THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed Under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, Genera!. ENAKOPRAVNOST volume in— leto m. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) SEPT. 30. 1920 ŠT. 231 (NO.) Sijigle Copy 3C Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c SlttK CHUSKIH POLOŽAJ VITALI1 POGAiUEV SE IWUE Eon Martens Ferry, O., 29. sept.— Venc).ja vzhodno - ohijskih jj . 0garJev, ki se je sešla tu-L da reši neavtorizirani a.l 7000 ipremogarjev Har-].r°.n' Jefferson in Belmont o-. ; Po današnjem zborova-zpH ni še do nikakšnega S"ckJ Stoik se je začel v lom c ko je prenehalo z de-w, mož, katerim se. jih je ruzilo še kakih 1000. Unij-^dmkK-pravijo. da je po dfiSa0^ern Prepričanju stavka °%gla svoj vrhunec. sl-i1 turška zveza premogar-Hem Pod'1'etnikov je poslala g)av-j0^n Predsedniku premogarj'ev W . Lewi s u brzojavko, v cem ^n36, ga Pozivi je, da delav-]0i ^aze? da de vrnejo na deti g ^^Gtniki dvomijo, da ta tHPremc>gar^ vrnili na delo ga , ako ne pride do kake- 2borZ ljueka na jutranjšnjem vanju konvencije. Pozna Od,no-Ohijskl distrikt, kije siija n v,0t št. 18. navadno po-ClevelVeČin0 SV0J"ega produkta v njeni and- Vsega skupaj je v l5nnnZaposUenih približno na ■q Prernogarjev. ae uradniki hočejo, -da So na avci vrnejo na delo, ker Qi0[ja Za^jem sestanku s pre-la podjetn&i. ko je bi- godb®3^ sedanja mezdna po-da ne bodo pre-Itler v,Jl s^avili novih zahtev, do H/P^eče določeni čas. Začeli n 1 krajevnih unij so pri-tHesi svojih zakonitih pravic in pomagati jim v uveljavi j en ju teh pravic. V kolikor more Foreign Language Information Service priti v okom tej situaciji in delo-1 vati v tem posebnem zmislu, on FORME ŠTRAjKOMEV V ZAP. VIRGiil. vojaške Čete so pripravljene. Williamson, W. Va., 29. sept. Premogarski .podjetniki v Tug river okraju so pričeli z uvažanjem stavkolomilcev v velikem obsegu. Danes je dospelo semkaj 150 mož, katere so agent je premo-garskih baronov nabrali v A-kronu, 0. in po bližnjih mestih. Razdelilo se jih bo po vsem o-kraju Mingo in Pike, Ky. Krajevne oblasti in zvezne čete si nadvse prizadevajo, da se te štrajkolomce prevaža kolikor mogoče tajno. Pretekli teden seje razjarjena množica navalila proti eni taki skupini stavkolomcev, in umaknila se je šele, ko so prišli vojaki in zagrozili, da bodo streljali, ako se stavkolomcev ne pusti pri miru. Premogarski podjetniki se na vse načine prizadevajo, da dobijo dovolj delavcev za obratovanje premogokopov ter bodo z importiranjem tistih nadaljevali toliko časa, da uničijo unijo, pri čemur jim seveda pomagajo zvezne čete. Splošno se'čuti, da pride v kratkem do kakega večjega spopada, kajti voja'ske čete so se ponovno pomnožile. Neki premogar, ki se piše Anton Skilba, in je eden izmed štrajkarjev, ki so živeli v šotorih, ki jim jih je preskrbela u-nija, je bil v spopadu z kompa-nijskimi biriči udarjen na glavo in leži sedaj s prebito črepi-njo med izgnanimi premogar j i v gorah. zvišanje place ohijskim premogarjem odklonjeno. Philadelphia, 29. sept. — Zastopniki premogarskih operatorjev iz centraln. mehko-pre-mogovnega polja v Pennsylvani-ji so danes po dvodnevnem zborovanju z zastopniki premogar-jev odklonili zvišanje za one premogar je, ki so plačani od tone. Premogarski zastopniki se izjavljajo, da se bo sedaj- premogar jem. odklonitev uradnim potom naznanilo, nakar bodo glasovali, kakšno pot se zavzame za dosego svoje zahteve. — Bivši policist Max Zucker je bil včeraj kaznovan z $200 globe in pokritjem sodnih stroškov, ker je nekemu pijancu izmaknil iz žepa $2. Vladna kontrola rudnikov v Nemčiji. Berlin, 29. sept. — Nemčija deluje na načrtu za delno soci-jaliziranje svojih -rudnikov. Ekstremisti zahtevajo aktualno lastovanje od strani države, mesto tega pa se namerava upeljati samo kontrolo nad vso premogovno" industrijo. Vlada bo diktirala, koliko premoga se nakoplje, cene, profit, ki ga smejo imeti lastniki rudnikov in premirje za povečano produkcijo, ki jo dobijo lastniki in delavci. 6 Minister Giesbert, ki je bil sam svoječasho rudar, pravi da bo država kmalu zaplenila vse rudnike. "Ta delna socijalizaci-ja je narSvna posledica konference v Spa, ki nam je odvzela vsa druga pota za poravnavo naših dolgov. Znižati se mora stroške produkcije, kajti ni nam mogoče potrošiti milijonov za izboljšanja in mašinerijo, in potem pustiti, da lastniki rudni-demokratični vodje, da zvedo, v koliki meri se bo Wilson v stanu vdeležiti volilne kampanje. Danes so o tem govorili s predsednikovim tajnikom razni prominentni demokratični voditelji in zvedeli, da se Wilson ne bo podal na govorniško turo za ligo narodov, dasiravno bi sam to rad napravil, četudi se zaveda, daje nevarno za njegovo zdravje, toda tega mu ne dovoli-njegov idravnik dr. Grayson in nasprotna je tudi njegova kov vlečejo profite." ■ V kratkem bodo izpopolnjene predloge, nakar se bodo izročile parlamentu v odobritev. Hardingov vlak v nesreči. Milwood, W. Va., 29. sept. —-Senator Warren G. Harding in njegova žena sta se nahajala v smrtni nevarnosti, ko je posebni vagon, v katerem sta se vozila, skočil iz tira ter je drvel naprej skoro 1000 čevljev, pred no se je vlak ustavil. Ako bi se bil vagon odtrgal od vlaka, tedaj bi bil padel v skoro 100 čevljev globok prepad. Harding je sedel za časa, ko je vagon skočil s tira, pri vratih in se ves čas ni nikamor premaknil. Ko je vlak ustavil, je šel ven, da pogleda, če se je kdo ponesrečil. žganje zaplenjeno. bo to storil; ali treba mu je v tem sodelovanja tujejezičnega časopisja in tujerodnih organizacij. Ta dva poslednja činite-Ija utegneta biti še najboljše sredstvo v borbi proti temu izkoriščevanju in omenjeni Urad Ameriškega Rdečega Križa upa, da se v bodoče najde kak defi-nitiven načrt sodelovanja, na podlagi katerega naj se zagotovi neobvarovanemu in nepod-učenemu tujerodcu isto jamstvo pravičnega postopanja kakor državljanom te dežele. Foreign Language Information Service bo vsak čas z veseljem sprejemal konkretne nasvete bodisi s strani tujtejezičnega časopisja, tujerodnih organizacij ali s strani poedincev, ki naj namignejo kak uspešen način sodelovanja v reševanju tega problema. Terrehaute, Ind., 29. sept. — Zvezni prohibicijski uradniki so včeraj v stanovanju nekega bivšega salonerja zaplenili za 6000 dolarjev najboljšega žganja. — Konvencija Ameriške legije, ki se je včeraj zaključila, je sprejela resolucijo, v kateri se zahteva, da se ustavi vsako nadaljno naseljevanje Japoncev v Ameriko. Konvencija je glasovala tudi, da se legija kot taka vzdrži vsakega političnega delovanja, da pa se .bo zavzemala za "mir in red", kjerkoli bo treba. Glavnim poveljnikom legije je izvoljen F. W. Galbrath iz Cincinnati ja. — Danes je prvi registracijski dan za volitve, ki se bodo vršile 2. novembra. V službi registracijskih uradnikov je tudi 300 žensk. Pričakuje se, da se bo v okraju registriralo vsega skupaj 50.000 oseb. Prihodnji dnevi so 7, 16. in 17. oktobra. STANJE SOVJETSKE RUSIJE. Moskva, Rusija. (Poroča dopisnik "Christian Science Monitor".) — Industrijalni polom Rusije v kolikor je zanj odgovorna vojna, se v nekaterih o-zirih lahko primerja industri-jalnemu polomu v Nemčiji, toda revolucija in skoro popolna premena uprave in privatnega podjetništvu je dovedla do številnih komplikacij. Poleg tega se mora upoštevati tudi to, da Rusija ni nikdar posedala one industrij alne uspešnosti kot Nemčija. \ V Rusiji je bilo sicer več popolnoma modernih tovaren, toda delavna sila se ni mogla nikdar primerjati z nemško. Z izjemo gotovih del se ruski industrijalni delavec ni nikdar posebno odlikoval po svoji energiji ali razumnosti, in večina največjih in najuspešnejših tovaren je bila pod vodstvom angleških, -švedskih ali nemških u-praviteljev. Izza revolucije so vsi ti zapustili deželo. Ako se vzame v upoštev propast transportne službe in pomanjkanje živeža, .ki neizogibno zmanjša fizično uspešnost delavcev, tedaj bo Vsakemu jasno, da so se pri ponovni ustanovitvi ruskega ekonomskega življenja pojavili številni važni faktorji, neozira-je se na to, da-li se ta- poskus vrši pod socijalističnim ali kapitalističnim sistemom. Sedanje stanje industrije i-grajo glavno vlogo trije faktorji: prvič, aktualni sedanji položaj v poglavitnih industrijah dežele, drugič vsesplošni in krajevni vladni ustroj, s pomočjo katerega si sovjetska vlada prizadeva kontrolirati njih izdelavo in razdeljevanje in tretjič, aktualno vodstvo tovaren in razmerje med državo in delavcem. V prvi vrsti se mora povedati, da v Rusiji ni bilo nikdar ni-kake točne štatistike z ozirom na produkcijo in se torej ne more primerjati sedanjo produkcijo z ono pred šestimi leti. Toda stanje skoro vseh industrij je tako slično, da bo opis dveh ali treh reprezentativnih industrij dal nekoliko pojma o sploš nem položaju. Poglejmo najprej veliko Pu-tilovo tovarno v Petrogradu. Pred vojno je bilo v njej zaipos-1 jenih 20.000 delavcev, za časa vojne pa se je to število zvišalo na 35.000. Sedaj dela v tej tovarni 7000 mož. Ker je Rusija vsled zavezniške blokade odtrgana od drugih narodov in nima nikake morske trgovine, so vse njene moderno opremljene ladjedelnice brez dela. Za časa Judeničeve ofenzive je delo v Putilovih toVarnah skoro popolnoma prenehalo, toda od o-nega časa je organizacijsko delo nekoliko napredovalo. V lo-komotivnem oddelku so delavci zaposljerii s popravo lokomotiv, toda novega se izdela zelo malo. Na tovarniškem dvorišču ležijo trije kotli, ki bodo nekdaj tvorili lokomotive za kurjenje z of jem največjega tipa, medtem ko je vodstvo tovarne upalo, da' jih izgotovi do jeseni. V Somrova tovarnah v bližini Nižnjega je bilo pred vojno zaposljenih 25.000 delavcev ia produciralo se je po 30 lokomotiv in 600 vagonov na mesec. . Sedaj dela samo 11.000 mož in ' še ti delajo le municijo. Ta tovarna je bila jako resno prizadeta vsled pomanjkanja premo- ga in olja, posebno je bilo pomanjkanje občutljivo pri produkciji jekla. Da se nadaljuje z delom, seje pričelo kuriti z lesom, in malo je manjkalo, -da se ni tovarna morala zapreti, ko je došla nova zaloga olja. Ista zgodba o pomanjkanju kuriva se je pripoveduje o elektrarni v Moskvi, kjer so morali peči izpremeniti, tako da se jih je moglo kuriti z. lesom, vsled česar je moralo tam, kjer je preje delal en mož, biti zaposljenih sedaj pet mož. Tekstilna industrija z volno je znižala produkcijo na 5 procentov svoje normalne količine, čemur vzrok je pomanjkanje surovin in velike tovarne v Moskvi so popolnoma zaprte. Maši-nerija teh tovaren se tekom prvih let vojne sploh ni popravljala, zato bi vzelo veliko mesecev dela pod najugodnejšimi o-kolščinami, predno bi se mo^a industrija razviti v svoji polni meri'. V nekaterih manjših tovarnah se je izpremenilo mašinerijo za izdelovanje blaga iz lanu, toda tudi te tovarne ne morejo producirati polne količine, ker istotako občutijo pomanjkanje kuriva trpijo vsled slabe transpprtacije. Dve tovarni v Petrogradu, ki izdelujeta obleko, imata mašinerijo dobro ohranjeno. Uposljenih je v njih več tisoč deklet in žena, ki delajo s polno paro na civilnih in vojaških oblekah. V Sama okraju je pisec obiskal velik, moderno opremljen mlin za žito, ki je moral prenehati z delom za toliko časa, da je dobil olja za kurivo. V bližini seje nahajal drug mlin, v katerem je neki dobro izvežban mašinist priredil, da se je mesto olja kurilo z lesom in mlin je delal potem s polno paro. . Ti slučaji so tipični z ozirom na splošni položaj industrije. V nekaterih krajih, kjer je lokalna incijativa dobila prosto roko, so se primerili zanimiv? slučaji. V Razanu, kakih 50 milj od Moskve je tesarska unija uvedla nekako komunistično, zadrugo. Ti delavci producirajo koče in razne druge reči za armado ter gradijo hiše, šole in razno domače orodje. Sami imajo v upravi sekanje gozdov, ki so oddaljeni kakih 10 milj in da olajšajo prevoz so zgradili svojo železniško progo. V Sama-ri so Čehi pri svojem umikanju uničili neko tovarno, ko so se morali iz nje umakniti. Zbrala se je skupina delavcev, ki so pod vodstvom izgnancev iz A-merike popravili tovarno, ki sedaj popravlja motorna kolesa za armado. Ti poskusi organiziranega dela so očividni povsod. Povsod, kamor sem prišel, sem slišal isto žalostno zgodbo, kako namreč pomanjkanje živeža zmanjšuje produktivno moč delavcev. , "Disciplina se je zelo ižboljšala," mi je dejal e-den izmed tovarniških upraviteljev, "toda delavci ne morejo zvišati produkcije, dokler ne dobijo več hrane." Pomočilo kažč, da bi bil položaj v Rusiji popolnoma drugačen, ako bi ji zavezniški impe-rijalisti pustili razvijati se v miru in če bi ne bili uvedli svir-je blokade, katera ima namen izolirati Rusijo za toliko časa, da omaga. STRAN 2. "ENAKOPRAVNUST" SEPTEMBER 30th # 44 99 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVi^RY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Biiasines Place of the Corporation. ■ ___ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ...........".................1 year $7.00, 6 mo. $1.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418' ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravničtvo.__ (THURSDAY) SEPT. 30. 1920CLEVELAND, O., ČETRTEK 104 gati pri sedanjih volitvah, nepraktičen človek, ki nečei "Ozrla bi se krog hiše uporabiti gvoje moči. Toda pomnite, da je to samo zvija-1 stoPi na Pra^' razoglava, ca, s katero skušajo meščanski politiki oropati delavstvo njegove samozavesti. Volite kandidata, ki ga je postavilo delavno ljudstvo samo, neoziraje na to, Če je sedaj " 'študirajo . . . Kaj bi 'bilo, da ni- — Uslužbenci Clevu sem jaz garala ?" nish Co. na Kinsman rd i" ' Da, gospodarila je Gol je ko St. so bežali na ulico, kb.^ OVEITVAH. Med ljudstvo je splošno zaneseno mnenje, da državljan, ki je glasoval za republikanskega, demokratičnega ali kakega drugega kandidata pri primarnih volitvah, svojega glasu ne more dati pri pravih volitvah kandidatu druge stranke. To ni resnica I Vsak državljan ima pravico, da glasuje pri končnih volitvah kakor se mu ljubi, neoziraje se na to, kako je glasoval pri primarnih volitvah. Državljan, ki je volil za enega kandidata pri primarnih volitvah, ni niti zakonito niti moralno obvezan, da ne bi mogel pri pravih,volitvah izraziti svojega svobodnega mišljenja. \ Edino ,kar more volilni zakon zahtevati pa vas, ako izpremenite svoj glas, je to, da prisežete, da nameravate "v splošnem" podpirati stranko, za katero ste glasovali nri primarnih volitvah, "toda celo v tem slučaju taka ob-ne obvezuje volilca, da bi volil kandidata, za kate-,1 je glasoval pri primarnih volitvah. Ako ste se pri rimarnih volitvah odločili za republikanskega kandida-a, kasneje pa ste izprevideli, da je kandidat kake druge stranke vrednejši podpore, tedaj volite za drugega kandidata. Vsak državljan ima pravico, da svoje mnenje med primarnimi in končnimi volitvami izpremeni kolikokrat hoče. In pomnite tudi to, kadar greste na volišče, da nima nikdo pravice vedeti, za koga glasujete. Eden izmed najstarejših trikov meščanskih politikov je ta, da apelu jejo na pripadnike manjšinjskih strank, češ, ,da naj ne mečejo stran syojega glasu na kandidata, ki ne more zmagati, ter naj raje glasujejo za koga, ki ima priliko do zmage. Meščanska časopisje je sedaj, ko se bližamo volitvam, zopet začelo s to staro pesmijo, ho-teč prepričati ljudstvo, da je med republikansko in demokratično stranko resnična razlika in da morete izbirati samo med tema dvema strankama, ker drugače, da vrže te vaš glas proč. Ti listi pripovedujejo ljudstvu, da je glas za kako tretjo stranko največjo nespametnost in da .je mogoče izbirati samo med Coxom in političnimi bosi, ki so ga nominirali in Hardingom in republikanskimi re-akcijonarji, ki obljubujejo napraviti vojno z Mehiko in nastaviti visoke tarife. Prepričati se hoče volilce, da morajo izbrati manjše zlo izmed obeh, in da je vsakdo, | nebu siva pika ter leze bliže in ki "vrže stran" svoj glas na kandidata, ki ne more zma- bliže. izvoljen ali ne. Glas za delavskega kandidata, je glas protesta proti meščanskima strankama in njegova vrednost ni nikdar izgubljena. Ravno sedaj, ko se vrši v Clevelandu konvencija A-meriške legije, je vredno, da spregovorimo nekoliko o tej organizaciji. Člani te organizacije so čisto neškodljivi mladi fantje in možje, ki so služili v armadi za časa svetovne vojne. Toda med njimi se nahajajo voditelji, ki so že po raznih krajih bolj ali manj uspešno poizkušali rabiti legijo v proti-delavske namene. Ko.t izgleda sedaj, so ti voditelji popolnoma v kontroli organizacije. Na zborovanju v Clevelandu se je v torek razmotrivalo, kakšno stališče naj legija zavzame z ozirom na delavske spore, in končno se je odločilo, da ostane njeno stališče "nevtralno". Pred kratkim so poglavarji legije izobčili celo podružnico legije iz New Orleansa, k& je protestirala proti samovoljnemu izrabljanja vpliva organizacije od strani legijinih voditeljev za protidelavske namene. S tem so legijni prvaki jasno pokazali, kje stoje z ozirom na delavsko vprašanje. Poleg legije, katero podpirajo vsi meščanski časopisi, obstoja v Združenih državah še več drugih organizacij bivših vojakov, izmed katerih je najbolj poznana organizacija "Veteranov iz svetovne vojne," ki je jako močna v zapadnih in severozapadnih državah ter izrazito delavska. Zato pa meščanski listi molčijo o njej kot grob, medtem ko jim za legijo nikdar ne zmanjka prostora. GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. Spisal Vladimir Levstik I. V obraz se klanjajo gospej, za hrbtom hvali jo vražjo babni-co, in Kastelka odzdravi j a košato na desno in levo. Marsikdo gre vdovi rajši s poti nego naproti; nihče ne zine o nji zlega brez dobrega. To je dovolj pri naših kmetih, ali premalo za Kastelkin nadčloveški trud. Premalo? Ona ima druge reci ,ki jo vesele na svetu. RechHto pdlotmi jutro takrat pred veliko vojno. Gospodinja vstane prva v hiši; ali že leze solnce izza Sevškega hriba? In solnce, ki dremavo kuka čez bero vce, prestreže njen trdi pogled ter se prilizne: "Dobro jutro, gospa, dobro jutro! podvizam se, nič ne kol-nite, mati! Ves dan bom sijalo brez preneha, le zanesite se name." ' Toda Kastelka renči: "Da te satan! Ako danes ne bo dežja, naj kar vse skupaj hudič odnese!" In že je zrastla na rumenem Stara jo ureze moških korakov v dekelsko kamro: "Kvišku, pokore, zberite grešne kosti! Za hrčaqje vas ni-j mam, če se ponoči z dedci pečate, meni nič mar; alo, Katra, Jera, Micon! Da ne vidim sledi na vrtu, kamor so postavljali prešuštniki lestev in kopita; — marš!--In ti, Polona, ki si v drugem, da se mi spraviš o Šmarnu; tvojo zalego bo vrag poslušal, ne jaz!" Brez usmiljenja grabi za gola bedresa ter meče zaapanke z ležišč; dekle ne godejo, zakaj vdoviqi ž.;aiici .plavajo v mesti, plate so 'f letni,darovi obilni. Kastelka »e umiva, prha ko delaven konj in natiče grobo obleko, bevskaje zidaj na sa-kramensko sušo, zdaj na prekleto kravo, kateri je, že pred tednom potekel čas, zdaj na ljudi, ki jih je malo prida; kadar odmoli vse blagoslove, je čisto sveža in polna korajže. Prežir-no kaže pest nadlogam: "Ampak pri moji duši!" Ampak pri njeni duši je hujši od nebes in pekla. Kave in belega kruha ne zajtrka, nego kozarec brinjevca s česnjem in ječmenjakom; to da je zdravje in moč. iskro v sivih očeh, glavo pokonci, levo pest. uprto v bok, se ji njenih pet križev prav nič ne pozna. Še vrabci na žlebu, senice na tepki vrešče glasneje, ko se pokaže. "Svetleje se moramo bleščati!" mislijo rosne kaplje v travi ter sipi jejo pisane žarke, da ljubosumne marjetice komaj iztezajo vrat. Življenje kipi s podvojeno silo, delo gre po nitki, prav kakor bi se nevidno u-piral sam bognasvardj. Črni petelin pri hlevih koman-dira že zdaleč: "Pozor, puta-če! Mati gredo, nihče naj ne dela škandala!" Modro stoji živina pri jaslih, trzaje s svetlo kožo: naj vidi gospa, živ krst se ne zmeni za nas! In jeznih oči leze vdova po prstih k Šim-novi postelji; tiho vzdigne palico ter jo spusti, ne za šalo, na hlapčevo zadnjo plat. "Nažrt, mrcina žganjarska? Da bi se živ pogreznil in bi ti s fraki jem zobe izbijali do sod-njega dne!" Pijani Šimen, ki ga ne smeš krivo pogledati, skoči na noge ter švigne pokorno po delu: s Kastelko ni dobro norcev briti, sam Bog ve, da ne. Kose se bliskajo, hlapci pokajo z biči, voz za vozom drdra po cesti ,dekle hite s penečimi žehtarji, gnoj leti na kopico, kot bi držalo po sedem rok za sleherne vile. Kdaj je žaj trkal, ne ve .nihče izmed služinčacji, saj komaj utegne prijeti za žlico in jo položiti iz rok. Dobro je biti pri vdovi, toda pot lije v potokih, in red se ne omaje leto in dan. Na razpotju pred domom se gospa ne pozabi ustaviti, da izmeri bogastvo z očmi. Dolga bela hiša s prizidanim nadstropjem in podstrešnimi kamrami gleda prijazno iimed hrušk in orehov, rožni grmi z zlatozrcal-nimi kroglami se sladko smejo čez #6# koz ?lci. lileu, skedenj, svinjaki in kašče objemajo dvorišče v podkvi, in zdi se, kakor bi vsako posebe škripalo od izobilja. "Spodnja okna so stara," po-mišlja Kastelka, "zgornja so moja, veliki kozelc je moj, kašče, svinjaki so moje delo; vse drugo sem prenovila. Glejte kose v vrsti, motike in lopate in stroje na skednju; v hlevu dva para težkih konj in par lehkih, vmes dve breji kobili, žrebe, sedmero krav, par volov, in pre-gičev — koliko jih je pravza- prav? Srambe so polne, grunt brez dolga, v hranilnici leži tisočak pri tisočaku, trije sinovi kdaj kak Kastelec; zgrabila je vraga za rep, ko je zasadil kremplje v grunt in ga hotel odnesti. Kastelčevina raste iz njenih trdnih dlani in neugas-nega ognja v njeni glavi, noge ji segajo sedem sežnjem globoko v to rodovitno zemljo; po njenem je šlo, kljub vsemu! — Trda volja v njenih opal j enih črtah ,se riše gjpblje in tli v zagrizeni strasti; ako bi ji napo-toval Sevški hrib, gotovo bi u-kazala: Premekni se! in znorela od presenečenja, če bi ostal. "'Kako se človek prelevi !" mrmra stopaje med travniki ter misleč na leta, ko je ■ prelivala solze ob Prešernovih pesmih. Na polju prihaja vdovin obraz mehkejši; pogled ji plava boža-je po gosto zaraščenih njivah, in včasih se skloni v razgonu, vzame grudo, jo tehta na dlani kot ljubo in drago reč ter jo za- tovini. mišljeno zmane v pšenico. Težko in trdo stopa domov. Za strast jem na kraju neba se kade fabrike v trgu; porogljivo uhaja Kastelki oko V; to stran, kjer žive premogov! Judje, potujčeni trgovci, pijavke i^ oderuhi, j ara drhal, ki se šemi po nemško. Vdova jih besno sovraži; od njih je prišja vsa njena nesreče, ves boj. ki je mladi dušo izpil. In kadar jo motijo ničem urne misli, je prvi med njimi ponos, da je zabila vsvojem bogastvu jez pred njih nakane. V takih trenutkih lista rada po knjigi svojega življenja. Starši, premožni Kranjci, so jo pred petindvajsetimi leti tta* gloma primožili na Kastelčevo. Bila je lepa rjavolaska s sanja-vimi očmi; študentje domačega kraja so ji nosili berivo, kar ga je rastlo tiste dni po naših lo-gih. Med kuhalnico in srpom si je polnila srce s poetičnimi ideali "Krsta pri Savici," Jurčičevih romanov in Tavčarjevih novel ter J.govcWm rodoljub-jem onega časa. Vzgojena v pokorščini in strahu božjem, se ni 'ustavljala volji roditeljev; nehala je čakati sreče po svojih mislih ter spoznala zakonsko ljubezen v postelji tujega moža. Toda Kastelec je bil ukanil tasta, ki je menil, da moži Ma-nico z zdravo korenino, pa je dal hčer pijancu in razuzdancu; neizkušena je postala čez noč mučenica, ki je vsako jutro strahoma vstajala v novi dan. Potrpljenje in upor sta bila e-nako bob v steno; ob večnih psovkah in tepežu je tem hitre-(Nadaljevanje na str. 3.) raj popoldne izbruhnil v štorih, kjer se je nahajalo ogenj, ki je ogrožal vso no. Ko je prišel prvi od požarne brambe, je ogenj gal že 50 čevljev visoko streho. Gašenje je bilo z 1 virano, ker so se ognjega^ li, da pride do kake el Poškodovan ni bil. nihče. MARSHALL FARM Vzhodno, od Cleveland1 40 akrov. dobra hiša z o. ^ cementen nod v hlevu. st0 ,( mo. 5 krav; 2 konja, sejalec, koši. pšenica, o veš, koruz%i pir, seno, vsi pridelki in or' $6.600: $4000 v gotovini. 38 akrov. dobra hiša. »le $5.000. polovico v eotovm1-. 51 akrov, dobra hiša, / _ • mlekarna dobro nopvavl.ien*; $4,300, polovico v gotovrru- ^ ^ 38% akrov. lena hiša i" vasi. izboljšana pot. krava, konja, stolp za krmo. U t"-kokoši, pridelek ovsa. sen • | in krompirja. $5.000 z izvini. , 87% akrov, neobdelana : farma z dobro hišo. «« pom za seno. 'Cena $5.3w tovini. ali $5.500 z $4000 Zelo poceni in dobra fayma'iX] 100 akrov. z dobrimi DO . vino. pridelki in orodjem se ' 13.500 z $7.000 v trotovim-93 akrov. lepa posloDJ®1 zemlja, živina pridelki in. na $10.000 z $6.000 v 3 123 akrov lepa hiša, za krm ob tlakovani cesti glav živine, 3 sejalci, 6 koši, mnogo pridelkov, o1' $13.500 z $7,500 gotovine. MARSHAL FA-" 419 CITIZENS BLl Poleg vašega imena j movano, do kdaj list. Kadar poteče 113 obnovite jo takoj, da ustavimo lista. Dnevnik Enakoprs —r ŽICA ki spaja odjemalca sjirgov.^ Oglas v nsseiiii^ dospe na svoje^5-'1 ceno mesto gram/ Skušnj jave Tomaža Krmežljavčka. m "Me veseli," je odgovoril Tomaž lakonično. "'Sicer je pa rekel znamenit mož, da je vzlic vsem plemenskim razlikam vsem narodom na svetu ena lastnost skupna, namreč nepremagljivo nagnenje do lenobe." "Pustite te neslanosti," je zaklical ravnatelj. "Tu smo v uradu. In poslušajte: v Drenovem je obolel poapjilnični tajnik in ker mora za nekaj časa ni jug, ga poj dete vi nadomestovat." "Kdaj moram odpotovati?" je vprašal Tomaž, ki se na začudenje vsega uradniŠtva ni čisto nič ne branil te naloge. "Oe počete, grem že jutri." "Zadostuje, da odpotujete v nedeljp zvečer. — Torej imate še tri dni časa." "Pa poj dem v nedeljo, " je kratko dejal Tomaž, in 9e lotil svojega dela. Ravnatelj, blagajnik in knjigovodja so se spogledali, kajti nobeden 31 ni znal razlagati Tomaževe pripravljenosti za odhod, saj se je sicer branil takih poslov, kolikor je mogel. Tomaževe pa šel to pot jako rad na deželo. Sel je z veseljem, kajti v obližju Drenovega so stanovali trije fajmoštri, ki so bili zapisani v katastru njegovih • očetov*in med njimi je bil eden, ki je veljal za bogatega in vrh tega je hotel dobiti Tomaž nekaj časa, da res pozabi Natalijo. V Stopil je namreč trdni sklep, da se za Natalijo ne bo ni$ več zmenil. \ "Tri dni imam časa, da ji splačan? — potem pa bo konec aa vsejej. In če iztaknem kje kako bogato vdovo — jo vzamem, naj bo potem kakor hoče." Zvečer je sel,Tomaž v gietln'i^ce. Preskrbel si je sedež v prvi vrsti na desni in si na Počačarjevem trgu kupil tri limone, ki jih je nesel seboj k predstavi. Poleg Tomaža je sedel Kozoglav in se je čudil, da mu je Tomaž popolnoma prostovoljno plačal v stopnico v prvi partevni vrsti. Tomaž se ni nič zanimal ne za občinstvo in tudi ne za predstavo. Cim je zavzel svoj sedež, se je nagnil čez ograjo in je videl in gledal samo muzikanta Pi-skačka, ki je sedel tik pod njim. Pan Piskaček je pi-skal na flavto in je užival mnogo simpatij med ženskim svetom, ker je lepo in ginljivo piska 1. Ravno ko se je pan Piskaček pripravljal, da poskusi svoj instrument je zapazil, da ga Tomaž gleda, neprestano in nepremično in tudi jako neprijazno. Pan Piskaček je ipogtal nemiren. Tomaževo nepremično zijanje ga je ženiralo, a ni si mogel pomagati. Kakor hipnotiziran je vsak čas dvignil pogled, da vidi, če zija Tomaž še vedno nanj, in ga zopet povesil. Tedaj 39 je dvignila zavesa in zbor je stopil na oder. "Tomaž, poglej Natalijo," je šepetal Kozoglav. "Danes je pa že taka, da jo je vdselje pogledati." "Nimam časa," je odgovoril Tomaž in segel v žep in spravil v rokav debelo, sočnato limono. Zbor je začel peti. V tistem hipu, ko je pan Piskaček dvignil flavto in zopet nehote in proti svoji volji pqgledal kvišku, je Tomaž ugriznil v limono in napravil vsled limonine kislobe tak obraz, da je moral pan Piskaček flavto odmakniti od ust in je sam začel delati obraze,, kakor ,bi sam jedel limono. Iq Tomaž je žvečil in delal obraze, čeprav mu je bilo skoro slabo in pan Piskaček se je držal že na jok in je vendar moral delati obraze irf si niznal pomagati. "Pan Piskaček — co pak je to?" se je razljutil kapelnik in dajal muzikantu nunjna znamenja, naj piska. Piskaček je hitro zopet dvignil flavto in jo primaknil k ustom, Tomaž pa je vzel iz žepa drugo limono in ugriznil vanjo, da mu je sok tekel od ust. In pan Piskaček si pri najboljši volji ni mogel pomagati in j,e zopet pogledal Tomaža in ko je videl kako grize limono, je zopet začel delati obraze. Jokal se je obu; panja a obraze je vender delal in ni mogel j iskati na flavto, dasi ga je kapelnik med taktiranjem zmerjal v treh jezikih. Zaman je bil vsak poskus. Kolikor-krat je nesrečni pan Piskaček nastavil flavto vselej je Tomaž ugriznil v limono in če se je Pisačku že posrečil izvabiti svojemu instrumentu nekaj glasov in gledati nekaj trenotkov na note, misel sama, da nad njim eden limone je, ga ni zapustila in moral je zopet pogledati Tomaža in potem delati obraze. Koncem dejanja je kapelnik kakor tiger planil na Piskačka in ga začel po češko zmerjati, da je vse pokvaril in ga pošiljal k vragu. Sicer se je pan Piskaček izgovarjal na Tomaža in na njegovo limono, a to mu ni nič pomagalo. Kapelnik je razsajal dalje, češ, naj Piskaček gleda na note in ne drugam, in razsajal je. toliko časa, da je začel drugo dejanje naznanjajoči zvonček. Pan Piskaček je zavzel svoje mesto in je gledal v note. Krčevito je držal flavto In se ni (premaknil in je v srcu prisegal, da za ves svet ne pogleda kvišku, kajti v drugem dejanju je imel kratek a važen solo. V začetku je šlo vse dobro. Pan Piskaček je neprestano gledal samo v note in je piskal pravilno. Zdaj je nastopil zbor. Pan Piskaček se je pripravil za svoj solo. Tomaž je igro poznal in je vedel, da je zdaj prišel odločilni trenotek. Držal je limono v roki in čakal z nervozno nestrpnostjo, kdaj da se ozre nanj pan Piskaček. Toda muzikant se ni ganil. Ko je dvignil flavto, se je Tomažu zdelo, da je bitka izgubljena. "Pa če me sredi predstave aretirajo — moram mu pokvariti solo." Tako si je rekel Tomaž in je obenem začel cma-kati polglasno, tako da ga je muzikant moral slišati. Pripravil si je pa tudi nekaj limonovih lupinic, da bi jih metal Piskačku na note. ' * l(J 1 A pomagalo je že - cmakanje. Komaj J ^ skaček zaslišal cmakanje je začel nemii'1^0 ^ svojem sedežu in kremžil se je in- se zvijd' ^ ga šegetaio. A premagal se je in na«taV1. ^ začel piskati svoj solo. Zdaj je bilo v $e in tiho, razločno se je slišalo Tomaževo je Piskaček kakor premagan dvignil svoj ^ ^ tem trenotku je ugriznil omaž v limono i" Ček je naredil tak obraz, da ni mogel dalJ6 , "Sakramentski--" je siknil kape'n* ' ji in zapodil orkester naprej, da prikrij® .polomijo. Piskaček pa je kakor okamen®0 ^ sedel v orkestru in delal obraze, ko je bil * hal emakati in grizti limono. Cim je padla zavesa, se je Tomažu ^iellL | da izgine k gledališča, a po predstavi j t Kozoglav, da Piskačka pri tretjem dejanj11. v-orkestru in da se je glasom zanesljiv® 1 (is -dveh bil j eter je v tako skregal s kapelnikon,j)t)j s flavto v trebuh dregnil in se zarotil, da vim vodstvom sploh ne bo več piskal. ^ Zadovoljstvo Tomaževo je bilo velik0; s peha ni pričakoval. Nameraval je ^ - './'"S blamirati, a dosegel je'dosti več: spravil služek. Ravno v nedeljo, ko se je Tom z» potovanje v Drenovo, je prisopihal < njegovo stanovanje. , v "Veš kaj sem izvedel ? Piskaček je U^aj^v je vzela. Napravil je še dolga, kolikor'i6 pobegnil. Zapustil jc dva kavčuk*sta 0 pismo ua kapelnika." ''Naj potuje srečno in spremlja n»J lost," je dejal Tomaž, ki se je že pripJ'a vanje z cjuhovniki na kmetih. '•''Kaj pa pravi Natalija?" "Ali naj jo zopet nadziram?" (Dalje prihoduji^.) SEPTEMBER 30th 1920 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 8. DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno od prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo ' j PAROBRODNE LISTKE na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim Dotnikom POTOVALNE LISTINE vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi JAVNE NOTARSKE »osle vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa notrebna dovoljenja za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo tlčnar na > HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. NemetH State Banlc 10 E. 22nd St. John Ncmeth pros. New York, N. Y. ii ■ ii ■ u lliB|ll|B|!llB|IIH:il|B II 111*111 IliBIIll Naznaniti želim da sem prevzel urad Dr. A. J. BAILEY, nad Cohn's Drug Store na vogalu Marquette in St. Clair Ave. Vse one, ki so obiskovali ta urad doslej ali katerih delo še ni spopolnjeno bom vesel videti. Jaz sem namenjen ostati v tej okolici in zato hočem delati najboljše delo, tako da ne bo nihče nezadovoljen. m DR. E. H. KAHN 5388 St. Clair Ave. ■Ill 1 niilii STEDITE DENAR Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo Vrcden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vam donese denar dobiček, ^gajte ga na hranilno vlogo po 5%, katere vam Plača THE mUi SAVINGS AND lU E. 156 Št ■ ■ v' v Ef - : - ■ ; LOAN COMPANY. Cleveland, O. PRIPOROČILO IN ZAHVALA Spodaj podpisana izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo slovenskemu zdravniku kiro-praktike DR. ALBERT IVNIKU na 6408 St. Clair ave. Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8 ki je mojo že dolgo trajajočo bolezen v dveh tednih Ozdravil. Vsakemu ga najtopleje priporočam . MARY NOVAK 5345 Standard Ave. GROZDJE!! MOŠT!! Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bomo stiskali GROZDJE ln sicer v splošno znanem prostoru pri Jos. Birk, sedaj R. Božeglav. ■^■ko hočete imeti dobro kapljico, zglasite se na 6006 ST. CLAIR AVENUE Vdajali bomo tudi grozdje, za one, ki hočejo stiskati sami. Frank Somrak & John Smrke (Nadaljevanje iz 2. strani je do jokala za dekliškimi sanjami, ker je spoznala z .^bistrim očesom že prve mesece, kam plove dom pod takim gospodarjem. Častihlepni mož je rad popival s tržani ter spravljal njih besedo ko suho zlato. Nekaj pred poroko so bili zgradili usnjarsko tovarno in zavohali kmalu, da ne bo imela sape; najprej so le skušali med seboj, nato so čisto drugi ljudje začeli nabirati bogate okoličane v druž bo, ki naj bi jo kupila. Nemšku-tar Petschnig je bil venomer na Kastelčevem, kakor da se je nehal meniti za kotenino in bič-nike v svoji štacuni. Vse po-menke je obdajala skrivnost; ali ko je Mana ležala za prvim sinkom, je Kastelec vinjen pri-lomastil v zimski noči ter povedal, da je podpisal delnic za desettisoč goldinarjev. To je bilo več od dote, s katero je nevesta podprla grunt; in Kastel-ka je klela prvikrat v svojem življenju. Komaj je vstala, je vzela breme gospodarstva nase, da ne vidi, kako raste otroku beraška palica. Mož se je klatil in popival, vozil se 'S kolesjem "inšpi-cirat" ter se vračal pijan in o-bigran. Urezal se je tu in tam, zakaj Petschnig ga je spremljal kakor senca; brež njega bi bil zdavnaj v neprilikah. Imetje se je krhalo in lezlo narazen; ko, je povila Mana za Jožkom Tončka in Janka, je usnjarna zagrmela, Petschnig pa je prišel z menicami naravnost povedat, da je glavnik upnik in misli kupiti grunt z vsem, kar je. Da bi bila "mera polna, je ležal gospodar za plučnico in bledel. "Kdaj ?" je vprašala Kastel- H ka bleda kot prt. "Kako kdaj ? Ena poteče v nedeljo, druga čez mesec dni.— Podaljšanje? Škoda besede!— Kjer ni prave roke, tudi zaupanja ni." ''Satan bo kupil, ne ti!" je zaklela Mana drugič v svojem življenju, popadla stol in spodila volka iz hiše. Nato je stopila k moževi postelji: "Dobro za nas, če umre," je dejala. "Drugače bo pozno; — sam Bog ne daj, da bi se izli-zal." In prvikrat se je oglasil skriv nosti pomočnik; štiri dni potem so nesli Kastelca k pogrebu. Vse je zabavljalo vdovi, ki ni poto-čila solze. Toda njeno srce je bilo okremenelo; če ni poznalo hinavščine, tudi ni .poznalo strahu. Vrnila se je v veliko izbo, ki je dišala po voščeniriem dimu in mrtvaških vencih, spletenih iz zadnjih jesenskih 'cvetlic; tam je ždela do večera, Janka na prsih, Jožka in Tončka ob nogah, oči uprte v odvetnikovo pismo, ki je ležalo neprebrano na mizi. Burja za vogali, mraz izpod vrat; lačno dečka sta jokala, Kastelka je tuhtala svojo reč. Premoženje staršev se je bilo razbilo med troje bratov in dvoje sestra; oni je niso mogli rešiti. Mislila bi na drugo možitev? Tudi otrok ni hotela roditi, ki bn izpodrivali prvoro-jene. Kos kruha je čakal vse pod očetovo streho; toda vdova ni marala stran odtod, hotela je ohraniti dom, zdaij nalašč! Dol-bla je v svoji glavi; sosede so čenčale vanjo, toda Kastelka je molčala in za njenimi priprtimi vejicami je ugašal pogled. Pozno zvečer je azvihal vdo-vina usta pr^zirni smehljaj, ki jih obkroža še danes. Položila je drva v zibelko, skuhala bratcema .mleka ter se oblekla na pot; dolgo je šarila po skrinjah in omarah. .V trdi jutranji temi je dala napreči, prijela sama za vajeti ter pognala. Dvakrat se je znočilo brež nje; vsi so mislili, da se ne vrne. Ali tretje dopoldne je zaropotal koleselj pred vrati; Kastelka je imela čisto nov obraz. Planila je k dojenčku; razleteli so se posli po bližnjih vaseh: "Hoj, ljudje božji, kdo kupi? Konje, krave, prešiče. kolesje in drugo robo, vse za gotov de- nar! Le vkup, ljudje božji, Kastelka prodaja . . . " In je pridrlo ljudi na Kastel- čevo, da je bilo komaj prostora: ta iz radovednosti, onega je pri-(Dalje prihodnjič.) CUNARD LINIJA LADJA "A QUIT AN I A" odplove 12. oktobra do HAMBURGA in LIBAU via ANGLIJO Tretji razred HAMBURG ............§125.00 " LIBAU..................$145.00 In poleg še $5.00 vojnega daVka. Zglasite se pri najbližjemu zastopniku CUNARD LINIJE. POSEBNOSTI. Pravkar smo prejeli večjo odpošiljatev posebno finih BRINJEVIH JAGOD za katere vam lahko nudimo Bledeče ni^ke cene: 1 funt 36c. 10 funtov 34c. funt 25 funtov 32c. funt 50 funtov 30c. funt 100 funtov 26c. funt THE W. K. DRUG CO. ST. CLAIR AVE. vogal Addison Rd. EDINA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELAND^. Parobrodni listky vseh črt DOMOV ZA BOŽIČ POSEBEN BOŽIČNI PARNIK ODPLOVE V E V R O F* O 16. oktobra DO VSEH PRIPRAVNIH PRISTANIŠČ VIA LIVERPOOL. HITRA ZVEZA NAREJENA Z VSEMI PAR-NIKI. OSEBNO NADZOROVANO POTOVANJE DO IZKRCEVALNE TOČKE. ZA POTNA DOVOLJENJA. PRTLJAGO, ITD. SKRBIJO NAŠI LASTNI ZASTOPNIKI. Cene za nekatere glavne točke: Praga ........ $106.30 Sofia ....... . $112.00 Krakov ....... $102.00 Lemberg......$104.00 Warsaw....... $111.00 Hamburg ..... $115.00 ____$125.00 Oglasite se pri nas nemudoma, da vas vknjižimo COLLVER—MILLER CO. 2033 East 9th St. 1698 W. 25th St. Dunaj ... v .. . $105.50 Bukarešt ____ $112.00 Zagreb ....... $106.00 Belgrad ...... $111.00 Danzig---- Prijazno naznanilo. Prijazno obveščava Collinwoodske da sva prevzela od rojake GROŠELJNA JOHN BIL J A K 1) N I C O SLADSČIČARNO v edno dobre smotke, svalčice te ves tobak kakor tudi mehke pijače in sladščice DOBRODOŠLI Vsem željnim prijazne domače postrežbe se priporočava. MODIC BRATA 624 East 152nd St. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". Rdeče znamke z nakupom 10c ali več. Baileys Naš /T' Tujezemski oddelek je na balkonu. Bailey's skrajno zniža no cene OGTOE ZA CELIH ENOINDVAJSET LET SMO BILI NAJCENEJŠA TRGOVINA V CLEVELANDU, IN SEDAJ, OB TEM VELIKEM "PADCU CEN" BOMO ŠE VEDNO NADALJEVALI PRODATI VSE PO NAJNIŽJIH CENAH. NAŠE CENE SMO ZNIŽALI SORAZMERNO ZA PADCEM NA TRGU IN SICER PO VSEH ODDELKIH. -VSAK DEPARTMENT BO PRIŠEL JUTRI V OSPREDJE Z NENAVADNIMI PONUDBAMI SVEŽEGA IN NOVEGA BLAGA, KI JE SEDAJ V NAJVEČJI ZAHTEVI PO [OEsaOE oc loao Najbolj znižanih cenah v Clevelandu, kar jih pomnite zadnja leta. STRAN X "ENAKOPRAVNOST" SEPTEMBER 30th 19^0 LOKALNE NOVICE — Zveza clevelandskih restav-raterjev se je obrnila na lastnike restavrantov, da svoje cene znižajo za 10 odstotkov in .pri rastlinski hrani pa za 15 odstotkov. Pri tem so v prvi vrsti prizadeti veliki restavranti v trgovskem distriktu mesta. — Clevelandski Ribničanje, ki so organizirali "Združenje Ribničanov" bodo priredili dne 10. oktobra v Birkovi dvorani veselico, katere čisti prebitek j bo namenjen ribniškemu "Sokolu", ki si želi postaviti svoj lastni "Sokolski dom". Vabljeni so torej vsi Ribničanje in okoličani ter drugi prijatelji in znanci, ki simpatizirajo s sokolsko idejo. Pravijo, da ne bo na tej zabavi ničesar manjkalo. Pristne krajnske klobase bo preskrbel poznani mesar Matija Križman iz clevelandske Ribnice. Jako zanimiv in zabaven bo' vprizor ribniškega lončarja, ki bo pokazal, kako se glina tlači in kako se delajo lonci, sklede kožice in druge take "kunštne" reči. Tudi za plesaželjne bo v obilni meri preskrbljeno, za kar vam Jamčita rojaka Špehek in Ho jar. Clevelandski Ribničani vam torej kličejo: Na veselo svidenje. — Avtomobilske nesreče zahtevajo več žrtev kot vse druge skupaj. Včeraj so z nekega tovornega avtomobila padli težki zaboji prebili črepinjo Miss Elzi Metz, 7514 Clement ave." in zadali hude poškodbe Eleonori Belke, 7408 Ottawa ave. Obe so prepeljali v Huron bolnišnico. Florence Herb, blagajničarko na Lake Shore banki je povozil neki avtomobil pred banko, ki se nahaja na Prospect ave., pri čemur si je zlomila nogo. Dveletni Theodor Guguk je umrl v bolnlišiuci za posledicami po- s škgdb, ki jih je dobil ko ga je povozil avtomobil, ko se je igral na cesti pred svojim domom. Alvin Trevor, star 27 let. stanujoč na 2029 E. 21 St. je bil na mestu ubit, ko ga je zadel neki avtomobil, ko je šel preko Superior ulice ravno pred poštnim poslopjem. Louse Bewty, stara 6 let, 3371 W. 130. St. je včeraj umrla v bolnišnici za poškodbami, ki jih je dobila, ko jo je podrl avtomobil. Štefan Orely, star 5 let, 803 Berg ave. je bil na mestu mrtev, ko ga je povozil avtomobil. Peljal se je na nekem tovornem avtomobilu ter skočil doli, ko je avtomobil vozil, nakar ga je povozil vzadaj vozeči avtomobil. Miss Theresa Cross, strežnica Rdečega križa, katero je podrl neki avtomobil, ko se je v pondeljek nahajala na poti v mesto, da se vdeleži parade Ameriške Legije, je u-mrla v bolnišnici. Lydia Bates, stara 46 let, je dobila resna poškodbe, ko je avtomobil, v ka terem se je peljala z možem, zadel voz poulične železnice. Geo. Keal, star 9 let, 3448 W. 25th St. ima zlomljeno nogo in morda tudi prebito črepinjo Avtomobil ga je povozil ko se je igral na cesti pred domom. Štiriletno Grace Elias je zadel avtomobil ter se sedaj nahaja v St. John's bolnišnici v jako resnem stanju. Louis Rihenič in Josip Soc, stanujoča na 4405 Germaine Ave. sta bila poškodovana, ko je njuno motorno kolo zadelo v neki avtomobil. — Včeraj se je v sodni dvorani sodnika Bernona pričela sodna obravnava proti Fred Morrisu, ki je 12. junija zaklal svojo ženo. Okrajni pravdnik bo zahteval, da se izreče smrtno kazen. — Komitej proti visokim ren-tom je začel s preiskavo, katere namen je, da se dožene kpliko stanovanj v mestu je praznih, ker gospodarji zahtevajo previsoko stanarino, nakar se jih bi obvestilo, da morajo poslopja ali prodati ali pa jih dati v najem, Ako bi lastniki ne marali prodati ali. po zmerni ceni oddati v najem, tedaj jim banke ne bodo dale na razpolago nadaljnih vsot za gradnjo Jiiš. topila svojo malo hčerko in potem poskusila izvršiti samomor. Zdravniki so mnenja, da jo je bol v glavi tisto jutro, ko je u-topila hčerko začasno popolnoma zmešal. DR. D. J. SMALLY ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave. — Poročilo, katero je izdelal plinovni izvedenec Edward W. Bemis za Clevelahdsko mestno zbornico z ozirom na zahtevo clevelandske plinovne družbe po višjih cenah, katero je predložil v torek pred zbornico, pravi, da je družba v preteklosti delala velike dobičke in da jih dela še sedaj in da njena zahteva po zvišanih cenah nikakor ni utemeljena na čem drugem kot želji po še večjih profitih, — V torek zvečer jeJbil najden na nekem praznem lotu med Central ave in 40. vzhodno cesto 27 letni Črnec Robert Wilson mrtev z rano v prsih. Policija je aretirala enega moškega in eno žensko. — Čitatelje opozarjamo na povest "GADJE GNEZDO", katero smo pričeli priobčevati z; današnjim dnem. .To povest, ki j Bridgework-Platework in ruva-jo je spisal znani slovenski pi-jnje zob naša specijaliteta. Zobje satelj Vladimir Levstik, se godi se očistijo brezplačno s pogod- na Slovenskem za časa svetovne vojne, bo. URADNE URE: 9—12; 2—5; — 6—8:30 Danes bo postavljena pred; Zaprto v sredo ob 12 opoldne. policijsko sodišče Mrs. Katarina| ] Odprto v nedeljo od 9 do 12. Mikulič, ki je pred par tedni u-l|||||!||||]]j|j|||ij| VAŠ JEZIK se govori v našem tajezemskem oddelku, potom katerega pošljete lahko denar vašim ljudem v JUGOSLAVIJI ali vam ga pošljemo mi ZA VAS po nizki ceni. Stopite notri, kadar se mudite v sredini mesta blizu Public Sguare. DRAFTI — DENARNE NAKAZNICE — KABLI Direktna žična zveza z tujezemskimi menjalnimi trgi. DENAR POVSOD OTIS & CO. 216 Superior ave. N. E, "Navzdol po stopnicah Cuyahoga poslopja. Nasproti pošte. — Včeraj se je vršil pogreb 100 let starega črnca Williama Brancha. Ko je bil mlad, je živel na jugu kot suženj na domu Jeffersona Da visa, predsednika konfederacije južnih držav. ■IHlHiaillHESiEl® m H. MUlf R Dobite si najboljše Ohijsko ali Calif orni j sko grozdje, po najnižji ceni; vam tudi sprešamo ako želite medtem, ko čakate, in ga vam pripelj emo na dom. V vsaki količini. Pustite vaše naročilo pri JOS. VOJŠAK 6419 St. Clair Ave. Telefon Princeton 1834 —W HIŠE NAPRODAJ! Blizu E. 75. ceste, 10 sob, kopališče, elektrika, fornez, škri-Ijeva streha; cena $9.000 East 65. cesta, 8 sob, kopališče, elektrika, blizu Superior ave. Lot 48x130. Cena $6.500 Bonna ave., 7 sob, kopališče, elektrika, Cena $6700. Harlem ave., 2 hiši po dve družini, lot 60x150; cena $10,500 Luther ave., 11 sob elektrika, kopališče; cena $9.200. Spencer ave., 5 sob, $1.000; takoj drugo na obroke. Cena je $2.900.; 4 družine block, lot je 50x150; cena/$18.700. Imam še več drugih hiš. Vprašajte pri JAKOB TISOVEC, 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. ceste. Tel. Central 6026—L 231-33 Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. THE LORAIN STREET SAVINGS & TRUSTE Največja tujqzemska menjalnica in parobrodna -agencija v Cleveland«. Vogal Lorain St. and Fulton Road. VABILO na veliko I .........'"ž""" 5E BOŽIČNE ODPLOVBE Ali se želite združiti z vašo družino za božične praznike? Ali želite dobiti koga iz vaše družine sem v to deželo, da boste lahko praznovali Božič skupaj tu v Cle-velandu ? V obeh slučajih je sedaj čas, da ukrenete potrebno. Pridite v naš urad takoj/ da vam rezerviramo najboljše in najhitrejše ladje. Na stotine ljudi, ki so dospeli sem iz Jugoslavije, so dobili listke iz našega urada in tudi vse potrebne listirle. V vsakim dnem jih pošiljamo več. Pustite,- da vam pomagamo, dobiti sem vaše domače, Ako želite poslati dejiar, da bo hitro izplačan, vam da naš urad lahko najnižje cene. MI VEDNO VERUJEMO V TOČNO IN USPEŠNO POSTREŽBO. Za pojasnila se oglasite ali pišite na ZUPNICK & COMPANY 6024 St. Clair Ave. Cleveland, CV m 1 i EEEi Sporočati želim vsem Collinvvoodčanom, da sem prevzel trgovino na 756 East 152nd St. - V zalogi imam gramofone, gramofonske plošče, šolske potrebščine, cigare, cigarete in še mnogo drugih > predmetov. Se vsestransko priporočam v obisk. JERRY LUKANC / GROZDJA « — katero priredi — SLOVES. LOVSKO PODPOR. DRUŠTVO SV. EVSTffili / v nedeljo 3. oktobra, 1920 V GRDINOVI DVORANF Začetek trgatve je ob 6. uri zvečer. Na to trgatev so uljudno vabljena vsa slavna Slovenska Društva, kakor tudi posamezno občinstvo možje, žene, fantje in dekleta, ker vinograd bode zelo bogat, in je že obče znano kaj da vse znajo prirediti Sloveil-x ski Lovci. Program: Prikorakanje v vinograd, s spremstvom domače godbe pod vodstvom Louis Spehek, na čelu pa s vira Slovenska god^a Bled. Pesem, En hribček bom kupil. Nagovor župana, ali gospodarja vinograjskega. Star Spangled Banner, igra godba Bled. Hej Slovenci — igra godba Bled. « Pričetek trgatve. Med trgatvijo in po trgatvi prosta zabava in ples. Za lačne in žejne bode pa že tudi prav v obilici preskrbljeno. „ Vstop za možke po 50c Za ženske po 25e. Začetek je pa točno ob 6. uri zvečer. Za obilno udeležbo prav prijazno vabijo Slovenski Lovci. ail* MALI OGLASI j lili;/ ■ 1 lllčllli u ■ MLEKARNA NAPRODAJ! Dobro idoča mlekarija se proda ; dober prostor za pravega človeka, ki zna tudi. nekoliko nemško. Zglasite se dopoldne ali zvečer po šesti 'uri, na 1383 E. 65th St. 228-33 MELOBOVANA SOBA za enega ali dva fanta za spati se odda; pripravna tudi za pe-člarje. Zglasite se na 1363 E. 52nd. St. 229-31 STANOVANJE vsebujoče 3 sobe, se odda mirni družini brez ali z enim otrokom. Zglasite se na 1049 East 69th St. NAJBOLJ SVEŽE IN BOGATO MLEKO TER SMETANA se dobi pri slovenskem mlekarju JOS. KLAVŽARJU 1172 Norwood Rd. Se toplo priporoča slovenskim gospodinjam. MELOBOVANA SOBA za enega mladeniča ali dekleta, se odr da na 1008 E. 64th St. 231 SLOVENSKO DEKLE I službo v zobozdravniškem ^u! du. Oglasiti se je na 539. Clair Ave. SS"* DOBER KUP! Izvrsten nov gramofon.. Upright klavir 6532 ST. CLAIR AVg^ DELO DOBI takoj izučen sarski pomočnik. Oglasiti se nemudoma pri JOHN KRAMER, 5301 St. Clair Ave.^ DOBRA GOSTILNA Naprodaj je dobra ^' Vprašajte na 5707 St. C'aU" v brivnici. FRED MECK don«' POZOR! I Vsem tistim, ki nameravajo kupiti grozdje naznanjam, da se zglasite pri meni kajti preskrbim vam ga lahko kolikor hočete. Imam tudi več sto izvrstnih sodov od žganja. CAS JE TU! KUPITE! A. W. EMMERICH 16205 St. Clair Woo>l 68 Dobro poznani rojak KRIST ŠTOKEL iz Collimvooda je kupil Gostilno in restavracijo na 6307 St. Clair Ave. Rojakom željnim dobre in prijazne' postrežbe se iskreno priporočam. KRIST ŠTOKEL. 2 S ® KždE © @) 1^1 Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood EcL Tel. Princeton 1735—W. Rosedale 4893 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Win. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Clevelaed, O. Si'Kt: Ui$avite ae pri tej uri m ste na pra vem prostoru OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTI' IŠČEM SLUŽKINJO za ^ ča dela pri slovenslci jrf _ Dobra plača. Vpraša se-i^ St. Clair Ave. i« ' , 23# ZARADI drugega interesa- prodam v teku 14 dni, precej ceneje mojo lep0 ^ prodajalno z mesom in ^ l grocerije. Poizve se na ^ 7l8t St. Telefon Princetoi^ PRODAJO SE dve dobro ^ njeni peči na plin. P01^- \ na 1271 E. 58th St. ^got^s eiieP LEPA PRILIKA za želi kupiti dva lota v Lawn view A v. Prodati ^ ta, ker lastnik zapusti 1 Oglasite se pri J. F. Te. ^ 6517 Bonna Ave. od 5 do W čer. ^#3 THE w—K DRtl^ V St. Clair, vogal Addis Edina slovenska le^a *; v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdrav" ^ recepte točno i@ JOHN KOMlN« Lekarnar. k Mke UNiŠ Vacation Trip That Satisfies St A to k THB Bummcrtime "S/ioyf bo here and with it t of » vacation trip-aro you goin.?? pa1" Lakes i« the mecoa ^ "" ticular and experiences elers on business and P jjpe frinq The D. & trips. ine u. « nua" Steamo^s embody all tn ties of flneed. safety sd jcCl£fl» ties of Speed, safety »o ^cC\t9f fort, the freedom of ^ hTcete3' tho cool refreshing lajSe,!Liitcc* D._A C. a Service, GU^1 yr f Service May oyffiil"; Detroit and "Arri"6 fi.nn T> \f. Daily tween I ------ --r Leave . 6:00 P. M-/ destination 9:00 A. Mj .(at bf Daily Service Apr'' »W tween Detroit and C« Leave 11:00 P. Mi destination 0:15 A. M- MACKINAC ISLAND t. Service Juno 14th t0L. juPa 14th. 3 trips per f 14th to July 1st. J"1^,gck-Sept. 14th, 0 trips pot " Between Detroit and B""" Use Your Rail ouiid 2o Stamp for II'" yrc«' pamphlet and map "-»xVI8' Lakes. Address L. la G. P. A., Detroit, Mich-DETROIT & CLEVEL NAVIGATION COV A. A. Schantz. Prcalden1-President LIBERTY BONDl% NO VARCBVA^ k , ZNAMK^'piX I Prodajte sedaj. ^ gotovini takoj-SimOft V J vi prekupčevalec, sob» M > noxBldg.,, drugo J3^ "] de Vzemite vzpejačo. Vw .j ta cesta in Eucli dav^' ger Sewing Machine C0' tu do 6. ure zvečer.