279. številka Ljubljana, v torek 4 decembra 1900. AXJU11. leto. ¡¡maja vsak dan zvečer, izimfii nedelje ux ^raamao. u»r reija po poeti ^re^m«— » «vatro-ocr«ke defte* aa vae loto JB &, n poi MCa 13 K, za Oetrt leta 6 R 80 h aa Joden meeeo 9 K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom aa vse leto 22 K, za po) leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa »eden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto S K- — Za tuja daiala toliko več, kolikor znafia paltnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brea istodobne vpoliljatve naročnine aa ne ozira - Za oznanila plačuje aa od Stiriatopne petit-vrste po IS h ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h ga »a dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj a» iavolé trankovati. - Rokopisi aa ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga Rt. 12. Upr.vnistvu naj se bjs. govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice et. 2, vhod v upravniltvo pa s Kongresnega trga »t. 12. »Slovenski Narod'4 telefon 6t 34. — »Narodna Tiskarna** telefon št. 85. Državnozborske volitve. Volilni shod v Domžalah. Napredno narodna stranka hiti od zmage do zmage, od triumfa do trinmfa. To je pokazal zopet impozantni volilni shod, ki se je vršil v nedeljo v prebujenih Domžalah. Zmagonosno nastopa naša stranka povsod, med tem, ko si klerikalci ne upajo nič več nastopiti v javnih, veli kih shodih, temveč sklicujejo samo zakotne shode po varnih zavetiščih — v farovžih od tistega časa, kar je bil tako neusmiljeno tepen v Mirni peči njihov vojskovodja dr. Šusteršič. ali kakor ga zove ljudstvo sedaj, dr. Žlindra. Prapor narodno napredne stranke pa plapola visoko po vseh krajih naše domovine. Šte-fek, to toli preganjano, boječe in straho-pežljivo revče, edino skuša še rešiti propadajočo klerikalno stranko ; hotel jo je rešiti sramotnega poraza tudi v Domžalah, kar se mu je pa temeljito ponesrečilo. Kamor se prikaže on, tam je gotova naša zmaga. Pripeljal se je v Domžale z dopo-lodanskim vlakom, da bi pomagal orga-nizovati ondotno klerikalno armado. Znani Strupi s svojim zgodovinskim prstom, mengiški kaplan Golf in tovarnar Cerar so mu bili zvesti pomočniki. Spravili so skupaj nekaj nad 40 svojih ovčic, ki so zasedli že pred 3 uro prostor sredi velike dvorane v gostilni g. Jermana, predan je orišel s popoludanskim vlakom kandidat splošnega volilnega razreda L. Jelene Dvorana je bila tako polna, da se ta ni mogel pririniti do govorniškega odra, zunaj v veži in na cesti, pa je bilo vse polno volilcev, naših mož. Viharno, z neprestanimi živio klici so pozdravljali naši volilci g. Jelenca, vmes pa se je čul kak ponižen glas duhovnih gospodov in njihovih prirepnikov „živio Šasteršič", kar so naši pobili s klici: pereat dr. Žlindra in ven s črnimi! Ker se je videlo, da so prostori za toliko množico volilcev premajhni, sklenili smo, da hočemo zborovati na prostornem dvorišču g Jermana. A sedaj začne kričati na vse grlo Štefek, boječ se za svoj ugodni prostor poleg govorniškega odra: Preslepiti nas hočejo, zato hočejo zborovati zunaj! Možje krščanski, ostanite notri ! Pa vse ni nič pomagalo, dvorišče, kamor si niso upali nasprotniki, se je napolnilo, zginili so in nismo jih videli več. Na predlog g. K. Janežiča se iz voli scglasno predsednikom vrli g. Luka Mlakar iz Lukovice, ki ga navdušeno pozdravljajo volilci. V svojem nagovoru pojasni važnost letošnjih državnozborskih volitev ter pozdravi zborovalce. Med govo rom g. predsednika pa pride žandarmerija, ter nam zabrani shod pod milim nebom, ne vemo po čegavi iniciativi. Naši možje so temu oporekali, češ, da pripada dvorišče k hiši in je ograjeno, a nič ni pomagalo, morali smo zopet nazaj v dvorano, kamor pa niso mogli vsi naši volilci, ki iih je bilo prihitelo na zborovališče nad 500. Tu smo nadaljevali shod. Štefek je delal nemir, a naši so ga vrgli na cesto, kar se je zgodilo tudi z nekaterimi drugimi najetimi razgrajalci, ki so hoteli delati zgago. Po nagovoru g predsednika, dobi besedo kandidat Jelene V skoro eno uro trajajočem govoru razvije svoj program. Govori najprej o važnosti zborskih volitev in o težavnem in odgovornem poslu državnega poslanca. Potem preide na žalostne in krivične razmere onih stanov, za katerih zastopstvo v dunajskem parlamentu se po- teza. Naš kmet hira pod vedno raztočim bremenom davkov, naš delavec si zasluži komaj toliko, da si za silo okrepi one mogle ude s trdim kruhom, prisluženim s krvamimi žulji, in naš obrtnik in trgovec se le iz težka vzdržujeta vpričo ogromne konkurence kateri je priskočila na pomoč ponesrečena gospodarska organizacija naših duhovskih nasprotnikov. Nove pijavke, ki so vzrasle med nami, so se zajedle v naš narod in ga hočejo ugonobiti le zaradi tega, da njim samim pride pod pest vse, kar more človeku olajšati bivanje v tej dolini solz. Dalje govori o delavskem programu, posebno o tistih željah in zahtevah, ki se dado in se morajo uresničiti v bližnji prihodnosti v prid delavstva. Razpravlja o delavski mezdi, o omejitvi današnjega delavnika, o reformi bolniške blagajnice in zavarovalnice proti nezgodam, preskrbo-vanju obnemoglih in brezposelnih delavcev. Izjavi dalje, da bi se za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico potegoval bol] odkritosrčno, nego njegov nasprotni kandidat dr. ŠusteršiČ, ki s svojimi izjavami o razširjenju volilne pravice samo slepi svoje lahkoverne krS. socialiste, kar pokaže s tem, da hoče oropati ljudsko učiteljstvo volilne pravice. Potem govori o kmetskem vprašanju, kateremu bi v slučaju izvolitve žrtvoval svojo najboljše moči. Slednjič govori o strankah, ki si stojita nasproti v srditem volilnem boju Pokaže obe stranki v pravi luči ter pride do zaključka, da klerikalni strani ni mar za koristi kmetakega stanu, temveč le za svoj žep in neomenjeno gospodstvo. Volilci so pazljivo sledili govoru g. kandidata, in ga viharno odobravali, ter govornika na koncu govora vzdignili na rame in ga nosili med volilci po dvorani Potem priporoča še z ognjevitimi besedami g. predsednik Mlakar kandidaturo g. Jelenca in za IV. kurijo kandidaturo g. ravnatelja Pirca. Obe kandidaturi sta btli sprejeti soglasno z ve likim navdušenjem. Da pa ne bo mogel kdo reči, da so imeli nasprotniki »dve tretinsko" večino, pravi predsednik, pa pozovem tiste, ki so za dr. Šasteršiča, da naj vzdignejo roke. Pereat Žl ndra, bil je odgovor, in nobena roka se ni vzdignila. Nato sklene g. predsednik impozanten shod. Zvečer je spremilo našega kandidata, g. Jelenca na kolodvor 40 - 50 naših volilcev, in tam jih je presenetila dolga vrsta Sr,rupijeve kohorte samih devic menda iz Marijine družbe, ki so se drle na vsa usta „živio Šusteršič" ter kazale našemu kandidatu fige in se mu pačile. Tako je postal dr. Šusteršič v Domžalah babji kandidat. Naši volilci so reagirali, vzdignili Jelenca na rame ter ga nesli med navdušenimi živio klici v železniški voz. * » Volilni shod v Slavinjah. Dne 1. t. m. ob 5. uri popoludne vršil se je volilni shod, katerega je sklicalo politično in gospodarsko društvo za Notranjsko, v prostorih g. župana Hrenovške občine Jan. Debevca. Shoda udeležilo se je nad 120 samih volilcev obeh kurij. Gospod predsednik Fran Arko pozdravi navzoče vo-lilce, obžaluje, da se kandidat g. Iv. Božič zbog bolezni ne more današnjega shoda ude ležiti, otvori zborovanje, ter da besedo g dr. Drag. Treotu. Leta pojasni navzočim v poljudnem govoru pomen sedanjih državno zborskih volitev. Volilci so pazno sledili izvajanjem gospoda govornika na kar je bila kandidatura gosp. Ivana Božiča za IV. ku- rijo (kmetsko skupino) soglasno sprejeta, kandidatura gosp. Luke Jelenca za V. kurijo pa z vsemi glasovi proti onim navzočih socialnih demokratov iz Razdrtega, ki so se za svojega kandidata gospoda Kopača izrekli. * * Volilni shod v Matenji vasi za občino Slavino. Predvčeranjim zjutraj po službi božji vršil se je shod, ki ga je sklicalo gospodar sko in politično društvo za Notranjsko, za občino Slavino, v prostorih g. Al. Durjave v Matenji vasi. Shoda udeležilo se je nad 80 volilcev. Udeležba bi bila dokaj večja, ako bi se pripravneja ura v ta namen določila, kar pa zbog shodov, ki so se vršili predvčeranjim še v dveh drugih krajih na Pivki ni bili mogoče. Shod je tudi tu otvo-ril predsednik omenjenega društva, g. Fran Arko in je opravičil kandidata gosp Ivana Božiča, ki se radi bolezni ne more udeležiti shoda Tudi tu so volilci po izvajanjih g. dr. Drag. Treota, kateremu je dal gospod predsednik besedo, kandidaturoma gg Božiča in Jelenca pritrdili. * * * Volilni shod v Zagorju na Pivki. V nedeljo ob 2*/i- uri popoludne vršil se je shod v Zagorju na Pivki. Zbralo se je ca"d 200 volilcev iz Zagorja in sosednih vasi tako, da se je moralo zborovanje vršiti na dvorišču hiše g. Faturia. Predsednikom shoda bil je izvoljen g. Al. Domicelj, trgovec v Zagorju, ki ie otvoril shod in dal besedo g. dr. Drag. Treotu Kakor na shodu v Matenji vasi in Stavinjah, sledili so navzoči volilci tudi tu pazno izvajanjem gospoda govornika ter so končno navdušeno pritr dili kandidaturi gg. Ivana Božiča in Luke Jelenca, katerega je s toplimi besedami priporočal gospod nadučitelj Drag. Cesnik iz Knežaka. Po zaključenem shodu razšli so se volilci zatrjujoč, da se hočejo dne 12 in 18. t. m. vsi udeležiti volitve, da bode zmaga narodno - naprednih kandidatov tem častneja. * Volilni shod v Knežaku na Pivki. Ta shod vršil se je v nedeljo ob 5. uri popo'udne v šoli v Knežaku. Udeležilo se ga je nad 300 volilcev tako, da je bila ne le šolska soba polna, ampak napolnil se je tudi mostovž. Mnogo volilcev je moralo za-stran pomanjkanja prostora oditi, na prostem pa se shod ni mogel zastran pozne ure vršiti. Predsednikom shoda je bil izvo ljen g. župan Jos. Cucek iz Knežaka. Tudi tega shoda se ni udeležil oboleli kandidat g Ivan Božič. Gospod dr. Drag. Treo je tudi tukaj priporočal v poučnem in poljudnem govoru navzočim volilcem kandidata gosp. Božiča, navzoči član izvrševalnega odbora narodno napredne stranke, g. Jos. Lavrenčič pa kandidata za peto kurijo gosp. Luko Jelenca, na kar sta bili obe kandidaturi z navdušenjem sprejeti. Mnogobrojna udeležba volilcev, ne le iz Knežaka, ampak tudi iz sosednih vasi Bač in Koritnice, kakor tudi ona v Zagorju so dokaz, da biva na starodavni Pivki zaveden kmetski narod, na katerega mora biti narodno-napredna stranka v vsakem obziru ponosna. * Iz Bučke, 2. decembra. Danes priredil je g. Globočnik vsled občno izražene želje pri nas volilni shod. Ob 3. uri popoldne zbralo se je pod Pun-geršičevo gostilno vse polno naroda, kateri je došlega kandidata navdašeno pozdravljal, da se je razlegalo daleč na okrog Tudi pri nas se dani! Vseh nas je bilo gotovo 300 do 400 Gostilniške prostore napolnili so potem samo volilci — bilo jih je nad 100, pred katerimi je Globočnik razvil svoj program. Burno smo mu pritrjevali! Prepričal nas je, da kmeta zamore zastopati le kmet, kateri ve, s kolikimi teškočami se je kmetu boriti Gromoviti „živio' so se razlegali po končanem govoru po sobi in na cesti. Na vprašanje, kdo je za Globočnikovo kandidaturo, dvignili so vsi roke, tako da je njegova kandidatura soglasno sprejeta. Potem je priporočal krški župan kandidaturo g L. Jelenca za 5 kurijo. Tudi ta kandidatura je bila soglasno sprejeta. Ostali smo še nekoliko Časa v prijateljskem pogovoru skupaj. Da ni manjkalo navdušenih napitnic, umevno je samo | ob sebi. Ves shod se je izvršil v jako lepem redu. Le 2 volilca sta hotela shod preprečiti; ali kaj 2 proti toliki množici? Bila sta pred shodom na cesto postavljena. Naj vam še povem zgodovino teh 2 volilcev. 0 našem shodu zvedel je tudi g. Viljem. Pripelje se torej v soboto na Bučko in skliče svoje pristaše skupaj. Naredili so načrt, po krškem receptu shod raznesti. Drobiž za to pustil je gosp. Viljem tukaj. A kakor se na Krškem ni posrečilo, ravno tako tudi tukaj ne. Pili so sicer celo dopoldne in popoldne do 3. ure, ali pokazala sta se samo 2 (njih imen nočemo imenovati !), ki sta cesto merila od jedne strani do druge. Čudili smo se zlasti jednemu, kateri se včasih še šteje za moža, da se je kazal v takem stanu. Gospod Vilko, daleč ste padli! Pomilujemo! * Shodi na Štajerskem. Volilni shod v Šoštanju, katerega sta bila sklicala gg Hugo vitez Berks in dr. Ivan Dečko na 2. decembra t. I., bil je prav mnogobrojno obiskan od naj-odličnejših posestnikov in županov šoštanj-skega okraja ter od tržanskih volilcev šo-štanjskih. Shod izvolil je župana šoštanj-skega g. Ivana Vošnjaka za predsednika in gosp. Vinko Ježovnika, župana velenjskega za njegovega namestnika. Izvajanja obeh kandidatov so se živahno odobravala, ter se je enoglasno pritrdilo obema kandidaturama. Volilne shode skličeta kandidata za kmetsko skupino Celje-Brež;ce g. Hugo vitez Berks in za mestno skupino Celje Brežice g. dr. Ivan Dečko dne 8. t. m. v Mozirju in dne 9. t. m. v Ljubnem in Gornjigrad. V Mozirju bo shod v soboto dne 8. decembra ob pol 4. uri popoldne v hiši g. Ivana Tratnika p. d. Grabnerja ; v Ljubnem v nedeljo dne 9 decembra dopoldne ob pol 8. uri. in v Gornjem gradu v nedeljo dne 9. t. m. popoldne ob 3. uri v čitalničnih prostorih (g. Jos. Mi-knža). Narodni volilci dotičnih okrajev ia trgov vabijo se k mnogobrojni udeležbi. V nedeljo imel je dekan Žičkar .pridigo" v župnišču v Rajhenburgu. Tam je delil svojim ovčicam poseben poziv. Uprav tak je, kakor oni kacega klovna, ki pred šotorom vabi ljudi: „Herrrrrein spazirt! — Župnik Perjak je silno agitiral za Žičkarjevce, — toda propali so. Hodil je celo ponoči od hiše do hiše v družbi ne-cega črevljarja in lagal ljudem, da je vera I v nevarnosti. Pravila sta ljudem, da je narodna napredna naša socijalnodemokra-tična, da bomo, Ce zmagamo mi, po cerkvah pobrali srebrne kelihe, da bodo gospodje sveto rešnjo kri morali piti iz .glažev"!.'! Nekaterim zavednim volilcem je pisal pisma, rekoč, da se gre za katoliškega in protikatoliškega kandidata, ter rotil jih, naj volijo ali njega, ali naj pa ostanejo doma. V Koprivnivi je voljen župnik Prešeren. Ta je govoril na propovednici: Ne volite Hribarja! Hribarijanci nam bodo vzeli duhovnikom vse, da še zmesnega kruha ne bomo imeli! • * Iz Ptuja, 1. decembra. Volitve volilnih mož za peto kurijo v Ptujskem okraju niso nikakor izpadle tako ugodno za klerikalce, kakor njihovi listi poročajo. Res je, da ima Žičkar v našem okraju večino, res je pa tudi, da bode mnogo volilnih mož glasovalo za Hribarja. Da je dobil Žičkar večino glasov, temu se pač ni čuditi, ako se pomisli, da so se volitve volilnih mož vršile izključno pod komando župnikov in kaplanov, kateri so se sami volilcem vsilili za volilne može. Iz mnogih krajev dohajajo nam poročila o volitvah volilnih mož, kjer je povsod domači župnik predlagal sebe in svojega kaplana, ter mež-narja in organ i sta za volilne može. Ker so postavili Ptujski Nemci kot svojega kandidata znanega nemčurskega kmeta Visenj a k a za peto kurijo, in ker dobi soci jalno-demokratični kandidat Čobal zlasti v Celjskem okraju precej glasov, je že danes gotovo, da Žičkar ne dobi absolutne večine, ter da pride, ako Hribar že ne zmaga pri prvi voli t v i, kar je jako verjetno, vsaj med Žičkarjem in Hribarjem do ožje volitve, pri kateri je izvolitev Hribarja zagotovljena. Posledice tega nepotrebnega volilnega boja pa naj klerikalci potem sami sebi pripišejo. — Kdor seje veter, zanje vihar! * * Iz Šmarja pri Jelšah, 2 dec. Pri volitvi volilnih mož za V. skupino je tukaj zmagal narodno napreden mož proti klerikalnemu kandidatu. Vsi trije farji so agitirali. Kaplana sta le v mraku in ponoči lazila od volilca do volilca, in sta se napenjala za klerikalnega kandidata. Agitacija je bila tako tajna, da so narodno napredni možje šele na dan volitve izvedeli za njo, ko so prišli vsi trije črnikarji s tropo kmetov na volišče. Kmete so obkroževali kakor netopirji, da bi se jim nobeden ne izgubil. Nevarnost je bila, da prodere klerikalni kandidat Vičar, pa v zadnjem hipu so pri-drli naprednjaki na volišče, in zmagal je narodno-napredni kandidat, ki bode oddal svoj glas za Dragctina Hribarja. Izmed tr-žanov sta glasovala za klerikalnega kandidata trgovec Loeschnigg in nadučitelj Jot-kovič, o slednjem se ne čudimo, ker nam je znan kot farški podrepnik in ovaduh. Volilnim možem je bil izvoljen obče spoštovani župan g. Franc Fer'inc, proti kateremu rnjejo farji na vse jezuitske načine, in njihovi zvesti oproda pa jim pomaga. Tržani ne dajte se od farjev v kozji rog ugnati in ne verjemite tem potuhnjencem V IJubiJaiiie 4 decembra. Mladočehi in obstrukcija. Ker se v staročeških listih množe glasovi proti obstrukciji, so se oglasili „Nar. Listy" tako-le: O tem, da je bila obstrukcija, v katero so bili naši poslanci letos v juniju tirani, opravičena, o tem so vsa mnenja jedina. Tudi Staročehi, med njimi dr. MatuŠ v svojem govoru, so to priznali, in mi res ne vemo, ali so se razmere izpremenile tako, da bi imeli naši poslanci povod, dosedanjo svojo taktiko opustiti. Nasprotno, od dne do dne se množic poročila, da smo šele pri začetku naših .skrajšav*. Ali je to morda vzrok, da obstrukcijo opustimo? Naj se nas razume prav. Mi ne stojimo na stališču, da naj se zastopniki češkega naroda zavežejo delati obstrukcijo za vsako ceno, saj ži vimo v državi, kjer se razmere izpre-minjajo vsak dan, skoraj vsako uro. Tudi ni navada, da nasprotnik nasprotniku obesi pod nos, kar namerava. Toda upreti se moramo dokazovanju, kako velika nesreča bi bila, ako se začne obstrukcija iznova, in kaj vse bi se zgodilo s parlamentom. Naši nasprotniki čitajo take članke, in kakor je nevarno povedati jim, da bomo obstruirali, prav tako je nevarno izjavljati, da pojdemo na vsak^ način v opozicijo. Najžalostnejše pa je, ako se trdi, da bo vsled obstrukcije parlament uničen. Nekateri politiki neverjetno naglo izpreminjajo svoje nazore. Krüger v Evropi. Po osemdnevnem prebivanju v Parizu se je Krüger odpeljal v Kolonijo, od koder odpotuje v Berolin. Veleprisrčen je bil Krti gerjev sprejem, a še prisrčnejše je bilo slovo. Ves Pariz je spremil predsednika na kolodvor, in ovacije, ki so se mu prirejale med potjo in na peronu, so bile velikanske. Krüger je bil ginjen do solz. Baje ima dosti upanja, da njegova misija v Evropi ne ostane brez uspeha. Konzulu republike Oranje, Mosenthalu, je dejal Krüger pri ločitvi: .Glejte v bodočnost z zaupanjem!" Krüger pa menda v Berolinu na dvoru sploh sprejet ne bo. Rodbinske in politične zveze med nemško in angleško vlado, oziroma med dvoroma so tako vplivne, da se premagujejo vse velikanske simpatije, katere goji nemški narod do Büro v in posebej do Krügerja. „National-Ztg." je pisala te dni: V politiki nemške vlade ne bo spremenil in ne sme spreme niti Krügerjev poset ničesar. Idejo razsodišča bi nemška vlada podpirala samo takrat, ako bi se izrekla zanjo Anglija na avtentičen način. To pa je, kakoršne so razmere danes, docela izključeno. — Najnovejša poročila trdijo, da Krüger ne pojde sedaj v Berolin, nego šele črez štiri tedne. Krüger odpotuje baje najprej na Holandsko, potem na Rusko in končno v Berolin. Bržčas pa ga v Berolin ne bo, kajti zveza, katero je sklenila Anglija z Nemčijo glede skupne akcije na Kitajskem, onemogoča Krügerju vsako nado, da bi posredovala za B re nemška vlada. Slavlje stoletnice Prešernovega rojstva. Došli so nasJttpje brzojavke: Beli grad: Čestitam Vam današnju proslavu velikana jugoslavenskog. Narodu, koji takve ljude radja, predst ji velika bu-dudnost; a narod, koji tako, kao vi, svoje velikane poštuje i slavi, zaslužuje, da ih i ima. Sa svim srcem medju vama: mi-nistar prosvete i cerkvenih poslova: Pavle Marinko vic. Beli grad: Čestitam stogodišnjicu. Slava Prešernu i narodu! — Profesor Andre Gavriloviö Beligrad: Srpsko novinarsko udru-žen je u duhu učestvuje u proslavi sto-godišnjice slavnoga pesnika Franje Prešerna. Slava mu ! — Predsednik Č u r Ö i d Beligrad: Čestitamo stogodišnjicu velikega Prešerna Slava narodu slovenskemu! — Redakcija .Zakonitosti". Brno: Slava Tebi največji pesnik r'ovenski! — Sax. Dunaj Primite i moj srdačni pozdrav k dauašnjoj stogodišnjici Vašeg veli-kog pjesnika Na malenom domačem obzorju odskočda ta sjajua zvjezdica u tulike višine, da danas obasjava sav veliki slaven ski s-'i jet. — Jag i c. Dunaj: Stvarniku nesmrtnih poezij, prvaku slovenskih pesnikov, velikanu Prešernu kliče ob stoletnici njegovega rojstva: Večna slava! — »Slovenija". Gradec: Graški slovenski visoko šolci pozdravljajo častilce velikega Pre šerna v naši beli prestolici. Slava spominu velikega genija Prešernovega! — A kad. društvo .Triglav". Ivanec: Uzvišeno slavlje slovenskog velikana Prešerna najoduševljenije pozdravlja— Božidar Kukuljevid Sak-sinsk i. Karlovci v Sremu: Slava slavulju slovenske književne zore. Slava bradi, koja imaju i umeju da slave ljude, kao što je Prešeren. — Redakcija .Brankova Kola". Krakov o: Duchem z wami, z oddali okrzyk möge wznieSö: Slowiencom slawa, Preszernowi czešd! — Profesor Z a widows k i. Praga: Rada kralovskčho hlavniho mesta Praby pfipojuje se k vaši oslavč stoletych narozenin slavneho pčvce a bu-ditele naroda slovinskeho Františka Prešerna a s opravdovam obdivem kloni se pfed velk£m duchem jeho. — Starosta: Doktor Vladimir Srb. Praga: Učastnik&m radostnčho svatku 8toletych narozenin slavnčho pevce slovinskeho naroda Prešerna zaayla ku dnešnf slavnostl nejvroucnčišf sva blaho-pfanf a bratrsky pozdrav: SpolečnOst musea Kralovstvi č e s k d h o. (Dalje prih.) Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. v" L ■ 1o i : t% ..■ ■, 4. decembra. — Osebne vesti. Višjesodni predsed nik grof Gleispach je prišel včeraj inspicirat okrož. sodišče v Novem mestu, jutri pa pride v Ljubljano. Okr. sodnik v Kamniku g Fran G a r z a r o 11 i pl. Thurn laok je imenovan dtželnosodnim svetnikom istotam, avskultant v novem mestu g. dr. Milan Š k e r 1 j pa sodnim pristavom v Mokronogu. — Gosp. dr. Fr O 6 811, ki je doslej služboval v dež. blaznici na Dunaju in v Klosterneuburgu, je postal asistent v privatni blaznici v Lainzu poleg Dunaju. — Sinočja slavnostna seja Jugoslovanske akademije v Zagrebu je bila posvečena jubileju Prešernovem. V slavnostni dvorani je čital vseučiliški profesor, gospod dr. M u s i c , rojen Slovenec svojo duhovito razpravo o Prešernovem .Krstu pri Savici". Odličnega občinstva je bilo okoli 200 ljudij, ki so z največjim zanimanjem poslušali predavanje profesorja Mušica. Predavatelj je pojasnil Prešernov epos in dokazal, da je Črtomir docela dosleden značaj. Črtomirja je pojasnjeval na podlagi Prešernovih poezij in je rekel, da sledi BKrst pri Savici" iz značaja Preširna samega. Ko je dr. Musid končal, ni bilo konca ploskanja navdušenega občinstva. Poslušalec. — Prešernova slavnost na realki. Tudi na c. kr. višji realki ljubljanski je bil dne 3. decembra 1900. pouka prost dan. Gospod ravnatelj dr. Junovicz je odredil, naj v nižjih razredih učitelji slovenskega jezikv v prvi prihodnji slovenski uri primerno razlože svojim učencem, kdo in kaj je bil Prešeren, za višje tri razrede pa se je včeraj napravila primerna skupna slavnost. Ob 9. uri dopeludne so se zbrali višjerealci v največji šolski sobi. Šolska tabla je bila okrašena z Goldensteinovo sliko Prešernovega portreta, ki jo je ovijal veljk lovorov venec. Tudi spored slavnosti s Prešernovo podobo in primernimi okraski je umetno zrisal neki sedmošolec. Ko stopijo v sobo gg. ravnatelj in profesorji, za-pojo učenci Jenkovo .Strunam" pod vodstvom g Forsterja Nato je g. prof. Leveč v daljšem govoru opisal Prešerna kot izredno pridnega dijaka, ki se je že v sred njih šolah temeljito naučil slovenskega, nemškega latinskega, grškega, italijanskega in francoskega jezika ter si s tem znanjem čdprl pogled v literature stredobnih in novejših narodov. Govornik je nadalje v kratkem pregledu opisal razmere slovenskega pesništva pred Prešernom ter naposled razložil Prešernove zasluge za naš jezik in našo književnost. Po govoru je pevski zbor zapel Sattnerjevo pesem: Zjasni zvezde mu temne". Končno so dijaki deklamirali Aškrčev prolog o Prešernu, dalje Prešernove pesmi „Slovo od mladosti", ,Nova pisarija", .Turjaški Rozamunda", .Krst pri Savici" (uvod), „Povodnji mož" in Stritarjevo .Na Prešernovem domu". — Vsa slavnost je imela prav presrčen in izpod-buden značaj. Po slavnosti so dijaki z dovoljenjem g. ravnatelja ovenčali nagrobni spomenik Prešernovega rojaka in najdražjega prijatelja M. Čopa pri Sv. Krištofa z lovorjevim venesm. — Prešernova slavnost na cesarja Franca Jožefa mestni višji dekliški šoli se je vršila včeraj dopoldne ob prisotnosti g. župana Hribarja in g. ravnatelja Sene-koviča na najsijajnejši način. V zeleno okrašeni dvorani je bil zbran ne le celi zavod z učiteljskim osobjem, marveč tudi lep zbor narodnega ženstva ter zrl v obraz svojemu Prešernu, ki mu je lira bila ovita s trobojnico. .Strunam" njegovim so go-jenke pevke posvetile prvo točko, nato je g. ravnatelj dr. Požar v poetično navdahnjenem govoru razkril pred nami podobe iz Prešernovega življenja in delovanja in trpljenja; njegovim besedam so s svojimi dovršenimi, čuvstva polnimi deklamacijami dale potrdilo gojenke gdčne. JenČič, Zen-kovich, Pleško in Triller ter vse žele zasluženo priznanje. „Luna sije . odmeva rahlo, in v čarobni luči se prikaže živa podoba: slovensko ženstvo venca Prešerna Opstovano se je zavidni zastor moral razgrniti zavzetemu občinstvu. — Slavno vodstvo in nadziralna dama, vedno požrt vovalna gdč. Wessner smeta Čutiti ponos, da se je na mestni višji dekliški šoli najlepše obnesla Prešernova slavnost, hvala pa gre tudi gg. umetnikoma Jakopiču in Groharju, ki sta pomagala aranžirati živo podobo, gosp. Siču, ki je oskrbel efektno razsvetljavo in gospodičnam gojenkam. I. — Prešernova slavnost v dijaški in ljudski kuhinji, se je vršila včeraj ob 11. uri dopoldne. Zbralo se je mnogo povabljenega občinstva. M^j drugimi so bili na-vzočni župan Hribar dež. šolski nadzornik Končnik, ravnatel| SenekoviČ, gospa dr. Tavčarjeva in ves marljivo in neumorno delujoči odbor. Po lepem pozdravu je neki dijak jako dobro govoril o Prešerna. Po jedrnatem ogovorn načelnika gospoda Drelseta so dijaki zaoeli dve pesmi na kar je g. stotnik vitez Z it ter er imel poljuden in navdušen govor, v kateri je častitljivi rodoljub vpletal mnogo zanimivih spomin izza svoje mladosti. Da se je moglo dijake pogostiti zato gre zahvala raznim dobrotnikom, izmej katerih naj omenimo pg. župana Hribarja in tovarnarja Gass-nerja, ki sta darovala po 25 gld, in vino-tržev gg. Lenčeta in Vodnika, ki sta omogočila, da se je dijakom postreglo tudi z vinom. — Popravki žegnanih in nežegnanih hujskačev. .Slovenec" je spoznal, da on in njegovi kaplani niso zmožni dostojne polemike. Ker pa ve, da so vestno preštudirali slavno moralo sv. Liguorija in druzih tacih poštenjakov, in da znajo tako lagati, da kar nebo zatemni od teh duhovniških lažij, zato poživlja vsacega popčiča, ki je bil omenjen v našem listo, naj nam pošlje popravek. In zdaj sede duhovniki in neduhov-niki za mizo in kujejo popravke kar se d«. Ti popravki so nam šele razkrili, kako mojstrski znajo nekateri duhovniki lagati. Tako nam je kaplan Rihar poslal ta-le popravek: Ni res, da je poljski kapelan prišel tiato nedeljo (ko so zadnjič heteli socialni demo-kratje zborovati v gostilni pri Bojtu, vulgo Auerju pri D. M v Polju) zjutraj k njemu, ga nagovarjal k temu, (da bi jim odpovedal gostilno), in mu obljubil, da mu bo župnik povrnil vse. kar bo imel izgube; res pa je, da poljski kapelan z Aurom, predno je shod odpovedal, niti besedice glede shoda ni spregovoril, niti ga k odpovedi nagovarjal. — Pri D. M. v Polju, dne 30. novembra 1900. — Matej Rihar, poljski kapelan. — Poštenjak Rihar seveda laže. Kar smo poro čali, to je prizadeti gostilničar sam pripo vedoval. Mož je klerikalec, in gotovo ni delal krivice kaplanu in župniku. Pa kaj to, če je tisočkrat res, kaplan se zlaže in stvar je v redu — Tudi sloveči klanfarjev Tone iz Št. Vida nad Ljubljano je v potu svojega obraza skoval popravek. Bržčas je mislil, da tako lagati kakor duhovniki, zna tudi on. če prav ni bil v lemenatu. Klanfarjev Tone nam piše: Ni res, da sem podpisani prav po dr. Šusteršičevem receptu opeharil za volilno pravico gg učitelje, res pa je, da jaz nisem sestavljal volilnega imenika, ker sem bil tedaj na razstavi v Parizu. Istotako ni res, da sem jaz koga drugega izpustil iz volilnega imenika za državnozborske volitve — V Šent Vidu nad Ljubljano, dne 1. decembra 1900. — Anton Belec,,klanferjev Tone" župan. — če misli klanfarjev Tone, da je s tem odvalil od sebe odgovornost za to, da so bili iz imenika volicev izpuščeni gg. učitelji, g Miklav in več druzih volilcev V. kurije, se jako moti. § 25 državnozbor-skega volilnega reda določa izrecno, da ima imenik volilcev sestaviti župan, in da ima župan predpis imenika predložiti glavar stvu. Kdo drugi razen župana sploh ni bil opravičen sestaviti in predložiti imenika volilcev. Dotični imenik je torej ali neveljaven, če se je sestavil in predložil brez vednosti župana, ali pa se je klanfarjev Tone, po milosti fajmoštra Gregorja cesarski namestnik v Št. Vidu, v svojem popravku grdo — zlagal. — Šusteršičeva blamaža v Oorlci. V soboto se je vrSila pred goriško poroto tiskovna obravnava proti urednika klerikalne .Gorice" na zatožbo gosp. A Ga-brščeka vsled znanega napada zaradi .Goriške ljudske posojilnice". Obravnava je trajala od 9. zjutraj do 2'/s po polnoči. Končala je s 'soglasno obsodbo porotni kov. Kazen je pa prav mila : glasila se le na 100 gld. globe in troške. Kdor pozna raz mere, se temu ne bo čudil. .Gorica" je imela kar dva zagovornika! In čujte, ljudje božji: jeden je znani Žid dr. Raimondo Luzzatto in drugi mali bog kranjskega klerikalizma — dr. Šusteršič. Nič čuda, ako ga je zapustil sv. Dub, ko je prestopil kranjsko mejo, da bi v družbi z Židom davil tega preklicanega Andreja Gabrščeka-Prav divna slika je to bilo videti, kako sta ta dva moža v veliki prijaznosti med seboj sipala ogenj in žveplo na tožitelja. Šusteršič je bil dolgo prav impertinentno drzen ; z Židom sta se nasmihala in se rogala vsem predlogom in vprašanjem od strani obtožitelja, dokler si ni dr. Stanič prav rezko prepovedal toliko klerikalno-židovsko brezobraznosfc. zavrnivši zlasti Šusteršiča, da nam Goričanom njegova navzočnost celo nič ne imponuje. — Naši rojaki so bili prav radovedni, kako bo nastopal ta veliki govornik, katerega navdihuje sam sv. Duh. Toda varali smo se vsi, pa tudi on, ki je menda menil, da bo imel pred seboj svoje kranjske kmete, katere „farba", kakor on hoče. Govoril je tako, kakjr kak nadut pop na prižnici; v bombastično pri-digarskem tonu je spravil poslušalce kar v smeh, a konec je bil — popoln fiasko. Dr. Stanič mu je korenito posvetil nazaj v Ljubljano, da je kar izginil še pred koncem obravnave. Najbrže je tudi slutil, da je zanj najbolje, ako kar na tihem izgine, sicer bi utegnil doživeti odhodnico, katero bi si dobro zapomnil za vse žive dni. Ob ravnava je pa dokazala zopet enkrat, kako nevarna je klerikalna sodrga časti in poštenju svojega bližnjega Tu smo videli cel komplot klerikalcev, da bi oškodoval ugled, kateri uživa A Gabršček. Toda ni se jim posrečilo. Porotniki so soglasno potrdili prvo vprašanje (— izključi vši s 7 glasovi dvoje okolnostij, ki se s toženim člankom nista docela ujemali —), in isto-tako soglasno so zanikali dodatno vprašanje, ali je doprinešen dokaz resnice. Porotna klop je bila sestavljena iz 7 Italijanov in 5 Slovencev, kajti dr. Luzzatto je izključil 9 najinteligentniših Slovencev ? Ali ni to zanimivo? In vendar hoče biti .Goric«" siovenski list! Tudi je skušal pridobiti italijanske porotnike za-se s prav drznim udrihanjera po Gabrščeku, katerega je slikal kot najhujšega sovražnika Italijanov, opominjajo posebno trgovce, ki so vsled njega že silno trpeli. — Med italijanskim občinstvom je nastalo sicer živahno odobravanje, ali italijanskim porotnikom na čast treba priznati, da so ostali hladni in so sodili povsem stvarno in nepristransko. — Tako ni prav nič pomagala zveza goriškega žida s kranjskim „sv, Duhom". — Slovensko gledališča. Opozarjamo slavno občinstvo na nocojšnjo tretjo slavnostno predstavo v gledališču, katere zanimivi vspored smo že včeraj objavili. Predstava se vrši na korist Prešernovemu spomeniku —V Četrtek, 6. t. m. igra se prvikrat na slovenskem odru vele-zanimiva in v zadnjih letih na vseh gledaliških odrih posebno priljubljena šaloigra .Pri belem konjičku", v kateri imata glavni ulogi gospa Polakova in gospod Verovšek. — Za koncert ,,Glasbene Matice", kateri se vrši v nedeljo, 9. t. m. na ko rist Prešernovemu spomeniku pro dajajo se sedeži in vstopnice v trgovini g. J. L o z a r j a na Mestnem trgu. — Štrajk dunajskih mesarjev. Dunajski mesarji so sklenili na svojem velikem shodu v nedeljo, da ne kupujejo več živine ne prašičev na dunajskem živinskem sejmu, ako vlada ne spremeni tržnega r6da Zahtevajo tudi, da se zopet sme uvajati klavna živina iz Rumunske. Ta sklep so res včeraj izvršili, zato ni noben mesar hotel niti enega goveda kupiti. Tako se ima zgoditi tudi danes na prašičjem semnju, koder je naznanjen privoz 12000 prašičev. .S tem, da hočejo mesarji odvzeti Dunaj čanom meso, mislijo prisiliti vlado, da se ukloni njihovim zahtevam. Če bi mesarji svoje zahteve dosegli, bila bi avstrijska ži- vinoreja silno oškodovana, zato se je c. kr. kmet ijska družba kranjska obrnila danes telegrafično na ministersko pred sedništvo ter na ministerstvo za notranje zadeve in za kmetijstvo, da se zahteve, v kolikor škodujejo naši živinoreji, nepogojno zavrnejo. — Ljudska knjižnica na Ponikvi. Okr. glavarstvo v Celju se je s svojim odlokom, da si je treba izposlovati za ljudsko knjiž nico posebne koncesije, naravnost osmešilo. Dotični uradnik, ki je izdal ta pameten odlok, menda ne ve, kaj so ljudske knjižnice in kakšen namen imajo, sicer bi jih ne bil stavil v jed no vrsto s knjižnicami, ki so obrtno podjetje in ki donašajo imejitelju zaslužek. Ljudska knjižnica na Ponikvi posluje brezplačno, kakor farne knjižnice, za ka tere po naredbi ministrstva za notranje stvari z dne 5. junija 1895 štev. 5087 ex 1894 tudi ni treba imeti koncesije. Ta mi nistrska naredba odloča izrecno, da za ne-obrtniško i/.posojevanje knjig in časnikov ni treba obrtne koncesije in ne kakega oblastvenega dovoljenja. Celjsko okrajno glavarstvo seseda ne pozna te ministrske na-redbe, ali jo pa noče poznati. Ustanovitelj ljudske knjižnice na Ponikvi, magistratni svetnik Fran Podgoršek, je vložil proti odloku okrajnega glavarstva v C^lju ugovor, oziroma pritožbo, in bode tako vlada imela priliko se poučiti, kake neopravičene ovire delajo njeni uradniki razširjevanju ljudske omike in izobrazbe Drugod, n. pr. na Nemškem, pospešuje vlada ustanovljenja ljud skih knjižnic, pri nas pa se stavijo ovire, naravno, ker., prevladuje mnenje, da je ljud stvo tem srečneje, čim manj ve in čim manj je izobraženo. — 25.000 goldinarjev roma iz Ljubljane na Ogrsko ! Pretečeno soboto vršila se je pred c. kr. deželnim sodiščem v Ljubljani pod predsedstvom g. svetnika Poleca in v navzočnosti g svetnika Wengerja ter g. sodnijskega tajnika dr. Toplaka jako in-teresantna civilna razprava, pri kateri se je šlo za celih 2 5 000 gold. ali 50.000 kron; — ta pravda je tem zanimivejša, ker je postalo prepirno vprašanje, komu pripada dobitek 25 000 gld., kateri je bil zadet s srečko št 24 556 ljubljanskega mestnega posojila iz leta 1879. — Kakor vsako leto vršilo se je žrebanje imenovanih srečk tudi dne 2. prosenca leta 1890 ; nihče se ni oglasil, da bi dobitek 50 000 kron dvignil pri mestni blagajni ljubljanski; stvar je ostala na tihem do leta 1896 ; tega leta nastopil je neki trgovec po imenu Karstens iz Hamburga z neko prošnjo hambur-škega sodišča, in dal prepoved za izplačilo navedenega dobitka, Češ, da je njegov trgovinski tovariš z imenom Luk, kateri mu je izneveril baje več tisoč gold narjev, mu baje že leta 1891. pokazal original .ljub Ijanske srečke", katera je zadela 1. 1890. glavni dobitek. — Karstens še navaja, da si je takrat v pričujočnosti dveh prič na posebnem listku zapisa! isto številko srečke s pozneje dognanim glavnim dobitkom, in da je tedaj očividno Luk bil pravi lastnik omenjene srečke; mestni magistrat je seveda moral sodno prepoved spoštovati in se še dobitek do danes ni izplačal. Sedaj pa pridemo do romantične osode večkrat navedene srečke! Na Ogrskem v neznatnem mestecu zamrl je leta 1882. Žid Martin Kečkemetz, zapustil je ženo in tri male otroke; svak vdove pa je živel v Budimpešti, in je sorodnici vdovi svetoval, da si nakupi nesaj srečk. Zares je glasom avtentičnih računov banke .Merkur" v Pesti svak za vdovo Klaro Kečkemetz kupil dve .ljubljanski srečki iz leta 1879." meseca marca 1882. in vdova jih je shranila; leta 1889. morale so se vse inozemske srečke tako v Avstriji kakor tudi v ogrski krono-vini uradno „preštemp!jatia, in še isto leto je vdova Kečkemetz srečko Št 24 556 izročila svojemu sinu Arpadu K. v Pesti, da preštempljanje preskrbi; to se je zgodilo in srečka se zopet materi - vdovi izroči. — Nihče se ni več za to srečko zmenil in meseca januvarja leta 1900. podarila je vdova Kečkemetz isto srečko svojemu jedi-nemu sinu, ko jo je ta obiskal. Sin, sedanji tožaelj, pregledava listino o izžrebanju in najde v knjigi .Merkur" med .restanti", da je srečka št 24 556 bila izžrebana; poslal je srečko v neko banko in ondi izvedel, da je glavni dobitek 25 000 gold. prišel na njegovo srečko; naravno je, da je veseli imejitelj srečke (tožitelj Arpad Kečkemetz) po neki banki poslal srečko na kranjsko hranilnico v Ljubljano, da ta izposluje izplačilo dobitka; a glejte, mestna blagajna v Ljubljani zabranjuje izplačilo z ozirom na gori navedeno sodno prepoved iz Hamburga. Arpad Kečkemetz poprašuje po zadržkih in se mu razjasni, da je neki Luk svojemu tovarišu Karstens v Hamburgu vsled izneverjenja več tisoč mark dolžan postal, in da je potem Karstens segel na sveto, baje po srečki Luka pridobljeno in prepovedal izplačilo. — Dokazalo se je pri sobotni razpravi, da vdova Kečkemetz ves öas od leta 1882. do 1900 srečke št. 24 556 ni izdala iz svojih rok, razun le jedenkrat, in sicer leta 1889. za .preštempljanje", in da je šele letos meseca januvarja to srečko podarila svojemu sinu, tožitelju; sin pa sedaj tožbenim potom zahteva, da se pripozna njegova lastnina na vedene srečke, katero ima še danes in jo tudi sodišču v izvirniku predloži, da se prepovedi iz Hamburga itd. kot n i ö e v n i proglasijo in njemu izroči dobitek v ome njeni svoti. — Tožitelj Arpad Kečkemetz je tudi dokazal, da niti Luka, niti tovariša Karstensa v Hamburgu ne pozna, da nikoli ž nima ni občeval, in da je gotovo le velika lumparija od strani Luka, kateri je že leta 1895. iz Hamburga baje v Ameriko pobegnil, vso to spletkarijo provzro čila Mati tožiteljeva — povsem poštena ženska — je pod prisego vse te merodajne okolnosti potrdila in predsednik, kateri je vso obravnavo strogo in jako vestno vodilj razglasil je v pozni noči razsodbo sodnega dvora tako: da je Arpad Kečkemetz po vsej pravici pravi lastnik srečke št. 24 556 postal in ostal, in da se mora njemu dobitek 50 000 kron izplačati. — Ta slučaj zopet kaže, kako je treba paziti v denarstvenih zadevah, in da je zvijača nekaterih ljudi tolika, da se zares moramo Čuditi, kako se še dandanes takšne drage pravde na tako dvomljivi podlagi kujejo, in se skuša celo oblastva prevariti; tedaj pazite, da Vam kdo kakšne srečke ne izmuzne na isti način, kakor tu navedeno! — Sedaj pa bodo lepi denarji 50 000 kron romali iz Ljubljane v daljno Ogrsko na srečo židovske obitelji; — zadnji se je po obravnavi zahvalil predsedniku z besedami: .Ich gratuliere zu der ausgezeichneten Rechtspflege in Oesterreich, ich muss sagen, .bei unshätte ein. Ausländer dieses Recht u so schnell nicht gefunden". Razsodba je gotovo pravo zadela, kajti po razglašenju iste prejel je zastopnik Karstensa brzojavko, da je zadovoljen s svoto 1000 kron. beri jeden tisoč kron, katera svota se mu je bila v zadnjem trenutku pred sodbo potom poravnave ponudila. — Nova slovenska revija. Včeraj se je začeln tiskati na Dunaju slov. revija ,Jug". Piva Številka izide v 5000 iztisih. — Posojilnica v Ribnici. Meseca novembra t 1. uložilo je 131 strank 44 595 K 24 vin., vzdignilo 111 strank 33.259 K 75 vin., posojila pa se je izplačalo 18 strankam 28 587 K 34 vin. — Promet za mesec november iznaša 181565 K 90 vin. — Zasačeni tatici. Na Miklavževem sejmišču klatili sta se danes dve delavki iz predilnice, sestri Lenarčič, stanujoči na Črnučah pri. Francu Bedenku. Ti pobožni ženski, ki sta živa priča, da jabolko ne pade daleč od drevesa, sta kradli po štan tih kakor dve sraki. Prav ko je jedna po-basala par rokovic, so jih zasačili, in pri njih našli več ukradenega blaga. Razkačeni prodajalci so začeli tatinski devičarici pretepati, toda ti -sta se iztrgali in zbežali. Daleč nista prišli. Na Dunajski cesti ju je dohitel mestni redar in ju odpravil na rotovž. — Na Tržaški cesti je bil najden zavitek blaga v vrednosti 20 do 24 K. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri krojaču Leopoldu Šfcrlu po domače Kovačevem Poldetu na Viču. — Iz ljubosumnosti je napadel v so boto zjutraj Binderjev mizarski pomočnik A. Z. tovarniško delavko Frančiško Potočnikovo in jo vigel dvakrat v blato na cesti. — Sprla sta se predvčerajšnjim na sv. Martina cesti Ranzingerjev hlapec Franc Piletič in Ignac Celber, hlapec v tovarni za lep. Piletič je baje imel nož v ioki in je Celberja pričakal, na kar ga je ta prijel in vrgel ob tla. — Aretovanje. Mestna policija je prijela danes Franceta Paatarcha z Vrhnike, ki je ukradel 2. t. m. mizarju Ivanu Šu-steršiču v Vižmarjih dve uri, tri srebrne ve rižice, štiri zlate prstane, štiri srebrne prstane, zlate uhane, zlat križec in srebrn križec — Tat v cerkvi. Franc Knez, cerkovnik v nunski cerkvi, je zasačil danes zjutraj v cerkvi, v spovednici tata Heriberta Bera-neka iz Pilgrama, ki se je bil zvečer uti-hotapil v cerkev in je hotel krasti. Poskušal je ulomiti v pušico, pa je ni mogel odpreti. Imel je pri sebi tudi lep in teršice namazane z lepom, s katerimi je skušal loviti vinarje iz pušice. Tata so prijeli in izročili sodišču. — Tatvina. V sv. Petra cerkvi je bil ukraden mesarjevi ženi K. B. dežnik. Žena je tatico pred cerkvijo zasačila in ji odvzela dežnik. — Havelok je ukradel laški delavec Gajetan Bisaro črevljarskemu pomočniku Antonu Klemenčiču včeraj zjutraj v neki gostilni v Krojaških ulicah. Tatu je zvečer policija izsledila in aretovala. — Izginil je delavec Karol Bokar. Pogreša se že od 30. novembra. Ta dan so ga ob 11 uri ponoči videli v gostilni v Cerkvenih ulicah št. 21. Bil je precej vinjen. — V Krischevi kavarni na Tržaški cesti je bil v nedeljo ponoči nastal velik prepir, katerega so provzročili nemški na-cionalci s petjem .Die Wacht am Rhein* in s kričanjem .Heil Bismarck". — Izgubljene reči. Neka dama je izgubila na poti od Starega trga do Šolskega drevoreda zlate uhane z dijamanti. — Corrlgendum. V naše včerajšnje poročilo o volilnem shodu v Dvoru urinila se je pri govoru g dra. Trillerja neprijetna tiskovna pomota. V 31. vrsti 1. predala dru^e strani glasiti se ima označba .naj-zaslužnejši ljudski učitelj" pravilno .najslabši ljudski učitelj". Potem stoprav ima dotični stavek pravi in razumljivi pomen. _ * Harem. Soproga rumanskega konzula Rosetti-Saullsenja v Solunu se je zaljubila v sina valija. Turek je damo pregovoril, da je možu ušla ter se preselila v njegov harem. Konzul je šel osebno iskat svojo ženo, ki pa mu je rekla, da se ne vrne nikdar več, ker je v haremu docela srečna. Črez nekaj dni so zginili konzulu tudi otroci. Odvedla jih je mati v harem. Konzul je otroke zahteval nazaj, in mati jih je tudi takoj vrnila Konzul je s tem zadovoljen. Telefonska In brzojavna poročila. Novo mesto 4. decembra. Globočnik je imel danes v Novem mestu shod volilcev. Velika telovadnica je bila do zadnjega prostora polna kmetovalcev. Navzočnih je bilo nad 1000 volilcev. Globočnikova kandidatura je bila z burnim odobravanjem sprejeta. Praga 4. decembra. „Nar. Listy" poročajo, da se je pri finančnih in carinskih oblastvih z včerajšnjim dnem deloma uvedlo nemško urado-vanje s češkimi strankami ter poživljajo zlasti trgovce in obrtnike na odpor. Frankobrod 4. decembra. „F. Ztg" javlja, da je ruski car hotel za nekaj časa priti v Italijo, da je pa italijanska vlada odklonila odgovornost za njegovo osebno varnost. Kolonija 4. decembra Sinoči so bile tu velike demonstracije za Bure in proti Angležem Demonstrantje so z angleškega konzulata strgali grb. Bruselj 4. decembra. Kriigerjev namen, doseči intervencijo v prid Bu-rom se je po mnenju diplomatičnih krogov izjalovil s tem, da je Nemčija odrekla svojo pomoč, vsled česar se nizozemska kraljica ne more oprijeti inicijative Poslano.*) Z ozirom na govorice, ki se širijo po Ljubljani glede Prešernove slavnosti, izjav ljam za svojo osebo in za stalno družbo v .Narodnem domu", da nismo v nobenem o žiru uplivali na način prireditve te slavnosti, in da smo za dotične predpise odbora za Prešernovo slavnost izvedeli šele iz časopisov in po vabilih. _ Profesor Pire. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. Za Prešernov spomenik. Ob priliki otvoritve vinarne „Pri roži" pri izbornem ColariCu in rujnem teranu, nevabljeni svatje, brez fraka de-mokratje, ob stoletnici rojstva pevca-velikana s pripombo : „Otvorili smo nroZou Prav z demokratsko kožo ; Nabrali pa 66 kron Če prav ni nobeden baron." vino. (Želodec krepčujoče vino.) M u ii j n. 23. septembra 1898. Blag. gospod 91. lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je VaSe C"onilurank t* .TI t« I j« jc« vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni bol!, krepi telo, lajša in vzbuja slast do Jed'J- »r. j. Folnejtovle, (9—49) obö. zdravnik. Umrli so v Lfubljani: Dne 18. novembra: Ana Janeš, zasebnica, 83 lat, sv. Petra cesta št 10, srčna hiba. — Josip \Vindi§, strojni nadzorovalec, 66 let, Dovozna cesta št. 2. krvavenje pljuč. Dne 29. novembra: Franja Pocek, odvetniškega koncipijenta žena, 21 let, Dolenjska cesta St. 8, ietika. Dne 30, novembra: Julija Ham, mesarjeva hči, 3S,'4 leta, Trnovski pristan št. 24, črevesni ka- Dne 1. decembra: Ana Vizjak, računskega revidenta žena, 41 let, Gradaške ulice št. 8, malokrvnost. V deželni bolnici: Dne 26. novembra: Uršula Remc, delavčeva žena, 62 let, srčna hiba in vodenica. Dne 27. novembra: Pavla Anderkul, prodajalka, 23 let, vnetje ledic. — Ivan Likovic, kajžar, 60 let, pljučnica. Meteorologično poročilo. VUin» cau morjem . ti-- •»••>.- . »račni th»k 786*0 mza Cas opazovanja Stanje barometra v mm. N*bo 3 « 3. ! 9. zvečer 4 7. zjntraj 2. popo). 738 7 — 11 sr. svzhod jasno g 739 8 — 3 3 si. svzhod: oblačno 738 7 i 0*8 si. s vzhod j oblačno § Srednja včerajšnja temperatura 10", nor-male: 01'. dne 4 decembra IHOO. hrupni državni aoig f »v t •->-• . 98 40 Sfmpni državm doig v acetona ... 98-— Avstrijska zlata ranta ... ... 116*45 -"»vstrijska kronska i^nta 4°/c .... 98 45 Ogrska zlata renta 4%. . .116 75 Ogrska kronska renta 4*/, ..... 91 65 Avstro-ogrske bančne Samica , . 1694' — Kreditne delnici . ..... 675"— ijondon vista ... ... 240-15 Romski drž. bankovc «a 10C mark , . 117*577, M mark............ 23-51 JO frankov........... 19 '6 *.i.ali;?naki bankovci , , . .... 9070 ■ '. ki cekini..... . . 1134 Poštna in brzojavna upraviteljica jfaaf"- službe, ^tfj Ponudbe pod ,,št. 200" upravništvu „Slov. Naroda". (2446— 4) Zahvala. Neizmerne bolesti potrtih src na ne-domestljivi izgubi naše preljube in predobre soproge, matere in sestre, gospe Ane Vizjak izrekamo vsem, ki so nam povodom njene prerane smrti kteremkoli načinom izkazali svoje sočustvovanje in tolažbo, tem potom svojo najprisrčnejšo, toplo zahvalo in tisočeri „Bog plačaj!" Posebno pa se še zahvaljujemo vele-blagorodnemu gospodu profesorju dr. Alfredu V a 1 e n t a za nujno, pa Bogu potoženo, ne več mogočo zdravniško pomoč; velečastitemu župniku gospodu Ivanu Vrhovniku za dušno tolažbo ob sn.rtni uri; preblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju Otonu pl. Detela in feg. deželnim odbornikom za izraze sočustva in izkazano zadnjo čast ; vsem častitim gg. deželnim uradnikom in drugim darovateljem prelepih vencev; častitim gg. pevcem za krasne žalostinke, gg. gimnazijcem, ki so rade volje nosili vence ter sploh vsem p. t. udeležnikom pogrebnega sprevoda. Ako je kaj moglo zmanjšati naš dušni bol, bila je gotovo tako mnogobrojna udeležba naše največje tolažilo. V Ljubljani, 4. decembra 1900. (2394) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo in ob smrti moje preljub-ljene, nepozabne ter nenadomestljive prijateljice, gospice Josipine Kronabethvogel učiteljice v Zagorju se posebno zahvaljujem za veliko požrtvovalnost prečastitemu gosp. kaplanu Josipu Čerinu, gospej Milki Čer in ter gospici Rozi Junis, za darovane vence ter za častno spremstvo k zadnjemu počitku, prečastitemu gosp. župniku Jakobu Grossu, kakor tudi slavnemu učiteljstvu iz Zagorja in Toplic, učiteljicam iz Šmartna, g. nadučitelju in učiteljicam iz Litije. V Zagorju, dne" 3. decembra 1900. (2489) a Marija Hafner. I Išče se inteligenten restavrater zmožen slovenščine in nemščine za prvo in najelegantno restavracijo v Pulju. Ta restavracija je povsem renovirana in elegantno z vso opravo preskrbljena Obstoji iz salonske in jedilne sobe ter sobe za navadne goste; ima največjo dvorano in velik senčnat vrt za poletne koncerte. V poslopju so „Puljska čitalnica" ter rSokol", katera prirejata pogostokrat zabave in plese. (2466 — 2) Kavcija po dogovoru; reflektanti naj se obrnejo na adreso: Viljem Župan: Roš. Nova pijača (2469-3) NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARIL0I \J NOČENI SLOVENSKI Hl5l SE NE D\ 5ttELE POQRE^ATI ooooooooooo DOKTORJA UREDIL SKRIPT. L PINTAR ILUSTRIRANA IZDAJA, 5ESITA 5 K, V TLATNU UCZANA 6 40 K, U USNJU UKANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA JG. rt. KLE"INMAYR & ftD. BAHPERCj V LJUBLJANI • - D0DIUAJ0 SE PO U5CH KNJIGOTRŽNICAH o • Ces. kr. avstrijski £j& državni žiliznici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljano juž kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari S m po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Frunzenafeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnogmd; čez Klem-ReifLng v S'eyr, v Line na Dunaj via Amsteften. — Ob 7. nri 17 m zjutraj osobni vlal< v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, F\ auzensfeste, Ljnbno Dunaj; čez Selzthal v Solno^rarl, In«>most, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob ne-deliab in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj — Ob 4. tiri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce!ov<-c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregenc, Curih, Gen. vo, Pariz; čez Kleiu Reifliiig v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo meeto ia v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 56 m zvečer. Prihod v Ljubljano ju*, kol. Proga iz Tr >iža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Du-uaja v a Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Fizna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Šttvra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob .1. uri l*i m dopoludne os-.bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih arcv, PJzna, Budejevic, vinograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cnnha, Liregenca. lnomosta. Zella ob jezeru Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. Ob 4. nri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensleste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta ia Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri S.: m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob V. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. - Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika Ob S. uri 49 m zjutraj, nb 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Spretne, solidne potovalne uradnike za vse zavarovalne stroke vsprejme proti vlitoki proviziji, sšasoma tudi m Hlulno plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ,,alt%'lziter «5" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—36) Prošnja. Slavnemu občinstvu bi ponovil svojo prošnjo, ako bi mi hotelo kaj pomagati, ker ležim bolan od 7 maja 1899 brez vse pomoči; žena, ki mi je umrla 28. januvarja 1898, mi je zapustila Štiri nepreskrbljeno otroke od 10. do 16. leta. Zdaj pa nimam nobene pomoči, star sem pa že 76 let. Zatorej bi prosil ponižno kake pomoči. S spoštovanjem (2487—1) Anton Volč NlruiiNkn pot it, II v Trnovi«!*! Iml Praktičen sc» vsprejme. Korapetenti naj se blagovoli osebno predstaviti v pisarni zaloga moke in piva na Marije Terezije cesti St. 2 v Ljubljani. (2486-D Ant. Ditrrch. Izdelovatelj vozov ima na prodaj po zelo nizki ceni sledeče vozove: 1 broum že vvožen, 3 nové polkrite vozove, 2 lepe sani, 1 lanclauer in raznovrstne prevozne vozove. (2490-1) Učenca iz dobre hiše. sprejme v špecerijsko trgovino Vekoslav Dolničar v Ljubljani CW«»«lnms*«tj>. (2474—2) Istotam se kupi dobro ohranjena blagajnica. Največjo blišeobo daje perilu AmeriteKa Mora pasla v pušicah po s-* in 1* l»r. VDoraba priprosta in šte ilji.va. Dobiva se .(2023-55) „PI1 pOStlljOHTJ." nasproti glavne pošte. opolno nadomestilo za francoski Cognac dajejo znamke starorenomiranih tovarniških firm (2485-1) MKefllGTiCuMii niojai Prcmontor. Ustanovljeno 1882. (Grcfa Štefana Keglevich.; nasledaik.) Ti kognaki so zaradi svojih izbornih kvalitet jako razširjeni in so znamke ^, extra - in V. ». O. (Fine Champagne d'Hongrie.) ^^^^ Povsod na prodaj. ^ZZ^ se dobe dolgi paletoti z, s- dame in tudi najfinejše izdelani s pravimi perzijskimi, skungs, bobrovimi in jealskimi ovratniki z reverzom, nadalje najlepši in najmodernejši jopiči in pelerine, double-burski ovratniki itd, vse najnovejše. Ker se je vse jako ugodno kupilo, se tudi jako ceno prodaja. Največja izber ||2gr v oblekah za gospode, dečke in otroke TSfedJ vse jako fino in skrbno izdelano, in se prodaja po čudovito nizkih cenah —EE=| samo [=— v angleškem skladišču oblek v Ljubljani, Reseljeva cesta štev. 3. Z velespoštovanjem (2470—3) Oroslav Bernatovič. Sprejerxa.a.i3.Je d.ena.rrviii. -^rlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na /Girokonto a 4°/o obrestovanjeni od dne vloge do dne vzdiga. EslKoisa-pt ixa.en.iic najknlantnejé. Borzna naročila. i ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani ^TaJcctp ln. prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877—69) Posojila- na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. ladftîatal] in sdajovuroi otadnik: Jeaip No H i. ijÄstnina ua trak ,Narodna ïiakama".