8554- A A OSREDNJA KNJ I Ž.NICA 60100200 Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini n.A Abb. postale I gruppo (_*CII3. lir Leto XXXV. Št. 119 (10.338) TRST, nedelja, 27. maja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Komu ne bomo zaupali glasov Čez teden dni bomo torej šli na Volišča, da bi izvolili novi italijan-sf'i parlament. Od izida volitev bo odvisno, kakšno bo bodoče razmer-sil, kako se bodo oblikovali pomični odnosi v novem parlamen-*u> in torej kakšna bo nova vlada, h bo poklicana, da se loti reše-Van3a naravnost dramatičnih pro-klsmov italijanske družbe, od gospodarske krize do problema ener-od teronzma do brezposelnosti. u prejšnjih tednih smo v na-*em dnevniku poudarili, da bo 'zid volitev velikega pomena tudi slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Novi parlament bo mo-namreč oaobriti zaščitni za-k°n• ki ga Slu:>enci čakamo že de-setletja. Ta zakon pa bo toliko b°li ustrezal dejanskim potrebam "tanjšine, kolikor bolj bodo v no-Vom parlamentu močne tiste sile, imajo posluh za te probleme in k' so že v preteklosti pokazale, . se jih znaio lotiti z resnostjo ,n odprtostjo. Slovenci moramo ta dejstva u-Poštevati, ko bomo šli na volišča. . a osnovi teh razmišljanj moramo 'zbrati stranko in kandidate, kate-T‘rn oddati svoj glas. Prav zaradi ^žnosti teh r-olitev pa moramo Predvsem paziti, da ne bo niti en "Openski glas zgubljen: se pravi. ne smemo glasovati za tiste *ile ali kandidate, ki ne dajejo jdnstev, da bodo dali konkreten " pozitiven prispevek, ko bo šlo 20 izglasovanje novega zakona o Zaščiti manjšine. Opozorilo bi bilo skoraj odveč, k° se ne bi prav nekatere sile, za katere menimo, da imajo zgre-e" odnos do problemov Sloven-v Italiji, proglašale med to blilno kampanjo za zagovornice £?»ic manjšine, celo za edine žarnice resničnih interesov slo-Ver>skega človeka. j Vzemimo na primer Listo za rst; potem ko je preko svojega ®asila rLa voce libera» bila med ^budnicami sramotne protislo-,e"ske kampanje, potem ko je iz JjPžaistične ropotarnice spet po-.pla na dan oguljene parole o slovanski nevarnosti, ki da ogro-o Halijanstvo Trsta, se sedaj ne-oteri njeni rredstavniki podajajo ,a Kras razlagat, kako prav «me-Pnarji ščitijo slovenske interese, 0 nasprotujejo izvajanju osimskih ,D°razumov. Ne verjamemo, da bi j 0 lahko nasedel tako grobim la-lJ?’ lak o očitni dvojnosti, ki se j,?e 'udi v dejstvu, da isti pred-lg Vn'ki liste, ko se vrnejo s Kra-v mesto, govorijo povsem dru-žeCen iezifc. V našem listu smo q ožigosali početje podžupanje Bencove, ki se je v Ba-ali na Opčinah izdajala za ‘iateljico Slovencev, na skupšči-qgSvojih somišljenikov v kinu *Na-j pa nasprotno zatrjevala, m [ta,tiani v Trstu ne bodo trpeli HjQp ade*- Značilno je tudi, da (ki ^r,‘ber Bencova nikdar povelj a’ kako sc bo v primeru izvo-n parlament ravnala, ko bo ^ ia odobritev zaščitnega zako-l2a slovensko manjšino. Toda o ljs, ne more biti dvomov: njen pru^i kolega Gambassini je v podžupanje na nekem Po u "a Trgu sv. Antona jasno 'kk^' 'mamo Slovenci že »ile Preveč. da smo naravnost pri-*ki-n,iTan' v Primerjavi z italijan-C s°državl:ani, in da torej o-lčjt° ne potrebujemo nobene za-p„. ■ ,^asno je torej, kako lista zaščito, ki jo Slovenci SloveVamc,: ia!ino j®- bi imeH «(Q,e,ic* v primeru izvolitve pred-HqSn ^a bste v parlament enega bj| br°tnika več v Rimu. Zalo bi titd-bravi absurd, da bi Slovenci »mL* e"'m samim glasom pripo-*01' k temu. te °^a *meloi:arji* niso edini, ki ce„ j a prijatelje Slove n- Glejmo na primer radikalce: 'sice> pravijo, da so zaščit-cej Vseh manjšin, predložili so »utek tem smislu svoj zakonski v vsakdanji praksi pri si izbirajo zavezništva ti- jtj0’ 1 ‘jOsho ir, odločno nasprotu-^ Globalni zaščiti naših pravic. % s'cer ni pri radikalcih sa-?q p^aški pojav: polemika Mar-H^nelle okrog atentata v Ul. kh0 " izhaja iz enakih nagibov, se mnogi danes sprašu-' °‘* je radikalna stranka sploh še levičarska napredna stranka, kakršna je bila v prejšnjih desetletjih, ali pa ima prav zastavonoša italijanskih reakcionarjev lndro Montanelli, ko proglaša Pannello za «svojega». Radikalci niso doslej v deželi Furlaniji - Julijski krajini, predvsem pa v Trstu, z nobenim dejanjem dokazali, da v praksi v svoji sredini spoštujejo pravice Slovencev, v tržaškem občinskem svetu pa s konkretnimi zahtevami stremeli za uresničevanjem enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti. Sicer pa smo imeli priložnost poslušati Pannello v tržaškem občinskem svetu, ko je z zanosom govoril o pravicah Slovencev in šel celo tako daleč, da je samega sebe nekako proglasil za Slovenca. Toda če pogledamo mimo demagoškega ovitka na vsebino njegovega posega, nam je popolnoma jasen absolutno nesprejemljiv odnos, ki ga ima Pannella do tega problema. Ko je našteval pravice, ki naj bi jih uživali Slovenci, jih je utesnil v tako omejevalen okvir, da smo si to lahko razlagali samo na dva načina: ali mož sploh nima pojma o tem, kakšni so problemi in potrebe Slovencev v Italiji, ali pa jih pozna, a se glede tega strinja z «melonarjem» Gam-bassini jem. En teden pred volitvami pa se vsiljujejo nekatera razmišljanja tudi glede demokristjanov. Nikoli si nismo delali iluzij, da bi lahko ta stranka stala v prvi bojni črti, ko gre za pravice slovenske manjšine, po drugi sim '•i pa smo ugotavljali, da je treba v njeni sredi razlikovati med dvema težnjama, če ne celo med dvema taboroma, od katerih je eden pokazal določen posluh za naše probleme, drugi pa popolno nasprotovanje. Po nekaj tednih volilne kampanje moramo žal ugotoviti, da je bil drugi tabor glede teh problemov jasen in glasen, prvi pa je previdno molčal. Verjamemo, da so temu botrovali predvolilni računi, moramo pa tudi odločno povedati, da so ti računi po našem mnenju, milo rečeno, popolnoma zgrešeni, da ne koristijo niti sami Krščanski demokraciji in njeni podobi ljudske stranke. Ponavljamo torej: slovenski volivci bomo morali tokrat še posebno premisliti, komu oddamo svoj glas. Predvsem pa, ne nasedajmo lažnim prijateljem, ki bi naš glas izkoristili proti našim interesom. TAJNIK KPI BERLINGUER ODGOVARJA NA VPRAŠANJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V enotnosti demokratičnih sil pot iz gospodarske in politične krize Generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja smo zaprosili za intervju o povolilnih perspektivah. Vprašanja mu je postavil naš rimski sodelavec Paolo Passarini. Primorski dnevnik: KPI zahteva od volivcev, naj okrepijo njeno volilno moč in naj omejijo moč KD, da odstranijo načelno odklonilno stališče demokristjanov do vstopa komunistov v vlado. Ali menite, da bo mogoče prepričati KD, naj odstopi od teh stališč, če bodo volilni rezultati potrdili pričakovanja vaše stranke? Berlinguer: Že v preteklosti so se morali demokristjani pri svojih kategoričnih zadržanjih soočati z dejstvi, s stvarnostjo volilnih izidov in s spremenjenimi političnimi ravnovesji. Dovolj je, da se spomnimo, kolikokrat je pred 20. junijem 1976 KD rekla ne vsakršnemu soočanju s KPI, a je morala začeti s sodelovanjem, vse do sestave parlamentarne večine s KPI. Dejstvo, da se danes demokristjani vračajo na stare pozicije, je prav glavni razlog, da zahtevamo od volivcev, da okrepijo KPI in ošibijo KD. Prisotnost vseh demokratičnih sil v vladi republike, torej tudi komunistov, ni zahteva, ki jo postavljamo kar tako. To je neobhodno potrebno, da država premosti izredno težko krizo — gospodarsko, družbeno, moralno in politično — ki jo preživlja. PD: Socialistična stranka se ni hotela načelno obvezati za sestavo vlade državne solidarnosti, v kateri bi bila prisotna tudi KPI, in je teoretizirala enako oddaljenost od obeh največjih strank. Ali menite, da je možno ponovno vzpostaviti enotnost levice in kako? Berlinguer: Ugotavljam, da so med tovariši socialisti, tudi med njihovimi voditelji, deljena mnenja (in včasih zelo občutno) o političnih perspektivah. Dejansko tako imenovano stališče ekvidi-stance ni olajšalo socialistom odločitve o jasnih smernicah za bodočnost. PSI je izjavil, da ne nasprotuje vstopu KPI v vlado, obenem pa je pripravljen — kot lahko sklepamo iz Craxijevih stališč — na sodelovanje s KD v vladi, kljub ponavljajočim se in neutemeljenim stališčem KD, da ne pristane na vlado, ki bi vključevala vso levico. Mi pa srno predlagali še nekaj: če bi KD vztrajala pri nasprotovanju vladi, v kateri bi bili tudi komunisti, naj bi sestavili vlado KPI, PSI in druge sile, vlado, ki bi jo KD lahko podpirala od zunaj, tako kot je to delala levica zadnji dve leti in pol. Kaže, da tovariš Craxi ne jemlje resno tega predloga, medtem ko ga drugi socialistični predstavniki smatrajo za vrednega zanimanja. Kar Zadeva našo stranko, se sicer vključujemo v potrebno razpravo in odgovarjamo na polemike, vendar ponavljamo, da smatramo enotnost levice kot enega izmed stebrov naše strategije. Nadaljevali bomo s prizadevanjem in z delom za enotnost levičarskih strank kot osnovo tiste širše enotnosti demokratičnih sil, o kateri smo prepričani, da je za državo nujno potrebna. PD: Kako se bodo ravnali komunistični parlamentarci v evropskem parlamentu in kako se bodo povezovali z drugimi komunističnimi partijami? Berlinguer: V evropskem parlamentu bomo nastopali z jasnim programom: obramba gospodarskih interesov naše države, začenši od našega kmetijstva in naših kmetov; koordinacija industrijske in energetske politike, tako da bomo lahko zagotovili najvišjo zaposlitveno raven, sanirali sek- torje v krizi in razvili nove; demokratizacija ko-munitarnih institutov in večja moč parlamenta (ki bo končno neposredno izvoljen) v odnosih z drugimi organi EGS, kar bo moralo vplivati na to, da bo odigravala evr irka skupnost pozitivno vlogo za mir, popuščanje napetosti, razorožitev, za prijateljske odnose z ZDA, s Sovjetsko zvezo, s socialističnimi deželami na drugi strani kontinenta, za nove gospodarske in politične odnose z državami tretjega sveta, ki bodo izhodiščna točka novega svetovnega gospodarskega reda in ki bodo omogočili evropskim industrializiranim državam samim, da prerastejo krizo, ki z različno močjo prizadeva prav vse države. Za realizacijo teh ciljev se italijanski komunisti v evropskem parlamentu ne bodo omejili samo na iskanje sporazumov s komunisti drugih držav, ampak bodo iskali vsako možno stičišče z drugimi ljudskimi in demokratičnimi silami v evropskem parlamentu, to se pravi v prvi vrsti s tistimi silami, ki so socialistično, socialdemokratsko in krščansko usmerjene. PD: V Trstu, ampak ne samo tu, so se v zadnjem času okrepile avtonomne ali občinske liste. Kateri so po vašem mnenju vzroki tega pojava in kako se mu je mogoče zoperstavljati? Berlinguer: Nekatera mesta in področja v naši državi imajo specifična vprašanja, katerih važnosti ne gre podcenjevati, kot obstojijo tudi družbene in kulturne tradicije, v katerih se določeno prebivalstvo razpoznava in ki jih je treba zaščititi in ovrednotiti. Nikakor ni mogoče izključiti, da so tudi najbolj napredne politične sile delavskega gibanja ob nekaterih izmed teh vprašanj mogoče zagrešile nekaj napak ab pomanjkljivosti. Menim pa, da je povsem napačno, prav zato, ker se je treba z vso resnostjo in učinkovitostjo spopasti s * temi vprašanji; stopiti na pot nasprotovanja ve-bkim idejnim tokovom in velikim vsedržavnim političnim silam, ali gojili nezaupanje, če že ne celo sovraštvo do republiških demokratičnih ustanov. To pomeni osamiti se, pomeni zapasti staremu partikularizmu, ' sterilnemu lokalizmu. Podobna stališča na noben način ne koristijo sicer pravičnim željam po razvoju in obnovi. Prebivalstvo Trsta je utrpelo veliko krivic in se zato upravičeno pritožuje, skoraj bolj kot prebivalci drugih mest, nad načinom, kako so upravljali našo državo več kot trideset let. Vendar najboljše italijanske in slovenske sile Trsta dobro vedo, da je treba izbojevati boj za nov način vladanja v tesni povezanosti in zavezništvu z vsemi ljudskimi in demokratičnimi silami, ki se Borijo, da bi se stva-■ ri v vsej državi spremenile in da bi se zamenjalo politično vodstvo. PD: Kakšno je stališče vaše stranke glede problema etničnih manjšin in še posebno glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti? Berlinguer: V odgovor vam bom dobesedno citiral tezo štev. 62, ki jo je odobril 15. vsedržavni kongres naše partije: «KPI potrjuje svojo odločnost, da brani obseg pristojnosti dežel s posebnim statutom. KPI potrjuje svojo obvezo, da zajamči zaščito, razvoj in popolno spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, ki jih določa ustava ter da si v tem okviru prizadeva, da parlament izoblikuje in odobri ukrep za globalno zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga še vedno ni.> Gre za jasne in svečane obveze; naša partija pa sprejete obveze venomer spoštuje. Sicer pa Slovenci vedo, da si ni nobena stranka prizadevala tako kot naša za zaščito njihovih pravic. PO PRVIH POGAJANJIH ZA AVTONOMIJO GAZI IN CISJ0RDAN1JE Danes v El Arisu tristranski vrh med Beginam, Sadatom in Vanceom Pogajanja med Kairom in Tel Avivom bodo zelo dolga in težka, saj so stališča obeh vlad diametralno nasprotna - Nasprotovanje Palestincev BEER SHEVA — Medtem ko Palestinci v begunskih naseljih z bojaznijo pričakujejo novih napadov izraelskih lovcev, pa so se v puščavskem mestu Beer Shevi začeli pogovori o bodočnosti zasedenih palestinskih področij Cisjor-danije in Gaze, na katerih živi približno milijon Arabcev. Na petkovem svečanem odprtju pogovorov so bili prisotni egiptovski o-brambni minister general Kamal Hasan Ali, izraelski notranji minister Jusef Burg in ameriški državni tajnik Cyrus Vanče. Že sam začetek pogajanj je potrdil predvidevanja tukajšnjih političnih o-pazovalcev, da bodo pogajanja sama dolga in naporna ter da je njihov pozitivni zaključek pod velikim vprašanjem. Sicer pa je prvo, kar pade v oči, dejstvo, da za pogajalno mi- Anvar el Sadat zo v Beer Shevi ni Palestincev, to je prav tistih, o katerih usodi je treba odločati. Palestinski voditelji so že pred časom zavrgli Beginov predlog o «krajevni avtonomiji:*, ker bi ta že vnaprej o-mejila pravico Palestincev do sa- moodločbe in do formiranja lastne neodvisne države, kjer bi dobili mesto tudi tisti Palestinci (kakih 3 milijonov), ki so razkropljeni po svetu, ker je arabsko ozemlje še vedno pod židovsko okupacijo. Neki predstavnik palestinskega osvobodilnega gibanja je označil pogajanja v Beer Sheebi za imperialistično - sionistično predstavo, ki je že v začetku obsojena na neuspeh® in s tem potrdil, da niso Palestinci nikogar poverili, da bi se pogajal v njihovem imenu. Arabski svet močno nasprotuje Beginovemu načrtu. Prav tako i-ma tudi Egipt glede tega resne pomisleke, čeprav v Kairu upajo, da bo Begin vendarle opustil nekatere zelo radikalne člene načrta. Bejrutski komentatorji so že napravili prve analize petkovih pogovorov med egiptovskimi in izraelskimi predstavniki in ugotovili, da so začetna izhodišča obeh zainteresiranih strani v bistvu diametralno nasprotna, pa čeprav je bilo Vanceovo stališče bliže egiptovskim pozicijam. Vodja izraelske delegacije minister Burg je namreč govoril z «Beginovim jezikom®. Ponovil je tisto, kar je njegov predsednik vlade že večkrat doslej naglasil, in sicer da ni niti govora o možnosti ustanovitve svobodne palestinske države in da bo Jeruzalem večno ostal glavno mesto Izraela. Ameriško - izraelski - egiptovski pogovori o avtonomiji Gaze in Cis-jordanije se bodo nadaljevali 6. in 7. junija v Aleksandriji, kjer bodo dokončno določili dnevni red prihodnjih posvetovanj oziroma pogajanj. Na teh pogajanjih bo e-giptovsko delegacijo vodil predsednik vlgde Mustafa Khalil. Ameriški državni tajnik Cyrus Vanče je medtem včeraj že zapustil Izrael in bo danes v El Ari-šu, kjer bo prisostvoval vrhu med Beginom in Sadatom. Sadat pa je v glavno mesto Sinaja prispel že včeraj in tu ga je sprejela navdušena množica, za katero pomeni Sadatov obisk v El Arišu zmago miru nad vojno. Egiptovski predsednik je osebno dvignil «rde-če-belo-črno zastavo in s tem tudi «uradno» potrdil, da je El Ariš po dvanajstih letih spet v egiptovskih rokah, (mč) liliUMiiiiiMiiiiiiliillilimililiiiiiiiiiillllillliiliiliiiliiiiMiiiniauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniua V POLNEM BARU SREDI MADRIDA 8 mrtvih in 40 ranjenih zaradi eksplozije bombe Telefonskemu sporočilu o podtaknjenem peklenskem stroju ni nihče verjel MADRID — Včeraj je eksplozija peklenskega stroja, ki so ga neznanci podtaknili v kletnem stranišču bara, popolnoma razdejala «Cafeterio California* in razmajala stavbo v Ul. Goya v strogem madridskem središču, nedaleč od sedeža fašističnega gibanja «Fuer-za nueva*. Iz ruševin bara, kjer je bilo ob eksploziji najmanj 100 klientov, so potegnili 8 mrtvih o-seb, nad 40 pa jih je bilo teže ali laže ranjenih. To so le prve vesti, preiskovalci pa ne izključujejo možnosti še večjega števila smrtnih žrtev Po atentatu se Je pred razdejano stavbo zbrala gruča desničarskih mladincev, ki so v glavnem IZJAVE VSEH VIDNEJŠIH D EMO KRISTJ ANSKIH VODITELJEV KD ponavlja stališča zaprtosti do komunistov Pismo Andreottija volivcem v Laciju in v Rimu RIM — Tajnik KD Zaccagnini je na včerajšnjem volilnem zborovanju v Turinu še enkrat ponovil, da KD ne bo nikoli pristala na sestavo vlade skupaj s komunisti. «Krščanska demokracija meni, je dejal Zaccagnini, da je v tako težkem trenutku, ki ga označujejo gospodarska in družbena kriza ter poskusi destabilizacije v državi, potrebno nadaljevanje politike, ki jo je nakazal Aldo Moro, to je politike čim širše solidarnosti za premostitev sedanjega trenukta, vendar pa z točno določenimi mejami, ki smo si jih zastavili in ki še enkrat potrjujemo.* V intervjuju, ki ga danes objavlja Corriere della Sera, pa tajnik KD pojasnjuje, pod katerimi pogoji bi po mnenju njegove stranke KPI postala vladna sila in predvsem pod katerimi pogoji bi KD sprejela sodelovanje v vladi s komunisti. «Samo s popolnim zavračanjem notranjega leninizma bi si KPI priborila pravico, da postane vladna stranka v zahodni politični stvarnosti in da bi ta alternativa ne imela travmatičnih posledic*. V interjuju tajnik KD obravnava tudi odnose s socialistično stranko, ki je ne bi smela pogojevati preteklost levega centra. O tem je v članku v Fanfanijevi reviji «Pro-spettive nel mondo* Toni Bisaglia napisal, da je treba «iskati novih formul sodelovanja v vladi S strankami, ki so seveda demokratične in so homogene v predlogih za razvoj družbe. V primeru, da bi hoteli še enkrat identificirati politiko državne solidarnosti z vladno formu- lo, bi KD prešla v opozicijo. Ministrski predsednik Andreotti pa je včeraj naslovil svojim volil-cem v Rimu in v Laciju pismo, v katerem pojasnjuje svoje delovanje v kratki zakonodajni dobi, ki se je pravkar končala. Andreotti opozarja, da je bil rezultat volitev 1. 1976 »zadovoljiv*, ker je preprečil komunistom, da bi »prehiteli* demokristjane. Kljub temu pa so bile sile v parlamentu »tako deljene*, da ni mogla nobena sestaviti vlade, ne da bi iskala sodelovanja in podpor. Ker ni bilo mogoče nadaljevati po poti levega centra, je bilo treba preiti k takozvani vladi vzdr-žanj, ki je bila nekakšen »akrobatski podvig brez varnostne mreže* P. P. Claudi« Sijnorilc o jezikovnih manjšinah BOČEN - V Bocnu je bilo včeraj zborovanje PSi na temo »So cializem, Evropa, avtonomija in jezikovne manjšine*, na katerem je spregovoril tudi vsedržavni socialistični podtajnik Claudio Si-gnorile. Signorile je naglasil, da «je italijanska in evropska socia listična sila tisti naravni kanal, v katerem lahko pridejo do izraza vprašanja in pravice jezikovnih manjšin*. V socialističnem načrtu za reforme države, .je Se dejal Signorile, dobijo etnične skupine tiste garancije, po knte-rih bodo lahko zadovoljena njihova pričakovanja. PROSLAVA OB 35, OBLETNICI PRVE POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ ZA PRIMORSKO Lepo je v naši domovini biti mlad Boris Baudek slavnostni govornik v Čepovanu - Spominsko obeležje na Kofolovi domačiji ČEPOVAN nad Novo Gorico — »Lepo je v naši domovini biti mlad* je včeraj okoli poldneva zadonela pesem iz mladih grl v partizanski vasi Čepovan na o-bronkih Trnovskega gozda. Pridružili pa so se jim številni udeleženci veličastne osrednje primorske proslave ob 60-letnici SKOJ in 35. obletnici prve pokrajinske konference SKOJ za Primorsko, ki je bila v Dolu pri Čepovanu od 22. do 24. maja 1944, leta. Med udeleženci proslave so bili številni bivši skojevci, mladinski aktivisti, revolucionarji in borci, ugledni družbenopolitični delavci, med njimi predsednik ZKS France Popit, članica sveta federacije Lidija šentjurc, sekretar republiškega odbora Zveze združenja borcev NOV Marjan Lenarčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski. mladinske pohodne enote, taborniki, pripadniki JLA, teritorialci, številni prebivalci primorskih občin ter Slovenci iz zamejstva. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Boris Baudek, ki je o-risal zgodovinski pomen SKOJ, pot primorskega ljudstva v revoluciji, v boju proti narodno razdiralni politiki fašizma, za priključitev k matičnemu narodu ter obudil spomin na številne mladinske akcije med narodnoosvobodilno borbo in med drugim dejal: »Ko je fašistična oblast v letih 1927 do 1928 razpustila že zadnje slovenske organizacije in društva, so se zahteve radikalnejših mladincev uresničile leta 1927 v ustanovitvi ilegalne narodnore-volucionarne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), medtem ko so širše mladinske množice še naprej gojile narodno zavest v ilegalnih društvih in pevskih zborih. S številnimi akcijami na fašistične ustanove in druge, so člani organizacije TIGR skušali ustrahovati nosilce raznarodovanja in zbujali v ljudskih množicah zaupanje v možnost odpora. Žal pa je policiji uspel vdor v njene vrste, kar je pripeljalo do prvih smrtnih obsodb, ustreljeni so bili Vladimir Gortan v Istri in na prvem tržaškem procesu obsojeni še štirje revolucionarji Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič. Ena izmed posebnosti mladinskega in sploh revolucionarnega gibanja na Primorskem je bila v tem, da se je zaradi posebnih pogojev šele pozno uveljavilo kot čvrsto organizirana revolucionarna sila, čeprav se je samo osvobodilno gibanje razmahnilo že v samem začetku. Tako je že v jeseni leta 1941 obstajala na Krasu mladinska sabotažna skupina pod vodstvom Antona Šibelja - Stjenke, kj se je po več uspelih akcijah preimenovala v Kraško četo. Svoj govor pa je predsednik republiške konference ZSMS zaključil z besedami: »Enako zavzetost kot je primorsko ljudstvo in mladina pokazala v NOB, je pokazala tudi v obdobju povojne socialistične izgradnje. Skupaj z mladinskimi delovnimi brigadami iz vse Slovenije je gradila nove domove, nove ceste, vodovode, gradila je Novo Gorico. Toda tako kot se je mladina iz polpretekle zgodovine borila za osvoboditev in za obnovo razrušene domovine, tako današnja sodeluje pri revolucionarnem spreminjanju odnosov med ljud- mi, vrednotenju dela, izgrajevanju združenega dela, krepitvi sistema socialistične samoupravne demokracije in še bi lahko naštevali.* Z včerajšnje slovesnosti so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, podobno kot pred 35 leti sredi odločilnih bojev za usodo našega naroda, ko je v Dolu zasedala prva pokrajinska konferenca SKOJ. Na Kofolovi domačiji v Dolu pri Čepovanu pa je včeraj Franc Kimovec - Žiga odkril spominsko obeležje z zgodovinskim zapisom o prvi pokrajinski konferenci SKOJ za Primorsko ki so se je pred 35 leti udeležili tudi France Popit, Lidija Šentjurc, dr. Jože Vilfan in Franc Kimovec -Žiga. J. ALIČ Danes v Avianu pogreb žrtev nesreče v Grčiji PORDENON — Samo dva člana folklorne skupine iz Aviana. ki jo je na poti v Pirej doletela strahotna prometna nesreča, sta ostala v Solunu: 23-letna Daniela Marson in 30-letni Dino Ac-corsi, katerih zdravstveno stanje je še vedno resno, zaradi česar so zdravniki odločno odsvetovali prevoz domov. Ranjence, ki jih je 18, od katerih je bilo 12 na nosilnici, so včeraj pripeljali z letalom ameriškega Rdečega križa na letališč« v Aviano, od koder so jih z rešilnimi avti odpeljali v pordenonsko bolnišnico. Še prej pa je na istem letališču pristalo italijansko transportno letalo C 130 s krstami sedmih smrtnih žrtev nesreče: Poslednje slovo od nesrečnih žrtev bo danes popoldne. Sprevod bo krenil z županstva do Piazza del Duomo, kjer bo pogrebni obred. Papež imenoval 15 novih kardinalov VATIKAN — Janez Pavel H. bo v koncistoriju, ki ga je sklical za 20. junij, imenoval 15 novih kardinalov, od katerih je šest Italijanov, dva pa sta Poljaka. Papež bo povišal v kardinale namestnika državnega tajnika Agostina Casarolija, namestnika predsednika uprave premoženja Svete stolice Giuseppa Capria, beneškega patriarha Marca Ceja, apostolskega nuncija v Franciji Egana Righija Lamberti-nija, tajnika vatikanske škofovske kongregacije Ernesta Civardija in torinskega nadškofa Ananstasia Alberta Ballestrera. Na seznamu novih tujih kardinalov pa so krakovski nadškof Franciszek Ma-charski, glavni tajnik škofovske sinode Wladyslaw Rubin (oba Polja-kg), hanojski nadškof Joseph Marie Trinh Van-Can, mehiški nadškof Ernesto Corripio Ahumada, nadškof Nagasakija na Japonskem Joseph Asarijo Satovvaki, marsejski nadškof Roger Etchegaray, nadškof v Armaghu na Irskem Thomas 0’Fiaich in torontski nadškof Gerald Emmet Carter. Ime 15. kardinala bo papež WojtyIa sporočil med koncistorijem. posečali bar, in priredili demonstracijo proti vladi, predsedniku vlade Suarezu in vzklikala vojski, ki naj bi prevzela oblast. Policijski organi so ugotovili, da je tik pred eksplozijo nekdo telefonsko opozoril na bombo, vendar zadevo ni nihče resno vzel, ker je bilo podobnih telefonskih sporočil zadnje čase precej. Gasilci, ki so nemudoma posegli, so odkrili v kletnih prostorih še 'eno bombo, ki pa na srečo ni eksplodirala. Za Črno goro do konca meseca Zemlja v obalnem delu Črne gore se je v četrtek podvečer ponovno silovito zatresla. Najmočnejši sunek je dosegel skoraj enako rušilno moč kot katastrofalni potres na velikonočni dan. Spet je bilo na desetine ranjenih in na desetine že v prvem potresu močno poškodovanih in potem za silo obnovljenih poslopij, se je ponovno zrušilo. Smrtnih žrtev tokrat k sreči ni bilo, toda psihološko razpoloženje prebivalstva na prizadetem področju je zadobilo nov dramatičen udarec in strah se je ponovno zajedel v duše in kosti ljudi, ki že od Velike noči sem ne poznajo mirnega življenja. Geologi s svojo znanstveno u-mirjenostjo govorijo sicer o normalnih pojavih umirjanja, toda razumljivo je, da se ljudi, ki so že vse izgubili in ki živijo v zasilnih bivališčih ne da zlahka pomiriti, pa čeprav vidijo in čutijo okrog sebe veliko solidarnost vse države in tujine, pa čeprav vidijo na delu gradbince in mladinske delovne brigade, ki so brez prestanka na delu, pa čeprav vidijo, kako se je tudi mednarodni turizem začel vračati v še do nedavna cvetoča o-balna mesteca. * Prav zdaj so zato ti ljudje še toliko bolj potrebni najširše konkretne solidarnosti in hitrega ukrepanja, saj je treba narediti vse, da bodo vsaj do zime našli vama zatočišča, četudi trajnih rešitev najbrž ne bo mogoče zagotoviti vsem. Napovedali smo že, da nameravamo našo solidarnostno akcijo zaključiti do konca meseca, pa čeprav bomo tekoči račun pri TKB ohranili. Našega namena tudi po novem potresu ne mislimo spreminjati in zato ponovno prosimo vse tiste posameznike, društva in organizacije, ki želijo prispevati v naš solidarnostni sklad za Črno goro, da to storijo v teh dneh. Do včeraj zbrana denarna sredstva znašajo 126.540.030 lir in 6.200 ND TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ POPOLDNE V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Uspela slavnostna prireditev ob 25. rednega izhajanja mladinske revije obletnici « Galeb » Slavnostni govor urednika revije Lojzeta Abrama ■ Nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice, tria kljunastih flavt ter članov Mladinskega gledališča iz Ljubljane Bilo je oktobra pred 25 leti. Tedaj je iz toplega gnezda v širni svet poletel prvi Galeb in si počasi utiral pot med šolske klopi in v šolske torbe. Že 25. leto gnezdi Galeb v naših krajih. Iz vsakega gnezda je poletelo po osem tisoč ptičkov mladičkov na vse štiri strani neba: na Tržaško, na Goriško, v Benečijo in v. osrednjo Slovenijo. 25 gnezd z osmimi ptički, je dvesto ptic. Gnezda so letniki, ptice pa posamezne številke Galeba. S to prispo dobo je pesnik Kravos predstavil letošnji jubilejni letnik mladinske revije in na to prispodobo Se je. navezal njen glavni in odgovorni u rednik Lojze Abram, ko se je med včerajšnjo slavnostno prireditvijo v Kulturnem domu ob 25-letnici rednega izhajanja revije obrnil na številne otroke, njihove starše, šolnike in druge goste ter dejal, da so se ptički mladički spočetka le s težavo prebijali skozi življenje, a so njihovi vrstniki iz kasnejših gnezd čvrsteje razprostrli krila in vedno bolj smelo letali slovenski zamejski mladini naproti. Galeb je danes postal nadvse priljubljena mladinska revija in je za to njen srebrni jubilej praznik ne le za otroke, temveč za vse zamejstvo. Zanimivo je, da sovpada srebrna obletnica Galeba z mednarodnim letom otroka, ko se vsi obvezujemo posvetiti največjo skrb našim malčkom. Abram je v svojem slavnostnem govoru poudaril tudi to dejstvo ter ob njem dejal, da Galeb že 25 let posveča glavno skrb prav otrokom in njegov namen je da jih uči poštenja, mirnega sožitja, in da jim daje duhovno hrano. Glavni Galebov cilj pa je, da vzgaja mlade ljudi v razgledane pripadnike človeške družbe in predvsem v zavedne Slovence. S tem, da Galeb spremlja šolarje ob prvih korakih v svet pisane besede in jim izo-struje kritični in estetski čut, vrši še eno pomembno poslanstvo, da bodo ti otroci jutri lažje segali po ZAHVALA Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku se želi iskreno zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri naši pobudi od prve zamisli do končne izpeljave. Naše posebne hvaležnosti naj bodo deležni: Zavod za šolstvo SRS, pedagoški svetovalec prof. Sivec, Društvo prijateljev mladine Slovenije, založba Mladinska knjiga; osnovni šoli Franceta Bevka iz Ljubljane in Srečka Kosovela iz Sežane ter srednja šola «Srečko Kosovel* z Opčin; Atili j Kralj za arhitektonsko ureditev Bevkovega spomenika, župnik Viljem Žerjal za blagoslovitev, Hranilnica in posojilnica na Opčinah ter podjetje Malalan - Benčina za tehnična dela; Združenje staršev, Bevkovi sorodniki, učiteljstvo in govorniki; oblikovalci spominskega zbornika, razstave, lepaka in značk; javna občila, prosvetne in športne organizacije ter ansambel Rdeči nagelj, ženski in moški pevski zbor Tabor, cerkveni pevski zbor in gledališki igralec Stane Raztresen. Zahvaljeni vsi, ki so z zamislimi, delom, prispevki ali kakorkoli drugače pripomogli, da je Bevkovo slavje tako lepo u-spelo v kulturnem, organizacijskem in družabnem oziru. Pripravljalni odbor ODISEJADA ŠKEDENJSKE OSNOVNE ŠOLE Poimenovanje brez... «poimenovanja» Veto italijanskih učiteljev preprečil postavitev doprsnega kipal. Grbca na šolsko dvorišče in slavnostno poimenovanje POMAGAJMO ČRN! GORI ! Kaj je s poimenovanjem slovenske osnovne šole v Skednju? Vpra sanje se vleče že preveč časa ir. je že skrajni čas, da o njem spregovorimo in seznanimo javnost, slovensko in italijansko, navadne ljudi in tiste, ki držijo v svojih rokah niti oblasti, o še enem priT meru nedopustnega zavlačevanja na račun slovenske narodnostne skuonosti v Italiji. Izhodiščno točko tega protestnega članka nam nudi samo ministrstvo za šolstvo, ki .je ob koncu lanskega šolskega leta odobrilo prošnjo za poimenovanje škedenjske osnovne šole po domačinu, pedagogu, skladatelju in dirigentu Ivanu Grbcu. Šola je torej uradno že poimenovana po velikem škedenjcu. o čemer priča tudi napis na marmornati plošči pred vhodom na dvorišče. Pripravljalnemu odboru, ki ga sestavljajo Prosvetno društvo «Ivan Grbec*, Dom Jakoba Ukmarja, Združenje staršev in lično osebje, je tako preostale še veliko breme slovesnega poimenovanja. In prav tu se je zataknilo. Odbor je odločil, da bodo postavili doprsni bronasti kip Ivana Grbca, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina iz Ljubljane, na šolsko dvorišče ter se tudi okvirno domenil o datumu slovesnosti, 27. maja. Prošnjo za postavitev kipa so Škedenjci vložili februarja letos na občino, nato pa so organizirali tudi nekaj uspešnih vaških prireditev. ce Mare Samse, nato Milana Jereba, ki je nadaljeval njeno delo ter drugih vidnejših sodelavcev. Zaključil pa je z željo, da bi otroci tudi v prihodnje zvesto čuvali in ohranili poznejšim rodovom našo najdražjo dediščino — lepo slovensko besedo, ki jo že 25 let neprekinjeno prinaša revija Galeb. Danes se poročita MIRAN PEČENK in MAGDA NADLIŠEK . Novoporočencema želijo mnogo sreče na skupni poti ženinovi starši in sorodniki Danes se poročita ,na Katinari MAGDA NADLIŠEK in MIRAN PEČENK Čestita jima Prosvetno društvo Lonjer - Katinara. Tržaški partizanski pevski zbor želi svojemu članu MIRANU PEČENKU in družici MAGDI NADLIŠEK vse najboljše v novem skupnem življenju. PODPREDSEDNIK SENATA IN ČLAN VODSTVA KPI VČERAJ V TRSTU Valori: Dobri programi ne zadostujejo če je njihovo izvajanje prepuščeno KD Budin o nevarnosti razpršitve slovenskih glasov-Lokar (SSk): Manjšina naj bo subjekt pri odločanju o razvoju dežele - Danes v našem mestu Signorile (PSI) in Ouercioli (KPI) Lojze Abram drugih slovenskih časopisih, revijah in knjigah, skratka po slovenski pisani besedi. Praznik svoje revije, ki nekako sovpada tudi z vseslovenskim praznikom mladosti, so otroci počastili kar se da slovesno. Nekateri izmed njih so tudi nastopili v okviru otroškega pevskega zbora Glasbene matice, ki je pod vodstvom Igorja Kureta in ob klavirski spremljavi A-leksandra Vodopivca zapel šest pesmic. Uspešno je nastopil tudi trio kljunastih flavt Glasbene matice, ki ga vodi prof. Miloš Pahor in ki ga sestavljajo Irena Pahor, Erika Bu-zečan in Tom Hmeljak. Na koncu pa so prišli vsi na svoj račun. O-blečeni v pisane Galebove majice so preplavili oder Kulturnega doma ter združeno zapeli «Lepo je v naši domovini biti mlad*. Slavnostni kulturni spored je dopolnila skupina Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki je uprizorila Bevkove «Pastirce pri kresu in plesu*. Nastopili so Olga Grad, Milena Grmova, Silvij Božič in Sandi Pavlin. Režiral je Božo Šprajc, dramatiziral Milan Jesih, glasbo pa si je omislil Tomaž Pengov. Vmes je, kot rečeno, spregovoril Lojze Abram, medtem ko je napovedovalka Savina Remčeva med drugim prebrala voščila raznih Galebovih sodelavcev, ki se slovesnosti niso mogli udeležiti. Čestitke in voščila so poslali Danilo Gorinšek, Stana Vinšek, Vlado Kogoj, Vojan Tihomir Arhar, Neža Maurer in u-rednik koroške revije Mladi rod Tomaž Ogris. Pred mikrofonom pa je voščila prinesel v svojem ter v imenu urednika Pionirja Marka A-ljančiča ter Pionirskega lista Valterja Samideja urednik otroške revije Ciciban Božo Kos. Lojze Abram, ki je pozdravil občinstvo ter se zahvalil vsem, ki so pri Galebu kakorkoli sodelovali, se je posebej spomnil Galebove mami- Danes, zadnjo nedeljo pred volitvami, bosta v našem mestu dva vsedržavna politična voditelja: član vodstva KPI Elio Quercioli, ki se bo zvečer udeležil ljudskega praznika pri Korošcih, in namestnik tajnika PSI Claudio Signorile, ki pa ne bo imel tradicionalnih volilnih shodov, pač pa le srečanje s predstavniki ' krajevnih sredstev javnega obveščanja; Za zadnji teden volilne kampanje pa sta napovedana še'dva'vsedržavna'1 voditelja: to sta notranji minister Rognoni, ki bo zaključil kampanjo za KD, in član vodstva PSI De Michelis, ki kandidira v našem mestu in bo zaključil volilno kampanjo socialistov. Včeraj pa je bil v našem mestu član vsedržavnega vodstva KPI in podpredsednik senata Dario Valori, ki je na Trgu Goldoni orisal sedanji težavni položaj tako na gospodarskem, kot na socialnem in političnem področju, ter analiziral uspehe in neuspehe, ki jih je zabeležila politika nacionalne solidarnosti. Potem kc je naštel rezultate, ki so bili s to politiko dosežem na gospodarskem področju (zajezitev inflacije, preprečitev državnega bankrota), na področju javnega reda, v razkrinkanju raznih škandalov (odstop predsednika Leone- ........................................•■■■......... PROTESTNA AKCIJA ZARADI STRELIŠČA PRI REPENTABRU Finančni stražniki za 2 uri prehiteli demonstrante WWF Strelne vaje so izvedli pred napovedano uro, ne da bi o tem obvestili občinsko upravo ■ WWF bo zadevo prijavil sodišču ŠOLA GLASBENE MATICE Trst V torek, 29. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu III, ZAKLJUČNA AKADEMIJA Sodeluje mladinski pevski zbor Glasbene matice Vljudno vabljeni! Danes nastopata skupno življenjsko pot MAGDA NADLIŠEK in MIRAN PEČENK Mnogo sreče in razumevanja jima želijo nevestini starši in sorodniki Demonstranti Mednarodnega sklada za naravo WWF so včeraj zjutraj demonstrirali na strelišču pri Repentabru proti vojaškim vajam, s katerimi uničujejo tamkajšnje področje, ki — poleg tega, da se na haja v neposredni bližini državne meje _ spada v cono zaščiteno z deželnim urbanističnim načrtom. Skupina demonstrantov, bilo jih je kakih 30, se je odpravila ob 7. uri z Repentabra proti strelišču, kjer naj bi imeli ob 8. uri finančni stražniki strelne vaje. Da ne bi prišlo do incidentov pa so slednji opravili vaje že dve uri prej, tako da je bilo ob prihodu demonstrantov strelišče popolnoma prosto. To je izzvalo protest predstavnikov WWF, ki so ostro obsodili početje vojaških o-blasti. Te so namreč dovolile, da so opravili strelne vaje ob urah, za katere niso obvestili prebivalstvo, tako da bi lahko prišlo tudi do morebitnih nesreč. Zaradi tega bo WWF prijavil zadevo sodišču. Potem ko so demonstranti v spremstvu agentov javne varnosti v civi-lu in v uniformah obkrožili strelišče, so se ustavili v Repnu, kjer jih je sprejel repentabrski župan Pa vel Colja, ki je predstavnikom WWF izrazil svojo solidarnost. Obenem je poslal vojaškim oblastem protestno noto, ker so izvedle strelne vaje v času, ki ni bil predhodno javljen občinski upravi. Ta ni mogla tako obvestiti občane o nevarnosti, ki bi jim lahko pretila. Repentabrska občinska uprava je že večkrat poudarila v preteklosti svoje nasprotovanje bodisi strelišči kot njegovemu uporabljanju. Svojo solidarnost in odobravanje z akcijo, ki jo je izvedel WWF, je izrazilo tudi uredništvo petnajstdnev-nika «Ponterošso - Rusi most*. Ta je bil prvi in edini časopis, ki je že pred mesecem dni opozoril na položaj na strelišču pri Repentabru, pravi ustrezno poročilo uredništva. ja, obsodba biVšega ministra Ta-nassija), je Valori ugotovil, da je ta politika zašla v krizo zaradi odpora KD, da bi uresničila sprejete dogovore. Prav zaradi tega pa so komunisti postavili zahtevo po neposrednem sodelovanju v vladi, .ne zato, ker bi se potegovali za mi nilsko stbjčk^; ampak-.ker, so ,.i^ kusnje pokazale, da ne zadostujejo dobri,prograjm.,,čg j^.njib.Dm,Izvedba. prepuščena demok.ršfi^nskim ministrom. Če bo KD vztrajala v svojem od klonilnem stališču — je še dejal Valori — bodo komunisti prešli v opozicijo. Teda KD in drugi se mo rajo zavedati, da ni mogoče vladati proti komunistom. Prav zato pa je potrebno, da KPI izide iz teh volitev okrepljena, da bo premaga la demokrščanski odpor. Pred Valorijem sta na volilnem zborovanju KPI spregovorila kandidat za ser.at Stelio Spadaro in kandidat za poslansko zbornico Miloš Budin, ki je v slovenščini nouda-ril, da bo mogoče reševati probleme Slovencev samo, če bo demokracija napredovala in če bodo konservativne sile poražene. Budin je tudi opozoril na nevarnost razpršitve slovenskih glasov in pozval vse Slovence, naj podprejo KPI. Slovenska skupnost je priredila sinoči vrsto volilnih zborovanj na vzhodnokraškem območju. Na njih je kandidat za poslansko zbornico, tržaški občinski svetovalec prof. A-leš Lokar govoril predvsem o gospodarskem delu strankinega volilnega programa. Lokar je dejal, da odpira osimski sporazum naši deželi in še zlasti Trstu nove perspektive za vsestranski gospodarski razvoj. Pri celi vrsti infrastruktur, ki jih predvideva sporazum, pa je treba u-poštevati tudi zahteve in potrebe slovenske narodnostna skupnosti. To velja še predvsem za ozemeljsko načrtovanje, kjer je treba vzeti v j pretres tudi politično ceno, ki jo mo-| ra neka skupnost plačati in ki jo je I slovenska skupnost že neštetokrat plačala. «Dovolj je z razpolaganjem po mili volji s slovensko zemljo, kar velja še posebej za industrijsko cono, za katero je SSk zahtevala drugačno ubikacijo,* je poudaril Lokar in ponovil zahtevo slovenske 'narodnostne skupnosti v Italiji, da postane subjekt pri odločanju o razvoju naše dežele. Prav zato — je dejal Lokar — mora biti vsak sklep v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma sad dogovarjanja in ne enostranska odločitev vladnih predstavnikov, ne da bi bile stranke in preko njih prebivalstvo obveščene o vsebini dogovorov. Za konec še običajna napoved prihodnjih volilnih shodov. Kot smo že omenili, bo član vodstva KPI Quer-cioli govoril na ljudskem prazniku na Korošcih ob 5. obletnici postavitve spomenika padlim. Poleg njega bosta govorila še sen. Jelka Gerbec in Paolo Nicolini. V okviru festivala komunističnega tiska na vrtu «Va-tikana* pri Sv. Jakobu bodo ob 19. uri govorili pokrajinski tajnik Ros-setti, Miloš Budin in posl. Cuffaro. Ob 10.30 pa bo v Ljudskem domu v Križu sestanek, posvečen vprašanju globalne zaščite Slovencev, na katerem bosta govorila sen. Jelka Gerbec in Miloš Budin. Slovenska skupnost bo imela danes zborovanja ob 9.45 v Rojanu in pri Sv. Jakobu, ob 10.45 pri Sv. Ivanu in v Skednju, jutri pa ob 19. uri v Prebenegu, ob 19.30 v Mačko-ljah, ob 20.00 v Dolini. Ob 20.30 pa bo v Ul. Donizzetti 3 na pobudo SSk okrogla miza o slovenski kulturi v zamejstvu ob sodelovanju Zorka Ha- reja, Milka Bambiča, Martina Jev-nikarja in Marjana Pertota. Socialisti napovedujejo za torek ob 16. uri na Trgu Garibaldi manifestacijo ženskega kolektiva PSI z u-deležbo kandidatinje za poslansko zbornico Tiziane Fantini. e« Oskrbovanje ostarelih sc mora nadaljevati Te dni so se sestale delavke, ki strežejo ostarelim občanom in ki so organizirane v sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL. Pregledale so položaj, ki je nastal okrog vprašanja omenjene oskrbe. Te storitve naj bi namreč v teh dneh sploh odpadle, saj niti zdravstveni konzorcij, niti krajevne ustanove, in med temi zlasti tržaška občinska uprava, niso doslej storili ničesar, da bi bila ostarelim zagotovljena oskrba. Prisotne so soglasno postavile zahtevo po ureditvi tega vprašanja na način, ki bo zagotovil opravljanje oskrbe tudi v prihodnje, s čimer je seveda povezan tudi problem njihove nadaljnje zaposlitve. V ta namen so poverile vodstvu sindikalne zveze nalogo, da nastopi na vseh ravneh za ureditev tega perečega vprašanja. lis sc,,ot?.Xp J II 1 _ V« dal na ogled kakih dvajset svojih olj, prvenstveno pokrajin. Čeprav se pri Zuljanu o-pažajo neke nove težnje, ki nakazujejo v abstraktno smer, je vendarle še vedno aktualna figurativnost, bolj sveže in močne se nam zdijo barve, tako da postaja Zuljan odločen kolorist, v tem ko so bile do pred nedavnim razen kakega redkega rumenega ali rdečega prebliska njegove barve razmeroma motne, pa čeprav nikoli ne medle. Njegova razstava, ki bo trajala do 10. junija, je še ob odprtju priklicala veliko občinstva. Prav tako se je zbralo veliko ljubiteljev našega Krasa in likovne umetnosti sinoči v Kraški galeriji v Repnu, kjer je odprl svojo razstavo akademski slikar Bogdan Grom. Kot je znano je Bogdan Grom, ki se je pred 22 leti izselil iz Trsta v ZDA, pred dnevi zaključil svojo osebno razstavo o tržaški občinski galeriji, kjer pa je dal na ogled v glavnem fotografske posnetke svojih velikih skulptur, ki jih je postavil v raznih ameriških središčih, ter nekaj manjših plastik in dve stenski preprogi. V galeriji Kraške hiše v Repnu pa se je predstavil povsem drugačen. Iz tržaške občinske galerije je prenesel v Repen le veliko stensko preprogo, ki prikazuje kraški suhi zid. K temu je dodal tri dela, in sicer eno olje, en «batik» in eno risbo, ki pa nosijo datume izpred 20 ali celo 25 in so torej dela, nastala preden je Grom zapustil svoj rodni Trst in se preselil čez Atlantik v ZDA. Ob vsem tem pa je v Kraški galeriji še deset Gromovih povsem novih del, ki bi jih stežka mogli karakterizirati. Vtem ko se nam zdi, da gre za nekakšne večplastne lepljenke, pravi Grom, da so to grafike. Vsekakor gre za večbarvne, večplastne kompozicije, o katerih bo strokovno oceno dal kritik. Mi le beležimo odprtje nove razstave v Kraški galeriji, ki je občinstvu dostopna le o praznikih in nedeljah, in sicer od 11.00 do 12.30 ter od 14.00 do IS. ure. Gromova razstava bo trajala mesec dni, do 24. junija. FRE Dva Avstralca v tržaški bolnišnici Fiat 500, ki ga je po Miramarskem drevoredu proti Sesljanu upravljala 25 letna Daniela Guesu, je včeraj popoldne v višini sladoledarne Pi-polo povozil dva avstralska držav ljana, 73-letnega Renata in 48-letne ga Claudia Puick, ki sta prečkala cesto. Oče, Renato, si je prebil če lo, ključnico, nekaj reber, levo ro ko in levo piščal ter se bo moral zdraviti 50 dni, sin Claudio, pa bo ozdravel v 20 dneh. Zadobil je u-darec v glavo in še druge po te lesu. Fiat 127 podrl Križana V noči med petkom in soboto je na obalni cesti v višini gostilne «Tenda rossa* fiat 127 podrl 59-let-nega delavca Jožefa Košuto iz Križa 342. ki je prav tam prečkal cesto. Moški si je zlomil zapestje leve roke in gleženj desne noge. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice. Ozdravel bo v 40 dneh, Avtomobil ie v smeri proti mestu upravljal 21-letnj Guido Car pinteri iz Ul. Beccaria 8, ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega PINOTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, mladini, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem. ki so na katerikoli način sočustvovali in ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti. SVOJCI Klanec, Prosek - železniška postaja, Briščiki, 27. maja 19?® ZAHVALA Ob izgubi moje ljube mame MARIJE MALALAN vd. SOSIČ Potrta od bolečine in ganjena, ko se je po dolgi in mučni bolezni moja mama spet vrnila na svoje drage Opčine, se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahval dr. Ivančku Hrovatinu in dr. Edkotu Joganu za vso nego v zače ku mamine bolezni, sorodnikom in prijateljem, ki so mi bili 0 li, župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, vsem darova .... cvetja in mojim dragim kolegom za pomoč in razumevanj teh težkih trenutkih. Iz srca hvala Lidija strani, cem ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame FRANJE PIŠČANC roj. FAJDIGA se zahvaljujem vsem, ki so počastili njen spomin Sin Vlado Trst, 27. maja 1979 Ob 4. obletnici smrti svojega l)11*3 Ijenega in nepozabnega moža ANTONA GRGIČA se ga vedno spominja ncutolažlj'v* žena Marija Gropada, 27. maja 1979 OBISKUJEJO GA SLOVENSKI IN ITALIJANSKI OTROCI Otvoritev razširjenih prostorov repentabrskega otroškega vrtca Skupna zaključna prireditev slovenske in italijanske sekcije S prisrčno slovesnostjo so včeraj ' V~TI Wt t»a Colu predali svojemu namenu razširjene prostore otroškega vrtca, ki je lepo in dodobno urejen ter bo v celoti ustrezal potrebam slovenske in italijanske sekcije v repenta-brski občini. Dela je izvedla repen-tabrska občinska uprava s sredstvi (65 milijonov) iz komisarskega proračuna iz leta 1976. Celotno površino stavbe otroškega vrtca so z razširitvijo skoraj podvojili, saj so prejšnjim 219 kv. m dodali še 159 kv. ®, tako da trenutna skupna površina znaša 378 kv. m. župan dr. Pavel Colja je najprej Pozdravil številno občinstvo in u-gledne goste, med katerimi naj omejimo šolskega skrbnika Angioletti-ja, šolskega nadzornika Boleta, o-Penskega ravnatelja Strnada, pooblaščenca predsednika deželnega ?veta Iskro, zgoniškega župana Guština, predsednika deželnega nadurnega odbora Gregorija in druge. Naglasil je, da je to eno izmed jav-nih del, ki se jih je občinska upra-va lotila z veliko vnemo za izboljšanje socialnih struktur v repen-tabrski občini. Colja je ugotovil, da •6 otroci slovenskega in italijanskega otroškega vrtca igrajo skuDaj, s® spoštujejo in živijo v duhu iskre-®eSa sodelovanja. Želel je, da bi taki odnosi med njimi ostali tudi tedaj. ko bodo dorasli in da se bo vzpostavilo sožitje in spoštovanje ®®d obema tukaj živečima narodnostnima skupnostima, ki trenutno šal, živita pod pritiskom umetne šovinistične gonje. Po prerezanju tradicionalnega traka so si navzoči ogledali leno ure-Jene in okrašene prostore. Sledil je Prisrčen kulturni spored, v bistvu ^ključna šolska prireditev, ki sta 3° Pripravili obe sekciji otroškega Vrtca. Z izrazito liubkostjo so slovaški in italijanski otroci podali dva zelo posrečena prizorčka, zatem Pn so še zapeli nekaj pesmi, zad-celo skunaj. kar je izzvenelo *n‘ himna, ki poziva k bratstvu in 8®žitju. Otroci zaslužijo za ta na-Stoo res vso pohvalo, ne smemo pa Pobiti na veliko prizadevnost nji-n°vih vzgojiteljic in pa na gosto-hubnost staršev, ki so prisotnim pripravili tudi bogato zakusko. -bs- SPREJEL1 VRSTO UPRAVNIH UKREPOV SEJA OBČINSKEGA SVETA NA REPENTABRU S slovesnosti v repentabrskem vrtcu Četrtkovo zasedanje repentabrskega občinskega sveta se je sicer precej zavleklo, vendar pa dnevni red ni obsegal posebnih točk in večina sprejetih sklepov je bilo zgolj upravnega značaja. Med važnejšimi sklepi moramo omeniti: prostore dosedanje kopalnice bodo preuredili in z razpoložljivim zneskom 6 milijonov Ur bodo pridobili še eno dvorano za potrebe PD Kraški dom in prostore za občinsko knjižnico; v občinski proračun za leto 1979, ki eo ga že prej odobrili, so vnesli nekatere tehnične popravke; v skladu z možnostmi, ki jih nudi najnovejša zakonodaja, bodo povečali občinski organik še za eno uradniško mesto; kar zadeva občinski gradbeni pravilnik, so odobrili dve spremembi in sicer so sestavo gradbene komisije povečali še za mesto enega izvedenca, ki naj bi pripadal svetovalski manj-' šini, privolili pa so tudi, da so v zgradbah javne koristi lahko sanitarije brez oken, vendar pa je obvezna namestitev forsirane ventilacije; V uvodnem poročilu je župan dr. PREDSINOČNJIM NA POBUDO VAŠKEGA ZDRUŽENJA STARŠEV Posvet o šolstvu v Trebčah: pobuda, ki je vredna posnemanja Posvet je razkril vrsto zelo zanimivih vprašanj, zlasti glede odnosov med starši in učitelji - Vaške organizacije se morajo še bolj približati šoli | Uspešen glasbeni nastop najmlajših z Repentabra Qdsek za glasbeno vzgojo prosvet-društva «Kraški dom* z Repen-ri?ra je priredil prejšnjo nedeljo za-*bučni nastop gojencev. Po letu dni to namreč spet zbrali, da bi pokapa. kaj so se bili naučili. «Z vese-Jwn ugotavljamo, je v svojem uvod-tom govoru poudarila Elena Počkaj, jp to tudi letos nadaljevali z glasbe-vzgojo vsi otroci, ki so se bili Jr® vpisali, obenem pa je k tečaju Pfistopiio še nekaj novih. To pomp-'■ da jim je glasbena vzgoja všeč. C3® Pa je v zadoščenje, ker spozna-•*a®o, da ni bil naš trud zaman, .tono upamo, je nadaljevala Počkaji va, da se bo tečaj z uspehom nada-irtol, kajti zavedati se moramo, da l°®° v prihodnje lažje gradili, če toio že pri najmlajših postavili trd- “ temelje*. dal 'o™ica je med drugim napove-Jj®®. da se v okviru društva snuje zCnovitev mladinskega pevskega tora. To je dejal tudi predsednik l^jstva Milko Križman, ki je pose-i ■* Poudaril pomen glasbene vzgo-, ter dela z mladimi sploh. »»H-asbeno šolo obiskuje 25 otrok, P3 jih Vesna Guštin-Grilanc. j,tožna godala so na nedeljskem ključnem nastopu zapeli in zai-turi- ttotnajst skladb, med katerimi f> 1 ['ekaj ritmično dokaj zahtevnih, kcm^ttoj naj omenimo Bitenčevo «Hi, | in narodno «Bosansko kolo* (ili arcarob)* Čajkovskega, zaklju-1 fa P® so z narodno »Slovenski smo ktoh-f*’ k* Je postala himna. Na har-J>av i sta spremljala Rudi Purič in v6 i (U|StoP so številni starši nagradili htrrt i m aplavzom, v vseh pa se je likt 3 ^elja. da bi se takšna dejav-i«la naim'ajših nadaljevala in razvi- Vprašanj, v katera je globlje posegel ali jih samo nakazal predsi-nočnji posvet o šolstvu v Trebčah, bi ne izčrpalo sto debatnih večerov. Slišali smo najrazličnejše ugotovitve, mnenja, nasvete, pozive in celo očitke. Nekaterim si se nehote nasmehnil, ob številnih drugih si se zamislil. Za vse, čeprav tako razdrobljene in nasprotujoče si med sabo, pa si jasno zaznal, da jih povezuje ena sama neprekinjena nit iskrene ljubezni do otroka, nadaljevalca in izpopolnjevalca naših naporov, da bi vsestransko izboljšali pogoje našega družbenega in narodnostnega obstoja. Za kaj je pravzaprav šlo? Vsebino posveta bi težko razvrstili. Zasnovan je bil zelo široko, morda preširoko. Zajel je vse faze otrokovega šolanja, od otroškega vrtca do višje šole in poglobil zlasti prehode učenca z ene šole na drugo. Morda pa so se ravno iz te široke zasnove izluščile ugotovitve, ki so pokazale neki skupen imenovalec, to je večno dilemo o tem, kakšna naj bo otrokova vzgoja tako v družinskem kot šolskem okolju, in sicer vzgoja, ki se točno vklaplja v določen prostor in čas. V našem primeru v narodnostno ogrože . prostor ter družbenokulturno naglo se pre-snavijdjoči čas. Z vso jasnostjo Pa se je ob tem osnovnem problemu usklajevanja dvotirne vzgoje (družina - šola) pokazal še tretji tir, ki bi se moral z ostalima dvema na neki način spajati. Ta tretji je družbena skupnost, ki obkroža šolo in družino. Krajevna skupnost je skratka dolžna, da preko svojih organizacij (kulturnih, športnih in drugih društev) skrbi za pokončno o-trokovo rast. Naše organizacije se tega žal še ne zavedajo v zadostni meri, ali pa nimajo dovolj energij in znanja, da bi lahko kaj naredile. S to pobudo je trebensko Združenje staršev s predsednico Renato Collerig na čelu, ki je imela u-vodno poročilo, in ob sodelovanju domačega prosvetnega društva Primorec nedvomno pokazalo veliko skrb in zanimanje za problem vzgoje in izobraževanja otrok. S tega soočenja je prav gotovo vsakdo odnesel nekaj dragocenih spoznanj. Pa naj so bili to starši, ki se ne bodo glede vzgoje nikdar rešili raznih dvomov, in naj so bili to vrtnarica, učitelj, profesorica, prosvetni delavec, psiholog, ali navadni kronist, kot jaz, ki že dolgo nisem prisostvoval tako neposrednemu, zavzetemu in neizumetničenemu seciranju šolske problematike. Brez dlak na jeziku so starši pokazali na najbolj zakotne meandre šolske vsakdanjosti. Vsakdanjost, kakor jo sami doživljajo, z zdravim razumom in zaupanjem, pa tudi s tesnobo, zaskrbljenostjo in ■neprikritimi dvomi. In šolniki so prav tako sproščeno odgovarjali na vprašanja, istočasno pa si tudi sami zastavljali nova vprašanja. Kaj lahko žuli očete in matere? Otrokova uspešnost ali ne pri pouku, pa tudi njegova discipliniranost. Tako se je na posvetu izoblikovalo nenavadno vprašanje, ali so trebenski otroci res bolj nediscipli- ŠD MLADINA priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP Danes praznuje svoj 80-letni življenjski jubilej JOŽE VOLPI - FUKS Žena Angela, hčerka Milena, zet Aleksander, vnuki Jurij, Mitja, Erik mu iskreno čestitajo in kličejo: *Na mnoga zdrava leta!» Čestitkam se pridružujeta prijatelja Aurelija in Slavko. Pavel Colja poročal o poteku številnih javnih del, ki jih občina trenutno vodi. Otroški vrtec je že dokončan (o tem poročamo na drugem mestu), pričelo se je izkopavanje temeljev za telovadnico-so-ciatai center, slačilnice ob nogometnem igrišču so že dokončane in v kratkem bodo uredili tudi nogometni pravokotnik, razširitev osnovne šole je v teku, dopolnili pa bodo še javno razsvetljavo m uredili nekatere poljske poti. Predstavniki svetovalske manjšine so postavili tudi nekaj vprašanj, med katerimi naj omenimo vprašanje nedeljskega divjanja motokrosistov po hribovskih poteh in travnikih. Takoj na začetku zasedanja pa se je ob odobravanju zapisnika zadnje seje nekaj zataknilo. Manjšina je glasovala proti in duhovi so se precej razburili. Načelnik svetovalske manjšine je oporekal županovi izjavi na zadnji seji, ko je njegovi skupini izrecno očital, da sploh ne daje nikakršnega doprinosa in da je povsem odsotna iz vseh upravnih zadev. Karlo Guštin je s tem v zvezi prebral pro testno izjavo, v kateri izpoveduje željo po konstruktivni prisotnosti in ustvarjalnem sodelovanju manjšine, ki hoče biti zastopana v vseh organih za dobrobit vseh občanov in obsoja zaprto stališče večine. Po številnih in odločnih, pa tudi polemičnih posegih predstavnikov svetovalske večine in manjšine so na koncu le prišli do zaključka, naj bi čimprej prišlo na politični ravni do sestanka in preverjanja odnosov med KPI, PSI in SSk. (bs) Šolske vesti nirani od drugih. Očitno je vprašanje občuteno in odpira širši antropološki problem družbenega obnašanja vse vaške skupnosti. Iz posegov je bilo slutiti živo zavzetost in zanimanje. Nekdo si je zastavil vprašanje zakaj se na trebenski šoli kaže navzven tako malo dejavnosti; trebenska šola na primer ni- i b^gta poslovila ma svojega pevskega zborčka, ki g 30 do12 3.) bi nastopal na revij i *Naša pomlad», kot drugi itd. Treba bi bilo organizirati v o-kviru vaških organizacij pošolsko dejavnost za otroke, je menil drugi. Saj smo že poskušali, je vzkliknil tretji. Pričeli smo z zborčkom. V začetku je bilo 40 otrok, kmalu pa so ostali v petih. To je tudi stvar koordinacije med šolo in starši ter društvom, se je spet nekdo oglasil. Predvsem pa bi bilo treba vzgajati starše. Če se bomo sami športno in kulturno u-dejstvovali, se bodo tudi otroci za nami. ...,-nih, Takšnih in podobnih misli je bilo veliko. Zanimiv in poučen je bil tudi poseg nekaterih šolnikov (psihologinje Alenke Tuta, ki je govorila o otroškem vrtcu, ravnatelja Bruna Kralja, prof. Rebulove in prof. Fondove za nižjo srednjo šolo ter prof. Radovanove za višjo šolo), ki so govorili zlasti o problemu motiviranja otrok. Konkretnih zaključkov ni bilo, je pa posvet prav gotovo v znatni meri dosegel svoj namen. Odprl je dialog med starši, šolniki in drugimi komponentami vaškega življenja, ki bo morda (in to iskreno upamo) popestril sodelovanje, utrl pot koristnim pobudam in utrdil v ljudeh zavest o nenadomestljivi vlogi šole pri razvoju naše narodnostne skupnosti. (dk) " za sestavo prijave dohodkov Urad za stike z občinstvom pri finančni intendanci obvešča, da bosta od ponedeljka dalje delovala dva urada (soba 82 v drugem in soba 113/A v tretjem nadstropju palače finančne intendance) na razpolago občinstvu z nasveti za sestavo letne prijave dohodkov. Urada ob delavnikih od Dejavnost gobarjev Slovenska gobarska družina —■ Trst nadaljuje svoje delovanje spet s predavanjem in prikazovanjem diapozitivov. Čeprav so vremenski pogoji odlični, saj prevladuje sončno in suho vreme, smo gobarji zelo razočarani s takim vremenom, ker nestrpno čakamo obilnega deževja. Naslednje predavanje bo torej v petek, 1. junija, ob 20.30 na Opčinah v krožku ŠD Polet, Konkonelska ulica 1. Nereo Veljak nam bo spregovoril o geološki podobi Krasa, nakar si bomo lahko ogledali gobe-cevarke, predvsem gobane, lupljivke, mavle in turke. Gobarji vabljeni! 1...Mimi............1.... im.......11111111.1.....................................mn..... D“ncs, NEDELJA, 27. maja V- JANEZ 19 4?e vzide ob 4.23 in zatone ob fta 7~ Dolžina dneva 15.18 — Lu-Žide ob 5.48 in zatone ob 20.57 Jutli. PONEDELJEK, 28. maja . GOJKO Včeraj - danes ščak Mauro Serafini in študentka Cinzia Saffioti, funkcionar marke- včeraj: najvišja temperatu- tinga Giorgio jurissevich in perfo-13 ^.7 stopinje, najnižja 16,9, ob ratorka Tamara D Este uradnik Ermanno Dudine in uradnica Ma rina Delise, delavec Roberto Fabris in šolnica Roberta Morandini, težak Armando Petronio in gospodi- 0179^ ^ stoP'nje’ zračni tlak ustaljen, vlaga 53-odstotna, ^skoraj jasno, veter 15 km/h •o f "'k jugozahodnik, morje rah-‘l Ribano, temperatura morja Sam. SMRTI IN POROKE <6lg t 26. maja sta se v Trstu ro ttor^toka, umrlo pa je 10 oseb. Str, - A STA SE: Giulia Boni-jjj.ln Alessia Cepak. Sla,,. ND: 51-letni Nicola San-“tiemr°. 81-letna Margherita Gaji«* ,.vd' Grimaldi. 82-letna Car-kaj toartinelh vd. Salimbeni, 48->?es 'useppe Cattarin, 91-letna 'Van4enr'aro vd. Tuccillo. 40-letna Aquilante, 58-letna Giu-®t> vh Y0cci, 67-letna Antonia Brai-Ne'-Vl»ni, Gl-letni Raffaele Pas-SC ®5-lelna Maria Antonia A vk Danieli, trgovec Paolo a i/, študentka Gabriella Mi , "Tgovec Giovanni Ardito in Oa Dolores Zollia, pomor- čuvaj Aldo Penzo in bol a Zorzetto, • ■ ant ^htiik8 >ura Zorzetto, telefonski Seirgi0 Spadoni in gospodi nja Albina Micol, skladiščnik Be-nito Vascotto in bolničarka Maria Luisa Cautero. pomorski častnik I Diego Ghersevich in otroška vrtna-1 rica Cinzia Doimini, uradnik Ful-vio Piazza in trg. pomočnica An-totiella Solda, ladijski pleskar Silvano Zarl in frizerka Patrizia Uu Cignolini, univ. študent Ramadan Jibril in uradnica Claudia Norina Sebastianis, delavec Walter Gulli in trg. pomočnica Maria Piccinin, arhitekt Gianluigi Miazzi in šolnica Rossella Martini, študent Kirn Con-tento in šolnica Brigitte Elisabeth Zinnenburg, uradnik Fabio Sponza in bolničarka Sabine Plumb, uradnik Ersi Fieramosca in trg. pomočnica Maria Cehic. tekstilni delavec Sante Bado in likalka Santa Buo-no, telefonski tehnik Loris Mauri in uradnica Nedda Busdon, bančni uradnik Vincenzo Umbrella in šol niča Marina Tecchiati, uradnik Ne-vio Sossi in trg. pomočnica Sandra Luxa. uradnik Tullio Hrovatin in uradnica Mariagrazia Delbello, geometer Roberto Maluta in uradnica Rossella Manente, študent Paolo Polenghi in uradnica Vanna Viez-zoli, trg. pomočnik Sergio Paolet-ti in delavka Giuliana Iorio, univ. študent Sergio Viviani in uradnica Bruna Meula. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 7, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službt za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141 - Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 85 3 64 87 38 CAGLIAR1 43 81 59 73 36 FIRENCE 10 43 40 44 81 GENOVA 81 5 9 14 58 MILAN 63 16 77 45 15 NEAPELJ 43 27 35 38 45 PALERMO 22 89 44 29 15 RIM 59 40 3 47 66 TURIN 42 90 9 41 7 BENETKE 41 72 85 66 1 Danes, 27. t.m., bo odprta razstava risb in ročnih del v nabrežinski osnovni šoli od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Vabljeni vsi! Osnovna šola v Zgoniku vabi na zaključno šolsko prireditev za šolsko leto 1978-79 na temo: mednarodno leto otroka 1979. Recital z izvirno glasbo Adija Daneva, danes, 27. maja, ob 19. uri. Vabljeni vsi. Osnovna šola Marica Gregorič pri Sv. Ani obvešča, da bo jutri, 28. t.m., zaključna šolska prireditev ob 11. uri v šolski telovadnici. Vabljeni vsi prijatelji otrok. V četrtek, 31. t.m., ob 9. uri bo v šolskih prostorih osnovne š Je «D. Kette* v Ul. sv. Frančiška 25, proslava ob 80. obletnici Kettejeve smrti z govorom Lada Premruja in zaključna šolska prireditev s sodelovanjem učencev šole Karel Širok. Ob tej priložnosti to odprta razstava ročnih del. Vabljeni! Poimenovanje osnovne šole v Mav-hinjah po Josipu Murnu Aleksandro-vu. Učiteljski zbor osnovne šole v Mavhinjah se je sestal pod predsedstvom didaktičnega ravnatelja Mira Tavčarja dne 25. maja 1979 in osvojil predlog staršev in vaščanov, da se osnovna šola v Mavhinjah poimenuje po slovenskem pesniku Josipu Murnu Aleksar.drovu. Zbrani učiteljski zbor je zato zaprosil šolskega skrbnika, naj uredi vse potrebno za poimenovanje šole. Osnovna šola P. Voranca in vrtec v Dolini vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 27. maja, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Osnovna šola Karel širok v Ul. Donadoni vabi n* razstavo risb in ročnih del, ki bo danes in jutri, 28. t.m., od 8.30 do 12.30. Razstava ročnih del in risb celodnevne osnovne šole v Žavljah in pri Korošcih bo v prostorih žavelj-ske šole še danes, 27. t.m., od 9. do 11. ure. Razna obvestila IDRIJA — NUJNO Obveščava vse dosedanje udeležence vsakoletnega snidenja bivših idrijskih realčanov v Idriji, da letos uradno snidenje iz tehničnih razlogov odpade, da pa isto v prihodnjem letu, kot običajno prvo nedeljo meseca junija, nadaljuje svoj ciklus. Tako je sporočil tov. Srečko Lo-kar* Stanko Vuga in Stanko Starec PD Lonjer - Katinara sporoča, da bo vaja za nastop 10. junija na tovariškem srečanju Lonjercev v Prestranku jutri, ob 20.30 v društvenih prostorih. PD Lonjer - Katinara sporoča, da sprejema prijave za srečanje v Prestranku 10. junija vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih. Na razpolago je tudi avtobus za tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. Sekcija VZPI-ANPI iz Križa spo roča vsem svojim članom, da je izlet v Marzabotto, Arezzo in Firence. predviden za 16. in 17. junij, prenesen na začetek septembra t.l. zaradi pomanjkanja ležišč. Namesto zgoraj omenjenega izleta bomo v drugi polovici junija organizirali enodnevni izlet v Gonars, Benečijo in Cento. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prireja v sredo, 30. maja, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje o zdravstvenih problemih upokojencev. Predavala bo dr. Sonja Mašera. Po predavanju bo pogovor tudi o izletih. Vabljeni! Sporočilo dolinske sekcije KPI Sekcija PCI - KPI občine Dolina je na svoji redni seji, poleg običajne obravnave vsega dogajanja na občinskem ozemlju, razpravljala o zadržanju nekaterih občinskih svetovalcev SSk in KD v občinskem svetu in o tiskovnih poročilih SSk. Glede poteka sej občinskega sveta priporoča sekcija občanom, da se udeležijo sej in se osebno prepričajo o korektnosti, doslednosti, odprtosti in enotnosti, ki jo občinska uprava (KPI-PSI) vsakodnevno uresničuje v praksi in ne z deklarativnimi izjavami. V zvezi s tiskovnimi poročili SSk pa ponovno vabi občane, naj vsebino poročil preverjajo. Tako npr. v zvezi z ambulanto v Ricmanjih, kjer je o tem bil večkrat govor na javnih sestankih cele vasi in je bila vseskozi prepuščena odločitev domačinom. Tako naj npr. občani preverijo, koliko v resnici nekateri svetovalci SSk poznajo zdravstveno reformo in v kolikšni meri dosledno podpirajo tiste, ki se za reformo zavzemajo z dejanji in ne samo z besedami. Tako bodo občani lahko ugotovili jeseni, koliko je bito v triletnem občinskem planu «golega naštevanja*, kot pravi tiskovno poročilo sekcije SSk. Občanom prepuščamo tudi presojo o «volilnem golažu* občinske uprave in tiskovnih poročilih SSk. Razstave Jutri ob 11. uri bodo v prostorih hotela Jolly odprli razstavo del avstrijskih portretistov. Razstava bo odprta do 3. junija. V galeriji «Teatro Romano* je razstava del tržaškega slikarja Borisa Zuljana. Razstava bo odprta do 10. junija. V umetnostni galeriji <11 Man-dracchio* v Miljah je razstava del slikarja Enza Marsija. Odprta bo do 10. junija. Do 24. junija bo v Kraški galeriji razstava del umetnika Bogdana Groma. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela tržaški slikar Emidio Eredita. Razstava bo odprta do 29. maja. Ogled ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih manjših skulptur znani kipar Simon Benetton, na gradu Sv. Justa pa razstavlja večje število svojih del na raznih I trgih v Trstu, pod naslovom »Skulpture v Trstu*. V umetnostni galeriji «Rossoni* bo do četrtka, 31. maja, razstavljala Tatiana. V razstavni dvorani palače Co-stanzi je odprta razstava vsakega nadaljnjega razmaha naših šol, zaskrbljeni pa smo, ko ,u Pa tam beležimo v naših šolah Kako pomanjkljivost. Se posebej se veselimo v trenuten, ko odpiramo kako novo šolsko Poslopje, še posebej se veselimo “?nes, ko se uradno odpira poslopje nove slovenske osnovne šole v severnem delu mesta Gorice, ker j*®? s tem šolskim poslopjem doji* novo sodobno šolo za naše o-roke, in še posebej ker je to prvo #|sko poslopje, ki ga je kdajkoli s?r*ška mestna občina zgradila iz-•jnčno za potrebe slovenskih šol. To je zgodovinsko važno. Goriška "lestna občina nam je v časih av-t(njske vladavine po kapljicah do-,°'Jeva la pouk v našem jeziku, ta-0 v otroških vrtcih kot v osnovnih “®lah in le s težavo so naši pred-•ki takrat dosegli nekaj slovenskih v občinski režiji. Bile so te ^°le y nemogočih prostorih, v ka-italijanske družine niso hotele P°sdjati svojih otrok. Zaradi tega “*° si Slovenci v Gorici pred pr-.° svetovno vojno zgradili svoja v°,ska poslopja v ulicah Croce, Fa-,etU in Randaccio na pobudo dru-v3 »Šolski dom* in na Blanci pri Vetogorski železniški postaji na Pobudo Ciril - Metodovega društva. Jndje iz vse Goriške so brez raz-ke v stanu in ideologiji dajali dan J! dnem svoj prispevek za gradnjo . h Poslopij in za vzdrževanje šol, j so bile v njih. Čaši fašistične 'sdavine so slovenske J8fc( Izrinili jaJPrej iz mesta, zatem pa sploh rZ, Paših krajev na Primorskem. ‘ °v’enske besede V šolah nisi smel Pregovoriti. Fašisti in prenapeti Scionalisti so skušali raznaroditi .“vence in Hrvate v takratni Ju-Jski krajini z vsiljenimi italijanski šolami, v katerih je bila slo (j^čina prepovedana. Kako so vart)arsko ravnali z nami nam poli6 aam° primer fašističnega učitelj® Sottosantija, ki je v vasi na Vi-l®vskem pljuval v usta otrokom, j*' so se med seboj pogovarjali v j?ačem slovenskem jeziku. l rišla je narodnoosvobodilna bor-3 v naših vaseh so na skrivaj "»tale partizanske šole, spet se je \j S odvijal v slovenskem jeziku. Verici smo se po osvoboditvi slo-v p ki učenci in dijaki spet vselili d/^gorčičev, Šolski, Novi in Mali v i spet je v njih pouk stekel Sj s|ovenskem jeziku. Priborili smo ln v nekaterih trenutkih težko ni,.an'ii naše vrtce, osnovne šole, jj.J0 gimnazijo, strokovno šolo, kla-gimnazijo-licej, učiteljišče in ,b®je še trgovsko šolo. S;) aaa častitljiva šolska poslopja p^.^dtem postajala na eni strani Pstr na’ na druS* Pa n>so bila več ba ezr>a času in sodobnim potre Ob potresu pred tremi leti je h, lnska uprava v Gorici sklenila, in V ni»h J? “čenč C^jhja. v starih šolah v Ulici Pje i 80 ostai' 'e učenci tamkajš-jitu: s °venske asnovne šole s svo-v učiteljicami in učitelji. ^ strpno so pričakovali kdaj bo (^“učana nova šola, za katero so že din at napovedali, da jo bodo zgra-“i, n" neP°sredni bližini Ulice Cam-It™ ® i-ovadi, na kraju, kjer je ne VeppžlVe*° zelo veliko goriških Slo iBoa’ da,ed arn ■ “I državni prispevek ob-Hh *ln Pokrajinam za gradnjo Mi Sn ■ l97oa!a so let« in šele 27. mar-Sl j2 je ožji občinski odbor po-l* Pri “* uPrav' v Trstu prošnjo Ne. pPvvek za gradnjo omenjene Pat , ndltcna cena se je bila ta-r (nh/ ^fdnla na 140 milijonov Nli, ( Cl“ski svet v Gorici je po-* skk'P ožjega odbora 10. ma bi, kajti cene so medtem spet poskočile in na prvi dražbi se ni javilo nobeno podjetje. Zatem je bil potreben še en sklep občinskega odbora, bila je potrebna še potrditev občinskega sveta ob koncu leta 1977, ker so se medtem gradbeni stroški spet zvišali na 363.500.000 lir. Dotacije so ostajale iste kot pred leti, zaradi tega je razliko v ceni med 226 in 3611 milijoni krila občinska uprava iz svojih rednih proračunskih sredstev. Poleg gradbenega podjetja Tava-gnacco, ki je izvršilo vsa gradbena dela, so sodelovali še podjetje Venceslav Klanjšček iz Gorice, ki je uredilo ogrevalne naprave, mizarsko podjetje Olivieri iz Gorice, ki je postavilo table in nekatere diuge dele notranje opreme ter podjetje Palini iz Milana, ki je oskrbelo mize, stolice in vso notranjo prenosno opremo. Vodja del je bil inž. (,iar‘ gio Ciani iz Gorice. V zadnjem času, ko so se dela zakasnila, se je za vodenje teh del zelo zanimala občinska funkcionarka, arh. Torg-gler - Scandellara, za kar so J1 starši in učenci zelo hvaležni. Treba je še omeniti, da je prišlo do upravičenih protestov staršev v zadnjih mesecih, ker ni hotelo bi- bile prenatrpane — je Družba sv. Cirila in Metoda sklenila odpreti v Gorici osnovno šolo v severnem delu mesta, na pol poti med Katarini-jevim trgom in Svetogorsko železniško postajo, na kraju, ki so mu Slovenci pravili «na Blanči*. To je v današnji Ulici Catterini. Kako je potekala akcija za odprtje te šole govori poročilo v Koledarju Družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1912. Poročilo objavljamo v celoti. «Italijanski nevarnosti se je pridružila v Gorici nemška, ko je stekla turska železnica. Ob novem državnem kolodvoru na severni strani goriškega mesta so jele rasti naselbine in med njimi sta se kmalu pojavili italijanska Legina in nemška schulvereinska potujčeval-nica — dve pasti drobni slovenski deci, ki so jej iz tega mestnega oddelka slovenskega »Šolskega doma* zavodi preoddaljeni, potujče-valnici pa tako blizu. Ko so se čez-dalje glasneje ponavljali pozivi go-riške moške podružnice sv. Cirila in Metoda za pomoč in zahtevali vsaj ustanovitev otroškega vrtca, je sklenilo družbeno vodstvo postaviti blizu goriškega državnega kolodvora poslopje za šolo in otroški vrtec. V 202. vodstveni seji dne 3. sušca (marca) 1910 je dozorel u-krep, da se kupi primerno stavbišče potem, ko se je bil odklonil nasvet radi nakupa neke stare hiše, ki se je skazala za šolo nerabna. V naslednji seji dne 11. velikega travna (maja) 1910 je naznanil g. družbeni prvomestnik, da je svet «na Blanči* kupljen. S prijaznim posredovanjem gg. drja Dereanija in profesorja Mastnaka ga je prodal družbi neki Italijan za 6.105 K. «Goriški Slovenci so radostno pozdravili vest, da se njihovo lepo razvito narodno šolstvo pomnoži s prosvetno trdnjavo branečo najo-grožnejšo obmestno točko. Na vodstveno prošnjo je izvolila goriška moška podružnica stavbni odbor, ki mu je bil načelnik c. kr. sodni svetnik v.p.g. Josip Kovač — poleg vodstvenega člana g. drja Ernesta Dereanija, se je ta gospod največ trudil, da se je mogla tako kmalu izvršiti namerjena stavba — odborniki so bili gg.: I. Čibej, trgovec z lesom, Vinko Čuk, zemljeknjižni knjigovodja in Fr. Strnad, ravnatelj v.p. Stavbni odbor je šel na delo in oskrbel najprej načrte in proračune, ki jih "je naredil g. J. Mozetič, a predlagal neki stavbni ve-ščak v Ljubljani. S pogodbo od 21. svečana (februarja) 1911 je oddalo vodstvo družbe sv. C. in M. vso stavbo za pavšalno vsoto 32.200 K. Tvrdki bratov Mozetičev, ki sta se zavezala dovršiti zgradbo nove šole po veljavni predpisih trpežno in lično in pri goriškem mestnem magistratu sama na svoje stroške preskrbeti stavbno dovoljenje. Poleg drugih pogojev se je določil obrok dovršitvi 1. dan Velikega Srpana (avgusta) 1911. V vodstvenem imenu je nadzoroval stavbo gori nave deni odbor, ki mu je bil nalog paziti, da se je zidanje izvrševalo točno po načrtu, da se je rabilo dobro gradivo in da je šjo delo točno izpod rok. Vrhovno nadzorstvo zgradbe si je pridržalo družbeno vodstvo. «Stavbenika Mozetiča sta pričela z delom dne 27. svečana (februarja) 1911. Dne 21. malega travna (maja) je dospela stavba do prvega nadstropja. Zgradba je pod konec rožnika (junija) toliko napredovala, da je moglo družbeno vodstvo prositi goriški mestni šolski svet, ki se je izvršil dne 20. malega srpana (julija) in se ga je vdeležil družbeni prvomestnik vladni svetnik g. Andrej Senekovič. Zaradi dveh malenkostnih nedostavkov je mestni šolski svet odrekel uporabno dovoljenje in zakrivil, da je otvoritev vrtca in šole zakesnela. Še-le 14. kimavca (september) zvečer je prišel g. drju Dereaniju v roke goriškega mestnega magistrata dekret odobrujoč stavbo za šolo pod pogojem, da se popravita na ogledu grajani hibi. Na to se je družbeno vodstvo brzojavno obrnilo na namestništvo v Trst in s posredovanjem državnega poslanca g. drja O. Rybara izposlovalo dovoljenje deželnega šolskega sveta za otvoritev prvega razreda mešane ljudske šole in otroškega vrtca na Blanči v Gorici. «Za razpisano službo učitelja voditelja se je oglasilo 17 prosilcev in 1 prosilka, za službo vrtnarice 9 prosilk. Družbeno vodstvo je v seji dne 6. kimavca (septembra) 1911 imenovalo dotedanjega domberške-ga učitelja g. Rudolfa Žnidarčiča za prvo imenovano službo, vrtnarico pa gčno Kristino Kljunovo. Katehet novi šoli je postal kapucin g o. Marko Fišer. »Notranjo opravo šole je stavbni odbor omislil na družbene stroške pri goriških obrtnikih. Vodstvo je poslalo tja v dar prejetih 27 šolskih klopi in nekaj drugih potrebščin, ostale klopi je izgotovila solkanska tvrdka »Solcaneum*. »šola na Blanči se je blagoslovila v nedeljo dne 24. kimavca (septembra) 1911 v navzočnosti državnih poslancev gg.drja Ant, Gregorčiča in Josipa Fona, stavbnega odbora, zastopnikov obeh C.M. podružnic, u-Čiteljstva in mnogih drugih odličnih oseb. Po blagoslovenju je imel pomenljiv govor vodstveni član g. dr. E. Dereani. Šolsko leto se je pričelo s sveto mašo dne 25. kimavca ~ r -§p Slovensko učiteljstvo je v časih pred prvo svetovno vojno, še bolj v času fašistične oblasti, ki je na vso moč hoteli raznaroditi slovensko prebivalstvo Primorske in s prav tolikšnim elanom v času partizan skega obnavljanja slovenskih šol in v povojnem času, ko se je bilo treba in ko je še treba privabiti otroke slovenskih staršev s slovenske šole, igralo zelo važno vlogo. Zaradi tega je pravilno, da se ob današnji slavnosti spomnimo tudi vseh slovenskih učiteljic in učiteljev, ki so poučevali na državni osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce v razdobju od leta 1945 do 1979, t.j. do časa, ko se je šola preselila v novo poslopje v Ulico Čampi. V prvem Šolskem letu po osvoboditvi, ko so obiskovali slovensko šolo v Ulici Croce 303 učenci, so i-meli 10 rezredov po dve paralelki. Vse leto so na tej šoli poučevali u-čitelji Ana Boltar, Ljudmila Dovgan, Karmela Devetak Braida, Albina Kacin Tušar, Cvetka Paludetto Urh, Brigida Podobnik, Alojz Toros, Jožica Tomšič Plahuta in Marija Žepič, po pol leta vsak pa Ludvik Jerkič in Marija Kalin. Leto kasneje so na tej šoli imeli zaradi povečanega števila učencev (340) kar dvanajst paralelk, število učencev in seveda razredov se je zmanjšalo v šolskem letu 1947-48, po razmejitvi, v naslednjih letih pa je število učencev in razredov padalo iz leta v leto dokler ni doseglo v šolskem letu 1952-53 število petih razredov. Število učencev pa je padalo še naprej, najmanj jih je bilo v šolskih letih 1960-61 in 1962-63 in sicer samo 45. Po tem letu pa je pričelo število učencev ponovno rasti in je doseglo v zadnjih letih spet stotino otrok. K temu porastu sta seveda pripomogla dva slovenska o-troška vrtca v severnem delu mesta. Omeniti velje še drugo pozitivno dejstvo, da se v vseh teh letih stalno veča tudi število otrok v drugi slovenski osnovni šoli v mestu Gorica, t.j. v. Ulici Vittorio Veneto (prej Ul. Randaccio), kjer so v tem šolskem letu dosegli 83 učencev. Mimo teh ugotovitev je prav, da se spomnimo vseh učiteljev, ki so v povojnem času poučevali na slovenski osnovni šoli v Ulici Croce. V spodnjem pregledu bomo navedli imena učiteljic in učiteljev ter število let, ko so poučevali na tej šoli. Medtem ko so bili nekateri nepretrgoma na tej šoli, so bili drugi nekaj let nameščeni na tej šoli, potenj po na drugih, tu pa tam so se vrnili na šolo v Ulici Croce. Seznam učiteljskega kadra priče-‘njatrtd š prvim šolskim letom 1945-46. V oklepaju po imenu in priimku je Poslopje narodne šole in vrtca Družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici, odprto 24. septembra 1911 (slika je bila objavljena v Koledarju Ciril - Metodove družbe za prestopno leto 1912). Stavba je danes dvignjena za eno nadstropje, v njej so stanovanja »V prvi razred (drugi se otvori prihodnje leto) je bilo vpisanih do 3. dne vinotoka (oktobra) 15 dečkov in 7 deklic, v otroški vrtec pa 28 dečkov in 32 deklic. Družba C. in M. je sprejela torej tu 82 slovenskih otrok v svoje krilo. Število bi bilo večje ako bi se bila mogla šola otvo-riti ob pravem času. Prihodnje leto bo gotovo obilnejša žetev. «”Narodna šola” — tak napis nosi pravkar zgrajena lična enonadstropna hiša na Blinči blizu državnega kolodvora (Via della Barriera), dolga 15,43 m, široka 16, 42 m, z mah-nim vrtom spredaj in s prostornim dvoriščem. V ta dom se zateka vsak dan mladež, ki bi bila morda sicer izgubljena slovenskemu narodu ali bi jej bilo vsaj obteženo redno pohajanje oddaljenih slovenskih šol v mestu. Z zavestjo, da je zopet izvršila lep kos narodnoobrambnega dela, se ozira družba sv. C. in M. na svoj novi zavod, uverjena, da novci, ki jih je štela zanj, prineso tisočeme obresti. «Nova šola na Blanči v Gorici je dokaz, da naša družba vestno izvaja nalogo izročeno jej od narodno čutečih Slovencev in da je dostojna vsestranske podpore in požrtvovalnosti.* Kot vidimo iz tega zapisa so bila gradbena podjetja pred 68 leti hitrejša v izvedbi od današnjih, M.W. označeno prvo šolsko leto, v katerem je dotični poučeval na šoli v Ulici Croce, zatem pa še število let, v katerih je bil zaposlen na zgoraj omenjeni šoli. ANA BOLTAR (šolsko leto 1945-46), 20 let; LJUDMILA DOVGAN (1945-46), 7 let; KARMELA DEVETAK BRAJDA (1945-46), 5 let; ALBINA KACIN TUŠAR (1945-46), 3 leta; CVETKA PALUDETTO URH (1945-46); 3 leta; BRIGIDA PODOBNIK (1945-46), 2 leti; A-LOJZ TOROS, (1945-46), 4 leta; JOŽICA TOMŠIČ PLAHUTA (1945-46), 2 leti; MARIJA ŽEPIČ (1945- 46) , 1 leto; LUDVIK JERKIČ (1945-46), 1 leto; MARIJA KALIN (1945-46), 1 leto; NATALIJA VAJ SFILIGOJ (1946-47), 12 let; PAVLA HVALA (1946-47), 8 let; SLAVICA LOGAR RUTAR (1946^47), 11 let; AMALIJA MADAMA FER-RINI (1946-47), 1 leto; STANISLAVA PAGLAVEC (1946-47), 1 leto; OTTLIJA TERPIN STREL (1946- 47) , 4 leta; ANA CAUSI (1947-48), 11 let; MARIJA NOVAK (1953-54), 4 leta; IVANKA URBAN NANUT (1958-59), 1 leto; HEDVIKA KLANJŠČEK PRIMOŽIČ (1958-59). 1 leto; LORENCA DROLE RIJAVEC (1958-59), 1 leto; JOŠKO MARINIČ (59-60). 8 let; ANKA CHET-TI FAJGELJ (1959-60), 18 let; RADO TROHA (1959-60), 1 leto; OLGA REŠČIČ (1959-60), 3 leta; TATJANA BEDNARIK (1960-61), 19 let; CO-RINNA FEDELE GORJAN (1962-63), 16 let; VERONIKA VOGRIČ ONESTI (1965-66), 1 leto; BOGOMIR LOJK (1966-67), 13 let; ROMANA CAREDDU BORSINI (1967-68), 4 leta; EMA PAVLETIČ RU PIL (1968-69), 1 leto; MARIJA OB LJUBEK (1972-73), 1 leto; MARI ZA PERAT (1973-74), 4 leta: MI LOJKA PAVLETIČ (1977-78), 2 le ti; EMA KRIŽMAN (1977-78), 1 leto; SONJA PAHOR BOŽIČ (1978-79), 1 leto; VIJOLICA KOŠUTA SERENI (1978-79), 1 leto. Kot vidimo je največ let na tej šoli poučevala učiteljica Ana Boltar in sicer nepretrgoma dvajset let. Sledi ji učiteljica Tatjana Bednarik, ki je že dosegla na tej šoli 19. leto poučevanja in ki bo bre* dvoma prekoračila rekord Bolta-rjeve. Tretja, če smemo uporabljati športne izraze o rekordih, j« Anka Chetti Fajgelj, ki je poučevala 18 let, upokojila pa se j« pred dvema letoma. Poleg že imenovanih poučuje na tej šoli v letošnjem šolskem letu se Ramira Bric por. Biancuzzi, ki je panožna učiteljica tako na šoli v Ulici Čampi, kot na oni v Ulici Vittorio Veneto. M. VV. TVRDKA Agromarket Import - Export » GORICA Ulica Favetti 5 Tel. 27-41 n a d 1: — traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM — motokultivatorje od 4 do 21 KM — trosilce gnoja in cisterne za gnoj — motorne žage — imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje iiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiB Prvi učenci v novem šolskem poslopju Na naši sliki so učenci slovenske osnovne šole v Ulici Čampi, ki so do letošnjega 31. marca obiskovali šolo v Ulici Croce. Prav je, da ob svečani otvoritvi nove šole objavimo ne le njihovo fotografijo, marveč tudi njihova imena. V posameznih razredih so letos naslednji učitelji ter učenci; ŠOLSKO LETO 1978-1979 1. razred Učiteljica: Tatjana Bednarik. Učenci: Emy Bavcon, Emanuela Koren, Ingrid Pintar, Dario Aloisi, (septembra); na ta dan popoldne se . Fabio Aloisi, Ivan Blasutto, Ivo Co-je jelo poučevati. | tič, Pavel Černič, Mavricij Gugliatti, Vaientin Juretič, Tomaž Klemše, Luka Petterin, Kody Remec, Mitja Rogelja, Marko Sošol, Marko Sturma, Marko Vida, Ilarija Tomasin. '} rti y i* Ne pozabljamo pa niti na hipoteze o zaščiti ljudske kuUure in o ovrednotenju krajevnih govorov, ki nastajajo v okvir Furlanije - Julijske krajine. Glede ožjih jezikovnih in kulturnih vprašanj lahko rečemo, da *e sam načrt polnega razvoja Bei.eške Slovenije vključuje °dgovor na zahteve glede jezika, ki jih postavlja tisti del p vdlštva, ki je bolj angažiran, zavesten in zrel; v svetu dela, P Mitičnih,! družbenih* in kulturnih delavcih, ki postavljajo alternativne možnosti za bodočo usodo tega- teritorija. Neustrezne o 7® obeh knjižnih jezikav, italijanskega in slovenskega, se kažejo kot vrsta jezikovnih interferenc, ki lahko zanimajo .,?Pnjaka. obenem pa simptom tega razburkanega yer se prelivajo negotovost in dosežki: povsem nedvomn J • .se bo tako jezikovno stanje lahko razširilo med ljudmii 4 Pedagoškimi pobudami, ki jih organiziramo mi sam, vena r pramo najprej ugotoviti politične možnosti na teritoriju sa !n izven njega, da se problem začne postavljati bistveno druga m da se med seboj povežejo kulturni in gospodarski načrti- PAVEL PETRIČIČ 011-101 Eno Zajčevih del NA 12. MEDNARODNEM PISATELJSKEM SREČANJU NA BLEDU Afriški pisatelj o literaturi kot posredovalki novega univerzalizma «Afriški pisatelji, naj bodo to potujoči pevci ali pisci pesmi, pravljic, gledaliških iger ali romanov, so v resnici arhivarji kulture svoje dežele» Na nedavnem 12. mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu je kot prvi govoril o literaturi kot posredovalki novega univerzalizma afriški pisatelj 01ympe Bhely -Quenom iz Benina. V svojem daljšem prispevku je med drugim dejal: «Ali obstaja afriška literatura in kakšen je njen pomen? Na prvo vprašanje poskušajmo odgovoriti preprosto. Že VAŠA, 01auday Goustavers, znan pod i-menom Equiano Olauda ali še pred njim AMO, Antonius Guillieimus in že pred njima pišejo Afričani o svoji deželi in obravnavajo probleme vsega črnega kontinenta: poskušajo zajeti, opazovati, razvozlati in izraziti podzavest svojih narodov; srečujejo se z revščino ali pa jo doživljajo, ugotavljajo krivico ali pa jo občutijo in vedo iz lastne izkušnje, da pravica ni razkošje in da se pisatelj lahko ne strinja z njenim izvajanjem, da aiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiuiiimiHMiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB DVEH ISTOČASNIH LIKOVNIH RAZSTAVAH Edvard Zajec si s težavo a uspešno utira novo pot Veliko priznanje v samem Trstu, pa tudi drugod, vendar je sprejem bolj hladen ■ Težko je namreč prehitevati čas ■ Izšla je nova, lepa publikacija Edvard Zajec je eden tistih tržaških slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki se bolj poredko predstavljajo javnosti. In še takrat gredo njegove razstave bolj tiho mirna širše javnosti, kajti njegova 'dela so dostopna le kvalificirani publiki in jih poprečen potencialni potrošnik likovnosti ne dojema. In vendar je Edvard Zajec že leta 1971 dobil galerijo v palači Costanzi, kar se je prvič zgodilo, da je tržaška občina dodelila tolikšno priznanje la-ko mlademu likovniku, kajti vedeti moramo, da : je’ galerija v palači -Costami dostopna le zelo znanim vsekakor že priznanim domačim ali tujim umetnikom in je posredno lepo priznanje vsakomur, ki mu je dodeljena. Poleg tega je Edvara Zajec eden tistih štirih slovenskih zamejskih umetnkov, ki so jim bila odprta vrata v veliko razstavo slovenske umetnosti od osvoboditve do danes, ki so jo organizirali v ljubljanski Moderni galeriji in ki kljub vsem izrazom oporekanja prikazuje velikansko in vsestransko veljavno bogastvo, kolikor ga je sicer izredno plodna Slovenska umetniška ustvarjalnost dala od 1945 do leta 1978. Toda Zajčev sodelavec Matjaž Hmeljak je nekje zapisal, da «uporaba računalnika na področju umetnosti je stara komaj kakih petnajst let». Peter Krečič sicer pravi nekje da tračunal-niška umetnost še danes med občinstvom razburja duhove, čeprav si je že pred leti tudi pri nas izborila domovinsko pravico... Po drugi strani pa vzbuja pomisleke sam izdelek, ki ga napravi stroj in ne neposredno umetnikova roka*. Zato je skoraj naravno, da doživlja Edvard Zajec določene težave. Vsaka novost, tudi v umetnosti, se stežka uveljavi, stežka prodre. Zato tudi Edvard Zajec plačuje davek tistih, ki v svetu u-tirajo nove poti, težki davek tistih, ki v svojo dobo vnašajo to, kar v resnici spada šele v bodočnost. Toda umetniki so često prehitevali čas. To počne tudi Edvard Zajec, ki pri svojem likovnem izražanju ne uporablja ne čopiča in ne palete, pa tudi ne raznih kislin, ki bi razjedale njegove plošče za črno-belo ali barvno grafiko, pa čeprav njegove likovne stvaritve nekateri uvrščajo v grafično zvrst. Njegovo likovno izrazilo ali če hočemo njegov pripomoček je računalnik, to se pravi elektronski računski stroj, ki ustrezno programiran daje lezultate, celo več rezultatov, med katerimi Zajec izbira tiste, ki se mu zdijo najprimernejši, seveda glede na to, kaj je z raznimi - podatki hotel povedati. Zato njegove slike niso vedno nektif takega, kar bi bilo očem «dopadljivo*. Šo pač plod, so pač čeprav posredna stvaritev računalnika, torej stroja. Vendar je računalnik tudi v tem primeru le nekakšen posrednik, saj smo rekli, da daje rezultate po podatkih, ki mu jih je posredoval človek in je potemtakem človek resnični ustvarjalec. In Edvard Zajec, katerega Modna* umetnost, kot so jo tudi imenovali, še ni kdo ve kako ogrela tržaškega občinstva, tokrat predstavlja svoja novejša dela kar na dveh razstavah hkrati. Pred dne vit 20. t.m., je odprl samostojno razstavo v eni izmed najpomembnejših galerij v Benetkah. V tamkajšnjem razstavišču «Nuovo spa-zio 2» je pripravil razstavo z naslovom «Scherzo za matrico in figure*. Razstava, ki je že v prvih dneh vzbudila zanimanje in tudi živo diskusijo, bo trajala do polovice prihodnjega meseca. Te dni, točneje v četrtek, 24. t.m., T>a je Edvard Zajec odprl samostojno razstavo v koprski galeriji «Loža*. Tudi tej razstavi je dal skupen in enak naslov kot tisti v Benetkah tScherzo za matrico in figure*. Ko pa se bo konec meseca razstava v Kopru zaključila, jo bodo prenesli najprej v «Gorenjsko galerijo* v Kranju, nato pa še v novomeško cDolenjsko galerijo*. če smo že rekli, da Zajčeva Modna* umetnost Tržačanov še ni kdove kako ogrela, pa čeprav je leta 1971, kot smo že rekli, razstavljal v palači Costami, štiri leta pozneje v galeriji *Cartesius», lani pa v galeriji tForum*, torej v zelo kvotiranih razstaviščih, smo malone prepričam, da bo prodrl v Benetkah in v ožji matični domovini, saj je že pred leti Zagreb njegovo umetnost sprejel. Ob koncu bomo dodali, da je prav te dni Založništvo tržaškega tiska izdalo Edvardu Zajcu lepo dikovno knjigo* z večjim številom reprodukcij Zajčevih del, s predstavitvijo v slovenščini, italijanščini in angleščini, ki jo je napisal France Dacar, ter z uvodom in napotki za branje, ki jih je pripravil sam Edvard Zajec, (fre) jo lahko razgalja, ne da bi prizadel katerokoli čisto dušo. Ti ljudje pa ne opisujejo samo tega, kar je, temveč tudi in predvsem upoštevajo tisto, kar je mogoče in o tem pripovedujejo. Tako ustvarjajo literaturo. Njihova dela so v knjižnicah. Tako ima pred seboj zapiske, ki nam omogočajo trditev, da so pravljice, legende, basni, novele in romani, katerih avtorji so Afričani, tisto, kar navadno imenujemo afriška li-, teratura: to pisanje izraža čustva in življenje afriških ljudstev in prikazuje njihove probleme. Kajti afriški pisatelji - naj bodo to potujoči pevci ali pisci pesmi, pravljic, gledaliških iger ali romanov — so v resnici arhivarji kulture svoje dežele: vsi se zavedajo, da je v njihovih izdelkih, kakor tudi v mitologiji, ki jo včasih obravnavajo, osredotočeno življenje njihovega naroda in da so «globoki zbiralniki, v katerih spijo kri in solze narodov.» Nezmotljivo torej lahko trdimo: temelj vse naše literature je resnica, ki jo je povedal Baudelaire in ki se ji pridružuje opazovanje vsakdanjega življenja, domišljijski svet, v katerem živimo danes, obdani s tisočerimi problemi ter smo neogibno prisiljeni soočiti se s «kolektivnim duhom, ki sprašuje, joka, upa in včasih tudi spregleda.« (Baudelaire). Kaj naj to pomeni drugega kot to, da problemi afriških pisateljev, ki prihajajo iz dežele infrastruktur tiska, založništva, kritike in širjenja naših del v naših deželah in preko naših meja, niso le kulturne ali duhovne narave? Ti problemi so tudi in dejal bi, vedno bolj in predvsem, tudi ekonomski, industrijski, družbeni, vzgojni, politični ter tako zajemajo ves razvoj. Prav to odkrivamo ob branju romanov, dram, novel, literarnih kritik ali socioloških esejev, s katerimi afriški pisatelji že desetletje poskušamo bolje vključiti svoje deželo v občestvo narodov in v republiko literature, za katero bi dejansko želeli, da bi bila uni-verzalistična. Naj povemo brez lažne skromnosti: edino afriški pisatelj, ki se zaveda svojega poslanstva, je lahko vez med svojim narodom in drugimi narodi sveta, ker nosi v sebi del nacwflalneg^„\£fldqgppe-ga, celo rasnega življenja, pa tu- di notranjo razsežnost rodne zemlje, ki je nihče drugi ne bi znal izraziti in prikazati v vsej njeni preprostosti ali tragični lepoti, o-ziroma neizrekljivi grdoti. Znova sem prebral približno petnajst romanov, pesniških zbirk in gledaliških del v angleščini in francoščini, ki so jih napisali a-friški pisatelji med 1. 1968 in 1978. Poglejmo, kakšni so izidi, ki bi bili lahko tudi zaključki sociološke raziskave. V vseh omenjenih delih smo videli Afriko v rokah domačih voditeljev; pisatelji analizirajo nove odnose, ki jih sedanja Afrika u-stvarja v svetu. Svoboda ali odvisnost, hujša od tiste za časa kolonizacije? Kaj je z našimi, tako dolgo zatiranimi, poniževanimi, nepoznanimi tradicijami? Kaj smo naredili z afriškimi jeziki in tudi z ustno literaturo, ki jo je nujno treba rešiti? Kako se vedemo, medtem ko se Američani, Nemci in Sovjeti učijo in govorijo naše jezike, ki so postali nerazumljivi našim lastnim otrokom? Kako si prizadevamo, da bi naši staršij bratje in sestre, ki ne znajo nobenega evropskega jezika. lahko razumeli afriško literaturo, katere pravi ustvarjalci smo, in ki jo prenašamo v zahodne jezike, s katerimi se sporazumevamo v svetu? Ali moramo prenehati z bojem proti kolonializmu^ ker so nekatere dežele postale neodvisne? Kako se borimo proti apartheidu? Ali se zares zavedamo boja naših bratov v Zimbabweju? Ali nismo morda sokrivi hudodelstva, zaradi katerih nekatere afriške države še vedno trpijo? Ali je neokolonializem izmišljotina? Čemu je toliko državnih udarov pretresalo in še pretresa neodvisno Afriko...? Kako je s kulturo v naših deželah? Ali nismo nekoliko krivi, če smo priče nedvomnemu zatonu naše literature? Kaj smo storili za to, da bi A-frika bolje spoznala to literaturo? Nič. Kaj smo storili, da bi jo cenili v Evropi, kjer jo objavljajo? Ne veliko. Kaj smo storili, da bi ta dela prevedli v svetovne jezike? Nič! Nič! K. j smo storili za to. da bi ■ njene avtorje spoznalo mednarodno občinstvo? Čisto nič. Zj..nekaj izjemami, če govorim samo o tem, kar spoznavam in niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiniHiniiitiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IVAN SILIČ ■ SEDEMDESETLETNIK Srce in znanje za zborovsko petje Ivan Silič Primorske bibliografske vesti BOREC, 2, februar, 1979, YU ISSN 0006 - 7725. ATTI E MEMORIE DELLA SOCIETA’ ISTRIANA Dl ARCHEOLO- V tej številki revije je objavljeno zadnje nadaljevanje razprave GIA E STORIA PATRIA, Volume XXVI della Nuova serie, Tneste 1978. dr. Toneta Ferenca Velika izdaja pri Trstu in na južnem Primorskem .. . Iz,te stevi ke, ki prinaša mnoge zanimive članke naj omenim samo v začetku leta 1943 (str. 67- 83), v kateri je nadrobno in tudi arhiv- b “ dotikajo Primorske. O jezikoslovnih problemih govon članek sko dokazano obravnaval zločinsko izdajanje dveh partizanov- Cvet- E™"cnapatina Pagine d. stana lmguistica .stmna: VI (str. 327-331). 'zfšesččt \Serr arr--?r‘* “Vik” —• nega inšpektorja javne varnosti za Julijsko krajino. S pomočjo mno- naše kraje: Sul nome preiatino Parentium . (str. 347-349) in Piran gih podatkov, ki sta jih posredovala italijanskim fašistom, so le ti iz- (str. 351-352) vedli številne aretacije. ZGODOVINSKI ČASOPIS, leto 1978, letnik 32, št. 3, Ljubljana. Peter Petru obravnava v študiji Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve' v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek (str. Nada Kobal je prevedla in priredila sestavek Paola Paolinija, ki je 221-232) arheološko še ne dovolj proučeno: obdobje preseljevanja naro-bil objavljen v reviji Storia Hlustrata, št. 198, maj 1974 z naslovom Ita- dov od kasne antike do naselitve Slovanov v Vzhodnih Alpah. Avtor je BOREC, 1979, št. 3, YU ISSN 0006-7725 lijanska fašistična policija OVRA (str. 141-153) ;N ugotovil, da obstaja troje, oblik in pokrajin, kjer se je hplj ali manj ohranila antična dediščina v srednji Vek. Za nas je predvsem zanimiva srt 435 asrausMžR r* uasrunms tenm je sKusal uniciu takratne antifašiste.« ohranja langobardsko vojaško-služnostno ureditev do 9. stoletja. Tone Kebe nadaljuje s spomini na kobariške dogodke: Zgodbe iz Milica Kacin - Wohinz opisuje v članku Nacionalno vprašanje Slo-NOB na Kobariškem (str. 167-181). Tokrat je opisal izpust zapornikov vencev in Hrvatov v Italiji v politiki italijanske komunistične stranke iz videmskih zaporov in ^pogajanja* partizanov z Nemci. ' (1921-1940)1 ,(str. 279-293) razvoj odnpšov KPI do nacionalnega vprašanja .. Kil „ki„,.i;__ i .. ... ,, .. zatirane sloverisko-hrvatske narodnosti v Julijski krajini pod fašizmom. „. ^ f j"* V Studijo Franca Kni Kljub leninističnim načelom o pravici do samoodločbe in odcepitve, ugo- narja: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-45 (str. 185-90). Tokrat tavlja avtorica, je povezovanje razrednega boja z bojem .za nacionalne je objavljeno pivo nadaljevanje (str. lo5-lfio), v katerem omenja tudi pravice in osvoboditve manjšine naletelo na nerazumevanje, primorske glasbenike in glasbeno življenje Primorske. N. S. Skoraj vsako nedeljo se m naši kulturni strani pojavljajo glasbene kritike, recenzije ali poročila s podpisom Ivana Siliča. Preko njih ga zato poznajo vsi naši bralci, osebno pa ga poznajo ne le vsi naši zborovodje, pač pa tudi skoraj vsi pevci naših zborov oziroma zborov na obeh straneh meje. Poznajo že in tudi spoštujejo kot sicer ostrega, vendar poštnega o-cenjevalca zborovskega petja, ne vedo pa, da je konec prejšnjega meseca dočakal svojih 70 let, saj tega nismo vedeli niti mi, ki imamo z njim neposredne stike. Sicer pa je te naše nevednosti v največji meri kriv on sam, ker se nam niti sanjalo ni, da bi lahko tako mladeniški in dinamični mož imel že sedemdeset let. Pa jih vendarle ima, saj se je rodil 27. aprila 1909 v Biljah pri Novi Gorici v družini, iz katere je izšlo več glasbenih delavcev-pevovodij. Ne vem točno, koliko let mu je bilo, ko je šel na emigracijsko pot tolikih primorskih izobražencev v Jugoslavijo, kjer je nameraval študirati oziroma nadaljevati študije. Kot akademik in ljubitelj petja se je pridružil zna-menu predvojnemu Maroltovemu Akademskemu pevskemu zboru v Ljubljani, ob Maroltu — zbiratelju narodnih motivov, muzikologu in dirigentu pa se je tudi strokovno razvijal in se poleg vsega že pred vojno uveljavljal kot napreden glasbeni kritik in publicist, ki ga je vodil predvsem posluh za domačo glasbeno tvornost. Njegovo nadaljnjo glasbeno pot je začasno zavrta vojna in Silič se je kot napreden prijnorski rodoljub seveda opredelil za narodnoosvobodilni boj. Pravim začasno, kajti vojna in internacijska usoda ga je privedla v Južno Italijo v zbirno bazo primorskih fantov v razpadli italijanski vojski in slo-slovenskih internirancev in konfi-nirancev, v Gravino, kjer se je v tistem času formirala tretja prekomorska brigada. Kjer pa so Primorci, tam je tudi petje, kjer je petje, tam je prej ali slej tudi pevski zbor. In tako je naš jubilant ustanovil v Gravini najprej moški pevski zbor, kmalu za tem pa je prevzel še mešani zbor. S prekomorskimi brigadami se je skozi krvave in težke voje vrnil v domovino, dočakal živ in zdrav osvoboditev in se- takoj lotil organizacije glasbenega šolstva na Primorskem, istočasno j pa je v Gorici vodil tudi moški m ženski zbor obnovljenega Pevskega in glasbene- JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 8. strani) vidim vsak dan, v Franciji radio in televizija ne posvečata nobene pozornosti afriškim literarnim proizvodom, četudi afriški, francosko govoreči pisatelji prispevajo že s tem, da pišejo v francoščini in se izražajo v tem jeziku, k širjenju francoščini ...povsod, kjer se pojavljajo v svetu. Tisk je še vedno edino občilo, ki se nekoliko briga za nas; pa vendar bi bile marsikaterikrat potrebne prijateljske, če že ne ko-legialne zveze. Torej? ...Ali lahko v tej zvezi govorimo o »Literaturi kot posredovalki novega univerzalizma? Odkrito povem, da dvomim. Še huje: pesimistično gledam na to plemenito načelo, nad katerim vidim nekakšno meglo nejasnosti. Toda utopija bi se lahko tudi uresničila. Koliko časa bo potrebovala, da se.bo spremenila v resničnost? Vem — da omenim samo zadnji evropski roman, ki sem ga prebral — da je delo, kot je »Človek brez potomstva* Adalberta Stif-terja, katerega novele, ki so izšle z naslqvom «Veliki gozdovi*, sem že poznal, izšlo v francoskem prevodu šele več kot sto let po objavi v Nemčiji. Seveda bo kdo dejal, da so bili Leopold Sedard Senghor, Aime Cesaire, Sembene Ousman, Cama-ra Laye, Bernard Dadie, Chinua Achebe, William Cotton, Oiympe Bhely - Quenum ets..., prevedeni ponekod hitreje kot Adalbert Stif-ter in mnogi drugi slavni evropski pisatelji, katerih dela so še vedno zakopana v njihovih deželah. Brez dvoma: toda nekdanji in sedanji odnosi med Evropo, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo, vsemi deželami vzhoda in nami, pisatelji iz afriških dežel, ki izhajamo iz edinstvenih zgodovinskih razmer, so vendarle drugačni. Zato je za vrednotenje naše literature potrebna predvsem ocena in boljše poznavanje naših problemov. Že en sam pogled v preteklost literature, ki ji pravimo afriška in ki jo ustvarjajo in uresničujejo tujerodci, bi bil dovolj, da nas prepriča o neovrgljivosti misli, ki bi jo izrazil takole: prispevki naše literature od pojava črnskega vprašanja do danes še bolj dokazujejo, da se noben afriški pisatelj, ki je vreden tega imena, ne odpove svoji deželi, pa naj bo še tako revna in se ne izogne nobeni priložnosti za odkrivanje črnega kontinenta v vsej njegovi goli resničnosti, z njegovimi vrlinami, slabostmi in veličino: pravi pisatelj je tisti, ki mu z ljubeznijo, preprostostjo in poštenostjo uspe pripeljati svet do vedno bolj poglobljenega odkrivanja notranjega življenja njegove dežele, ne da bi pri tem zanemaril okolje, kakor tudi politične, gospodarske in družbene probleme ter medčloveške odnose. Kako naj sporočimo svetu prispevke te literature, ko pa časopisi, radijske in televizijske postaje v naših deželah namenjajo le malo ali pa sploh nobenega prostora literarni kritiki, naša dela pa so skoraj zbrisana iz javnih občil velikih sil? Kako naj govorimo o prispevku naše literature k ustvarjanju novega univerzalizma, če pa v prevodih, v literarni kritiki, v založništvu in v občilih pisatelji neodvisnih afriških dežel že skoraj dvajset let še vedno živijo v odvisnosti ali kot večni moledovala, če že ne kot izobčenci? Rekel bi celo — ne da bi mi grozilo, da bi mi kdo oporekal — da je na področju širjenja literature izmenjava odločno neenakopravna in samovoljno diskriminacijska. Vsekakor naša zatirana literatura, ki jo zahodne založniške hiše pogosto onemogočajo, dobesedno okosteni, kadar ji uspe prodreti v tok širjenja, medtem ko iste založniške hiše preplavljajo naše dežele s tujimi literaturami, ki spodrivajo naše ter povzročajo, da postajamo afriški pisatelji neznanci našim narodom. Ali to navsezadnje pomeni,.da ne verjamem v literaturo kot posredovalko novega univerzalizma? Dejstvo, da so dela Aimeja Ce-saira in Senghorja. kakor todi.de-1 la nekaterih drugih velikih ali manj pomembnih črnskih pisateljev prevedena v srbohrvaščino in da. iste pisatelje, kakor tudi nekatere. mlajše lahko bererro v angleščini, nemščini, ruščini, italijanščini itd., pomeni, da bi tudi črnci lahko dobili prostor v tem poslanstvu. Toda pqnqviti moram: ostali bo1 mo nerazviti in odvisni, dokler naših del ne bodo tako hitro širili v naših deželah, kakor tudi v tistih, kjer jih ni treba prevajati, da bodo postala znana in dokler naša dela; ki so vredna tega imena, ne bodo hitro prevedena in razširjena po vsem svetu. Novi univerzalizem na temeljih literature bo torej prazen sen tako dolgo, dokler bodo literarni kritiki in javna občila v naših deželah in deželah tretjega sveta, kakor tudi v razvitih deželah še naprej izvajali politiko diskriminacije med deli afriških pisateljev in deli njihovih stanovskih tovarišev v razvitih deželah, ki imajo močna in učinkovita sredstva javnega obveščanja.* D. t. L OB 33. OBLETNICI POKRAJINSKE KONFERENCE SKOJ V DOLU V MLADINSKEM TEKMOVANJU KRAŠKO OKROŽJE ŽE DRUGIČ DOSEGLO NAJBOUŠE REZULTATE Med delegati mladinskih organizacij s terena in iz vojske tudi delegati italijanskih partizanskih formacij - Volitve mladinskih forumov V okvir počastitev pomembnih obletnic, kot sta 60-letnica ustanovitve KPJ in SKOJ ter 35. obletnice prve pokrajinske konference Zveze komunistične mladine za Slovensko primorje, ki je bila od 22. do 25. maja 1944. v Dolu pri Čepovanu, se vključuje tudi naš dnevnik z vrsto člankov o delovanju SKOJ na Primorskem v protifašističnem odporu med obema vojnama in nato v NOB. Nemška kolona, ki je vdrla na osvobodilno ozemlje, se je morala umakniti. Tik za Nemci smo se pričeli v kraju shajati mi. In to se je takoj poznalo. Prej je bilo prebivalstvo preplašeno, po vasi si slišal samo surovo kričanje fašističnih banditov. Zdaj pa je vse svečano. Vsi gledajo s ponosom na slovensko mladino, vsak kotiček odmeva od naše pesmi, od naših klicev in smeha. Nekje v bližini se še slišijo brzostrelke in mitraljezi. Naši plačujejo nacistom in fašistom račune. Na svobodni slovenski zemlji pa se je v prvih večernih urah pričela naša prva konferenca. Iz vse Primorske so prišli delegati. Svoje predstavnike sta poslala tudi Trst in Gorica. Pa borci iz naših brigad, iz Gradnikove, Gregorčičeve, Vojkove, Prešernove, Soške, Kosovelove ... Pa še iz odredov. Še italijanska mladina je prišla med nas. Mladi zagoreli borci iz italijanskega partizanskega bataljona, tudi predstavnik italijanske mladine iz Trsta. Z Gorenjske so prišli delegati, pa še kopica gostov. Nič čudnega, če je potem v lepo okra- Napredna primorska mladina je plačala za nacionalno in socialno svobodo velik krvni davek. Veliko je namreč mladih primorskih fantov in deklet padlo in med njimi so bili tudi narodni heroji kot na primer Pinko Tomažič, Janko Premrl - Vojko, Mihaela Škapin -Drina, Ivan Turšič - Iztok. Ivan Sulič - Car, Dušan Munih - Darko. Mladinec je bil tudi Anton Ši-belja - Stjenka, ki je na Krasu vodil prvo mladinsko sabotažno skupino, iz katere se je razvila Kraška četa. Na poti razvoja primorske mladinske organizacije sta padla tudi oba sekretarja poverjeništva PK SKOJ Darko Marušič - Blaž in Jože Tejkal - Planinc. V Gorici sta delala Milojka Štrukelj - Lojzka in Davorin Cek - Danilo. Iz Trsta so bili tudi Miloš Ferfolja, Zorka Grmek, Zora Perello in Ervin Lah, ki so žrtvovali svoje življetije za svobodo. Miro in Zdenko so pri Kopru pokosili nacistični streli ob prvomajski akciji, padla sta tudi sekretar SKOJ za srednjo Primorsko Maks Medved - Bojan ter sekretar SKOJ za pivške okrožje Franc Cucek - Bognar. šeni dvorani kar zagrmelo, kadar je kdo Omenil našo herojsko vojsko, našo narodno oblast, slavno Komunistično partijo in njen Centralni komite ter, seveda, maršala Tita. Pa še Rdečo armado, zaveznike ... Kairski begunci bi se brez dvoma slabo počutili tu, saj je mladina dala duška vsemu o-gorčenju, ki ga čuti do protina-rodnih izdajalcev, do begunskih — ministrov, do Mihajloviča in Rupnika. Tudi na Petra niso pozabili . .. Pričeli smo. V imenu primorske mladine je otvoril konferenco Jože Smole. Za tem je v imenu GO ZSM in PK SKOJ za Slovenijo pozdravil navzoče sekretar tov. Mitja Vošnjak. Za IX. korpus je govoril Vlado Babič, namestnik komisarja korpusa. Tovarišica Ančka iz Pokrajinskega odbora SP ZŽ nas je tudi pozdravila, nato pa še France Kavčič, sekretar 0-blastnega Komiteja SKOJ za Gorenjsko v imenu gorenjske mladine. Govorili so predstavniki borcev, delegati iz Trsta in Gorice, italijanski partizani in mladi italijanski protifašisti iz Trsta. Pa, seveda, še naš Jurček v imenu na- ših mlajših članov, naših pionirjev. Kar z brzostrelko in pištolo je prišel na oder: seveda, je bilo vse leseno.' Govoril je pa tako brez strahu, da bo kmalu lahko leseno orožje zamenjal za pravo. Po pozdravih se je začel delovni del konference. Spregovorila je Fanika Marušič, sekretarka O-blastnega odbora ZSM za Primorsko. V svojem poročilu je prikazala razvoj in delo mladinske organizacije na Primorskem in delež, ki ga ima primorska mladina v boju pri graditvi naše narodne oblasti. Naštela je nekaj primerov, kako je primorska mladina izpolnjevala svojo dolžnest. E-den največjih uspehov je brez dvoma nabiralna akcija • za zavoje, pri katerih je ZSM delala skupno s tovarišicami iz SPZŽ. Med to akcijo so članice ZSM in SP ZŽ nabrale več kot dvanajst tisoč zavojev za borce. Poročilo tov. Fanike so dopolnili delegati z živahnimi diskusijami, ki so trajale več ur. Pripovedovali so. kako se borijo proti sovražniku, naštevali so vrsto brezprimernih junaštev iz vojske in s terena. Govorili so o borbi, ki jo bije slovenski narod po vsem našem Primorskem od Benečije prav do Trsta in Gorice. Italijanski predstavniki so govorili o svojem občudovanju naše osvobodilne borbe in poudarjali svojo odločenost, da se skupno z nami bore proti istemu sovražniku, proti Hitlerjevim banditom in proti njihovim izdajalskim pomočnikom Po dolgi diskusiji je podal politični referat sekretar PK SKOJ za Slovenijo tov. Mitja Vošnjak. Govoril je o razvoju naše narodnoosvobodilne borbe, o težki poti od skromnih početkov pa do izgraditve narodne oblasti in osvobodilne vojske. Pokazal je, da je danes fašizem pred neizbežnim zlomom, da je trdnost zavezniškega bloka tisto orožje, pred katerim bo fašizem moral kloniti. Na- kazal je mladini naloge, ki jih mora na vsak način izvršiti. Prva naloga je sodelovati pri utrjevanju narodne oblasti in pri krepitvi vojske. Da bi se vsa mladina vključila v graditev narodne oblasti, bo organizacija ZSM dobila bolj uspešno organizacijsko obliko. Mobilizacija se mora brezpogojno izvesti do konca in naša naloga je, da ne pomagamo le pri mobilizaciji obveznikov, pač pa da storimo še več. Izvršiti moramo sklep I. kongresa ZSM, da nadomestijo tovariše na terenu tovarišice - aktivistke. Nadalje je bilo treba izvesti kampanjo za prostovoljen vstop manj kot sedemnajstletnih tovarišev v NOV če so sposobni za vojaško službo. Sledila je diskusija. O Trstu in Gorici smo govorili. O naših zaveznikih, o naši herojski borbi, pa o tem, da mora biti naša borba v bedeče še bolj odločna. O vprašanju mobilizacije smo vsi enotni, vsi vemo, da je dolžnest vsakega Slovenca se boriti za svobodo. Bogdan je sekretar ZSM na Krasu. Zdaj je srečen. «Kar naj mi še kdo reče, da sem na terenu bolj potreben! Takoj jutri grem v vojsko!* In o tistih govore, ki še sedemnajst let nimajo. Saj so prav tako lahko sijajni borci, kot je dokazal Janko Kutin v borbah v Benečiji, kjer je rešil mitraljez, čeprav je šele trinajst let star. In da so res predani, nam dokazuje primer štirinajstletnega Marija šroke s Krasa, ki so ga Nemci na vse načine mučili, pa ni hotel ničesar povedati. Raje se je pustil obesiti, kot da bi spregovoril. Tovariš Lado Pohar, sekretar 0-blastnega komiteja SKOJ za Primorsko, je v svojem organizacijskem referatu pokazal, kako bomo na terenu izvedli prilagoditev ZSM novim razmeram, kako bomo sodelovali pri vseh vprašanjih slovenskega naroda, kako bomo sodelovali v novi narodni oblasti. Diskusija je razčistila še nekaj nejasnosti, zatem pa je bila podeljena zastavica Kraškemu okrožju, ki je v tekmovanju med primorskimi okrožji doseglo najlepše uspehe. Dve prehodni zastavici sta sedaj na Krasu, v neposrednem zaledju Trsta. Ona, ki jo je okrožju ob zaključku svojega drugega tekmovanja 20. febru- Pesem ne pozna meja arja dal Glavni odbor ZSM, in nova, ki so jo Kraševci prejeli za uspehe v primorskem tekmovanju. Potem pa je primorska mladina volila svoja predstavništva, svoj Oblastni odbor, ki ima štirideset članov. Kako ponosen je bil na izvolitev in navdušeno pritrjevanje pionirček Jule. Kdaj prej so bili že predstavniki Trsta in Gorice izvoljeni v predstavništvo slovenske mladine? In ali ni dokaz zdravega pogleda na svet, da voli mladina v svoje predstavništvo tudi predstavnika svojih bojnih tovarišev italijanskih partizanov, ki se v naši vojski bore proti istemu sovražniku. Potem pa smo volili še tajništvo, ki bo vodilo vse delo ZSM na Primorskem. Soglasno so bili izvoljeni predsednik Darilo Cek s Krasa, sekretarka Fanika Marušič, Lado Pahor - Damjan ter Zoffa, ki je doslej delala v Gorici. Še resolucije in pozdrave smo sprejeli, potem pa zaključili. © Srce in znanje (Nadaljevanje s 7. strani) Danes popoldne In sicer ob 17.30 po našem času se bo začela v Braniku in sicer na dvorišču rihemberškega gradu revija pevskih zborov v značilnem programu, da pesem ne pozna meja. Nastopili bodo poleg domačega zbora «Franc Zgonik* še zbori «Vesna» iz Križa, »(Primorec* iz Trebč, »Jezero* iz Doberdoba, »Svoboda 2» iz Trbovelj ter »Svoboda* iz Pridvora pri Kopru. Na sliki stolp rihemberškega gradu, ki so ga obnovili ga društva. Čeprav ga je osvobojena Primorska kot sposobnega in zavzetega glasbenega organizatorja in pedagoga nujno potrebovala, ga je dolžnost klicala v Beograd, kjer je kot sodelavec ministrstva za kulturo in prosveto, sodeloval pri organizaciji glasbenega življenja in o-blikoval učne načrte glasbenih šol. Njegova zasluga je, če je takratni Radio Jugoslavija začel sistematično uveljavljati načela sodobnih programov s poudarkom na domači glasbeni ustvarjalnosti. Nekaj časa je bil celo direktor Opere v Novem Sadu, nato pa se je vrnil na Primorsko in sicer v Koper kot vodja glasbenega oddelka Radia Koper, obenem pa se je z vsem svojim zagonom vrgel na pedagoško in organizacijsko delo na področju primorskega zborovskega petja. Tako je v Kopru na njegovo pobudo bilo ustanovljeno Društvo prijateljev glasbe, bil je neposreden soustanovitelj Združenja pevskih zborov Primorske, o-benem pa sopobudnik zdaj že deseto leto žive vsakoletne prireditve ^Primorska poje», ki povezuje zbore na obeh straneh meje. V okviru te pobude je Ivan Silič nepogrešljiva osebnost bodisi' kot organizator, bodisi kot strokovni delavec, bodisi kot kritični spremljevalec in ocenjevalec, v vsakem trenutku pa tudi kot spodbujevalec. Kdaj je začel sodelovati s Primorskim dnevnikom se ne spominjam prav natančno. Mogoče je bilo to že ob prvi reviji «Primorska poje», mogoče nekaj pozneje, vsekakor pa redno in zvesto sodeluje že več let kot glasbeni kritik prvenstveno za zborovsko petje, če je treba pa tudi za instrumentalno glasbo. Nikoli ne odreče, nikoli ne zataji, nanj se lahko zaneseš in vedno se bo natančen kot ura pojavil v redakciji s svojim prispevkom. Takih zanesljivih sodelavcev je vesel vsak urednik, toda zanesljivost je samo ena njegovih vrlin. Druga in po vrednosti še pomembnejša je njegova kritična odkritost, ki ne skriva ostrine, če je potrebna in koristna, pa tudi ne dobrohotnosti, če je lahko spodbuda v trenutkih omahovanja ali kakršnihkoli težav. Dobro zna pretehtati ocenjevalsko mero med profesionalizmom in ljubiteljstvom in izluščiti tisto, kar je bistveno v e-nem in drugem primeru, vedno pa ga vodi resnicoljubnost, za katero je pripravljen tudi kaj tvegati. Naši zamejski zbori imajo v njem iskrenega pisatelja zavzetega spremljevalca v svojem razvoju, mi pa imamo v njem dragocenega strokovnega sodelavca. Takega si želimo še in zato mu tudi mi, pa čeprav z zamudo, iz srca čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju in želimo še mnogo zdravih in delovnih let. Nedelja, 27. maja 1979 Ponedeljek, 28. maja 1979 TRST A 8.00, 12.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Godalni orkestri; 10.00 Mladinski oder; 10.30 Nediški zvon; 11.05 Nedeljski koncerti; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Izbor iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Končno nedelja!; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 V iskanju popolnosti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Poje Oto Pestner; 11.2 Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Ansambel «The Passion Gui-tars»; 15.33 Majhna diskoteka; 16.00 V svetu plošč; 16.30; Koncert na trgu; 17.00 Slov. književnost; 17.15 Poslušam, poslušaš; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 in 18.45 Od hiše do hiše; 18 30 Primorski dnevnik; 19.30 Na športnih igriščih; 20.30 Crash. RADIO 1 8.00, 13.00, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.30 Volilna kronika; 8.40 Naša zemlja; 10.25 Itineradio; 11.25 Neresnične kronike; 12.00 Glasbena oddaja s Sergiom Endrigom; 12.30 Rally; 13.30 Glasbeno-govorni program; 16.00 Radio 1 — za vsakogar; 17.00 «62. Giro d’Italia»; 19.35 Jazz. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Veseli tobogan; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljali 14.10 Obvestila in zabavna glas-oa; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 17.45 Glasba neuvrščenih; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Skupni program JRT; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Glasbena parada Radenci ’79. TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Dve lanski zborovski tekmovanji; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 12.45 Volilna tribuna 1979 (PDUP — Pr); 13.15 Slov. samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica 14.20 Glasbeni ping -pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.40 Odmev iz ZDA. KOPER 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.19 Poje Jim Rafferty; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.00 Glasbeni album; 15.33 Majhna diskoteka; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Življenje v šoli; 16.20 «The Originators of music»; 16.40 Mini juke box; 17.00 Pismo iz. . . ; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glas. cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.33 Crash; 21.00 Srečanje z našimi pevci. RADIO 1 7.00, 8 00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.30 Šport; 7.45 Poštna kočija: 8.40 Volilna kronika; 8.50 Glasba: 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Glasba; 15.05 Za Evropo; 15.20 Popevke; 16.20 Volilna tribuna; 17.35 Kdo, kako/ kje, kdaj? LJUBLJANA 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 «Rezervirano za. . .»; 13.10 Veliki revijski orkestri 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočamo vam. . .; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Glasba po željah; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17. uri; 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z Dobrimi znanci; 21.00 Kulturni globus; 21.15 Iz naše diskoteke. Nedelja, 27. maja 1979 Ponedeljek, 28. maja 1979 Radio Ljubljana, ki redno poroča o predvolilni dejavnosti posameznih političnih sil in strank v naši deželi, bo tej temi namenila tudi svojo rubriko iz zamejstva v Italiji. Na sporedu bo jutri, v ponedeljek 28. maja okrog 10. ure na drugem programu. Gost bo predsednik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, se pravi osrednje nestrankarske organizacije Slovencev v Italiji, Boris Race. Obravnaval bo značilnosti dosedanjo predvolilne kampanje na Tržaškem, Gori- škem in v Benečiji, politiko in metode Liste za Trst — «ta je s svojimi nastopi odkrito prevzela vlogo, ki jo je doslej imela novofaši-stična stranka*, je ob tem dejal — ter odgovarjal na vprašanje, za katere stranke oziroma kandidate naj na volitvah v italijanski in evropski parlament glasujejo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Oddajo za rubriko na Valu 202, je pripravil stalni dopisnik-komen-tator TV Ljubljana Drobež. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Oddaja o poljedelstvu 13.00 DNEVNIK — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 — VESTI 13.55 Volilna kronika 14.05 V teku nedelje ... 14.20 športne vesti 14.35 Disco ring 15.45 Dan svetlobe, TV film 17.35 športne vesti 17.50 Ustavite krivca, nagradno tekmovanje 18.55 90. minuta 19.10 Ital. nogometno prvenstvo 19.45 Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.25 Volilna kronika 20.40 HOLOKAVST, 2. del 21.40 športna nedelja 22.40 Napoved programa za prihodnji teden Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.15 Programi za naslednje dni 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.25 Volilna kronika 13.35 Ona druga nedelja 15.20 DNEVNIK 2 — Neposredni prenos športnih dogodkov Avtomobilizem; Rim: Tenis Turin: Odbojka 18.45 DNEVNIK 2 — Šport 18.55 Milord, ti si na vrsti, 2. del 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — Nedelja sprint 20.25 Volilna kronika 20.40 Tudi bančniki imajo dušo, komedija 21.55 DNEVNIK 2 — Dossier 22.50 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 23.05 In mi tu, L del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 12.25 Mozaik 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 POROČILA 14.30 Katastrofe, dok. film 14.55 Lilije in perunike 15.10 Montecarlo: Avtomobilske dirke 15.30 TV žehtnik 16.10 25 let evrovizije 17.10 POROČILA 17.15 Montecarlo: Nadaljevanje prenosa 17.45 Glasbena medigra 18.10 Ivana Kobilica, slikarka rož in obrazov 18.25 športna poročila 18.30 Pravici je zadoščeno, film 20.30 TV DNEVNIK 21.00 D. Susič: TALE — TV nad. 21.55 Tujci v svoji domovini 22.40 TV DNEVNIK 22.50 Znbavnp ;n ,gla$bgija .flddaj^,, 23.05 Športni pregled Koper 20.30 Otroški kotiček: Festival mladinske pesmi 21.00 Pregled sporeda za naslednje dni 21.15 Stičišče 21.35 Vsi za enega, eden za vse, film 23.00 Glasbena oddaja Zagreb 15.10 Jakob, mladinski film 16.30 Nedeljsko popoldne 22.00 Potovanja 22.50 Zabavno - glasbena oddaja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjige 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Volilna kronika 14.10 Jezik za vsakogar 17.00 Riccardo Cucciola pripoveduje 17.10 Ana, dan za dnem, 15. del 17.25 Dober dan, Evropa 17.50 Povej, kako ješ 18.20 Argumenti 18.50 Osmi dan 19.20 Peyton Plače, 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.25 Volilna kronika 20.25 Volilna tribuna 21.55 Kri na Luni, film Režija: Robert Wise Igrajo: Robert Mitchum, Barbara Bel Geddes, Robert Preston, W. Brennan Filmske novosti Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Sezonski menu 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Volilna kronika 13.40 Vzgoja in države 14.30 Faenza: Motokros 17.00 Gor in dol po Italiji 17.30 Spazio dispari 18.00 Netsilik, nomadi ledenikov, 9. del 18.30 DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z . .. Luigijem Malerbo 19.00 Volilna tribuna 19.15 Muppet show 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.25 Volilna tribuna 20.40 Vabilo 21.35 Pesniki in vasi Cardarelli in Tarquinia 21.55 Idiot, 6. in zadnji del 22.55 Protestantizem Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 POROČILA 18.15 Glasbena pravljica 18.25 Katastrofe — dok. film 19.05 Sodišče združenega dela 19.20 Promet 19.35 Obzornik 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 S. Grohovviak: Hiše iz dežja, TV drama 22.00 Koliko se poznamo 23.00 DNEVNIK 23.15 Mozaik kratkega filma Koper 20.50 Stičišče 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNI^ 21.30 Casanovovi pobegi, serijski film 22.30 Črni petek, drama 23.30 Baletni večer-Devet variacij na plesno temo Zagreb 18.45 Zgodbe o palčku 19.00 Miti in legende 19.15 Izobraževalna oddaja 19.45 Mladi za mlade \ 21.00 J. Pavše: Jolanda, kdo )e to? — drama 21.50 Glasbeni trenutki JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. MAJA DO 2. JUNIJA 1979 TOREK, 29. maja LJUBLJANA 18.30 Poročila; 18.35 Pevski tabor Šentvid; 19.05 Palčki nimajo pojma; 19.35 Obzornik; 19.45. Po sledeh napredka; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Mednarodna obzorja: Samoupravljavec; 22.05 A. Haley: Korenine, nadaljevanka; 22.45 Evropski operni pevci; 23.05 Dnevnik. KOPER 20.25 Odprta meja: 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Rubens — 1. nadalj.; 22.30 Narodna glasba: Poljska folklora; 23.25 Stičišče. SREDA, 30. maja LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 Z besedo in sliko: Mladi kralj, 2. del; 18.45 Od slike do slike; 19.20 Ne pre- zrite; 19.35 Obzornik; 19.45 Nad-igravanje; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Risanka; 21.10 Nogomet: Nothingham Forest - Mal-moe; 23.05 Športni pregled; 23.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.10 Nogomet; Evropski pokal; 22.00 Dnevnik; 22.15 Drugi polčas; 23.05 DEPS - film. ČETRTEK, 31. maja LJUBLJANA 17.50 Poročila; 17.55 Gucio in Cezar; 18.05 Apokalipsa živali — dok. film; 18.55 Televizija brez trebuha; 19.35 Obzornik; 19.45 Čarobno sedlo; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Oči kritike; 21.45 Spartak, baletna predstava; 23.15 Dnevnik; 23.35 Sevanje — dok. oddaja. KOPER 17.25 Nogomet: Napredak - Ri-jeka; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.35 Maske in bodala — film; 23.00 Dokumentarna oddaja; 23.30 Jazz na ekranu. PETEK, 1. junija LJUBLJANA 17.40 34. Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja; 19.05 Domači ansambli; 19.35 Obzornik; 19.45 Ženska iz cikla Človekovo telo; 20.30 Dnevnik; 21.00 Kar bo, pa bo, glasbena oddaja; 22 00 Frank Ross na prostosti, serijski film; 22.50 Dnevnik; 23.25 Nočni kino: Slutnja. KOPER 20.25 Odprta meja: 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Prometej z otoka Višnjevi-ca — film; 23.05 Propagandn i oddaja; 23.20 Likovni nokturno: A-ladin Lane. SOBOTA, 2. junija LJUBLJANA 9.00 Poročila; 9.05 Gucio in Ce_ zar; 9.15 Glasbena pravljica; 9.25 Z besedo in sliko; 9.40 čarobno sedlo; 10.10 Palčki nimajo pojma; 11.30 Južna Afrika, zaščitni tabor belih, dok.; 12.30 Pota Poljske, nadalj.; 14.00 Televizija brez trebuha; 18.50 Poročila; 18.55 Trilogija o davnih časih; 20.05 Na» kraj; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Offenbachove norčije, nanizanka; 21.55 Hotel Pacifik — film; 23.30 Dnevnik. KOPER 16.55 Nogomet: Osijek - D*11!1« mo; 20.30 Otroški kotiček; 20.o0 Stičišče; 21.00 Risanke; 211» Dnevnik; 21.30 Moški in ženska - film; 23.05 27. filmski fes« val o gorah in raziskovanju dok. film; 00.00 Pregled spored« za naslednji teden. C Branko Babič 1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 - 1942 Kozarski odred je svojo glavnino umaknil v kozar-ike gozdove in se je le z manjšimi silami spopadal s sovražnikom. Partizani so spretno manevrirali, se spopa-iali s sovražnikom in brž umikali skoraj brez žrtev, nedtem ko je v sovražnikovih vrstah nastajala zmeda ter zgube. Po petih dneh neuspešne ofenzive, ko se je so-/ražnik utrujen vračal v svoje postojanke v Prijedoru, Bosanski Kostajnici in Bosanski Dubici, je 23. oktobra )dred izvršil dobro pripravljen napad na sovražnikovo oporišče v kraju Gornji Podgradci na gradiški strani Požare, kjer sovražnik nikakor ni pričakoval napada. Po večurnem srditem boju je bilo oporišče zavzeto in med plenom je bilo mnogo orožja, tako da je bila takoj usta-lovljena nova, 8. četa. Ta partizanska zmaga je navdušila prebivalstvo s celega območja Bosanske Gradiške in e odmevala v sami Banjaluki. Banjalučani so namreč ponoči opazovali sij na nebu, ko je z ogromnim plamenom gorela žaga v tistem kraju. Sovražnik se je močno zbal, da bo ogrožena pomembna komunikacija Bosanska Gradiška - Banjaluka, zato je začel pripravljati tretjo ofenzivo, ki naj bi popolnoma uničila kozarske partizane. V ta namen je zbral 14.000 ustašev, domobrancev, orožnikov in Nemcev ter z vseh strani napadel Kozaro. To je bilo sredi novembra 1941, ko je bilo na območju Kozare, brez sil na desni strani Vrbasa proti Prnjavoru, 700 partizanskih borcev. Proti njim je sovražnik navalil z 20-krat močnejšimi silami, ki so bile vrh tega tudi dobro oborožene. V takem položaju je štab odreda izdal navodilo četam, naj budno spremljajo sovražnikovo gibanje, naj ne sprejemajo frontalnega boja, naj ne postavljajo zased, pač pa naj mu s hitrimi in nenadnimi napadi povzročajo čim več izgub; po možnosti naj se prebijajo v njegovo zaledje. Po teh navodilih so se partizanske enote tudi ravnale. Partizani so se tako izognili obkolitvi in šestdnevna sovražnikova ofenziva je tako zadela popolnoma v prazno. Ker ofenziva ni uspela, so se besni ustaši in Nemci znašali nad prebivalstvom. Oropali in požgali so veliko domačij ter pobili okrog 300 starcev, žena in otrok. Edini rezultat je bil, da so v srcu Kozare, na Mrakovici (kjer stoji danes veličasten spomenik padlim) pustili močno utrjeno postojanko in dobro oboroženo posadko 500 mož, ki naj bi nadzorovala Kozaro in preprečevala svobodno gibanje partizanov. Toda ne za dolgo. Že 5. decembra ponoči so se borci štirih čet (peta je bila v rezervi) neopazno približali sovražnikovim položajem in zjutraj ob 6.30 na znak rdeče rakete silovito napadli. Sledil je juriš za jurišem in v dobrih treh urah ogorčenega boja so partizani obvladali sovražnika. Rezultat boja: 78 mrtvih, okrog 100 ranjenih in 92 zajetih sovražnikov. Nekaj se jih je uspelo prebiti in pobegniti proti Kozarcu. Zaplenjeni so bili 4 minometi, 6 težkih mitraljezov, 12 puškomitraljezov, 155 pušk, 90 ročnih bomb in mnogo streliva. Na naši strani je bilo vsega 5 mrtvih in 6 ranjenih. Med padlimi je bil Dragoje Miljatovič - Švare, član okrožnega komiteja za Kozaro. To je bila težka izguba za Kozaro. Švare je bil predvojni komunist in član partije, izredno bister in priljubljen na Knežpolju. Zmaga na Mrakovici je bila v vojaškem pogledu zelo pomembna. Razbita je bila močno utrjena postojanka v samem srcu Kozare in zaplenjeno veliko orožja. Še večji je bil politični uspeh. Zmaga, na Kozari je odmevala po Podkozarju, v Bosanski krajini, v Bani ji in na Kordunu čez Savo v Hrvatski in zlasti v Slavoniji. Postala je simbol junaštva in nepremagljivosti kozarskih partizanov. O njihovi hrabrosti in borbenosti, o njihovih silovitih juriših, pred katerimi nobena sovražnikova utrdba ni mogla .vzdržati, se je navdušeno govorilo med ljudstvom daleč naokoli. Mrakovica je vlivala samozavest in vero v zmago. < Posebno močno so boji kozarskih partizanov odjeknili v samem Zagrebu. Partijska organizacija je med prebivalstvom organizirala zbiranje pomoči kozarskim partizanom. Odbori ljudske fronte so zbirali zdravila in drug sanitetni material, perilo in obleko, denar in razne druge potrebščine, ki so jih tako ali drugače pošiljali na Kozaro. Vse to je v velikih količinah prihajalo na Kozaro in je bilo v veliko pomoč kozarskim partizanom. Štab odreda je partijski organizaciji in prebivalstvu Zagreba poslal posebno zahvalo za to izdatno pomoč. Toda Kozarski odred ni počival na lovorikah. Ves december 1941 je nenehno napadal sovražnikova oporišča v dolini Sane, Une in Save ter rušil cestne in železniške komunikacije. Akcije so bile uspešne: sovražnik je bil razbit, zaplenjeno pa je bilo mnogo orožja. Ujete hrvaške domobrance smo nekaj dni zadržali, jim govori o ciljih naše borbe, jih nahranili in nato poslali dom°v' Le malo se jih je odločalo za vstop v partizane. To J bila v glavnem nasilno mobilizirana vojska brez vecj^ morale in borbenosti, za razliko od ustašev, ki so bili zft grizeni politični pristaši svoje stranke. Tak naš postop® je domobrance še bolj demoraliziral. Ko so se vračali ° mov, so govorili celo pohvalno o partizanih, kar je seve°^ razkrojevalno delovalo na druge domobrance in na nJ hovo vojaško moralo ter krepilo simpatije do partizan0 ’ Zato so se mnoge njihove enote z lahkoto predajale- = je tako daleč, da smo se celo za predajo že predh°dn^ dogovorili: naši aktivisti v domobranski postojanki so P vezali stik z oficirji posadke, se z njimi sporazumeli, bomo izvedli fingiran napad, nakar se bodo po kratk® «odporu» predali. Tako se je tudi zgodilo. Po kratke streljanju smo izvedli juriš in domobranci so se pred® ^ Brez žrtev smo postojanko zavzeli in zaplenili vse oroD kakor tudi mnogo drugega vojaškega materiala., D?01 branci pa so se tako lahko pred svojimi poveljstvi varjali, češ da niso mogli vzdržati silovite premoči Pa tizanov. Ustaške oblasti so na to seveda kmalu p°stft pozorne in opozarjale vojaška domobranska povelji j naj nemudoma okrepijo disciplino in nadzor. Zlasti 0 ^ budno pazijo na tiste domobrance, ki so jih bili zfl,£L partizani in ki so se po povratku ponovno vrnili v do®1 branske vrste. Nekateri so bili po večkrat zajeti in P # novno mobilizirani. Spominjam se primera, ko smo novskem območju zajeli neko domobransko posadk0' j kateri je bil tudi domobranec, velikan po postavi, bi na svojih ramenih lahko nosil tri težke strojnice. iz>\ čil nam je težki mitraljez rekoč: »Tovariš komand®11 izročam ti že tretji mitraljez.* ŠPORT ŠPORT ŠPORT 27. maja 1979 NOGOMET 8. ITALIJANSKA LIGA Triestina v Forliju Tržačani bi se zadovoljili tudi s točko KOŠARKA ZA cTROFEJO JADRANA* . Boj za napredovanje v B ligo je •zgubil enega protagonista. Italijanka polprofesionalna zveza je nam-^ kaznovala Novaro zaradi poizkusa podkupitve vrataria Lecca kroila in ji odvzela šest točk na Prvenstveni lestvici. Obenem jo zveza dosmrtno izključila igralca No-vare Scandroglia. Seveda ima No-v'ara možnost priziva, kakorkoli že Pa je verjetno njeno prvenstvo dokončno zapečateno. Krog favoritov za drugo mesto, ki vodi v B ligo, se je tako skrčil na tr> ekipe: Triestina 41 točk, Reggia-ua 39 in Parma 38. Tri kola pred koncem ni torej še nič odločenega, poprav ima seveda največ možnosti rriestina. Njen najnevarnejši tek-^ pa ni, po našem mnenju, Regina, temveč Maldinijeva Parma, k* igra iz kola v kolo boljše. V nearijskem zavrtljaju je Parma zmagala v Alessandrii (2:0, čeprav je ouo srečanje dokaj izenačeno), kar dokazuje, da je trenutno v dobri for-r11- če bo Triestina v nadaljevanju •grala le zadostno, pa bo zaosta-nek treh točk verjetno Parmi le u-^en, saj se je ta ekipa, ki po i-gralskem kadru prav gotovo sodi v višjo ligo, «prebudila» le nekoliko Prepozno. Osrednja tekma prvenca pa bo naslednjo nedeljo v Tr-j~u. ko se bosta Triestina in Par-ma neposredno spopadli. Današnje srečanje s Forlijem je ®eveda zelo pomembno. Domačini se 7*. borijo pred izpadom in potrebujmo zmago, Triestina pa bo prav •ako skušala osvojiti obe točki, če-Prav bi se trener Tagliavini spri-Ikznil tudi le z neodločenim izidom, fostava bo nespremenjena, v Forli- .Pa pričakujejo več kot 1000 trža- ških navijačev, ki bodo v Romagno Prispeli z organiziranim prevozom. V PRVENSTVU B LIGE Udinese - Cesena Na svoji zmagoviti poti v A ligo, Jj® danes videmski Udinese igral z moštvom Cesene. videmčani so v tej tekmi veliki OBVESTILO ŠD SLOGA sklicuje za petek, 1. junija, v Mudskem domu v Trebčah s pr-a'm sklicanjem ob 20. uri in z mmgim ob 20.30 izredni občni zbor * naslednjim dnevnim redom: !• Izvolitev delovnega predsedstva 2. Popravki statuta 3. Predsedniško poročilo J- Tajniško poročilo Blagajniško poročilo *• Poročila sekcij 7 Pozdravi K Ustanovitev novih sekcij 9- Predstavitev novega programa j®- Volitve novega odbora Razno favoriti za zmago, čeprav se bo Cesena, ki se še bori pred izpadom, prav gotovo krčevito borila. Predvsem pa bo zanimivo videti, kako bo videmsko občinstvo reagiralo na odločitev trenerja Giacominija, ki bo v prihodnji sezoni vodil Milan in je torej, po mnenju mnogih, «izdal* Udinese. Danes Cividin - Volani Danes s pričetkom ob 11.30 bo v Riminiju odločilno dodatno srečanje med tržaškim Cividinom in Volani-jem iz Rovereta za določitev letošnjega državnega prvaka v rokometu. Oddaja o namiznem tenisu Jutrišnja oddaja «Glasbeni ping-pong*, ki jo vodi Ivan Peterlin, bo posvečena namiznemu tenisu. Gostji oddaje bosta Sonja Milič in Sonja Doljak. NA K0NT0VELU IN NA OPČINAH MEDNARODNI MLADINSKI TURNIR Od 1. do 3. junija bodo na turnirju nastopale naslednje ekipe: Iskra-Olimpija, Bosna, Pagnossin in Jadran (ojačen s Čukom in Starcem) KOŠARKA Sestavili skupine SOLUN — Ob koncu predkvalifika-cijskih tekmovanj so včeraj določili sestavo skupin za evropsko ko- šarkarsko prvenstvo, ki bo letos v Ob zaključku letošnje košarkarske sezone priredita ŠD Kontovel in ŠD Polet mednarodni mladinski košarkarski turnir za «Trofejo Jadrana*, ki bo od petka 1. do nedelje 3. junija letos. Turnir bo na visoki ravni, saj bodo poleg domačega Jadrana na njem sodelovala še moštva Pagnossina iz Gorice, Iskre - Olimpije iz Ljubljane in Bosne iz Sarajeva. Turnir bo nekak zaključek letošnje sezone, v kateri so se mladinci Jadrana uspešno borili za prvo mesto vse do tretje tekme s Hurlinghamom, medtem ko si je članska ekipa priborila pravico nastopa v D ligi. Imena nastopajočih ekip dajo slutiti, da bo turnir res na visoki teh- iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiim,,,IIIIIIIMII|||||||| DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI TRGOVINA WHI-FI, RAČK A Bg^rv COLOR^f I^SERVI^j DANES NEDELJA, 27. MAJA 1979 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 8.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera - Kras 16.00 v Križu Vesna - Inter SS ZAČETNIKI 9.45 na Proseku Primorje - Espcria Sv. Ivan B 10.00 v Dolini Breg - Soncini A NAJMLAJŠI 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Triestina - Kras 8.30 v Žavljah Zaule - Primorje ODBOJKA MEDNARODNI MOŠKI IN' ŽENSKI TURNIR od 9.00 dalje v .Dolini Nastopajo Bor, Fužinar, Jun. Ca-sale, Haladas in Metalac 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Ginnastica Spilimbergo 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Trstu, licej Petrarca Inter B - Sloga B ALDO COLJA KONTOVEL134 TEL.225471 11.00 na Proseku Kontovel A - Bor A 10.30 v Trstu, licej Petrarca Inter A - Sloga A KOŠARKA 1. DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Kontovel PROPAGANDA 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - Inter 1904 KOLESARSTVO JUNIORJI 15.00 v Flabianu Nastopa tudi Adria CIKLOAMATERJI 9.00 v Kokrici Nastopa tudi Adria ATLETIKA DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO MLADINCEV - INK 16.00 v Trstu, Grezar Nastopa tudi Bor nični ravni. Na jugoslovanskem državnem prvenstvu, ki je bilo v začetku maja, je Iskra - Olimpija zasedla drugo mesto, sarajevska Bosna pa je bila četrta. Dve odlični moštvi torej, ki se bosta verjetno med seboj borili za osvojitev trofeje «Ja-dran». Toda tudi Pagnossin in naš Jadran ne bosta igrala podrejene vloge, saj sta to dobri ekipi, ki zaigrata še posebno odlično takrat, ko igralcev ne obremenjujejo psihološki in drugi pritiski. Če k temu dodamo še, da bo Jadran ojačil svojo ekipo z Maurom Čukom in Klavdijem Starcem, ki sedaj igrata pri Hurlinghamu, tedaj lahko pričakujemo, da bomo prisostvovali dvobojem, od katerih bo vsak zase vreden posebne pozornosti in seveda tudi obiska. Žal, organizatorjem ni uspelo, da bi v teh dneh dobili na razpolago športno palačo v Trstu. Zato bo turnir izmenično na Kontovelu in na Opčinah, in sicer tako, da bosta prvi tekmi v petek na Kontovelu, v soboto na Opčinah (na igrišču Poleta v Prosvetnem domu), v nedeljo dopoldne pa se bo turnir končal na Kontovelu. V primeru slabega vremena bo v petek in soboto na razpolago nabrežinska telovadnica, v nedeljo dopoldne pa dolinska. Turnir se bo odvijal po sistemu «vsak z vsakim*, zmagalo pa bo moštvo, ki bo zbralo največ točk. V primeru enakega števila točk bo o zmagovalcu turnirja odločala razlika v koših v medsebojnih srečanjih. Prvi tekmi v petek in soboto se bosta začeli ob 19., drugi pa ob 21. uri, medtem ko bo v nedeljo prva tekma ob 9. druga pa ob 11. uri. Vse ljubitelje košarke že sedaj o-pozarjamo na turnir, ki bo prav gotovo nudil mnogo športnega užitka. Kljub visokim stroškom pa sta ŠD Kontovel in ŠD Polet sklenila, da bo vstopnina minimalna, se pravi 1.000 lir na večer, predvsem zato, da se omogoči obisk čim večjemu številu mladih ljubiteljev košarke. NAMIZNI TENIS DANES V POTENZI Sonja Doljak (Kras) v državni reprezentanci 15-letna perspektivna namiznoteni ška igralka ŠK Kras Sonja Doljak' bo danes po Potenzi prvič oblekla dres italijanske mladinske reprezentance. Kot priprava na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo letos v Italiji, se bodo «azzurre» pomerile z Avstrijo in Luksemburgom, medtem ko je Francija v zadnjem trenutku odpovedala svojo udeležbo. Poleg Do-ljakove bo nastopila tudi Tržačan- 1111 n “■■■umu mm Minimumi........... utiiiiiiittitimi ...........................................................................11 miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiitiiiimiiiiiiinummi namizni tenis PO NASTOPIH NA DRŽAVNEM PRVENSTVU IN NA DALJNEM VZHODU Letošnji življenjski dosežki Sonje Miličeve Osvojila je absolutni naslov državne prvakinje in je odlično igrala na svetovnem prvenstvu J zadnjih štiridesetih dneh je naj-/"•jsa ; 1 t zamejska športnica namizno-Ij^Jfka igralka ŠK Kras Sonja Mi- n ®ya v nudila in pripravila svojim ^‘Jačem vrsto tekmovalnih zado- ]aer|j na najvišjem nivoju in krona- svojo izredno uspešno sezono z k sto dosežkov, s katerimi se lah-fta Ponaša vsa zamejska slovenska Sv« nostna skupnost. Še najbolj ga je vtis z nedeljskega državne-ie lvrVens^va v M°nzh na katerem z q i'.ieeva zabeležila izreden tris svojjtvijo državnega naslova med jOneznicami, v ženski in mešanih onJJPe.ah- Pred tem pa je Sonja t>afVl*a tritedensko potovanje po tlfj.jaeni vzhodu, ki je obsegalo 10-0 turnejo na Kitajskem in pa j^JPp na svetovnem namiznoteni-guJP Prvenstvu v severnokorejskem lj ,u'ern mestu Pjongjangu. Obiska-o jo in se pogovorili z njo, kako W„i ja te prodorne uspehe kot _ka in športnica. gojitev trojnega državnega na stav,. me je zelo razveselila in pred-sši i skoraj moj življenjski uspeh, Iv. .*^3rn ta kot. nokai pn- kfatn am d°se*ek kot nekaj en da ?!eSa in je skoraj nemogoče, Šegi* kaj takega ahko ponovno do-®jih J . Brenkih izkušnjah iz zad- let, ko sem zaman zasledi^ a osvojitev naslova absolutne Prvakinje, ki sem ga prvič *®iaff leta 1976, je bila letošnja t ^°*’ko dražja in je v bistvu to r- ,c8a garanja, pravzaprav je tj Jfu'tat nenehnih prizadevanj sko-.'O mojo kariero*. Mo He tj.'0 ** v Monzi doživljala ključ-inejenutke in kakšna je primerjava k zzspefji na državnem prvenstvu ,tvu?t>“> svetovnem prven ftiai1jjlrav so bile v zraku podle točj^ije nekaterih za spremembo jitv^oja, pa sem bila gotova osvo-®rehii 'avneRa naslova, ko sem se V finale. Izločilni del tekmo-*>ila ni bil ravno najlažji in sem 9«; Psihofizično dokaj obremenjeti Sar?et>no težak je bil nastop pro-hUgfJoreUijevi, s katero sem nato ®j* j a v dvojicah. Finalno sreča-*i io\?rVo mesto turnirja v Mon-i^ai bl'° 'e simbolično, ker je bil *ie j aaslov že oddan. Moje vese-8Noil oilo tako nepopisno, da se utopj) nisem mogla zbrati in sem ^btv za zeleno mizo brez po- agresivnosti, Bevilacqua pa je v tistem srečanju dala duška vsemu svojemu razočaranju in jezi. Moj poraz je bil v takih okoliščinah povsem neizbežen, saj je nasprotnica npr. takoj v prvem setu povedla z 12:0, kar pa me sploh ni prizadelo. Pristavim pa naj, da sem teden dni prej premagala Bevi-lacquo z gladkim 3:0. Kar se pa tiče primerjave med občutki na raznih tekmovanjih, je to čisto nekaj ločenega. Na državnem prvenstvu sem predvsem tekmovala sama zase, da priborim sebi in seveda Slovencem v Italiji toliko pričakovano lovoriko najboljše. Na svetov^ nem prvenstvu pa je čisto nekaj drugačnega, veselje ob zmagah, ki jih letos ni manjkalo, je še toliko večje, še posebno ko prejemaš čestitke tudi predstavnikov drugih državnih reprezentanc*. *Tvoje varovanke, katere letos treniraš, še posebno 'pa Sonja Doljak, doraščajo v odlične igralke, kar’ letošnji uspehi le potrjujejo. Kakšno bodočnost jim napoveduješ?*. Zelo sem zadovoljna, da ima ta nova generacija mladih igralk res neverjetno voljo in željo do treniranja ker hočejo uspeti v namiznem tenisu. To pa je veliko jamstvo za bodočnost, le če bodo tako vestno trenirale in imele tako železno voljo. Doljakova je res pravi talent in je po osvojitvi drugega mesta na državnem prvenstvu bila zasluženo poklicana tudi v reprezentanco. Kljub zaključku sezone tr. igralka se vedno trenira s polno paro, uspehi so še podkrepili njeno voljo do treniranja, kar je zares jamstvo za se nadaljnje tehnično napredovanje*. «Kaj pa tvoje potovanje pa Daljnem vzhodu?*. «Bilo je to zame res enkratno doživetje, dragocena športna, turistična in predvsem človeška izkušnja. Polna sem prijetnih vtisov, ki jih ne bom nikoli pozabila*, nam je vsa navdušena izjavila. «Bi našim bralcem lahko kaj več povedala o svojem bivanju na Kitajskem in o svojih tamkajšnjih spoznanjih?*. «V Pekingu sem preživela 12 dni, kjer se je italijanska namiznoteniška reprezentanca intenzivno pripravljala na svetovno prvenstvo. Ki- tajci so naredili name res mogočen I tako zagotovile napredovanje v dru-vtis: dežela je sicer revna, ljudje go jakostno skupino, kar pomeni, »-»o ca »oln Al/uML/vi:..k«; _::__• ____ _____________ui___ • i_i ■' l pa so zelo človekoljubni, prijazni in se med njimi zelo prijetno počutiš. Sami se ti približajo, so radovedni, odprti in so nam spontano nudili roko v pozdrav. Obiskovalec ima občutek, da mu nihče ničesar ne skriva in ljudje se ne sremujejo svojega položaja. Njihova miselnost pa je povsem različna od naše. Ogledali smo si vse pekinške znamenitosti, od velikega zidu do mavzoleja*. «Tehnične priprave kako so potekale?*. «V Pekingu so se pod vodstvom kitajskih trenerjev pripravljali na SP poleg Italije tudi Mehika, Peru in Irak. Kitajski trener, ki je celo zadnjo sezono treniral italijansko reprezentanco, nas je tehnično in taktično pripravljal na ta važni nastop. Trenirali smo po pet, šest ur dnevno in smo odigrali vrsto prijateljskih tekem z odličnimi partnerji. Kitajci posvečajo veliko pozornost premikanju, treningu za noge, serviranju in takojšnjemu ostremu odpiranju servisov. Kar se taktike tiče, je njihova igra popoina in sleherni igralec enako dobro razvija tako obrambno kot napadalno igro. Treningi v Pekingu so predstavljali za naš še izpopolnitev metod in shem, ki smo jih že aplicirali v Italiji. Kitajski trener je v zadnjem letu vsem nam nudil veliko in italijanska zveza bi ga hotela obdržati še za eno sezono, vendar pa ga vabijo, naj se vrne domov in prevzame domačo reprezentanco. Za največje uspehe v zgodovini italijanskega namiznega tenisa, ki smo jih letos dosegli, ima največ zaslug prav kitajski trener*. «Povej nam, kateri so bili ti u spehi». «V 3. jakostni grupi se je italijanska ženska reprezentanca pomerila z osmimi tekmeci in utrpela en sam poraz proti Nigeriji, premagale pa smo po vrsti Makao Egipt, Libijo, Jordanijo, Kenijo, Filipine in Kubo. Tako smo osvojile prvo mesto v skupini (Makao je zbral isto število točk, vendar je podlegel v neposrednem srečanju, Nigerija pa je bila trikrat poražena) in se pomerile z drugouvrščene ekipo druge skupine Gano. Zmagale smo s 3:1 in si da smo svojo uvrstitev izboljšale kar za deset mest, česar ni nihče pričakoval*. «1 n kolikokrat si bila ti uspešna?*. «V osmih zmagovitih nastopih sem bila vsakokrat po dvakrat uspešna, proti Tajski v dodatnem srečanju sem osvojila eno tekmo, proti Nigeriji pa nobene (skupno torej 17 zmag). Tudi fantje so zaigrali odlično in so se uvrstili celo v prvo jakostno skupino*. «Kafco pa si se počutila v Severni Koreji?*. «Če sem iskren: , je bilo vse nasprotno kot na Kitajskem. Peljali so nas sicer v gledališče, dežela je lepa, stanovali smo v dveh 18-nastop; nih stolpnicah, ki sta bili oddaljeni le kakih 200 metrov od velikanske telovadnice z 20.000 sedeži, ki so bili ves čas vsi zasedeni. Tudi organizacija je bila zelo dobra in edinole v Sarajevu je bila morda boljša, vendar pa nas je zelo motila neizprosna kontrola, kateri smo bili podvrženi. Vsakdo izmed nas je imel stalno po dva spremljevalca, brez dovoljenja se nismo smeli premakniti nikamor, ob vsaki priložnosti so nas spraševali vse mogoče vrste informacij*. «Kaj pa v tekmovanju posameznic, kako si se odrezala?*. «Ker nismo imeli realnih izgledov za visoko uvrstitev, je vsa italijanska reprezentanca odpotovala domov takoj po zaljučku ekipnega tek movanja, in sicer ravno na 1. maj. Ustavili smo se v Moskvi, kjer smo lahko prisostvovali zaključku me gočne prvomajske manifestacije*. <še zadnje vprašanje: pred pričetkom sezone si najavila, da je to tvoje zadnje leto na najvišji ravni, da boš s prihodnjim letom opustila svoje nastope z državno reprezentanco in da boš le igrala za domači klub. Po tvojih letošnjih izrednih uspehih v mednarodni areni in v vsedržavnem merilu so tvoji naklepi po urniku še tako trdni?*. «0 tem sem se v teh dneh razgo-varjala z možem in mislim, da mi ti zadnji uspehi narekujejo dolžnost, da se potrudim še za eno leto*. — bs —■ ka Marina Cergol, se pravi obe finalistki na letošnjem državnem na-raščajniškem prvenstvu. — bs — OBVESTILA Danes ob 9. uri bo zbor kotalkarjev Poleta za interno pokrajinsko tekmovanje na Opčinah. Zjutraj bodo obvezni liki, popoldne pa prosto kotalkanje. Tekmovanje je za vse kategorije. * # # ŠD Mladina priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Križu zaključni baletni nastop. Italiji od 9. do 19. junija. Skupine so naslednje: SKUPINA A (BENETKE): ČSSR, Italija, Belgija, Grčija. SKUPINA B (SIENA): SZ, Bolgarija, Nizozemska, Španija. SKUPINA C (GORICA): Jugoslavija, Izrael, Poljska, Francija. Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R A » Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČILU --- BRIŠČKI 42/a, tel. 227311 Vsi udeleženci otroške olimpiade so prejeli iz rok Lojzeta Abrama, glavnega urednika Galeba, pokrovitelja tekmovanja, lepe nagrade NA OTROŠKI OLIMPIADI PRED TEDNOM DNI OB 20 - LETNICI SZ BOR Dobri rezultati naših najmlajših Tekmovanje je potrdilo, da imamo v našem mestu dober športni naraščaj Zaradi pomanjkanja prostora pred tednom dni nismo mogli objaviti vseh lestvic otroške olimpiade, ki so jo priredili v okviru Borove 20-letnice, pod pokroviteljstvom revije Galeb in v programu delovanja Športne šole, na stadionu «1. maj* v Trstu. Danes objavljamo popolne rezultate te letos naše najbolj množične otroške športne prireditve. Organizatorji tekmovanja so vse nastopajoče otroke razdelili po spolu in razredih, da bi dobili čim realnejšo podobo razmerja sposobnosti naših najmlajših tekmovalcev (le v otroškem vrtcu so fantki in deklice tekmovali skupaj). Rezultati so bili taki: VRTEC - KOLESARSKI SLALOM 1. Rudež Peter 2. Visentin Maja 3. Debeljuh Marko 4. Kranjec Vesna 4. Grbec Misel ;,e. 'Sahčin'Andrej' ‘ 7. Bontempo Tea 8. Volpi Kristjan "h."Sctiiulaz 'Maurižib' 9. Pavlica Andrej 11. Gregori Jan 11. Magajna Peter 13. Starec Mitja 14. Krečič Barbara 15. Pisani Elisa 15. Stein Daniele 17. Pahor Vesna 18. Dolhar Tatjana 19. Škerlj Sonja 20. Kralj Pavel 21. Poljšak Sandra 22. Opelt Marjana 23. Mi jot Samo 24. Gerdol Jana 25. Visentin Nikolaj 26. Škerlj Antonio 27. Tomšič Viktor 28. Germani Marko 29. Ražem Tamara 30. Jablanšček Sara 31. Opelt Martina 32. Miljanič Irena 33. Gerdol Pavla V troboju so otroci nastopali v teku na 20 m. skoku v daljino z mesta in v metu žoge, kjer je bila 15”4 16”7 16 ”8 16”9 16”9 n '18”2 19’1 19”4 ’ liv>l 2d”4 20'’4 22”2 22”2 22”8 22”9 23"5 23”5 27”6 27”8 27”9 30”4 31”9 32”0 32”2 34"8 35"5 39”3 39"5 43”6 46”6 48’T 49” 1 49”5 1’07”9 upoštevana tako dolžina, kot tudi točnost meta. Centimetre in sekunde so sodniki spremenili po posebnem ključu v točke in jih sešteli ter ta ko dobili lestvice, ki so bile za posamezne razrede take: 1. RAZRED - DEKLICE 1. Busečan Erika 41,4 2. Jagodic Vesna 40,0 3. Facchin Valentina 38,6 4. Vidah Tamara 38,4 5. Ozbič Majla 38,2 6. Drašček Ivana 35,9 7. Kermec Tatjana 35,2 8. Rudež Jasmin 35,0 9. Škerlj Mariadolorcs 33,0 9. Vitez Karin 33,0 11. Zapušek Jerica 32,1 V teku se je najbolj odlikovala Busečanova (4”3), pred Jagodicovo (4"4) in Vidalijevo (4"5), v skoku Busečanova (134 cm) pred Ozbičevo (132 cm) in Facchinovo (126 cm), v metu pa Draščkova, Vidalijeva, Jagodicova in Vitezova. 1. RAZRED - DEČKI 1. Gerdol Igor 48,8 2. Volpi Andrej 45,2 3. Stopar Igor 44.5 4. Tavčar Aljoša 42,2 5. Zaina Claudio 41,5 6. Strain Igor 39,4 7. Prešel Marko 38,8 8. Ferfolja Andrej 38,4 9. Oberdan Dean 38,1 10. Guštin Miran 37,2 11. Čuk Vasja 35,9 12. Švarčič David 35.0 13. Stubelj Luciano 34,2 14. Kozman Aleksij 32,0 15. 15. Papucci Andrej Vidrih David 25,9 25,9 17. Legiša Štefan 24,9 18. Jelerčič David 23,0 19. Gec Sabino 21,8 20. Tinta Vasco 17,8 21. Doles David 4,9 Najhitrejša tekača sta bila Volpi in Gerdol (3”8), pred Stoparjem (3”9), v skoku se je odlikoval Gerdol (148 cm) pred Zaino (135 cm) in Volpijem (132,5 cm), pri metih pa Prešel, Tavčar, Strain in Gerdol. Z. RAZRED - DEKLICE 1. Vessel Tanja 2. Viller Mariza 48,0 47,4 3. 4. 5. Vesel Lara Gherlani Martina Schiulaz Sabrina 46,4 45.0 44.0 od vseh, tretje mesto pa si delita Fontanot in Pertot. 3. RAZRED — DEKLICE 5. Mijot Jana 44,0 1. Succi Erika 51,6 7: Bucik Katja 43,7 2. Pavlica Giuliana 50,1 8. Piščanc Nadja 42,1 3. Pavletič Poljanka 49,6 9. Knez Marina 41,9 4. Pernarčič Cinzia 49,1 9. Pilat Maša 41,9 5. Vasta Ester 49,0 11. Savi Kristina 41,6 6. Kermec Vera 48,5 11. Repini Valentina 41,6 7. Tinta Lara 46,7 11. Bandelj Maša 41,6 8. Bandi Kristina 45,1 H. Volpi Helena 40,9 9. Carli Tanja 44,5 15. Pernarcich Sabrina 40,8 10. Stanese Tamara 43,5 16. Leghissa Ljuba 40,1 11. Stopar Elizabeta 43,1 17. Rudež Alessia 39,7 12. Jereb Petra 43.0 18. Reggente Kristina 39,4 13. Samsa Nataša 42,5 19. Zoch Cristina 38,7 14. Kuhar Agata 42,3 20. Pangos Tatjana 37,9 15. Neubauer Andra 41,1 21. Pieri Barbara 37,6 16. Lorenzi Martina 40,2 22. Gregori Nataša 37,0 17. Bernhardt Tamara 39,6 23. Valenčič Kristina 35,2 18. Pertot Tatjana 38,6 24. Lokar Pavla 35,0 19. Švara Vanessa 38,4 25. Lasič Kristina 34,9 20. Barbiero Erika 38,1 26. Valenta Irena 33,2 21. Volpi Katja 33,4 Kot sprinterki sta izstopali Lara in Tanja Vesel (3"9) pred Villerje-vo, Bucikovo in Gherlanijevo (4”1), pri metih pa Schiulazova, Piščan-čeva, Mijotova in Tanja Vesel. 2. RAZRED — DEČKI 1. Fontanot Pavel 2. Mahnič Aleksander 3. Pertot Borut 4. Tavčar Aljoša 5. Gašperini Massimo 6. Žezlina Aleksander 7. Mahorčič Massimiliano 8. Race Aljoša 9. Jagodic Rado 10. Devetak Igor 11. Drašček Mihec Najhitrejša tekača sta bila Mah nič in Tavčar (3”9), pred Pertotom (4"), najboljši skakalec Mahorčič (152 cm) pred Racetom (148,5) in Fontanotom (144 cm), med metalci sta bila Mahorčič in Žezlina boljša 45.4 45.3 44,9 ‘ 44.7 44,0 43.2 42.2 41.8 38.2 37,7 33.3 V tej skupini so zelo dobro tekle ;(v enakem času 3”9) kar štiri tekačice (Kermec, Succi, Vasta in Pavletič), skočila je najbolje Succijeva (176 cm), pred Pavlico (171 cm) in Kermecovo (165 cm), med metal- skami pa so si najvišjo oceno zaslužile Kuharjeva, Bandijeva, Tinto ;va, Pernacicheva in Pavletičeva. 3. RAZRED — DEČKI 1. Lippolis Paolo 2. Bevilacqua Aram 3. Hmeljak Tomislav 4. Turk Aleš 5. Baldassi Alan 6. Grahonja Boris 6. Blaževič Aleks 8. šik Aleksander 9. Kozman Sergij 10. Gombač Davorin 11. Dolhar Erik 12. Dovgan Flavio 13. : Panjek Pavel 51.1 50.9 50,3 50.0 48.5 47.7 47.7 47.5 47.2 47.0 46.9 46.7 46.6 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiii ODBOJKA «REVIVAL 1979» Finale v Nabrežini Sklepni del uspelega tekmovanja bo v nedeljo, 3. junija Tudi letošnjega Revivala bo kmalu konec. Prihodnjo nedeljo (in ne 10. junija, kot smo pomotoma objavili v nedeljski številki) bo v Nabrežini finale tega rekreacijskega prvenstva. Zato je bil minuli teden nekoliko pestrejši, saj so menjali urnik nekaterim tekmam, da bodo lahko ekipe prej končale s svojimi igralnimi obveznostmi. 3:1 3:0 3:0 MOŠKI - SKUPINA A V tej skupini so odigrali 4. povratno kolo. V Dolini sta se v torek srečala Breg A in Sloga A Funny jeans. Podobno kot v prvem delu je tudi tokrat zmagal Breg s 3:1. Tekma je bila lepa in, posebno v prvih treh setih, tudi zelo izenačena. Breg je zmagal povsem zasluženo, saj je prikazal boljšo skupinsko igro. V ostalih dveh tekmah sta Sokol in Kras z veliko lahkoto premagala svoja nasprotnika. IZIDI 4. KOLA Breg A - Sloga A Funny jeans Kras - Fancli z dušu Sokol - Mladina LESTVICA Breg A 18, Sloga A Funny jeans 14, Sokol (s tekmo manj) 8, Kras (s tekmo manj) 6, Mladina 4, Fancli z dušu 2. V finale sta se v tej skupini uvrstila Breg A in Sloga A Funny jeans. MOŠKI — SKUPINA B Na zadnji seji odbojkarske komisije so sklenili, da skupina Yama-ha ne nastopa več: Yamaha je bila kaznovana, ker je nekaj tekem izgubila brez boja. Ker pa je v moški skupini nastopala izven konkurence, bo lahko igrala na nedeljskem finalu z ekipo Adrie v kategoriji mešanih skupin. V tem tednu so odigrali tri tekme, eno pa so preložili. Do velikega presenečenja je prišlo v torek na Opčinah, ko je Hranilnica povsem nepričakovano premagala Slogo B s 3:1. V sredo je presenetil tudi Breg B, ki je sicer proti favoriziranim Piprjem izgubil, vendar po petih o-gorčenih setih. Nebojsega je prema- gal Slogo B, tekmo med Bregom B in Hranilnico pa bodo odigrali v torek. IZIDI Sloga B - Hranilnica 1:3, Breg B -Piprje 2:3, Nebojsega - Sloga B 3:0. LESTVICA Nebojsega 14, Piprje 10, Breg B (z dvema tekmama manj) 4, Sloga B (z dvema tekmama manj) in Hranilnica (z eno tekmo manj) 2. V finalu bosta igrala Nebojsega in Piprje. ŽENSKE - SKUPINA A V tej skupini bodo morali odigrati še zaostalo tekmo iz prvega dela prvenstva med Adrio in Mladino, vendar nima za lestvico več nobene veljave: v finalu so Pupe funny jeans in Kras, Adria pa v finalu mešanih ekip. Najvažnejša tekma kola je bila nedvomno četrtkova med Krasom in Pupami. V prvem delu prvenstva je s 3:2 zmagal Kras, sedaj pa je na Opčinah slavila z istim izidom domača ekipa. Tekmo je odlikoval predvsem agonizem obeh ekip. IZIDA Pupe Funny jeans - Kras 3:2 Adria - Mladina 3:0 LESTVICA Pupe Funny jeans 10, Adria (s tekmo manj) in Kras 6, Mladina 0. ŽENSKE - SKUPINA B V tej skupini je bila ta teden na sporedu samo tekma med Slogo in Mucami copataricami. Zmagala je Sloga, saj ji Muce copatarice res niso bile dorasel nasprotnik. Tekmo med Krasom A in Borom — Ekipo 10 bodo odigrali jutri ob 20.00 v Zgoniku. IZID Slog: - Muce copatarice 3:0 LESTVICA Sloga 10, Bor — Ekipa 10 (s tekmo manj) 8, Kras A (s tekmo manj) 4, Muce copatarice 0. V nedeljskem finalu bosta nastopila Sloga in Bor — Ekipa 10. INKA 44.6 44,1 43.6 41.8 40.8 39,0 14. Tagliapietra Marko 15. Rosai Lorenzo 16. Mosetti Robert 17. Bevilacqua Dejan 18. Ozbič Marko 19. Rustja Mitja V času 3”8 so progo pretekli Grahonja, Blaževič in Bevilacqua, v skoku je Dolhar skočil 169,5 cm, Turk 160 cm, Baldassi in Bevilacqua pa 159 cm. Žogo sta metala najbolje Turk in Lippolis, za njima pa Hmeljak. 4. RAZRED - DEKLICE 1. Čulav Jadranka 2. 'Gregori Mirjam 3. Starc Mirjana 4. Ferluga Roberta 5. Bucik Gaja 6. Rosai Francesca 7. Marzolo Karen 8. Primosi Ana 9. Valenčič Vida 10. Rupel Eleonora 11. Lozej Martina 12. Žezlina Sabina 13. Legiša Alenka 14., Carli Nada 15. Ščuka Lara 16. Albi Neva 17. Pisani Laura 18. Stubelj Klavdija Najhitrejše so bile te tekmovalke (3”8): Gregori, Starc, Čulav in Ferluga. V daljino je Čulavova skočila 173 cm, Rosaieva 166 cm in Gregori jeva 163 cm. Met žoge je najbolje uspel Primosijevi, na 2. mestu pa so se za njo zvrstile Ferluga, Rupel, Čulav, Starc, Albi Valenčič, Legiša, Gregori in Marzolo. 4. RAZRED - DEČKI 52.3 51.3 50.6 50.3 50.1 49.6 47.2 47.0 43.3 46,2 46.1 46,0 45,8 45.7 45.5 46,3.. 39.6 39.2 1. Volk Igor 55.3 2. Civardi Igor 55,2 3. Žetko David 54,3 4. Lippolis Luciano 54,2 5. Čok Michele 53,9 6. Caucich Štefan 53,7 7. Bjekar Marko 53,4 8. Benci Mauro 53,3 9. Strain David 52,7 10. Možina Mitja 52,5 11. Savi Massimo 52,2 12. Pertot Marko 51,7 13. Kovačič Dario 50,1 14. Sedmak Olaf 49,9 15. Gregori Andrej 49,5 16. šiškovič Kristjan 48,7 17. Lokar Marko 48,3 18. Clemente Maksi 48,1 18. Beorchia France 48,1 20. Panjek Aleksander 48,0 21. Švarčič Kristjan 45,5 22. Čepar Boris 44,9 23. Trampuž Andrej 44,8 24. Uršič Igor 44.2 25. Starc David 43,8 26 Cupin Marko 41,8 V Odličnem času (3”5) sta progo pretekla Bjekar in Volk, v 3”6 pa Strain. V daljini je najdlje poletel Žetko (183 cm), za njim pa Civardi (182,5 cm) in Čok (179,5 cm). Kroglo so najbolje metali Lippolis, Civardi, Gregori, šiškovič, Benci in Savi. 5. RAZRED - DEKLICE 1. Gerdol Veronika 54,9 2. Ukmar Martina 53,3 3. Taučer Nataša 50,0 Gerdolova in Ukmarjeva sta progo pretekli v 3”7, Taučerjeva v 3”9, Ukmarjeva je skočila 173 cm, Gerdolova 169 in Taučerjeva 150 cm. Gerdolova je vrgla žogo bolje od Taučerjeve in Ukmarjeve. 5. RAZRED - DEČKI 1. Bacchi Omar 61,3 2. Succi Marko 60,5 3. Oberdan Alan 58,8 4. Tomšič Marko 58,7 5. Lozej Sergej 56,5 6. Rojac Corrado 55,2 7. Race Borut 55,1 8. Stein Fabrizio 54,9 9. Cunja Štefan 54,8 10. Jablanšček Janko 54,2 11. Italiano Dario 53,7 12. Stopar Boris 52,9 13. Oliva Andrej 52,6 14. Raseni Gabrijel 52,4 15. Zeriul Franko 52,3 16. Petaros Maurizio 51,1 17. Pernarčič Robert 49,5 18. Husu Franko 47,5 19. Glavina Igor 47,0 Rekorden čas (3”4) je postavil v teku Succi, Lozej je bil drugi (3”5) in Tomšič tretji (3”6). Rekorden skok je uspel Oberdanu (198 cm) pred Tomšičem (197 cm) in Succijem (195). Visoke ocene v metu medicinke so dobili Jablanšček, Oberdan in Zeriul, vendar pa je bolje od njih metal Italiano. 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Stran 10 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 18 800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanu«-Jul««« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. 27. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja^,^ in tiska ^ ^ ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NABIRALNA AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo Črni gori! OBJAVLJAMO DEVETNAJSTI SEZNAM DAROVALCEV Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevirka: Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine 50.000 lir, učenci in učiteljstvo osnovne šole Marica Gregorič ter učenci, učno in neučno osebje otroškega vrtca pri Sv. Ani 153.500, osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini 85.000, Milan Babuder (Bazovica) 10,000, Danica Mihočič 5.000, N.N. 10.000, družina Perdec (Medja vas) 10.000, družini Štolfa in Soban (Štivan) 20.000, Gina Sossi (Opčine) 10.000, družina Giuseppe Lozej 15.000, otroci celodnevne šole Žavlje - Korošci 40 tisoč, Irene Stefani 10.000, Rafael in Ema Lisjak 20.000, družina Ricardo in Štefanija Štoka 30.000, družina Filipčič 30.000 lir. V spomin na Justino Danev in na Ferdinanda Daneva darujeta Ivanka in Marija Štoka 20.000 lir. V počastitev spomina Ferdinanda Daneva daruje Elva Danev 10.000 lir. V spomin na Ferdinanda Daneva daruje Andrej Starc (Konto-vel 65 ) 5.000 lir. Skupno 533.500 lir. Nakazani« na tekoči račun 2409/79 pri Tržaški kreditni banki: Nevio Lisjak 12.000 lir, Carlo Furlan 5.000, Maria Sanzin 10.000, Franc Babič 20.000, zbrano na redakciji Radia Trst A 130.000, Zvonka Žerjal Detoni 20.000, državna srednja šola F. Levstik, oddelek v Križu 332.500 lir. Skupno 529.500 Ur. NABIRALNA AKCIJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE PD Igo Gruden - Nabrežina: Viktor Pernarčič (Štivan 18) 10 tisoč lir, Branko Stanič (Štivan 18) 10.000, Pino in Vanda Fonda (Nabrežina 54) 10.000, družina Kojanec (Nabrežina 51) 20.000 lir. OSNOVNA ŠOLA »VIRGIL ŠČEK» - NABREŽINA 1. razred: Serena 500, Nadja 500, Nataša 1.500, Tanja 1.000, Marta 5.000, Jana 500, Paolo 2.000, Alenka 1.000 Ur. 2. razred: Bruna 3.000, Jasna 2.000, Elizabeta 1.000, Valentina 2.500, Adrijana 1.500, David 500, Rudi 2,000, Agostino 2.000, N.N. 3.000 lir. 3. razred: Jana Gruden 3.150, Aleksander Daneo 4<000, Erik Bandelli 3.100, Simon Peric 1.100, Kristjan Pahor 10.000, Ivan Sta-nissa 1.900, Luciana Leghissa 1.000, Dario Brumat 1.000, Igor Pernarčič 1.000, Daša Radovič 1.000, Niko Golemac 5.000, učiteljica 5.000. 4. razred: Patrick 2.500, Nevenka 1.000, Valentina 1.000, Igor 1.000, Edvin 3.000, Matej 2.000, Alessio 6.000, Dario 2.150, Sara 2.000, Marko 1.000, Marijan 10.000, Valentina 5.000, Monika 1.000, učiteljica 10.000. 5. razred: Tamara 3.000, Paolo M. 5.000, Tatjana 5.000, Ivana 5.000, Matej 6.000, Adrijana 2.000, Štefan 2.500, Nadja 2.000, Igor 3.000, Aleksandra 1.000, Pavel K. 5.000, Katja 1.000, Saška 2.000, Valter 2.000, Ana 500, EUzabeta 3.000, Paolo P. 500, Dorotea 1.000, Edi 3.000, Martina 3.000 lir. (Šola skupno 166.900 Ur). Pavla Petrovič (Nabrežina) 10.000, PD Igo Gruden, ŠD Sokol 100.000 lir. SKUPNO: 326.900 Ur. V GORICI SMO ZBRALI: 500.000 lir V TRSTU SMO ZBRALI: 1.389.900 lir PREJŠNJI ZNESEK: 124.650.130 lir in 6.200 ND SKUPNO 126.540.030 LIR in 6.200 ND PORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Z ARGENTINO Italija v Rimu izenačila Gole za domačine sta dala Causio in Rossi, za goste pa Valencia in Passarella Argentina 2:2 (1:1) Razmerje sil je bilo namreč dokaj uravnovešeno, čeprav je domača eki- I ta lija ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Oriali, Collovati, Scirea, Causio, Tar-delli, Rossi, Antognoni, Bettega. Rezerve: Conti, Maldera, Benetti, Zaccarelli, Graziani, Giordano. ARGENTINA: Fillol, Villaverde, Tarantini, Olguin, Galego, Passarella. Houseman, Barbas (Oviedo), Lu-que, Maradona, Valencia. Rezerve: Baley, Perotti, Outes, Trossero, Reinaldi. STRELCI: v 6. min. Valencia, v 27. min. Causio, v 54. min. Rossi in v 55. min. Passarella (11-metrovka). SODNIK: Porem (Port.) GLEDALCEV: 70.000. KOTI: 6:2 za ItaUjo Delitev točk v tej tekmi je v bistvu pravično plačilo za obe enajsterici. pa pokazala nekaj več od gostov. Moramo pa reči, da si ni nobena e-kipa prizadevala in tako smo videli tipično tekmo, kakršno pač lahko vidimo po zaključku prvenstva, ko so igralci že precej utrujeni in naveličani nogometa. Od časa do časa sta ekipi pokazaU nekaj lepih akcij, toda to so biU le «otoki» v «morju* sproščene igre, v katerih sta obe enajsterici pogosto štedili ne le svoje sile, ampak tudi svoje noge. Kot rečeno, je imela Italija nekaj več od igre, bila je prodornejša od nasprotnikov in Bearzot je ekipi dal dobr j taktično zasnovo. Pri Argentincih so izstopaU kot posamezniki predvsem Lugue, Olguin, Passarella in KOLESARSTVO 9. ETAPA «GIRA» Saronni še vedno vo di Včerajšnjo etapo je z lahkoto osvojil R. De Vlaeminck - Danes počitek Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Ferdinanda Danieli ja darujeta Pepka in A-nica 10.000 Ur. V spomin sestre in svakinje Justine Danev darujeta Angel in Ida 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Daneu daruje Marija Sardoč 10.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Justino Daneu darujejo Stanko Prašel, Alojz Timeus, Alojz Bukavec in Milan Trobec 20 tisoč lir za ŠD Primorje. Č. M. daruje 20.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Marije Malalan darujeta Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir za cerkveni pevski zbor z Opčin. Namesto cvetja na grob Ignaca Marca darujeta Mirko Legiša in Bruna Logar iz Sesljana 15.000 lir za Slovensko Dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Mariji Malalan vd. Sosič daruje družina Marije Kapun 15.000 lir za Dijaško matico. Simpatična manjšina uslužbencev ZTT daruje 25.500 lir za TFS «Stu Ledi*. V spomin na ženo Karlo Vitez ob 3. obletnici smrti darujejo mož Andrej, mama Antonija, sin Franko z ženo Nevijo 20.000 lir za ŠD Bor. Josip Pegan daruje 10.000 lir za sklad ŠK Kras. V spomin na drago Celestino Vere darujejo Gisela Magania, Loredana Pecenco, Eda in Ervin Gombač, Deana in Bogdan Žetko, Luciana in Vladimir Desco 25.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki zaključne šolske pri reditve pri Domju daruje Angel Ve-gljak 10.000 lir za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Ferdi nanda Daneva darujeta Stojan in Olga Lisjak 20 000 lir za ŠD Kon tovel. Pevci in pevke pevskega zbora Slovenec iz Boršta prispevajo 601.500 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec. Drago Košuta daruje 10.000 lir za Skdanc. Herman Sulčič daruje 5.000 lir za SkH h»ic Ob priliki klubskega praznika SK Devin v Mavhinjah od 25. do 27. t.m. prispevajo za SK Devin: Pavel Petelin 5 000 lir, Alojz Pieri 5.000, Albert Pipan 5 000, Vojko 5.000. Duči Jurman 5 000, Stanko Žužek 10.000, Veno Pieri 10 000, Mario Legiša 10 000, Anton Trampuž 10.000, pekarna Grilanc 15.000 in Viktor Peric 10.000 lir. V spomin na Ferdinanda Daneva darujeta Vesela in Josip Starc 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Nandiju Pertotu in Karli Verša daruje Mari ca Danev 10.000 lir za Vasilij Mirk. V spomin sestre in svakinje Justine Danev darujeta Angel in Ida 3.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 10.000 lir za godbeno društvo Prosek. V spomin na Ferdinanda Daneva daruje Vida 5.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Ferdinan da Daneva darujeta Ida in Slavka 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Štefana Kralja darujeta Roža in Katarina Kralj (Trebče 21) 10.000 lir za o-snovno šolo v Trebčah in 10.000 lir za ŠD Primorec. V isti namen daruje Marija Kalc iz Gropade 10.000 Lir za Dijaško matico. Ob 9. obletnici smrti Jožeta Mev-Ije, darujeta Anica in Ivo Gorgič 10.000 lir za Finžgarjev dom na Opčinah. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja prvoobhajancem Gianluchi, Dimitriju in Aleksandru daruje Carla Ferluga 10.000 lir. V isti namen darujeta Stefano in Mau-rizio Bellafontana 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Malalan vd. Sosič darujeta Renato in Miranda Blason (Prosek) 10.000 lir. V isti namen darujeta Miljeva in Maia (Prosek) 10.000 lir. L. Pertot 20.000 lir. V spomin na Angelo Germani daruje Ema Grgič (Ul. Igo Gruden -Bazovica) 5.000 lir. Ivanka (Padriče) daruje 10.000 lir. V spomin na moža Antona in sina Alojza daruje Amalia Pečar 10 tisoč lir. Družina Simič daruje 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL V počastitev spomina Justine .Danev daruje Bogomila Gerlanc 10 tisoč lir. V isti namen daruje Marija Buka vec 4.000 lir. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Daneva darujeta Dragica in Zvonko Terčič 5 000 lir. Ob obletnici smrti Marte Terčič darujeta Dragica in Zvonko Terčič 5.000 lir. V spomin na Justino Danev daruje Janja Kos Pierazzi 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Justine Danev daruje družina Malalan 10 tisoč lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH Namesto cvetja na grob Mariji Malalan vd. Sosič daruje družina Marije Kapun 15.000 lir. ZA VZDRŽE7/ 4JE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob Ferdi nanda Daneva daruje Asti Bogateč 10.000 lir. Ob 3. obletnici smrti Dominika Sedmaka daruj'' Julka Meden 5 ti soč lir. Namesto cvetja na grob sestre Katerine Sedmak daruje brat Celestin iz Ormoža 200 ND. Ob 50. rojstnem dnevu pokojnega Alojzija Bogatca darujeta mama Netka in sestra Rada 5.000 lir. Ob 3. obletnici smrti Dominika Sedmaka daruje Kristina (Križ 249) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA IN OD SV. ANE V spomin na Mirka in Justa Vec-chieta daruje Anton 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRAN CETU BEVKU V počastitev spomina Marije Sosič darujeta Lojzka in Irma Škabar 20.000 lir. Anka Barei daruje 10 000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU V spomin na Ivana Grbca daruje N.N. 30.000 Ur. PISTOIA — Včerajšnjo deveto e-tapo letošnjega «Gira» San Marino - Pistoia (248 km) je brez posebnih težav osvojil v končnem sprintu Belgijec De Vlaeminck. Ker je prispela na cilj glavnina s časom zmagovalca je ostala skupna lestvica nespremenjena: roza majico je zato še vedno ohranil Giuseppe Sa-ronni. Vrstni red 9. etape: 1. De Vlaeminck 6.56’47” s poprečno hitrostjo 35,702 km na uro 2. Laurent (Fr.) 3. Bortolotto 4. Johansson (Šve.) 5. Wolfer (Švi.) 6. Schmutz (Švi.) 7. Moser 8. Beccia 9. Contini 10. Saronni Skupna lestvica: 1. Saronni 44.17'38” 2. Knudsen (Nor.) po 34” 3. Moser 1’02” 4. Laurent (Fr.) 2’59" 5. Johansson (Šve.) 3’04” 6. Beccia 3’33” 7. Contini 5'24” 8. Bertoglio 6T3” 9. Fuchs (Švi.) ' 7'08” 10. Schmutz (Švi.) 7'14” Danes bodo kolesarji počivali, prihodnja etapa pa bo jutri na kronometer v Lerici, na razdalji 10 km. ODBOJKA KUppan je osvojil naslov italijanskega državnega odbojkarskega prvaka za leto 1979. Sinoči je premagal Panini s 3:0 (1, 13, 4). Tržaška Altura je izgubila tekmo z Veicom s 3:1 in je izpadla iz A-l Uge. * * * Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za trofejo Bor - Edi Mobili so včeraj dosegli v Dolini te izide: prispeva k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva. to so osnovna načela, ki jih vsebujejo tudi določila statuta našega društva.* V tem duhu je prišlo tudi do navezave stikov bi pobratenja. Predsednik Partizan Andrej Gostinčar je podal kratek zgodovinski prerez skozi 25-letno delovanje društva, Albin Mahkovec pa je prinesel pozdrave skupščine krajevne skupnosti Moste. Številnim zaslužnim članom in organizatorjem so Dodelili vrsto priznanj in plaket, eno izmed katerih je prejelo tudi ZSŠDI za plodno sodelovanje. Po podpisu Ustine o pobratenju je predsednik Krasa Vojko Kocman tudi sam naglasil velik pomen tega akta. ki bo nedvomno prispe val k še večji utrditvi medsebojnih odnosov. V imenu Krasa je nato poklonil Partizanu spominsko sliko. Sledilo jc družabno in tovariško srečanje v sproščenem vzdušju. (bs) RIM — Današnja finalista na italijanskem teniškem prvenstvu v Rimu bosta Argentinec Guillermo Vi-| las, ki je zmagal zaradi odstopa l (v drugem setu) Amerikanca Gena Ma.verja, in Gerulaitis (ZDA), ki je premagal rojaka Dibbsa z 0:6, 6:1, 7:5 in 6:3. Mali oglasi : 'M . :. ; ■ J / • ■ ŽENSKE Fužinar - Haladas 3:1 Bor - Juniorcasale 0:3 MOŠKI Fužinar - Juniorcasale 3:0 Bor - Metalec 0:3 Odbojkarski revival Urnik polfinalnega kola ŽENSKE 30. maja v Dolini ob 20.00 SLOGA - PUPE FUNNY JEANS v Dolini ob 21.15 KRAS - BOR EKIPA 10 MOŠKI 31. maja v Dolini ob 19.45 BREG A P1PRJE v Dolini ob 21.15 SLOGA A. FUNNY JEANS -NEBOJSEGA mladi Maradona, ki so vsekakor dober obet za argentinsko državno reprezentanco. Sodnik Porem svoje naloge ni o-pravil najbolje. Delovanje ZSŠDI Preverjanje skupnega programa V ponedeljek so se v Ljubljani sestale delegacije mednarodne komisije ZTKOS, koroške SŠZ in ZSŠDI, ki so ob skorajšnjem izteku prve polovice koledarskega leta preverjale program skupnega sodelovanja, ki so si ga zastavile ob koncu leta 1978. Ugotovih so, da so doslej sprejete obveznosti skoraj v celoti izpeljali. Pobbže so tudi proučili prve bodoče akcije, in sicer so definirati teme in predavatelje skupnega seminarja za zamejske športne delavce iz Koroške in FJK, ki bo v Kranjski gori 16. in 17. junija, ter se domenili o vseh podrobnostih v zvezi s 3. srečanjem slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo 23. in 24. junija v Ajdovščini. ZSŠDI je vsem včlanjenim društvom odposlalo razpis, da do konca tega meseca prijavijo po dva svoja odbornika na seminar. Srečanje balinarjev Na Opčinah so se v ponedeljek sestali balinarji petih društev iz zgornje tržaške okolice, ki so se pogovorili o možnosti izvajanja skupnega programa in uresničevanja skupnih pobud. Tako so se dogovorili, da bo julija potekal rekreacijski balinarski turnir za dvojice, vpisovanje pa zapade 15. junija. V torek zaključek plavalnega tečaja v Lipici V torek se bo s priložnostnim tekmovanjem končal celoletni plavalni tečaj v Lipici, ki ga je obiskovalo 140 zamejskih otrok. Tekmovanje se bo pričelo ob 16. uri po legalnem času oziroma ob 15. uri po krajevnem času. V sredo sestanek s športnimi delavci z Obale Sestanek med ZSŠDI in telesno-kulturnimi delavci z Obale je bil iz tehničnih razlogov preložen na sredo, ko se bodo dogovorili o konkretnih oblikah bodočega sodelovanja med športniki z obeh strani meje. — bs — NOGOMET V včerajšnji nogometni tekmi 30. kola prve jugoslovanske lige je Rad-niški v Nišu premagal zagrebški Dinamo z 2:1 (0:0). JAVNA USTANOVA išče v najem a-li v nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv. Jakoba ah Skednja v socialno -zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA Legiša - Sesljan 41, telefon 209-147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruha. KUPIM Vespo. Novak, Škerjačeva 8 61000 Ljubljana. DUŠAN LOVR1HA v Dolini odpre osmico, kjer toči pristno belo in črno kapljico. FRIZERSKI SALON «Draga* v Dolini obvešča svoje stranke, da bo ponovno odprt od ponedeljka, 28. t.m., dalje. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro: «Gostilna». TRGOVINA z nadomestnimi deli in pritiklinami za avtomobile išče vajenca/ko z znanjem slovenščine z dokončano šolsko obveznostjo. Telefon 763420 ob delovnih urah. PRODAM po ugodni ceni 8 do 9 kv. metrov keramičnih ploščic rjave barve za tlakovanje podov velikosti 25 cm za 25 cm. Tel. 763420. PRODAM po ugodni ceni priključek za prikolico Dyan 4. Tel. 763420. TV COLOR posebna ponudba v maju in juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na o-broke pa brez obresti. Trgovina COLJA - Kontovel 134, tel. 225471. V DOBERDOBU v Goriški ulici so čočevi’ odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. PRODAM novo nerabljeno kromatič-no harmoniko znamke Giustazzi Castelfidardo, i20 basov in 7 registrov. Telefonirati na št. 229246. PRODAM po ugodni ceni kompresor «Emanuel» od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motocarro» Gilera-Saturno. Telefonirati na 226466. IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mestnem sred"*u za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741-634. PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382. PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382 IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi Izkušnjami poslati na oglasni oddelek Pri- iiikuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiimMmmmMiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitmiiiiniMiiii NA PRAZNIKU SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN DANES PESTER SPORED Največ zanimanja je namenjeno mednarodnemu tekmovanju na skirolkah Praznik, ki ga te dni prireja I v 10”8, Pagliaro pa 110 m čez ovi- re v času 14”8. morskega dnevnika pod šifro: «Grafik». PRODAM električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica - sa-lumi). Tel. 417697. PRODAMO hišo v Dolini. Telefon 228390. KUPIM novejšo Vespo. Milan Ši-mek, Mašera - Spasiča 11, 61000 Ljubljana. MOŠKI krojaški salon izdeluje obleke, taileur, plašče. Sprejema tudi popravila usnjenih in kožuho-vinastih artiklov ter moških o-blek. Mozetič, Trg Garibaldi 11, tel. 790-280. HIŠO — starejšo ugodno prodam — Goriče 2 pri Divači. Ponudbe na tel. št. (001) 911415. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce m Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102 »CITROEN* - mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver 4/a. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. UGODNE PRILOŽNOSTI Carli proda 850 '68; 127 '72-73; alfa. '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 '68-71-72; A112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '39; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ulici Brigata Casab 7. OPTIKA V IK J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO • KINO MATERIAL in razvijanje filmov Oglaševalce opozarjamo, da mora biti razvidno iz vseh o-glasov, ki zadevajo povpraševanja in ponudbe delovnih mest, da se ti nanašajo na osebje tako moškega kot ženskega spola kajti po zakonu št. 903 z dne 9. 12. 77, člen 1„ je bila prepovedana vsakršna diskriminacija glede na spol v zvezi s pristopom na delovno mesto in sicer neodvisno od načina sprejema v službo ter na kateremkoli področju ali panogi dejavnosti. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE 30ietMALALAN ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE pam železnina l\/| STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo in za dom TRST (Industrijska cona) D O M J O, «2 - Tal. Ilfflf ZMRZOVALNE SKRINJE l G N I S od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA '. ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DE-' NARJU Za pojasnila in cene obrnite se n* tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 V PETEK V LJUBLJANI TVD Partizan Moste in Kras pobratena Ob dnevu mladosti in 25 letnici obstoja TVD Partizan Moste so v petek priredil! v Ljubljani slavnostno akademijo z nastopom telo vadcev, ključni dogodek pa je bil podpis listine o pobratenju med športnim krožkom Kras iz zgoni ške in repentabrske občine ter do mačim TVD Partizan Moste. Besedilo listine je naslednje: «V skupnih prizadevanjih za vzpostavitev trajnega, prijateljskega sodelovanja med športnima organizacijama za mejskih Slovencev in matične do movine skleneta ŠK Kras Zgonik in TVD Partizan Moste pobrate nje, s katerim se obvezujeta ne govati in krepiti stike na športnem in družbenopolitičnem področju*. V uvodnem nagovoru je članica organizacijskega odbora Slavka Jer man med drugim dejala: «Bratstvo, prijateljstvo, tovarištvo, šport so vrline in dejavnost človeka, dostojne dneva mladosti, zato smo izbrali ta dogodek prav na dana šnji dan. Delovanje našega društva smučarski klub Devin se že bliža svojemu višku. Po petkovem teku s kozarcem, katerega je osvojil An. tonič Pavel, s 130 točkami, pred Žarkom Fučko in Vando Antonič (tem sledi še 32 tekmovalcev), so se v soboto v poooldanskih urah pomerili v briškoli Višek pa bo praznik dosegel danes, saj bo program zelo pester in se bo začel že v jutranjih urah s slikarskim ex tempore za otroke vrtcev, o-snovnih šol in srednjih šol. Ob 10.30 se bo pričelo tekmovanje skirolk za 2. trofejo Grmada. Prijavljenih je že čez 100 tekmovalcev. med njimi bo vrsta jugo slovanskih prvakov, kot tudi italijanskih. Včeraj je najavila svoj nastop tudi ekipa Skiskett iz Vicen-ze, ki ima v svojih vrstah najboljše rolkarje in ki se bodo letos borili z Jesenicami za osvojitev trofeje. Na tem tekmovanju bodo nastopili s solidno ekipo tudi Avstrijci. Organizator je že vse pripravil za tekmovanje. Popoldne ob 15. uri bo na trgu v Mavhinjah nagrajevanje zmagovalcev. Najprej bo predstavnik 7SŠDI izročil plaketi našima državnima prvakoma na skirolkah za leto 1978, Pavlu Antoniču in Gianniju Legiši. Temu bo sledilo nagrajevanje klubskih prvakov v tekih in alpskem smučanju in končno še nagraditev zmagovalcev 2. trofeje Grmada ter ex tem-pore. V večernih urah bo še zadnje zabavno športno tekmovanje in sicer tek v vrečah, nato pa ples po zno v noč oo zvokih ansamblov Taims in Galebi. ATLETIKA V prvem dnevu atletskega ekipnega prvenstva v Trstu je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Najboljši ji bil skakalec v višino Martini iz Trsta, ki je dosegel 216 cm; med ostalimi je Faohin pretekel 100 ip Med dekleti je bila najboljša mlajša mladinka Pistrino, ki je 100 m pretekla v 12”2. Od borovcev se je izkazal Igor Korošec s časom 11”5 na 100 metrov B. K. Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah DOSLEJ NAJVEČJA IZBIRA OUARTZ ELEKTRONSKIH IN MEHANIČNIH UR PROIZVODNJE D A R W I L NOVI DESIGN '79 — NOVE KONSTRUKCIJSKE REŠITVE — IZREDNA TOČNOST To so značilnosti jubilejne serije, po jubilejnih cenah, z jubilejnim darilom: PRENOSNI RADIO APARAT e tremj valovnih dolžinami, na baterije vso dadatno oprem0