenjepisec To-az čelanski, da se je njegovo pravo božično veselje začelo šele, ko je t®d polnočnico kot dijakon pridigal. Imena Jezus ni mogel izgovoriti. etlehemsko Dete je spravil iz ust. Glas se mu je začel tresti, da je bil ot meketanje jagenjčka in taka notranja sladkost ga je napolnila, da je KenJ njihovih domov, e najdejo za njimi jb^dpogojev sladkega P^zjega miru, vere in ,'kge volje. Ce nočemo jj? tudi mi ž njimi bolj 1 manj razočarani, se moramo prekipevala. Vidno se je oblizoval. Vsaj skromen okus takega božičnega veselja bi želel sebi in vam. Užili ga bomo, če bomo pred vsem temeljito očistili svoja srca vse nesnage, tako temeljito, kot za božične praznike očistimo svoja stanovanja in domove. Nato jih kar le moč ogrejmo ob kresu včlovečene večne ljubezni. V tako prazniško opremljene in ogrete žive jaselce povabimo božje Dete, povito v snežno bele plenice evharističnega kruha. Potem nam pravo pristno božično veselje ne bo več skrivnost. V tem smislu vsem: Vesele božične praznike! P. DOMINIK: Po potih Modrih. »Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji, ob času kralja Heroda, glej pridejo modri z Vzhoda v Jeruzalem in reko: »Kje je judovski kralj, ki je rojen? Videli smo namreč njegovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit... — In glej, zvezda, ki so jo bili videli na vzhodu je šla pred njimi, dokler ni prišla in obstala nad krajem, kjer je bilo Dete. Ko so pa zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo in padli so predenj ter ga molili, in odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.« (Mat 2, 29). Nepopisno lep dogcdek! Deviška mati božja z ljubkim detetom v naročju, pred njim pa na kolenih veljavni, učeni možje iz daljnih krajev-Nekaj knežjega, kraljevskega so pričakovali, res, toda ta preprostost, P9' nižanost, uboštvo jih ne moti. Božja milost jih razsvetli, v otroku spoznajo svojega kralja, svojega Boga in Odrešenika, ga molijo in mu dragocenih darov poklonijo. In ko jim božja mati da božje dete v naročje, kako g°rl in žari njihovo srce iskrene, močne, vroče ljubezni! Srečni in blaženi gle' dajo v skrivnostno globoke oči učlovečenega Boga. In da jim je ločitev °o božjega otroka in matere njegove težka, kdo bi ne verjel? O, kaj bi dali tudi mi za tako srečo in blaženost! Toda, je-li blaženost, ki se nam ponuja, manjša ko sreča modrih? Ali ni vsaka naša cerkev Betlehem, kjer noč in dan na skrivnosten način resnično živi naš Bog, na.s Odrešenik, naš kralj? Ali ni obstala nad krajem, kjer prebiva naš sveti, naš ljubi Bog in človek, zvezda, večna luč? Se ne bi tudi mi silno razveselila stopili v hišo, padli predenj ter ga molili, mu zaklade srca, žive vere, naj' večjega spoštovanja in močne ljubezni dali? Trdne, žive vere hoče od nas Gospod. Ta presveti zakrament je za' krament vere, ena največjih skrivnosti in preskušnja naše vere. Nič veli' častnega, nič izrednega ne vidimo tukaj, vendar: sv. vera nas uči, da p0** neznatno podobo hostije čudovito, skrivnostno, nerazumljivo živi sam Bog’ večni, neskončno sveti, popolni Bog, ki nima začetka ne konca; vsem0 gočni Bog, ki je z eno besedo priklical v življenje vse, kar je; neskonca ljubeznivi Bog, ki ga je ljubezen do nas zvabila v naročje device in mate pa v brezna naše siroščine in ničnosti. Naš omejeni razum ne more Pr® dreti v to skrivnost skrivnosti, le luč sv. vere nam odkriva zaveso, sv. ver , ki se opira na besedo Njega, ki je večno resničen in zvest: »To je ^".i telo«, »To je moja kri nove zaveze.« (Mat 26, 26-28.) Tisoči, ne, miliJ0”. so v ponižni veri svoj razum podvrgli besedi njegovi, ki edini more rec • »Nebo in zemlja besta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.« (Luk 2l>^ " Verovali so in verujejo in v tej veri so našli srečo, življenje in moč zf -čas in za večnost. — Gospod Jezus! Glej, ne urnem te tvoje angelski bis razum presegajoče skrivnosti. Pa ti si Resnica, ti si vsemogočni. Bog, ki si iz nič naredil vesoljstvo; vodo spremenil v vino, ti sam po sv. Duhu sleherni dan na naših oltarjih vstvarjaš novo: naš kruh spreminjaš v svoje Poveličano telo. Glej, v ponižni ljubezni, ki vse veruje, srce in dušo podvrženi tvoji besedi in s Petrom kličem: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš, in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin božji.« (Jan. 6, 69.) Vere hoče Gospod, potem pa globokega spoštovanja, ki natorno ko sad iz trdne, žive vere poganja . V nekem kraju je pripeljal duhovnik v cerkev otroke, da bi skupaj počastili in molili Jezusa. Mašnik izpostavi Presv. Rešne telo v monštranci. Nato se obrne k otrokom ter jih ljubez-nivo opomni, da se morajo prav dostojno obnašati, da ne smejo šepetati in Hr^v! IM U 4 ffl 1 m i ' Mfa m Jfm L JPJ m '1 m n ( w 1 Trije Modri molijo Jezusa. sc okoli ozirati, »zakaj, otroci ljubi«, tako jim pravi, »Jezus je tukaj.« rfcd otroki je bil tudi deček, živ ko živo srebro, nemiren doma, nemiren v J®* božji. Ko pa je duhovnik pokazal na monštranco in rekel besedo: *utroci, Jezus je tukaj«, je bil ko izpremenjen, še ganil se ni, lepo je klečal 0 angel. Tedaj stopi k dečku njegova mati in mu hoče najbrž nekaj podati. Kaj stori otrok? Prst položi na ustnice pa komaj slišno, resno zadeta: »Mama, tiho! Jezus je tukaj.« r, Jezus je tukaj. Večni Sin božji, večna ljubezen Očetova, kralj angelov, °Spod vesoljnega sveta, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, °dnik živih in mrtvih. Bog, ki ukazuje valovom in viharjem, ki se pred .lirti trese zemlja in gore drobijo v prah. Bog, ki prebiva v nepristopni j. Cl> ki najvišji duhovi nebeški pred njim padajo na svoje obraze in ga mo-Z očakom Jakobom moramo reči: »Resnično, Gospod je na tem kraju, pa jaz nisem vedel.« In poln spoštovanja je pristavil: »Kako častitljiv je ta dela božja: stvarjenje, odrešenje, posvečenje, poblaženje in poveličanje, ljubi Bog noče, da bi se tresli pred njim in pred obličjem njegovim bežali, kakor so nekoč storili Izraelci. On hoče, da bi se mu z vsem zaupanjem bližali. Pa tudi z vsem globokim spoštovanjem in z božjim strahom. Kakor kraljevski pevec pravi: »Jaz pa, po tvoji veliki milosti stopim v tvojo hišo, padem pred tebe v spoštovanju, k tvojemu svetemu templu obrnjen.« (Ps 5, (8.) O, da bi nam Modri, ki so v živi veri pred božje Dete padli in ga molili, sprosili milost močne vere, da bi tako vero v naših cerkvah vselej v dejanju kazali! Pa sprosili nam tudi močne, vroče ljubezni! Sv. Avguštin pravi o najsv. zakramentu, da nam vsemogočni Bog ni mogel več dati, da neskončno modri Bog ni vedel več dati, da neskončno bogati Bog ni imel več dati. Ta zakrament je mogla zamisliti v svojih večnih globočinah le neskončna božja modrost, le božja vsemogočnost in nerazumljiva božja ljubezen ga dati. V tej skrivnosti so na veličasten način strnjena vsa čudežna dela božja: stvarjenje, odrešenje, posvečenje, poblaženje in poveličanje. V tem zakramentu se je srečalo dvojno hrepenenje: hrepenenje človeka po Bogu in hrepenenje Boga po človeku. Človek koprni po Bogu, po božji bližini, po združenju z Bogom. Gospod sam je to hrepenenje v svoji neskončni ljubezni vsadil v naše srce. Nič na svetu človeka ne more osrečiti, umiriti, razen On edini Eden. To nemirno utripanje našega srca je le domotožje po Bogu. Pa tudi ljubi Bog v globinah svojega bistva z neskončnim, nerazumljivim hrepenenjem hrepeni po naši duši. Sam pravi: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato sem se te usmilil in te k sebi vlečem.« (Jer 31, 3.) In to hrepenenje Boga ljubezni po človeku in hrepenenje človekovo p° Bogu je spolnjeno v presv. zakramentu, v tem največjem čudežu božje ljubezni! Tukaj si prideta nasproti največja ljubezen božja do človeka k1 največja ljubezen človeka do Boga. O naš sveti Bog, v kakšne globočine in brezna ničnosti naše te je privedla ljubezen tvoja do nas! Kakor žareče oglje od ognja, je bil naš ljubi oče sv. Frančišek preši-njen od ognja božje ljubezni. V njegovi otroški duši je gorela serafinska ljubezen. Življenje njegovo je bil Kristus — zlasti v presv. Rešnem Telesu-Da bi bil to tudi vsem otrokom Frančiškovim! Da bi bil Gospod Jezus v živem božjem kruhu središče in magnet naše vere, naše ljubezni, Življenje našega življenja! J. KALAN: Kaj nas čaka po novem letu? Med drugim — nekaj prav lepega. Na pragu dveh let se oziramo nazaj in naprej. Za preteklo leto delam0 račun, za prihodnje proračun. Račun nam kaže, ali smo na dobičku ali na zgubi. Proračun mora biti sestavljen tako, da vsaj zgube ne bo; če mogoce’ pa še dobiček — čim največji dobiček. V tretjem redu in v »Cvetju« pa ne vprašujemo po dobičku in zgubi ^ denarju. Saj vemo, kako je sodil o denarju sv. Frančišek, kako ga cenil \ iskal! Kup kamenja ali kup zlata — to mu je bilo vse eno. Oh, saj jih I dosti in predosti otrok sveta, katerim je edina misel na svetu zemlja in t ’ kar zemlja da: denar in kar se za denar dobi. Ki svoja leta in dneve če so na dobičku ali na zgubi — sodijo samo po tem. Mi pa smo otroci božji — ustvarjeni za kaj višjega, kakor da bi samo P° zemlji rili. »Iščite najprej božjega kraljestva . .. vse drugo se vam bo navrglo!« To je in mora biti geslo, pravilo in vodilo vseh otrok božjih na Zemlji. In če otrok božjih, potem gotovo in še prav posebno tretjerednikov. Kraljestvo božje — to mora biti naša srčna zadeva! Kraljestvo božje v naših srcih — kraljestvo božje v širnem svetu. V naših srcih seveda! Kdo bo za nas skrbel, če sami ne bomo skrbeli zase?! — Toda ne smemo videti samo sebe! Svet je dolg in širok, na njem živi dva tisoč milijonov .Jndi. in ti vsi so božji otroci — v toliko, da jih je Bog ustvaril in odrešil da so poklicani k zveličanju. Če bodo res ali ne — to je tisto veliko vprašan je! In temu podobno vprašanje je: ali med temi dvatisoč milijoni vlada in pljuje Bog — ali nekdo drug! Ker kdor kraljuje med njimi na zemlji, ta “° vladal nad njimi na onem svetu. To je vprašanje vseh vprašanj na zemlji. Ne, koliko je zlata po bankah shranjenega, koliko kapitala v podjetja vloženega, kaki so računi in pro-J^čuni denarnih zavodov in celih držav, njih izvoz in uvoz, in kar je druge “She ropotije. S takimi računi in proračuni si sv. Frančišek ni glavo belil. Kraljestvo božje mu je bilo vse. Tudi nam mora biti kraljestvo božje vse! Ali smo v tem na dobičku ali !?a zgubi, po tem se vpraša. Po tem moramo soditi naša leta! Tudi leto 1938 in 1939! ,. Ko torej stojimo na pragu teh dveh let, se moramo vprašati: Ali kra-Jestvo božje na zemlji napreduje ali nazaduje? Kako je bilo v preteklem etu in kako bo v prihodnjem ? In kaj bomo storili, da bo napredovalo in ne azadovalo? Račun in proračun! v Če pogledamo nazaj, vidimo marsikaj dobrega in lepega. Kdo bi mogel Krt VSa sve^a obhajila preteklega leta! Kdo vse molitve in zatajevanja! do oceniti vse čednosti in dobra dela! Bog je imel vendar še veliko ve-eJa> ki so mu ga napravljali njegovi otroci. rj, A tudi satan ni miroval. O ne! Ta ne miruje in ni miroval še nikdar. oda v naših dneh pa je prav, kakor bi ga »s ketne spustil«. Ali ga ne vi-vj e v platnicah »Cvetja«, kako je z mečem prebodel zemeljsko kroglo in jo S], o rt rmol/i Anioinn rirorrlorlnn onnofnlof _____ Tomaž Celanski opisuje pregledno apostolat, ki ga je J^nčišek vršil bodisi osebno ali po svojih sinovih z besedami: »Ko je bil p angeljski nauk splošno in povsod v življenju zanemarjen je Bog poslal . rar>čiška, da bi po zgledu apostolov povsod po- vsem svetu dal pričevanje :aresr--- ‘ a^ho označil ^ “Jna, Ud, ui jju iigicuu ttfjuotuiuv ia resnteo. Tako se je zgodilo, da je s svojim naukom vso modrost sveta je J1® označil za nespamet, in je človeštvo navajal s priprostostjo svo- HoJ^ige, pod Kristusovim vodstvom k pravi božji modrosti Saj je kot fVn n rrr*l,?ci4- ir rrn -Ji V» /Inoli lilzi inalo+rvlr ir; roio Voa 70m 1 "i/\ 7 V3.1.0V1 jal. v **1' P° n3em Je vsa zemlja postala deležna nepredvidenega veselega *bi novega nauka o zveličanju. Že sušečo se mladiko stare vere je U(nl k novemu, neslutenemu življenju. Svež duh je plul v srcih izvoljenih ev * evangelist v zadnjih dneh liki veletok iz raja vso zemljo z vaiovi nj^Selija omočil in pot Sina božjega in pravi nauk z dejanjem oznanjal. V in olje zveličanja se je razlilo v njihovi sredi, ko je služabnik in svetnik Kristusov zasvetil kakor zvezda z neba ... Še tedaj ko je živel med nami grešniki, prepotoval in prepridigal vso zemljo.« Ker se ni zadovoljil samo s svetovnim misijonom med verniki, zato je Frančišek že od nekdaj sprejel v svoj načrt tudi spreobrnenje nevernikov. Za razširjenje vere živeti in umreti je bila njegova naj' gorečnejša želja. Mi to lahko razumemo, če si na eni strani predstavljamo viteško naravo svetnikovo, na drugi strani pa navdušenje viteštva za vero- Bojevati se za vero in cerkev proti poganstvu in posebno proti moha-medanizmu, dednemu sovražniku krščanskega imena, je bil najvišji cilj viteza iz časa križarskih vojn. Križarske vojne so bile sploh velikanski boji v katerem se je merilo versko navdušenje krščanskega viteštva z verskim fanatizmom Saracenov. Zaznamovani s križem, znamenjem skupnega hrepenenja, in s klicem »Bog hoče!« so križarji zapuščali družino in domovino, prenašali najstrašnejše pomankanje in žrtve in šli na krvavo bojišče, kakor bi šli na ženitnino. Vse to, da bi Bogu odtujeno poganstvo ali spreobrnili ah pa razdejah. Pomnožitev krščanstva, osvojitev vsega sveta za Kristusa in cerkev je bilo geslo in bojni klic vsakega pravega viteza-Srečen je tisti, ki je v tem boju smel pustiti svoje življenje! Veljal je za pravega mučenika za vero. Značilno je za vse krščanstvo viteštvo, kar poje duhovnik Konrad v nemški pesmi Rolanda o Paladinih Karla velikega: Njihovo čisto srce je bilo deviško in zdravo: Radi so žrtvovali svoje življenje, Da bi Gospod Bog duši dal milost. Radi tega so naravnost hrepeneli, da bi umrli kot marterniki za Boga in si pridobili nebesa. In na drugem mestu: Niso se bali ognja in meča. Bog jim je nedvomno ugodil, po čemer so vedno zase hrepeneli, dokler so tu na zemlji živeli: Umrli so kot marterniki, in pridobili so si nebesa. Vemo kako živo je pravljica o Rolandu stala sv. Frančiku pred očmj in kako popolno je on izoblikoval vzor viteštva. Nič čudnega ni zato, da J želel za spreobrnenje nevernikov in posebno Saracenov žrtvovati kri m življenje. 0 Le da je duhovni vitez iz Asiza apostolat med neverniki bistven drugače pojmoval kot svetni križarski vitezi. Vse misli in hrepenenj ’ življenje in smrt križarskih vitezov je veljalo sicer po divjosti pagan^ vsiljenemu, pa vendar prosto hotenemu apostolatu meča. Kak°^ so v prejšnjem srednjem veku pogosto, le prepogosto skušali misijonark orožjem sile, tako naj bi zdaj križarske vojne mohamedanizem predvse z vojaškimi, materijalnimi in političnimi sredstvi premagale in naprav' dostopnega krščanstvu. Frančišek pa je idejo križarskih vojn poduhoV^ Pogled obrnjen na zgled Kristusov in njegovih apostolov je šel k sarac nom kot pridigar evangelija, miru, pokore, milosti in resnice. 0 Že tri leta po ustanovitvi reda (1212 — 1213) torej v času, ko manjši bratje komaj prišli malo preko Umbrije, se je lotil tega poganske^ misijona. Izrecno povdarja Tomaž Čelanski v svojem poročilu: »Žareč božje ljubezni in poln hrepenenja po mučeništvu se je vkrcal preblaženi oče Frančišek, da bi odšel v dežele Sirije ter Saracenom in drugim nevernikom oznanjal krščansko vero in pokoro.« Toda hud morski vihar je njega obenem s tovariši vrgel na slavonsko obalo in moral se je preko Ankone vrniti v Italijo. Ker zaenkrat ni bilo upanja, da bi mogel priti blizu izlamu v jutrov-skih deželah je kmalu nato (1213 — 1215) peš romal skozi Lombardijo bi Južno Francijo v špansko-maroško državo Saracenov. Zopet poudarja njegov življenjepisec čisto evangeljski način njegovega križarskega pohoda: »Služabnik božji Frančišek zapusti zdaj morje, prepotuje deželo, jo obdela s plugom svoje besede, seje vanjo seme življenja in prinaša blagoslovljen sad. Njegov cilj je bilo mučeništvo, goreče hrepenenje po njem je tlelo v njegovih prsih. Njegova pot je šla v Maroko, da bi sultanu Mira-hiolinu in njegovim privržencem oznanjal evangelij. Gnalo ga je pri tem toliko hrepenenje, da je včasih zapustil svojega potnega tovariša in kakor duha odsoten tekel pred njim, da bi hitreje mogel izvršiti svojo namero. Toda ljubemu Bogu je dopadlo, da se je usmilil mene in mncgih drugih čiste dobrote. Ko je namreč Frančišek že došel v Španijo, se mu je naproti postavil Gospod, poslal mu je bolezen, da ni mogel dalje potovati ln ga tako poklical nazaj od začetka potovanja.« Kako se gibljejo tretjeredne skupščine. Kamnik. Naša skupščinska cerkev se je ravno za duhovno obnovo Meseca novembra sprostila odrov ter se pokazala v vsej svoji ljubkosti in ^kupljivosti. Slike je izvršil tukajšnji rojak akad. slikar St. Cuderman, blagoslovil jih je drugi dan po končani obnovi, v nedeljo, dne 20. novembra, t?reč. p. provincijal in imel nato tudi slovesno sv. mašo za dobrotnike; pre-Castiti p. gvardijan pa je razložil globoki pomen novih slik. Strokovno Oceno z nekaterimi slikami bo prineslo »Cvetje« kakor hitro bo mogoče. , Zadnje tedne imamo v naši skupščini pismeno vizitacijo, kakor naroča retjeredniško vodilo (III, 2). Taka vizitacija je nehote opomin onim, ki morebiti pozabili na svoje dolžnosti, da se ž njo predramijo ter začnejo 2°Pet živeti kot dobri člani in članice III. reda. Agitiramo tudi za nove člane. Pa je zelo težko v naši pomehkuženi in ^Materializirani dobi. Ta ali ona izmed mlajših bi še vstopila, pa se ustraši, ?° shši, da treba vsaki dan zmoliti dvanajst očenašev. To je zanjo prehuda °utara. Nič ne pomisli, da postane radi nje med svetom živeča redovna hSeba, kar je vendar tako velika odlika, da bi se splačalo še večjih žrtev. Redovni bratje v frančiškanskih samostanih zmolijo vsaki dan celih 76 oče-asev in so na nogah od zgodnjega jutra do večera, pa se nič ne pritožujejo. vec božje ljubezni je v njih in te svetu tako nazarensko manjka. Ljubezen J|6 Prenese. Dobre krščanske družine imajo navado, da po večerih molijo j, eti rožni venec. Dvanajst očenašev hitreje zmolimo. Lahko si jih tudi .^delimo čez dan ter jih molimo, ko nam čas dopušča. (In časa bo dovolj, Samo za par minut skrajšamo nepotrebne pogovore!) Kot bogato pla- Pa imamo zavest, da smo med svetom živeče REDOVNE OSEBE in Ha .deležne milosti in dobrot vseh duhovnih otrok sv. Frančiška, ki jih je ki tisoče in tisoče po vsem svetu. To je najboljša duhovna zavarovalnica, he izplačuje podpore šele čez kakih dvajset let ali samo po smrti, ampak v ecej in tudi po smrti, ko morebiti ne bo'nihče več na nas mislil. To imejmo pred očmi in pridajmo še malo korajže in ne verjamem, da bi ne šlo. Saj pogumnim pomaga tudi Gospod Bog. P. S. Novo mesto. Ob koncu leta pregledujemo račune. Tako naj tudi naša tretjeredna skupščina položi račun svojega dela. Pri zadnjem poročilu smo malo potožili radi tretjerednega naraščaja. Pomagalo je. Lansko leto smo sprejeli lepo število novih udov. Pričela se je neka živahnst, dasi tudi prej nismo dremali. »Cvetja« imamo naročenega 81 izvodov. Seveda je to za našo precej veliko skupščino mnogo premalo! Skupščina šteje namreč čez 300 članov. (Vsak drugi tretjerednik bi moral imeti »Cvetje«! Torej pri vas morate dvigniti število naročnikov na 150!! Ste razumeli ? Pa ne voditelj, on tako dela, ampak tretjeredniki, vi na delo! Le korajžo! Saj bo šlo! - Urednik.) Spomladi smo imeli duhovne vaje. Udeležba je bila obilna. Duhovne Pri shodu imamo redno ljudsko petje. Pesem na čast sv. očetu Frančišku vaje so pretresle vse mlačneže. — Mesečnih shodov se pridno udeležujemo. »V raju blaženem kraljuje« znamo vsi. Za frančiškanske misijone smo zbrali 1636.— din, kar je pri naših ubogih razmerah razveseljivo. Tudi siromake redno podpiramo. Tudi za božič smo se jih spomnili. Poročati moram še to, da je bil član naše skupščine deležen velike mi' losti, ki mu jo je podelila Marija Pomagaj na Brezjah in sicer ob priliki tretjerednega tabora. Tretjerednik Franc Šetina je prišel na Brezje težko bolan. Vrnil se je popolnoma zdrav in zdaj opravlja najtežja dela. Pri' srčna hvala Njej, ki je »Zdravje bolnikov«! Naša skupščina ima še veliko zalogo Oblakove knjige »Sv. Frančišek«-Za tretjerednike najlepše berilo. — Želimo obilo božjega blagoslova vsei» skupščinam tretjega reda. Tajnik. Ljubljana. Slovesen sprejem novih udov bo na Novega leta dan ob 4. uri popoldne pred glavnim oltarjem. Vsi kandidati pridejo ob 3. uri pop. v samostansko dvorano, da dobijo navodila. Vsak kandidat je dolžan priti v dvorano, da prejme knjižico, redovno obleko in listek za novince-Kar le mogoče, naj se ta dan zbere vsa tretjeredna družina iz Ljubljane k slovesnosti sprejema. Prinesite vsi s seboj Priročnike! Slovesnost redovnih obljub bo zadnjo nedeljo meseca januarja oh istem času. Ravno tako se novinci, ki so za obljube, zberejo uno uro preJ v dvorani, da oddajo svoje listke in da se urede zapiski. P. ODILO: Seja redovnega predstojništva. Redovno predstojništvo z duhovnim voditeljem na čelu vodi skupščin0’ Prvi pogoj za napredek v skupščini je seveda voditelj. Toda njegovo nav' dušenje je lahko še tako veliko, pa ne bo dosti zaleglo, ako ne bo imel zve' stega sodelovanja ostalega predstojništva. To vzajemno delo je potrebi1 k pravemu vodstvu tretjega reda in zato je tudi od cerkve zapovedano. Potrebe tretjerednih skuščin so različne z ozirom na kraj in čas. Za: je potrebno, da se člani predstojništva sestajajo na sejah, da se posvetuje) ter da napravijo primerne sklepe. . g Iz tega pa zopet sledi, da so člani predstojništva dolžni udeleževati ® vsake seje, ki jo skliče voditelj. Samo važen vzrok bi lahko opravičil navzočnosti. Ta posvetovanja niso od Cerkve samo zapovedana, temvečJ* po posebnih molitvah povzdignjena celo k nekakemu cerkvenemu obred , Tudi v našem novem Priročniku so natiskane molitve, ki se ž njimi Seja redovnega predstoništva začne in konča. Kolikokrat se naj vrši zborovanje redovnega sveta, je odvisno od po-rebe, ki o njej določa voditelj. Po obredniku naj bo seja vsak mesec. Naj-r°U primeren čas je na koncu mesečnega shoda. Ponekod imajo sejo neposredno pred shodom, kar pa seveda predvsem za voditelja ni praktično. , Pravico zborovanje ali sejo sklicati ima samo voditelj — duhovnik. a ta sejo tudi vodi. Njegovo predsedstvo je celo potrebno za veljavnost sMepov. Razen aktivnih članov predstojništva so lahko na sejo povabljeni tudi Pre.išnji odborniki. To je celo za rrvo seio po volitvah potrebno. Na tem prvem zborovanju si predstojništvo preda službe. Tu pa tam bi kazalo Poklicati k seji tudi druge zaupne osebe tretjega reda, ki niso bile izvoljene j Predstojništvo. Seveda — kakega glasovanja se taki ne morejo ude-e2iti. pri enakem številu glasov odloča voditelj. .. Tu naj dam za zborovanja ali seje še ta-le migljaj: Lepa navada je, ‘! bi bila, ako bi se vsaj v tem ožjem krogu tretjeredniki, člani predstoj-istva klicali med seboj z redovnim imenom! Ne: gospod, ali gospodična a lri ta, temveč: Brat N., sestra N. , Predmet zborovanja se ravna po okoliščinah. Prav pa je, da se pri elah držimo vedno gotovega reda. Seja bi naj imela navadno tale pro-***& ali dnevni red: 1. Molitev po Priročniku (str. 67.) 2. Poročilo zadnje seje. Bere tajnik oz. tajnica. 3. Besede in predlogi voditelja skupščine. 8, 4. Blagajnik oz. blagajnica poroča o premoženju, o denarnem stanju appščine: o dohodkih in izdatkih. Blagajnik lahko da tudi navodila, kako ^ do novih sredstev. k 5. Učitelj novincev prebere mesec pred sprejemom in obljubami imena atididatov in novincev, da predstojništvo odobri sprejem in obljube. <• Predlogi ostalih članov predstojništva. 7. Sklepne molitve po Priročniku (str. 67) in mašniški blagoslov. k Pri letni seji morajo vsi zapisniki biti podpisani od voditelja in članov o rejništva. Na tej letni seji naj bo podano tudi poročilo o sv. mašah, P.iižnici, o darovih itd. p Pri vseh zborovanjih naj vlada red, mir in dostojnost. Vsak pa naj Ve z odkrito prostodušnostjo svoje mnenje. sejah naj se obravnavajo predvsem notranje zadeve, ki se tičejo Ijj )ega reda ali skupščine. Pa tudi zunanje delo mora biti redno predmet, Pj.8® obravnava na sejah, da se moči preveč ne delijo. Za kar se zavzame o že prej slišali — ter se ž njo razgovarjal, zlasti pa molil. Ko je napočil Cas odhoda, je hitel bodisi v lepem, bodisi grdem vremenu domov proti ®aRiostanu. V času hudih nalivov, dežja mu je bilo ponujeno prenočiti v ai- Toda tega ne bi bil storil za nobeno ceno na svetu. Vojvodinja mu J® večkrat ponudila voz, da bi se peljal domov. A tudi to zaman. Odklo-a je z opravačilom: »Sveto redovno pravilo nam prepoveduje, se voziti ,azen v prav veliki potrebi.« Ko se je neki karmelitski pater čudil, da sme r; Jurij tolikokrat obiskovati vojvodinjo in se tam zadrževati, mu je le-ta Priprosto odgovoril: »Pokorčina mi pomaga, da imam pred Bogom isto ^Služenje, bodisi, da sem v samostanu ali pa v palači vojvodinje.« — Br. . 1P 7. milnšpinn ki mn ip hiln Hnvnlipnn Hpliti PAVPTPm »krhpl tudi' J je z miloščino, ki mu je bila dovoljena deliti revežem, skrbel obenem za njihovo dušno zveličanje. (jiH i) FRANČIŠKOVA ALADINA Mladi mučenec. ?e lansk° leto je prinesel »Osservatore Romano« opis krvave daritvene VpgK1 ^Panskega ministranta, ki so ga umorile komunistične zveri v člo-1 Podobi. . mad osem let je bil star. Ime mu je bilo Dominik de Val. Zvečer je ®til cerkev v Saragosi, oblečen v rdeči talar in beli koretelj. Komaj so *:®ci zagledali, so planili na ubogega otroka brez brambe. W yekli so ga na oddaljeno obrežje reke Ebro. Njegov krik so zadušili s so mu stlačili plašč v usta. In zdaj so začeli strahovito, nečloveško 1 j^anta so tepli in mučili. On pa je imel za odgovor samo eno besedo: klet s- Skozi globoko tihoto temne noči so odmevali udarci in gnusne In zgodilo se je nekaj, kar ni mogoče doumeti, človeške zveri so ubogo žrtev, nedolžnega otroka, križali. V tre-varJ.odmora, ko zveri niso tulile, je bilo slišati glas otroka, ki je izgo-j *me Jezus. Glas je vedno bolj pojemal. Iz drobnih z žeblji prebodenih Pofl a°g je vrela nedolžna otroška kri. Toda ni še dosti. Ena izmed zveri %,• ri^vem zagrabi v bogokletnem posnemanju vbodljaja Kristusove sulice, W _ n°č in ga zabode v prša otroku, ki se bori s smrtjo. Nato so rablji, so k tjakaj dni na to so ribiči našli otrokovo truplo. Ljudje so vreli skupaj, sPoznali mrlička. Lastna mati otrokova je bila, ki ga je naprej videla Se bali ljudstva, vrgli mrliča v reko. in spoznala. Uničena po bolečini se je vrgla na mrtvo truplo muce' niškega sina. Kak pretresljiv zgled verskega junaštva in zveste veroizpovedi naflj daje ta 8-letni deček! Njegov odgovor na pretenje in vse mučenje sirovi morilcev je bil: Jezus! S tem imenom na ustnicah je šel v smrt. Da bi paC tudi v naših srcih žarela tako vroča ljubezen do Zveličarja. Potem nam pač lahko ob vsakem času pogumno in brez strahu nastopiti za našo svet0 vero in priznati pred vsem svetom, da smo Kristusovi borci. O. STANKO MARIJA. Zveza večjih sestric svete Klare. UPRIZORITEV »PESMI DOMOTOŽJA«. Lanskoletne izkušnje z dramatskimi prireditvami ZVSK niso d^ ravno poguma, da bi se tudi letos lotili kake igre, toda nekatere klare m5, dale prej miru, dokler ni o. voditelj rekel: Pa naj bo v božjem imen11 Toda stavil je svoje pogoje, ki so jih morale sprejeti. ■ Osnoval se je dramatski odsek z načelnico in članicami igralka1?-' Za režijo je o. voditelj pridobil izkušenega režiserja v osebi banovin. 1 spektorja g. Ludvika Štancerja, ki se je s požrtvovalnosjo kot zna le 0 ' zavzel za izvršitev nelahke naloge. Izbral je dramatično pesnitev prof-Darine Konc, usm. v Lichtenthurnu, »Pesem domotožja« in jo je nekok skrajšano, ker so moške vloge odpadle, po 15 vajah v nedeljo, dne 20.11 vembra pop. postavil na oder. J Odlična režiserjeva roka se je razodela takoj pri podajanju prve toc* obširne deklamacije, ki jo je občinstvo do konca z napetostjo posluj in ki jo je govornica rešila s pravo rutino. Sledilo je več solospeVOL, spremljevanjem na klavirju, ki so pokazali prijeten in dobro šolan peV glas, ki zasluži, da ga vzgaja še do večje popolnosti. »Pesem domotožja«, prvotno igra v 4 dejanjih, je režiser moral sk° šati na tri, zato je pa tudi do potankosti obdelal posamezne vloge- .} igralke so se prav dobro odrezale, zlasti sta pa ugajala grofičina otr° ^ mala Marion in Amadeo ter ciganka Karmen, katere krasna pesek1 občinstvo kar očarala. I Fračiškanska dvorana je bila topot, precej po zaslugi klar, agilne s. predsednice stud. med. Majde Mazovec in s. podpredsednice s ^ iur. Vlaste Grafenauer, dobro zasedena. Tudi odbor je bil zadovoljen, smo nastavili nizke cene in se je prireditev vršila koncem meseca in P% Miklavžem. Poplačali smo ostanek dolga in še nekaj prihranili za n&y novih plaščev, ki jih imamo sedaj samo 10. Toda to je še »pesem b0.^-nosti«, če nam uspe tudi veseloigra, ki jo nameravamo prirediti v fe arju. MIKLAVŽEV VEČER. Seveda si klare tudi letos niso dale vzeti veselja, da ne bi imele s nega Miklavževega večera. Dvorano in kostume so jim dale na raZE0j,jj' vedno postrežljive dobre čč. mm. FMM na Mirju, zakar se jim ZVSK lepše zahvaljuje. ,j $ Miklavž je v svoji nebeški dobroti obdaril prav vse klare in tu ^ mater ter o. voditelja ni pozabil. Temu je prinesel ne morda šibo, te kar cel — kol, ki ga je izročil z dobrohotnim opozorilom, naj bo do b°lj prijazen, kar je seveda zelo rad obljubil, seve pod pogojem, če bodo to tudi zaslužile! Upanje za to imamo, kakor je Miklavž z zadovoljstvom ugotovil, in če bo šlo z geometrično progresivnostjo v tej smeri, bo drugo teto tudi on zadovoljnejši. Prijetni Miklavžev večer je pa še bolj povezal ljubečo sestrsko skup-Uost med našimi klarami. Sase sestre. MISIJONARKE STANKO MARIJA: Iz pisem kitajske misijonarke. (Nadaljevanje.) Me še vedno v vsem slabem iščemo dobrega. Ubogo ljudstvo nas ljubi 111 me bi mu rade dale občutiti od bogatega vrelca božje ljubezni. Jaz še ^edno lahko vsako soboto hitim v našo bolnišnico in na obisk ubogih in °°lnih v cono 60.000 beguncev. Kako rada bi vas vse enkrat pripeljala sem, da bi imeli nekoliko pojma 0 kitajski revščini! , Zdaj so Francozi prisilili Japonce, da so jim vsaj vodo odprli, ko so jo usedaj ves čas morali piti samo iz umazanih mlakuž. Da bi sredi te rev-,pme ne izbruhnila kuga ali kolera, — moj Bog, saj bi je potem sploh ne Mio več mogoče zatreti! — jih zdaj vse sproti cepimo. Po dve in dve sva 0 Vratih, ki vodijo v ta del mesta. Japonski vojaki, ki stražijo vhod, se nas še boje, zato se nam ni bati ničesar. Toda ti ubogi kitajski reveži! Ce e oddaleč ne sname klobuka z glave, ko se bliža Japoncu in se mu globoko t6 priklanja, kadar mu preiskuje vso obleko, mu prileti v naši navzočnosti aka zaušnica, da se kar opoteče, revež. Ij . Uboge žene hodijo zjutraj iz mesta, da si v razvalinah hiš naberejo ne-U drv za kurjavo. Popoldne se zmučene vračajo. Japonci pa rabijo drv svojo kuhinjo in če žena takoj ne odloži butare Japoncu pred noge, dobi l ^šen udarec po glavi. Saj bi ne verjela, če bi ne gledala tega vsako so-Kako se srce krči ob tem pogledu, pa ne moremo in ne smemo storiti cesar! Na binkoštno nedeljo je bilo v naši stolnici posvečenih 23 bogoslovcev. m°g°čih narodnosti so, predvsem Španci, ki so se pred revolucijo jUkli na Kitajsko. Ta teden smo imele vsak dan novo ali vsaj drugo sveto HiiS° uovomašnikov in vsak dan novomašni blagoslov. Jaz pa mislim na ^ 'kiju ljubim, na brata-duhovnika in raste želja in hrepenenje, da bi čim več storiti in se za oba žrtvovati. Še vedno pridno študiram in jo ljubim to kitajčino bolj kot vse druge jezike. Zdaj mi že precej dobro gre in sem tako srečna, ko se s temi ubogimi v bolnišnici ali na cesti že lahko pogovorim in jim svojo ljubezen dokažem. Zdaj sem sama začela s kitajskim katekizmom, v šoli bomo pa kmalu namesto protestantske biblije, ki je zdaj na programu, ker je šola amerikanska, pričeli z najboljšim kitajskim prevodom Novega zakona. Veliko stavijo na nas 6 mladih, ki se prve učimo kitajščine res pošteno. Na vas, najdražji, zaupam, da boste z molitvijo pomagali misijonarki, da bo svojo dolžnost res v vsem izpolnila. Ti me, mama, sprašuješ o zdravju. Kot prava gorenjska korenina se še vedno trdno držim. Samo zadnji teden me je na vsem lepem popadla velika vročina, da se je dobra m. prednica res bala, kakšna bolezen se bo izluščila; pa ni bilo nič: drugi dan se vročina ni več ponovila, jaz pa hitro h kitajskemu tečaju! _______ Še nekaj: Mama, prosim, da bi mi časopisov ne pošiljala. Uprava »Katoliških misijonov« in »Glasnika« mi vsak mesec pošilja zvezek; to mi je dovolj, saj imam samo ob nedeljah pol ure časa za čitanje. Nič Te ne vprašujem, kako Ti gre, mama najdražja, saj vem, da božja Previdnost čuva nad Teboj; čakam pa le vedno, da mi veliko, veliko poveš. Vedno Te spremljajo moje molitve, v ljubezni presv. Hostije sva neprestano združeni. Zbogom, zlata moja mama, bratca in sestrica, vse vas izročam ljubezni Jezusovega Srca in vas ljubi v J. M. J. N. O. S. F. vsa vaša Marija Kalista, FMM. A) SPLOŠNI MARIJA SE VRAČA V ANGLIJO Ko je bila Anglija še katoliška, je imela prav tako svojo narodno Marijino božjo pot, kot jo ima pri vseh katoliških narodih. Ta angleška narodna Marijina božja pot je bila v Walsinghamu. Reformacija je pognala Marijo iz nje in iz dežele ter cerkev izročila protestantom. Še danes'je v njih oblasti. Toda northhamptenski katoliški škof, v čegar področje spada Walsingham, je pozidal Mariji nov dom, ki bo poslej narodna Marijina božja pot za katoliške Angleže. Daši je šele štiri leta kar obstoja, jo je zadnje leto obiskalo 100.000 Mariji^ otrok, čeprav je vseh angleških k® ličanov le dober poltretji miliJ0’, Božjo pot so že prej oskrbovali fra.. čiškani in jim je bila tudi zdaj ^. čena. Neka stara prerokba pr? »Ko se bo Marija vrnila v VVaim^j ham, se bo Anglija povrnila k Pra veri!« Da bi bilo le skoraj res! GANLJIVA SLOVESNOST •ol' Župnija Sillian na vzhodnem Trškem ima glede duhovniških pom* jjj tak rekord kot naš Ajdovec. še živeeI$! duhovnikov je dala, ki ročili so lepo misel, da bi vsi skupaj sestali v domači župm iji* ta.ni počastili spomin svojih v grobeh ®Pečih staršev, ki so jih Gospodu žrtvovali. Misel je našla splošno odo-. enje. Celo solnograški nadškof, ki J.6 zvedel za nameravano slovesnost, prišel, da jo povzdigne. Grobove ^°jih staršev so farani lepo okrasili. V ttiraku se je zbrala cela župnija in Je z duhovniki-sinovi odšla na pokopališče, kjer so njihovi dragi grobovi j^goreli v neštetih lučkah. Vsak du-j}°vnik je padel ob grob svojih naj- ražjih in se zaglobil v tiho, hvaležno jholitev. Sledeče jutro je bila ponti-*alna sv. maša nadškofa, pri kateri Y vsi duhovniki domačini azistirali. Sa slovesnost je bila nedvomno naj-govornejša pridiga za nadaljne du-°vniške poklice v župniji. Kes bi bil že cas l Pa bi namreč Španija vsaj po teh ^dkih skušnjah, ki jih ima za seboj, s, *tQar že enkrat pokopala svoje proste bikoborbe. Sicer so te nekaj ta-- čaščenega s španskim narodom, l^.t s »Kranjcem« hudič. V čast jim j.^b temu niso, kot »Kranjcem« hu- r vne- Značilno je, da je poziv k ob-g UrUi z bikoborbo izšel iz krogov ^a^ske mladine, ki je splošno tako tak Šena za vse nar°dno. Je pač str'? kruta državljanska vojna razbi-r0(j nJene pojme o tem, kaj je na-ke u Vv ponos in kaj v sramoto. In ^ hoče, da bi bila nova Španija tebi Pto in izrazito katoliška, noče, da Se še dalje z biki bodla. žnacilna izjava de^t znano je Portugalska, pred par V j^tletji še vsa kulturnobojna, danes w , oliškem duhu vsa prerojena in pr ajena. Razni činitelji so pri tem isj^j 0r°du sodelovali, cerkveni in la-bje' ^ glavna zasluga gre nedvomno '^ei?rtlU Pre(tse(tnibu Salazarju, ki je re j vzor katoličana, živečega iz ve-tw, -P° je to dejstvo poudaril por-Kohjiki voditelj akademske mladine »Har ntinv Varela Cid, ko je dejal: bisty Se tiče naše narodne obnove, je pomena, da nas vlada ’ kl je dnevni gost angelske mi- ze!« Ko bi imeli vsi katoliški narodi take voditelje! NAROD OČISTITE PEG! Španska nacionalistična vlada je izdala stroge odredbe proti javnemu preklinjevanju in klafanju. Občutna kazen čaka takega, ki bi se drznil očitno preklinjati, ali nesramno govoriti. Vsak, ki bi ga slišal, ga ima pravico izročiti roki postave, da prejme zasluženo plačilo. Nacionalistični vladi je ta odredba gotovo v čast in gotovo ne bo brezuspešna. Če bo pa preklinjevalcem in klafačem usta zamašila, je seveda drugo vprašanje. Svoj čas so bile ponekod v Italiji uveljavljene še vse bolj stroge postave proti preklinjevalcem. S cekini je bilo treba plačevati bogokletje, in če še ni pomagalo, z luknjo v jeziku. A vse to ni imelo zaželjenega uspeha. Italijani in Španci so si v vročekrvnosti bratje. Zato dvomimo tudi o popolnem uspehu tozadevnih španskih odredb. Edino globoka, živa vera temeljito zamaši preklinjevalska in kla-farska usta. A je prav, da si moralna in fizična sila podata roki. SOVJETSKI OSAT Še odprte cerkve v Sovjetiji so imele ob vhodu male zvonce, s katerimi so vernikom naznanjali službo božjo. Toda njih glas je državnim organom preveč vest vznemirjal, zato so jih prepovedali in tajna policija jih je odstranila. Vodstvo brezbožni-kov je podrejenim odsekom, ali celicam dalo navodila, kako naj motijo bogoslužje, če je v njihovem okolišu še kaka cerkev odprta. Godba na pihala naj kar moč glasno igra pred cerkvami in sicer same brezbožne in protibožne komade. Komisar za notranje zadeve je odredil, da se otrokom ne sme dajati krščanskih imen. Za prihodnje leto je oznanjeno novo ljudsko štetje. Že naprej je določeno, da pri njem ne bo več postavke o veri ali neveri državljanov. Boje se, da bi utegnilo število vernih biti še večje kot je bilo pri zadnjem ljudskem štetju 1937. Vse mogoče poskušajo, da bi ubili vero, pa ne gre. Mi vemo, zakaj ne gre. Zato ne, ker je človeška duša po naravi krščanska, kot lepo pravi Tertulijan. POPOLNA RAZPOROKA S CERKVIJO To je dejansko izvedla Nemčija. Eden zadnjih ostankov povezanosti Cerkve in države je bil, da so se gotovih cerkvenih slavnosti udeleževale tudi državne oblasti. Zdaj je bilo tudi to prepovedano. Državne oblasti se ne smejo več udeleževati ne rednih cerkvenih slovesnosti, kot je na primer procesija presv. Rešnjega Telesa, ne izrednih, kot je n. pr. sprejem škofa za birmo ali kaj sličnega. Vojaška oblast je prepovedala celo, da bi kak vojak pri vojaški maši stregel, če bi se tudi sam javil. Pristaviti pa moramo, da za Avstrijo ta razporoka ne velja. Menda zato ne, ker je katoliška in so druge vere le manjšine. REFORMA Z ENIM MAHOM B) REDOVNI OČETOVA BESEDA TRETJE* REDNIKOM Prve dni oktobra so imeli italijafl* ski tretjeredniki v Rimu svoj da»' Nič manj kot 600 njegovih zastopni* kov se je ob tej priliki poklonilo sve* temu očetu. Kot oče in brat je nji#1 in vesoljnemu III. redu približno tol® povedal: Življenje udov tretjega reda mora biti delo, katerega gonilna sil3 je živa vera. Kogar ona preveva, g3 sili k udejstvovanju tega, kar veruj® Tak se ne zadovolji samo s tem, da s® ogiblje hudega, ampak se prizadeva tudi delati dobro. On stremi za ki" ščansko popolnostjo, ki je po svoje13 bistvu apostolska. Njena živa podoba svetnim ljudem morajo biti tretj®” redniki, s svojim trojnim apostol*' tom: besede, zgleda in žrtvovanja *3 bližnjega. — Tretjeredniki, vzeiu#® si k srcu te besede svojega očeta *** največjega brata, da vas bo lahk® vesel! Vstaški palestinski Arabci so tako-rekoč z enim mahom izvedli reformo spodtakljive mode, proti kateri se Cerkev že leta zastonj bori. To je priznal sam poluradni vatikanski list »Osservatore Romano«. Najprej so mohamedankam pod najstrožjimi kaznimi zapovedali, kako se imajo oblačiti, nato pa še krščanskemu ženstvu. Modni predpisi za te so sledeči: »Obleka ne sme biti brez rokavov, ne globoko izrezana pod vratom. Segati mora vsaj pedenj čez kolena. Nobena krščanska ženska se ne sme gologlava, ali bosa prikazati v javnost. Obraz ji mora pokrivati prosto na prša padajoč pajčolan.« V 48 urah po objavi te reforme niste v starem Jeruzalemu videli nobene krščanske žene, ki bi ne bila po tem predpisu napravljena. So pač vedele, kaj jih v nasprotnem slučaju čaka. Seveda je ne samo za ženske, ampak za vsakega sramota, če se pri njem s fizično silo, s katero razpolaga politična oblast, več doseže, kot z moralno, ki je Cerkvi na razpolago. ŠE ENA OČETOVA BESEDA Na zgoraj omenjenem dnevu janskega III. reda v Rimu se je zb33 lo 1620 njegovih voditeljev. Njih0'' posvetovanja so se v glavnem suk*^ o tem, kako tretjerednilce vzgajat* pristnem frančiškanskem duhu, k. terega kratka vsebina je Frančiško', življenjsko pravilo: »Ne le sebi živ® ampak tudi drugim koristiti.« K ^ mu je naš vrhovni predstojnik iu °. p. Leonard Bello pripomnil: »TreU^ rednik, ki svojega notranjega duh® nega življenja ne udejstvuje na naj, je kot tretjerednik mrtev ®* ^ frančiškanske družine. Raztrga* , pravilo v dve ločeni polovici. J sebi živeti, je obdržal. Drugo: drugim koristiti, je zavrgel! V P jt vem otroku sv. Frančiška je to dV neločljivo. HVALA ZA TAKEGA Znani italijanski pesnik Gab*^ D’ Annunzio, ki je pretečeno p|°**% umrl, se je rad imenoval »ubogi t £lskanki brat.« Kainada se je za ta-sam naredil. Po vsem, kar je "do v življenju o njem slišati in zdaj Polagoma prihaja na dan, bi se sv. rančišek zjokal nad njim, če bi bil ?vs njegov. Svoj čas ga je neki ame-lski ilustrovan časopis prinesel v re
  • je bila sama 20 let slepa, te-Jti0 Ve> kaj se pravi biti slep. Z do-<1^ Za slepe je združen tudi dom za hiCa Vrte vaje, lepa in bogata knjiž-ve$ v. ^er tiskarna. Med slepimi je Prvovrstnih specialistov. ^ANCIšKAN na znamkah ^Vg^il^ka vlada je odredila izdajo i1^Semske znamke s podobo fran-"P- Franca Palheta. To ni bil lije, i. ak pionirski misijonar Brazi-1 ki si s tem zaslužil to čast. ka ^ava zasluga za državo je čisto rugem polju. Po domače pove- dano brazilski »kofe-pater« je. Kavo so glede užitnosti prvi poizkusili v francoski Gvineji na atlantskem o-brežju južne Afrike. Imenovani brazilski frančiškan je bil slučajno tudi med tistimi. Kot drugim se je tudi njemu zelo dopadla. Vzel je nekaj zrn in jih nesel v svojo domovino Brazilijo, da jo še tam začne saditi. V severni Braziliji se ni obnesla, tem bolj pa v južni. Danes je kavin pridelek eden glavnih in najbolj dobička-nosnih v deželi. Celih 77 milijonov vreč jo poprečno na leto pridelajo. Lahko je dežela P. Frančišku Palheta hvaležna. TO VAM JE BIL TRETJERED- NIK! Jožef Marija Brusi de la Riva, artilerijski poveljnik v španski narodni vojski, ni bil samo izvrsten vojak, ampak tudi vzoren tretjerednik. To priča njegova poslednja volja, napravljena malo pred smrtjo. Tako-le se glasi: »Moje smrti ni treba v nobenem časniku oglasiti. Smrtna objava naj omeni samo en moj naslov: »Bil je tretjerednik!« Pokopljite me v frančiškanskem habitu. Ne avto, ampak ubožci naj neso moje zemske ostanke v grob. Pogreb bodi kar moč priprost. Na grob mi ne polagajte nikakih vencev. Nihče, niti moji otroci naj si ne nadenejo žalnih oblačil. Mojo obleko, tudi ono, ki je še nisem nobenkrat nosil, razdelite med uboge. Stroški za moj pogreb naj se poravnajo iz tistega, kar sem zapustil v dobrodelne namene. Sv. maše naj se bero v frančiškanski cerkvi. Svoja nepremična posestva zapuščam v enakih deležih svojima dvema otrokoma, potem ko je bila gotova vsota odbita in izplačana mojemu stricu v kitajskih misijonih. Končno prosim vse, ki sem jih kakorkoli razžalil, naj mi odpuste. Rad zapuščam svet in grem uživat božje veličastvo, kar trdno upam, ker je Bog usmiljen!« **r®dniš imel pet pravih sinov.« Papež Sikst IV. je leta 1481. vpisal teh prvih t mučencev frančiškanskega reda v seznam svetnikov. Premišljevanje: o gorečnosti za vero „ 1. Gorečnost za vero rase iz premišljevanja o nujnosti vere. Sv. F®, e čišek in njegovi junaški bratje so spoznali apostolovo besedo: »Brez ,0; ni mogoče biti Bogu všeč. (Hebr. 11, 6.) Vedeli so za Kristusovo bes®^ »Kdor bo veroval, bo zveličan; kdor pa ne bo veroval, bo pogubo ^ (Mk. 16, 16.) Kdor je prepričan, da mu je vera brezpogojno potrebuj tudi zanjo delal. — Kaj je pač napak, da nisi nič preveč goreč za ver° • 2. Gorečnost za vero zahteva mnogo žrtev. Ne opominja zaman apostol narodov svojega učenca Timoteja: »Bojuj dobri boj vere!« (Tim. 6, 12.) Kjer je boj, so tudi žrtve. Tako so se žrtvovali tudi Berard in njegovi tovariši. Zapustili so domačijo in domovino, prenašali so težave na Potovanju, pretrpeli ječo in šibanje in končno položili svoje lastno življenje na oltar vere. — Kje pa so tvoje žrtve za vero? Ali si se že kdaj toliko žrtvoval, da bi svoje otroke izpraševal katekizem? 3. Plačilo za gorečnost v veri je veliko. Prvi mučenci frančiškanoma reda ga uživajo že 700 let.« Božja moč jih po veri čuva za zveličanje.« Pt. 1, 5.) Vse samo za to, ker so Bogu darovali nekaj borih let. — To t® mora nagniti, da boš rad kaj malega žrtvoval za razširjenje svete vere, Ga se boš zdržal mesa ob petkih in da boš podobne žrtve rad in z veseljem doPrinesel. Cerkvena molitev Molimo: O Bog, ki si z zmagoslavnim bojem svojih mučencev sv. Be-rarda, Petra, Akursija, Adjuta in Otona posvetil začetek frančiškanskega feda: daj tudi nam, svojim služabnikom, da bomo posnemali čednosti teh, katerih zmago danes praznujemo. Po Gospodu našem .. . 1. Pozor in opomin tistim, ki so že prekoračili 40. leto starosti ali bodo kratkem ta leta dosegli. a Kakor je bilo že v decemberski številki 1.1938 napovedano, bodo o d n°vega ieta naprej, to se pravi, počenši od 1. j a -IlT a r ja *939 mogli biti sprejeti v Podporni odsek I • reda samo tisti, ki še ne bodo prekoračili 40. et° starosti. Izjema ne bo dopuščena nobena, j. . Prosimo, da bi opozorili tiste, ki se še obotavljajo, pa so že v teh letih, I^J Pohite. Do konca tega leta, t. j. do 31. decembra 1938 so lahko sprejeti ^.kisti, ki še niso stari preko 45 let. Povejte jim, da se lahko v začetku Pišejo v najnižji razred in potem prestopijo v višjega. Po novem letu bodo e Prošnje in zdihovanje zastonj. 2- Ali je mogoče dobiti stanovanje v Frančiškanskem domu? tfj0 vprašanja glede stanovanja v Domu sv. Frančiška, Ljubljana VII., žal odgovoriti, da so stanovanjska mesta za nekaj časa zasedena, pu JG še nekaj takih oseb, ki so že ob začetku zidave Frančiškovega doma Po? stanovanje v njem, pa še niso dobile stanovanjskega mesta. Glede ^v novih stanovalk bomo pa itak pisali v »Cvetju« tekom prihodnjih ®v°j čas ste razlagali delavkam tobačne tovarne, da bodo dobile ecne zneske Podpornega odseka, kadar bodo v tovarni šle v pokoj. Le- tos, to je leta 1938, sem bila jaz od tovarne vpokojena in sedaj pravite, da od Podpornega odseka še ne moremo dobiti mesečnih zneskov. Kako je to? — C. V. Obe Vaši zgoraj omenjeni trditvi sta resnični. Samo na nekaj ste pozabili, na to namreč, da so bile razmere v tobačni tovarni leta 1930, ko je bil ustanovljen Podporni odsek, docela drugačne, kakor pa so po uveljavljenju novega pravilnika tobačne tovarne leta 1937. V letih pred uveljavljenjem novega pravilnika so delavci in delavke tobačne tovarne po dokončanem 35. službenem letu imeli pravico zahtevati pokojnino, toda zahteval je ni nobeden, kdor je količkaj še mogel delati, ker je bila plača majhna, okoli 600 din, pokojnina pa skoro polovico manja-230.— do 360.— din mesečno. Iz tovarne je šel tisti, ki radi starosti ali onemoglosti ni mogel več vršiti svoje dolžnosti. Bilo je torej popolnoma v skladu z načeli Podpornega odseka, ako se je trdilo, kdor bo v tovarni šel v pokoj, takoj lahko dobi mesečni znesek tudi od Podpornega odseka. Delno so se pa razmere v tovarni spremenile že leta 1932, ko so bik prvi v tobačni tovarni prisilno vpokojeni z zagotovilom, da bodo vpokojen1 po novem pravilniku, kateri ima iziti. Novi pravilnik je izšel leta 1937, po njem so plače in pokojnine povišane, obenem pa po novem pravilniku, tisti, ki so izpolnili 35 službenih leh ne morejo več delati naprej, čeprav bi še lahko, ampak jih tovarna en°' stavno pošlje v pokoj, ker so pač doslužili svoja leta. Popolnoma naravno je s spremenjenim položajem v tovarni nastopil0 tudi spremenjeno stališče do Podpornega odseka. Preje se je lahko reklo • Ko v tovarni radi starosti ali onemoglosti ne bom mogla več vršiti služb®: bom šla v pokoj in istočasno dobim od Podpornega odseka pripadajo®1 stalni mesečni znesek. Zdaj tega ni mogoče vedno trditi. Ako je oseba P° 35. službenih letih res tudi vsled starosti ali onemoglosti nesposobna, naprej vrši službo, — to ugotovi zdravnik — potem ima pravico do stalneg3 mesečnega zneska Podpornega odseka. Ako pa je vpokojena ne vsled starosti ali onemoglosti, ampak le h® podlagi novega pravilnika vsled dovršenih službenih let, ne more še dob1' vati stalnega mesečnega zneska Podpornega odseka. Ker so za njeno vp°' kojitev v tobačni tovarni izvršeni vsi predpisani pogoji, zato je bila oseP! vpokojena od tovarne, kadar bodo izpolnjeni pogoji Podpornega odseka, b pa tudi Podporni odsek začel nakazovati stalni mesečni znesek. Tovarnas ne more ozirati na predpise Podpornega odseka in obratno Podporni odse ^ ne na predpise tovarne, ker so to dve različni in ena od druge povsem odvisni ustanovi. Sicer pa je bilo to vprašanje že obširneje razloženo v tošnjem »Cvetju«, stran 153 do 154. Katoliški župnijski urad - Bitolj. V Ohridu (župnija Bitolj, škofija Skoplje, Južna Srbija — Vardar^ ban.) je pred nekaj sto leti bila kat. nadškofija, tu so delovali učenci vanskih apostolov, a sedaj nimamo tukaj niti siromašne kapelice. Sv. ma ,j imamo po privatnih stanovanjih, kjer se moramo stiskati po hodnikih, celo po kuhinjah. In še to je zvezano z mnogimi težavami, a pristojno^ kakor ni. Najbližja naša cerkev je od Ohrida oddaljena celih 70 km. Ob. \ ne so zato tu razmere za naše katoličane, ki jih je semkaj pripeljala s}uZe$- se lahko spomnili na božje podpirajo v verskem življeIJJ Ker naši katoličani nimajo mesta, kjer bi se niče, zato med drugoverci, ki jih pač ne versko propadajo. Še težje je pa za otroke, ki nimajo pojma o kat. cerkvah, ker jih nikdar niso videli. In naši fantje-vojaki ne morejo nikdar v cerkev, ker cerkve ni. Naši ljudje se izgubljajo za Cerkev in narod. Rešujmo! Zato hočemo zgraditi v Ohridu majhno, preprosto kapelico, ki jo bomo posvetili slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. A nimamo sredstev. Pa vendar ne omagujemo in ne odjenjamo v zaupanju v božji blagoslov in v Vašo pomoč. Priporočite našo akcijo svojim prijateljem, zbirajte darove! Pomagajte nam! Pomagajte z molitvijo in darovi! Rabimo opravo za kapelico: mašne obleke, kelih, sv. slike ... Za vse že v naprej: Bog plačaj! Javite nam naslove ljudi, na katere bi se bilo dobro obrniti! Naš ček. račun pri Pošt. hranilnici v Skopi ju: 82-693, Kat. župni ured, Bitolj. — Dopisi: Katolički župni ured, Bitolj, Vard. ban. P. S. Ta naša akcija je priporočena preč. gg. duhovnikom in vernikom od škof. crdinarijata. Alojzij Turk, s. r. župni upravitelj. ZAHVALA. V vedno ponavljajoči se dušni stiski, ko sem bila že v nevarnosti, da v malodušnosti obupam, sem se zatekla k svojemu nekdanjemu spovedniku, pokojnemu p. Alfonzu Furlan. Iskreno in zaupno sem ga prosila, naj mi pomaga. Moja molitev je bila na njegovo priprošnjo uslišana. Hvaležnega srca izpolnjujem svojo obljubo ter uslišan je priobčujem v, »Cvetju«. N. N., spovedenka t p. Alfonza. DAROVI. Za frančiškanske misijone: Dr. Grafenauer 50 din. Dijaška Marijina kongreg. v Novem mestu 150 din. Centrih Frančiška 50 din. Jakopič Ana 30 din. Dežman Frančiška 30 din. Nagode Ivanka 5 din. Neimenovana po bratu Petru 10 din. Ulčar Frančiška 100 din. Papež Antonija 5 din. Neimenovana 100 din. Neimenovana za zamorčke 20 din. Fabijan Ivanka 5 din. Več Cvetjevih naročnic 74 din. Koncilja Nežka 10 din. Kaučič Marija 20 din. Dobovški šolarji po p. Konštantinu din. 61.25. Za armado Sv. Križa: Centrih Frančiška 20 din. Neimenovana 10 din. Neimenovana 3 din.; Rode Marija 35 din. Neimenovana 30 din. Lah Marija din 4.50 Horvat Neža 24 din. Za sklad Cvetja: Močnik Katarina 5 din. Žitnik Karla 15 din. Lisjak Karla 15 din. Neimenovana 3 din. Bolta Marija 15 din. Bakolič Mihael 13 din. Hrastnik Terezija 20 din. Za razširjenje sv. vere: Rupar Zofija 12 din. Gregorič Marija 15 din. Burklc Marija 12 din. Medija Frančiška 12 din. Brlogar Marija 5 din. Za večno luč v kolegiju: Palčič Marjeta 20 din. Neimenovana 10 din. Jakopič Ana 10 din. Dežman Frančiška 10 din. Čarman Marija 10 din. Kern Marija 10 din. Arhar Matilda 20 din. Za afriške misijone: Neimenovana 70 din. Novi naročniki: Stvarnik Marija 3 izv. več. Vodstvo in. reda v Krškem 2 zv. več. Cizelj Ivan novi. Kropušek Antonija, Pezdevšek Antonija, Čampa Magdalena, Milavec Pavlinka, Artnak Ana, Homan Marija, Tomšič Marija, Mavec Marij, Honigman Marija, Depen Terezija, Grčman Angela, Keber Jožica, Rejc Marija, Kokovnik Cecilija, Brezovnik Franc. ANTON SFILIGOJ LIUBLIANA Frančiškanska ulica, poleg Frančiškanske cerkve ima vedno na zalogi: Devocijonalije: Križe (razpela) lesene in kovinaste s podstavkom ali take, da se pritrdijo na steno. Poleg tega nudim primerne svečnike. — Kipe v višini od 20 cm do 150 in 200 cm. — Svetinjice iz aluminija in posrebrene (alpaka-srebro). — Rožne vence domačega izdelka. — Podobice, od Din 8.— naprej, in druge nabožne predmete za darila Molitvenike, slike, pisarniške potrebščine: Šolske zvezke, peresa, vse uradne listine, kuverte, črnila, risalno orodje, tuše, risarske glavne papirje, blagajniške in druge trgovske knjige, nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, pisemski papir itd.