rETO—YEAR XXVI. T** GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnièkl in upravnMki prostori: 2SŠ7 8. UwnttaU A v«. - Offic« of MM Wation: -2«67 South lAwndal« A v«. 'IV I* phono, Roc k wo 11 4 »04 at Cht—po. lUtMto, mmtUK January t«. Ml«, at tita »aat-ofttaa tW Aot of Oaacraaa «f «Ar«». «. im. Chicago, IIU sreda, 4. januarja (January 4), 1933. —a— i i »aü Subscription ffl.00 Yonrly STE v.—-NUMBER 2 Komentarji Zadnji teden je bila v Chicagu združevalna konvencija p^tih čeških in slovaških podpornih organizscij, ki so se zdrufBe v eno jednoto. Nova organizacije, ki šteje okrog 26,-000 članov in njen sedež bo tu, se imenuje Cehoslovaške jedno-te v Ameriki, okrajšano CSSA. Združevalne priprave so trajale dve leti. Vie te čehoslovaške podporne organizaciji so svobodnomUel-nega značaja. Med njimi je tudi najstarejša češka jednota v A-merilci, 08(P6, ki je že 78 let stara. , _ Ta dogodek ni bm pomena za nas in naše podporne organizacije, ki so posnetek čeških in tudi češko ime emo si prisvojili. (Jednota je češka beseda, ki enači unijo — pravilna slovenska beseda bi bila enota ali edinica — ali hrvaško zajed-nico.) Prvo slovensko podporno društvo v Chicagu — Slovenija št. 44 OSGPS — se je pridružilo češki jednotl in še danes je tam. Cehi so naučili Slovan ce, kako/ae-oe treba organizirati podiornoi ko je bila našim delavcem potrebna samopomoč. Med našimi organizacijami sorodnih načeli se že precej let Razpravlja o /družitvi; vse čutijo, da v združenju je več moči in u»pehaypa manj upravnih stroškov. Dosegli smo le toliko, da se je pred nekaj leti formulirala nekakšna akademična Federacija jugoslovanskih bratskih organizacij, ki uključuje tri slovenske, eno' hrvaško in eno srbsko organizacijo, katera pa je še vedno tako rahla, da ne mpre storiti ničesar. Kakšne tesne in konkretne združitve še nočemo. Preveč smo samoljubni — bojimo se, da izgube naše posamezne organizacije svojo identiteto, najbolj pa se boje gl. odborniki, da izgube svoje slutbe. Predsodkov in konfliktnih elementov kar mrgoli v naših vrstah — in to nas zadržuje, da odrivamo praktično združitev <*d leta do leta, od konvencije do konvencije. •Med tem pa gredo razmere mimo nas in šle bodo preko nas — in pustile nas bodo na cedilu. Cehe je združila največ da-nainja depresija. Tudi med njimi so bili zadrftki in ovire, toda glavno oviro — službe — so reiili na ta načinr da so v novi odbor združ. jednot izvolili vo-, dilne odbornike vseh pridruženih organizacij. -Ali ne moremo tudi mi storiti toga? Možje, ki so sposobni in imajo zasluge v na-Aem društvenem življenju, so lahko brez akifci, da jih ne bo nihče vrgel na cesto na stara l(,ta. Saj jih potrebujemo. Vse drugo — zlasti ljubosumnost *lede imen — so malenkosti. Današnja ekonomska kriza je dobei učitelj. Upajmo, da bo tudi zdravnik za naše jednote »n zveze. Vprašanje združitve bo odslej bolj pritiskalo, ko izi-<*Jo organizacije - oslabljene flansko in finančno iz te ekonomske katastrofe. Cehi so nas učili v začetku. *e danes? Zavedamo se, da je stoodstotna združitev nemogoča za-r»di nepremostljivih naztranj " ideologij. Na primer kdo ai n«j tamišija združitev Slovence narodne podporne jednot« m K ran jflko-slovenake katoliške jednote? Ta katoliška jednota, najstarejša med slovenskimi, bo *ama živela in sama umrla, ko ««vrši svojo nalogo in ko pri-k sebi manjše sorodne or-*»nizadje. Ameriški Cehoalo-vaki imajo tudi dva tabora in bo tudi pri nas. Nfe gre drug^ - |n 0 Um ni vredno favoriti. J» nobenega večjega ^ «*knJ bi se alovenski SlL* Am#riW• W «> ga mišljenja. -Jtrako indiferentni ali »evtral- If^aP"** atapocial rato of poaUf provkt«4lw in aoetion 1108, Act of Oct. 3, 1917, authoring on Juna 14, IBIS. Jugoslavija prote »tira proti Italiji Belgradaàa vlada protsntira pro-tí carinski uniji Italije in AU London, 8. jan. — Jugoslovanski poalanilf v Londonu je včeraj formalno predložil angleški vladi svarilo svoje vlade, da je Jugoslavija v resnih skrbeh zaradi najnovejše italijanske poUtike na Balkanu. Ta politika je, da skuša Italija usiliti Albaniji carinsko unijo. Albanska vlada se upira tej uniji n obrnila se je na druge vlade, naj ji pomagajo, da se reši vpliva Italije, toda italijanski pritisk se nadaljnje. Ta zadeva je bila nedavno na dnevnem redu conference zunanjih ministrov male entente v Belgradu in takrat so sklenili, da nastopijo s skupno diplomatično akcijo pri vseh zainteresiranih vladah. Jugoslovanski poslanik je obvestil Anglijo, da Jugoslavija ne bo nikdar dovolila te ca rim ske unije, ker smatra, da je to le nadaljnji korak Mussolinlja v politiki njfegove ekspanzije na Balkanu, ki se vrši v škodo Jugoslaviji. Poslanik opozarja Anglijo na nevarnost, ki ogroža mir zaradi italijanske politike. Japoari zaceli sovo ofenzivo ee Kitajskem Okupiral ao Ssnhajkvnn v provinci Jehol in zdaj prodira jb proti Peipingu __ Tokio, 3. jan. — Japonske čete so danes okupirale Sanhajk-van po srditem boju a kitajskimi braniteiji. Mnogo jo bilo ubitih. Boji v okolici se nadaljujejo. Japonski rušllci so zapustili Port Arthur in odpluli v kitajske vode. SangaJ, 3. jan. — Japonska armada je začela novo ofenzivo in prodiranje v provinco Jehol. Napadla je mesto ftanhajkvan, ki je na meji velikega zidu, ki deli Mandžurijo od prave Kitajske. Srditi boji se nadaljujejo. ¡Vse kfže, da nameravajo Japonci navaliti na to stran velikega 'kitajskega zidu in prodirati proti Paipingu. Kitajski brambovcl se krčevito upirajo in odbijajo naval. Irika zbornica raapoičena Dublin, 3. jan. — Irska vlada je danea iznenadila vso Irsko javnost, ko je razpustila parlament in razpisala volitve za novo zbornico. Volitve se vrše 2A. Januarja. Vzrok tega koraka Je stališče poslancev delavske stranke, ki so nastopili proti Va-lerovi vladi zaradi nameravanega znižanja plač javnim nameščencem. PREDSEINIKtVA KOMISIJA 0 ni, delili v več podpornih organizacij z enakimi principi in skoro enakimi gospodarskimi sistemi, ko bi ena sama lahko zadostovala in še ta ne bi bila posdbno velika. Ugovor, da konkurenca daje več življenja, ne drži več. Svežih priseljencev ni, več, naša mladina pa, kolikor se še zanima ih dokler se bo zanimala za Zakaj nas ne biVnaie ustanove, grs navadno s starti. Sistem zavarovanja je bolj in bolj izenačen in kmalu ne bo nobene razlike med po-aameznimi organizacijami. Torej «a konkurenco ne bo več prostora. Ostanejo samo še osebni predsodki rasnih voditeljev in odbprnikov. Pomisliti moramo še na eno tragično dejstv<*. Kriza Je vrgla na stotine starih članov iz naših organizacij; kar to že prestari, da bi mogli priti nazaj, so za vselej Izgubljeni. 8 kom Jih bomo nadomestili? Kako bomo nadopolnili vrzeli v članstvu? Ostanejo nam samo naši otroci. Ampak, če mladina podeduje nate staro predsodka, ki so bistveno aičevl. ne bo nobena organizacija dosti * pridobila. Raskoeani smo obsojeni na živo-Urjenje. ____ Objavila je ogromno poročilo, kaj boli Ameriko v dobi jev, toda komialja Je zelo optimistična glede bodočnosti Washington, D. C. — Hoovro» va raziskovalna komisija, ki jt bila na delu tri leta, je ob novem letu objavila rezultat svojega dela. Poročilo obeega dve knjigi, ki imata 29 poglavij in 1663 strani. Komisija je potrošila pol milijona dolarjev, ampak te stroške je pokrila RocMel-1er je va fundacija. Osobje komisije, katero je imenoval predsednik Hoover leta 1929, sestoji it samih profesorjev ekonomskih in socialnih ved v raznih zavodih dežele. Komisija je pretresla vse ameriško življenje v zadnji tretjini stoletja in pregledala vse pr za ekonomskim Življenjem; industrijski razvoj s svojimi velikimi iznajdbami In mehanizacijo produkcije je na celi črti pretekel soeialni in kulturni razvoj, ki se še vedno nahaja na stopnjah stare agrarne civilizacije. To je najvažnajtf dejstvo,« ki ga je odkrila konservativna Hoovrova komisija. Vprašanje je zdaj, kako povspešiti zaostali razvoj, da se bo ujemat z novo ipašinsko civilizacijo. Komi sija poudarja, more In ostanéjo — In le več jih Komisija ne navaja nobenega načrta za rešitev tega vprašanja. Zdravilo prepušča "ameriškemu žilavemu indivldualizmu" In "privatni iniciativi". Vidi pa si: jajno bodočnost v — novih iznajdbah. Nekaj novega je le "za oglom", ki zlomi depresijo in prjnese novo prosperitèto ! Komisija zanika trditve tehnokratov, da je stari sistem profita in cen doigral svojo vlogo v mašinski produkciji — priznava pa, da stroji povzročajo stalno brezposelnost velikega števila delavcev. Pet ctihih jednot *e je združilo Nova organizacija 8U)e okrog 26,000 članov. Združitvena konvencija Je bik v Chicagu Chicago. — Pet čehoslovašklh podpornih organizacij je Imelo zadnji teden svoje formalne konvencije v Chicagu, nato pa so vse imele skupno, združitveno konvencijo v dvorani Sokol Slavsky v Ciceru in od tam je iašla ena aama organizacija z imenom "Ceskoalovenake Spolky v Ame-rice" (Cehoalovaška društva Ameriki). Vseh pet organizacij, ki so se adružile, je naprednega in avobodnomiselnega značaja. Glavni stan bo v Chicagu in novi odbor je sestavljen iz vodilnih odbornikov prejšnjih organ iza clj. Pripravljalno delo za združitev je trajalo dve letL Sledeče organizacije so ae združile: Cesko-Slov. Podp. Spo-lek (OBUPS) — najstarejša čeho-slovaška jednota v Ameriki, stara že W let — M,000 članov, Cesko41ov. Jednota (OSJ) 4000 Članov, Cesko-Slov. Bratr. Podp. Jednota (ČSBPJ) 8000 članov, CeskoJUner. Lesniel (CAL) 2000 članov in Jednota Taborltu (JT), 2000 članov. Nova organizacija šteje okrog 26,000 članov. Glasilo združenih organizacij bo najbrž "Vek Roaumu" (Doba Razuma), ki je organ čeških avobodnomlalecev v Ameriki. > Haiti v pesteh SRwrftklh [ - Mftfcv ; ___ Ameriški Izkorišča na- oudaria, da Amerika n« T^TV^ Za modifikacijo zakona New York. — Svet za modifikacijo carinskega zakona šteje sedsj krog tisoč Članov, kot Je razvidno iz poročila tajnika Trumbull Whlta. Ta organizacija urgfra kooperacijo zainteresiranih državljanov pri poskusu za revidiranje Hawley-Smooto-vega carinskega zakona. Člani izvršnega odbora so: WHlis J. Abbot, Stephen P. Duggan, Edwin F. Gay, Raymond V. Inger-aoll in Leland R. Robinson. Policija pomaga razbijati stavko Kearney, N. J. — Tukajšnje policija je prišla na pomoč MoCIintic-Marahall Hosiery Co., kjer so prod par dnevi delavci zaatavkall v znak protesta proti mezdnim redukcijam. Stavkar-jem je prepovedala zbirati se v skupinah in sklicevati shode in zborovanja. Unija za ameriške civilne svobodščine, ki Je bila obveščena o nasilju policije, Je naznanila, da bo podvzela proti policiji akcijo na sodišču. Krvavi novoletni Izgradi v Her- Beriin, S. jan. — Na novega leta dan je bilo pretrgano premirje med fašisti in komunisti v Nemčiji in v Izgredih, Id so Izbruhnili med njimi, ao bile tri osebe ubite in 812 ranjenih Veli. ko število fctgrednlkov Je bilo a-retirsnih. je MU državljani Buenos Aires. — Argentinsko Waahington, D. C. — Daai je vlada Združenih držav Isjavila, da bo odpoklicala svoje pomorščake iz Haitlja 1. 1986 in bo pptem pustila samo finančne svetovalce na otoku, si je vseeno pridržala pravico kontrole nad Haitijem, če se pokaže, da HaitČani niso sposobni za samovlado. Načelnik finančne komisije R. A. Rue je izjavil, da je ameriški kapital potreben za razvoj industrij na JtaitiJu, zlasti tekstilne. Domačini, ki delajo v tekstilnih tovarnah, prejemajo le od 20 do 30 centov na dan, vzlic temu pa le Rue nasprotoval legislacijl o minimalni mezdi. Njegov argument Je bil, da bi taka legislaclja pognala ameriška podjetja z otoka. Ameriški kapital silno izkorišča domačine. To se predvsem nsnaša na Haltiah-Ameri-can Sugar Co. Padec cene sladkorju je prinesel veliko trpljenje in brezposelnost in mizeri-Ja prebivalstva na Haitu Je splošna. Ameriški kapital Je sicer zgradil dobre ceste in druge projekte, ki olajšujejo trans-portacijo vojaštva v notranjost otoka, toda to ne koristi domačinom, ki potujejo večinoma peš. Haitčani bi radi dobili kontrolo nad otokom, toda ameriški kapitalisti se temu upirajo. TI krogi tudi razAirJaJo plemensko sovraštvo, kar ovira boj za neodvisnost. Nas» odpravljene Iz bolnišnic v Argentini Buenos Aires, 8. jan. — Tukajšnji mestni svet Je v soboto po dolgi debati saključil, da se katoliške nune Izključijo iz bolnišnic v Buenos Airasu, kjer so uposlene kot bolničarke iz ra*» loga, ker niso naklonjene bolnikom druge vere. IZSfiLJEVMJE DELAVCEV V SOVJETSKO UNIJO Stari kapltaliattčnl svet razpada in delavci v*sh držav Iščejo novo domovino v Rusiji Sovjetski voditelji pred aedi*. Moekva, 8. Jan. — Dvaindvajset voditeljev komunistične stranke v pokrajini ob JuAnJ Vol- New York. — (FP) — V devetnajstem stoletju je bil stari svet in novi svet. Na milijone ljudi, ki so si hoteli izboljAati svoj šlvljenski položaj, je zapustilo stari svet in izselili so se v novoga. Odhajali so v Avstralijo, Kanado iA Združene države. Ko so se ogledali okoli sebe in ustanovili, so pričeli pisati pisma - svojim sorodnikom in prijateljem. Pripovedovali so jim, da so šivljenske razmere v novem svetu veliko bolje kot v starem In Jih vabili, naj pridejo ta njimi. Tudi v dvajsetem stoletju imamo stari in novi svet. Stari svet so kapitalistične države, novi svet je Sovjetaka unija. Na milijone ljudi v kapitalističnih državah Je brez dela, drugi pa so primorani delati za nisko plačo in pod nizkim življensklm standardom. Stari svet Je v procesu razkrajanja in počasi umira. Tisti, ki so prisiljeni živeti v kapitalističnem svetu, občutijo agonijo umiranja. Medtem, ko stari avet umira, pokazuje- novi svet stalni napredek. Sovjetska unija se je edina od velikih držav ognila pritisku, ekonomske depresije. Domač drobiž Hodil 29 dni iz Chlcaga v New York New York. — Ivan Jurkovič is Chicaga je na starega leta dan srečno prišel v New York. Vso pot med tema dvema mestoma — čez 900 milj — je prehodil peš in vzelo ga je 29 dni. Tu se je ukrcal na pamik Penn-land, ki ga odvede v Jugoslavijo. / Plačilo za svobode Chicago. — Neki John Mol-nar ali Malnar, o katerem ao listi poročali, da je "Avstrijsc". je bil pred par tedni aretiran kot ponarajalec denarja. Nja-gov prijatelj Lucius Barnett, 2484 Burling st., je podpisal zanj kavcijo v vsoti (12,500, Za to kavcijo je Molnar obljubil Barnetu $600 In to vsoto mu ja tudi izplačal čim Je bil prost Ko pa mu ja odštel denar, je potegnil revolver In vzel nazaj Izplačano vsoto, nakar j« Izginil. Barnett je zdaj, razpisal $1000 nsgrade za ujetje nehvaležnega prijatelja. Podlsgta operaciji Yukon, Pa. — Tu Je umrla Rozalija Kostele, roj. Lušlna. Podlegla je operaciji v bolnišnici v Pittsburghu. Stara ja bila 42 let in tu je bivala 22 let. Za-pušča moža In štiri otroke. • _ Ob prihoda norega lata Chicago. — Na Silvestrov ve-¿•r zadnjo soboto Je klub-*ftt. 1 JHZ priredil vecalloo s tremi živimi slikami ob polnočni url v dvorani C8PS. Slike, v katerih Njena produkcija blaga bo v\u nMtopito 40 oseb, so bile tem letu za 46% večja kot v M,0 impmiVne. Predstavljala federalno tališč* Je odločilo, da i gl Je obtoženih, da so "Mali de-OšmI Iii—alsllfiii Internationa- la veki razred", ker se Je farm* k I Is niso aposefeal ra državljanstvo ! pridelek v tistem kraj« slabo ob. republike Argentine ' «*aal pod njihovim vodstvom. prejlnjem letu. Bovjrtska Rusija gradi noya poslopja, nova, tovarne, nove železnice in organizirala je gigantske kolektivi, zlrane kmetije. Za vse te aktivnosti potrebuje mlade In močne ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri gradnji mogočne socialistične države. Veliko število Industrijskih de!evoev~ bo Rusija rskrutirsla v svojih mejah, toda potrebuje tudi mnogo iiučenih in isvežbanih moči Iz inozemstva. Po vssj Evropi se delavci odzivajo pozivu sovjetskega sveta. Is Nemčije in drugih drŽav prihajajo In celo v daljni Ameriki izkoriščani in brezposelni delavci spravljajo skupaj svoje stvari in se pripravljajo na pot v novi svet. Poročila io sicer nepopolna, vendar se domneva, da Je več kot 60,000 nemških delavoev odpotovalo v Rusijo v zadnjih ms-neclh. Dsn tu dnevom prihajajo v Nemčijo pisma od teh delavcev In nekatere objavi tudi Časopisje. Ta pisma govore o boljših delovnih razmerah, zlasti pa naglašajo navdušenja delavcev, ki ga kažejo pri gradnji nove socialistične druftbe, h kateri prispevajo del qvoje energij«. Obeta se, da se bo (strjevanje lz starega v novi svet nadaljevalo ln večalo. Dočim kriza v kapitalističnih državah postaja čedalje ostrejša, se število delavcev v sovjetskih industrijah in produkcija veča. Število industrijskih , delavcev v Hovjetakl uniji Je bilo koncem I. 19ÍW 6,9(18,000 (v tem številu niso uključeni poljedelski delavci), leto pozneje Je število naraalo na 7,442,000, letos pa J« že devet milijonov. Stari svet nima prostora za mlade in močne fante In dekleta, ko zapuste šole In se napotijo ns Iskanj« sreče. Novi svet Jih vabi k sebi In ti se v tisočih odzivljsjo vabilu. ' Produkcija Jekla New York. — Produtelja jekla Je Mla v prejšnjem mesecu najnižja od I. 1921 kot poroča "Iron. Age," revija jeklarske industrije. Napovd, da sebo pro-dukcija dvignila v prihodnjih par mesecih, kot Je bilo naana njeno, Je dvomljive vrednosti. so proapsriieto, depresijo • krušno linijo in zmago delavstva, ko pride Isto nov« ddfal. Udeležba Je bila «elo dobra. Istočasno so društva člkašks zveze SNPJ Imela svojo vasall-oo v jednotl nI dvorani i lepo u-deležbo In povoljno zabavo. Smrtna koas v M(hrank«sju Milwaukee. — Umrla Je (Karo! I na Podojsteršek, staraP 2$ let In rojena tu. Zapušča avstro. s Umrli v Chicagu Chicago. — Za srčno hibo J« umrla Mary B«lan» stara 61 1st. Zapušča moža Jn otrok«. — Loulou In Joslplni Ahčan, 1816 W. 21, PI., j« umrla petletna hčerka Dolores za pljučnico. KatoMAkl nacionalisti mad «obaj _ New York. — Rev. Pather I-li/a Severovič Je objavil v tukajšnjem "Hrvatakem Listu" silovit napad na Jošeta Grdino iz Clevelanda. Imenuje ga "f«r-damanega krsnjskegs Janeza" ln mu daj« š« druge krilat« naslov«. Pobožni možje se krog* i o zaradi ftarokrajsks politik«, župnik Severovič ss navdušuj« za samostojno Hrvatsko, Grdina pa poj« slavo belgradskemu režimu. Lepa reč! PraaniČnl kava v iraiinl Calumet, Mich. — Nik Bod-nar v Cen tenia I Heightsu Je prod prazniki spodil svojega pastorka In njsgovo sestrico is hiše. Ukazal Jima Je, da sa ne smeta nikdar več prikazati prod njegove oči. Mala dva sta pa šla po podaja, ki Je očuha aretiral. Spor bodo reševali pred sodiščem. PraMUv zaradi Denver, Coio. — Mik« Maro-tič J« prišel semkaj Iz Clevelanda zaradi bolezni, ki ga nadleguje le tri leta. Zdravniki so mu svetovali spremembo sraka. Maretlž J« tu prevzel trgovino Auto Parki ng. Daluth, Miiui. — Tukajšnji Duluth Herald poroča, da J« Ivan Ts visi J Is Blyja sačel sodni Jsko akcijo proti Anton« Zbašniku, gl. tajniku JSKi, ga odstrani Is tajništva. Prvo zaslišanje pred okroinlm sodiščem m ba vršil« 28. Januarja» SREDA, 4. JANUARJA. 4 1SČESE Ana Soilto, roj. Podlogar, vdova roj. 18M, Pisino, Istrla, preje pristojna v Vrhniko pri Ljubljani. Zadnjič se je odzvala leta 1927 radi dedičine po njfnsm očetu Ivan Podlogarju, javi naj se na skrbnika: Ing. Ferdinand Tflchada, Ljubljana, Zvezdarska ul. 4, Jugoslavija.—(Adv.) ZAHVALA DRUŠTVENE VESTI - Lepo se zahvalim vsem gostom, kateri ste se odfvali na veseli voéer, katerega sva priredila najini hčeri in njenemu soprogu na njih poročni dan. No-voporočenca ftf tudi iskreno zahvaljujeta za krasna darila in sploh za vse karkoli ste pripomogli do boljie in lepše zabave, kakor tudi hvala za "Old Kansas muaic," kateri so nam igrali vesele poskočnioe, da smo se zabavali do ranega jutra. Albert in Mary Naprudnik.—(Adv.) Off Im UL Kot«* IUI Mt Mm. aodurdl Ml* Dr. Andrew Furlan DENTIST OttUm hour, at lUfl W. ttnä 9t.. Corner Liftcoln A»»„ CMmcos W«d. t—Ii A. M. Thun. Wd FrUUy t—U A. IL, 1—ft »od S—Z P. M. Wuk» IiIMiII Daily M'lMlM MIS st W» S8sd ttrait «Iis—«IM ». m. daily. M. Caaal Mil *j¡¡ ITALIAN * HcCORDIOItS NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega orca naznanjamo aorodnlkom, znancem in prijateljem tu ž no vest, da je preminula moja ljubljena soproga In mati Umrla j« dno IS. decembra. Bolehala Je na mrtvoud« okrog 12 let Doma Je bila la vasi Drama na Dolmtjafcem. Rila Jo člaalca drsštvs Jutranja Zora Her. 108 SN P J. Lepa hvala društvu za darovani venec iS za korporativ») udeležbo «prevoda. Pokopana je bila po katoliških obredih. Prisrčna zahvala za darovane Vence In av. maše. Lepa heath prijateljem in eoeedam ko «tonili ob čaftu pri mrtvafeem odru. lak rana zahvala družini Prešeren za pomoč, pssebno pa Mioa Mary Prešeren, hee oskrbovala goNpodinJatvo. Ravno tako lopa hvala moji hčeri Mra. Frank Nadlinšok, ker ao se vdelešUi sprovoda. Torej še enkrat hvala vaem. ki ste nas oblikovali in tolašili. Tebi. draga soproga in mati, ki si naa zapustila, počivaj mirno In naj Ti bo lahka ameriška grada I Žalujoči ostali: Frank Jazbar soprog. Frank Jazbar sin, v Ely, Minn. Hčere mra. Mary Nadliniek, Carson Lake, Minnesota; Mrs. Franeoa Blazina, St, Louis, Mlsoovri; mra. Amalia Kastelle r Bly, Minn.; Angela in Ana Jazbar v Ely, Minnesota. Podpisani lellmo tem potom izrasiti najlepšo zahvalo vsem druitvom in organizacijam, ter posameznim znancem in prijateljem, za izkazano soialje in prijateljske simpatije v veliki nesreči, ki nas je zadela z izgubo ljubljene soproge in matere. Posebna hvala še društvu Pionirji št. 550, katerega članica je bila pokojna, za poslovne obrede in izkazano asistenco v uri žalosti. : ., - VINCENT C4INKAR, soprog/Robert J. Sanne-mann, Leo, Louis in Llllffcn Cainkar, sinovi in hčer. MICHAEL PIASECKI POCHEBNIK—FUNERAL DlRECTOR Se najlepše zahvali za sodelovanje članom S. N. P. J.*in dragim Slovencem v prošlem letu. 1231 Jacknon nt. North Chicago, III. Telephone 096 Thomaa, W. Va.—Naznanjam vsem oddstjenim i lanom društva št, 19, da •em bil na letni soji ponovno izvoljen Za društvenega tajnika (MoJ naslov Jo: baa I. Plerce, W. Va.) Opeaar» Jam vse našo članatvo, da rsdno plačujete aseament In da Se vsak ravna po pravilih ANPJ v vseh oalrih, Kajti le na ta nočin nam bo mogoč rod na aejah in pri društvu. Chtshalm. Minn. Uto IKK je za-tonilo. Upala asm, da bom na kosen teta bolj s vaeljem poročala o na* peedku In o dstnvshih razmerah, pa ml ni mogočo. NekaUri delajo po sekaj šib lov. do* 11 jih Jo, hI nič no delajo. Koliko Šnas bo ta depresija še trajala, nihče se vs. telim, da s Uipm Itt* zaaijs Upša tarja vsem dslaveem In društvom naša dičns na-tora Jednots UN P J in tudi ftašemn teaMkl LasAtl ____- - - Arnm. — It._____at prw^nijrnrniu ilitfTRlltl V lülfti. Vsi smo Jako prizadeti v teh šnzlh^ Msdaj naj pa še omenim o draštvn In pošiljali nn bomo dnevnik Pmicto najmanj dva meseca, ako niste član S.N.PJ. Ako ste član, pa TRI MESECE. Poskusite sa enkrat seda) čex zimo. Citajto prijazne novice in resti iz starega kraja, slike, pod učljive flanke in poročila iz raznik naselbin. Kiy. Minn. Draštvo 1 OS Jo na letni »«jI ti volilo sledeče nradnko m loto UM: Prsdaednlos Mary «tarti. pod-prsdarcinka Mary Dradiahar, tsáSM Mary Zvone, blagajnlea Mra. Pero-•hek, aaplsnikariea Franeoa Haya vita. Nadaornt odbor: Agnes Zimo»man, Na naši prihodnji asji hems Isaašs program, v katerem bodo nastopile Mary Strakel. F. Oradtaker, K. Hs tar, F, K rosas r. Aervtral as ko pri- Kakor vsako lato, Imamo tudi lotos v salofi prvovrstno, dobro rsjsao P R A 8 I C B krmljens g koruso. — Pripeljem Vam Jih saklane In topo osnafte-no na dom, kakor tudi kri in čro- tajnica Mary Smoltz. SREDA, 4. JANUARJA, PROSVETA 8 Razprave^pravilih rr Okrožni sdravnik Ud. Tbomaa, W. Va. - Naj potr-J ^ mnevanje nekaterih čla-¡Ü5Ä* bi bilo dobro L«* tako ukrene na prihodnji konvenciji, da ne bo jnega ¡munikania v bolniških rasre-¡¡rt^bi bilo dobro, da ae veé, vsaj xa eno letou prvo poakuinjo, da ae po-uvi okrožne zdravnike mesto ñkroinih lastopnikov. Seveda o-SLo morala biti drugje Uljena kot Jo sedaj Okroii bi bilo treba več. I* rasloRa, ker v nekih državah ni dosti ali nič naáih društev, tako da nekaj o-kroiij bi bilo večjih po obsegu ali manjših po članstvu, nekatera o-krožja pa bi bila manjša po obsegu, a večja po članstvu. Za vsako okrožje bi najeli slovanske sdravnike, če bi bilo le mogoče. Poleg naj bi bili obeneir tudi jednotini člani, in s primerno mesečno plačo. Vsa društva, spadajoča v dotično okrožje» b imel« vse bolniške nakaznice in vse pristopne liste. To bi bila društva, katera ne bi bila v njegovi (zdravnikovi) bližini. Pri društvih, katera bi bila v njego vi bližini, bi pa sam nadzoroval bolnike. Vse druge oddaljene bolnike v okrožju bi se pošiljalo na preiskavo k okrožnemu zdravniku v slučaju sumnje do katerega bolnika. Po tem siitemu, če se upelje, bi vrhovni zdravnik in okrožni zastopniki odpadli. V slučaju, da bi imeli okrožni zdravnike in če bi gl. tajnik ali društveni uradnik ali član zahteval od okrožnega zdravnika preiskavo, da je kateri bolnikov na sumnji simulacije, v takem slučaju bi okrožni zdravnik prišel v naselbino in Iti z društvenim idravnikom temeljito preiskala pacijenta. In verjemite mi, prej kot v enem letu bi ne imeli nobenega simulan ta več v jed-noti. To bi bilo umestno, da bi bili vsi (vsaj kjer je mogoče) zdravniki jednotini • člani. Okr^hrt zdravnike bi sama okrožja najé-mala ali gl. urad. Tudi je lahko, da okrožja sama skrbijo in plačujejo okrožne zdravnike*.T ^Nekateri člani in gl. uradniki poudarjajo, da je depresija vsega Mriva. Je že res. Pa ao tudi zdravniki, ki so dobrosrčni in so taki,/ ki jim je inozemska organizacija deveta briga, ti ne dajo počenega groša za inozemske organizacije. Zatd je priporočljivo, kjerkoli je mogoče, da se nastavi slovanske zdravnika in obe nem, da so člani jednote. Ce bi vrhovni ali okrožni zdravnik od čaaa do čaaa prišel okrog, bi marsikateri "bolnik ne bil na bolniški listi, ker bi društveni zdravniki bili bolj o-prezni in natančni pri pod pisa-vanju bolniških listin. Bolniški razred naj se vzdržu je vsak zase. Bilo bi jako priporočljivo in koristno, da bi bili vsi bolniški razredi edén razred za $2 dnevno. Ce bi jednota imela en razred za dva dolarja dnevne bolniške podpore le danes, bi bili več solventni, ali vaaj ne več kot dva razreda, to je: eden in dva dolarja dnevne bolniške podpore. Razred za $8 se to raspu-«til «am od sebe, če se razmere ne predrugačljo v kratkem ča-»u. Ce bodo še kaj čaaa razmere kot no danes, bo težko obdržati vne to kar imamo danes, mislim pa. da je boljše nekaj imeti in obdržati, kot pa vae zgubiti. Nekateri bratje se izgovarjajo: "Sedaj bom zmanjšal podporo in |H>«mrtnino, ko sem celih dvaj-ali petindvajset let plačeval" A se rajše puatl izobčiti. Kaj ni to nesmiselno? Kaj ne bi bilo boljše, da bi stopil v ras red za en dolar bolniške podpore in «a $250 smrtnhic? Bi imel vsaj nekaj in plačeval bi po stari lestvici. Bolniška podpora naj ostane kf»t j* danes v pravilih, to je: 1<> dni se ne plača nič, če ne gre v Mnico. Sedanja pravila o pod-Port so praktična. Bolnik, ko «boli, še ni v začetku v skrajni >Ui kot pa pred koncem. Ca pa ? v bolnico, pr mu plača takoj <*» «**tka. Operacije naj bi o-»late tako kot so danea, to Je, rJ*J? »*«*•• *oJ apel Je na |n «n^nike. v ÜT. 0000 l**1*"1 na 10. kon- ZSZi4* * * I«» JUM* bolj« izdatke zmanjša-» pa asesment povišati. Pa-Uta, da ne zvišate teh kritičnih čaaih. Po mojem skromnem mišljenju je bolje na operacijah in bolniških podporah manj plačati kot uho.s m en t, ^višati. Bolje nekaj kot nič. Danes je |1 tako velik kot je bilo v dobrih časih 5 dolarjev. Konvencija naj se ravna po današnjih časih, ki so skrajno kritični. Plače delegatov tudi želim, da bi ne bile previsoke. Mislim, da bi zadostovalo, če bi bile dnevnice po $6 ali ne več kot $7. Ce konvencija uvidi, da~ zadostuje $6, naj potrdi take dnevnice, katere bodo najbolj prikladne za današnje čase. Ce boste Štedili na vseh krajih na konvenciji, dobite največje spoštovanje od članstva. Tony Oeretkar, društvo št.'29. Par naavetov Adah, Pa. — Nekaj važnih stvari želim tudi jaz spregovoriti za bližajočo se konvencijo SNPJ. Opominjam cenjene člane in članice, da si izvolite trezno misleče delegate in tudi njih tastopnlke, ker naša prihodnja konvencija ne bo noben piknik zli teater, ampak čaka tam veliko dela. Bolniška podpora in Klškodninski sklad, pasivnost in x>smrtnina. Bolniška podpora je trd oreh in deficita so krivi ai-mulantje in zdravniki, ki pomagajo izrabljati naše pošteno članstvo. Vsak Član, ki se sa to zanima, bo pogledal v pravila. Kaj storiti? Naj simulantje trpijo, kateri se mislijo na račun poštenih članov okoristiti. Konvencija dela pravila in pravila naj bodo taka, da bodo to staro gnilobo izčistila. Zato jaz priporočam sledeče točke: 1. Vsakemu članu-bolniku, a-ko se ga zasači pri kakšnem delu, ako je na bolniški podpori, se mu vsaka nadaljnja podpora za tisto bolezen ustavi; ako ima še dobiti podporo, se mu odtegne 5 dni za kazen. To naj velja za vaak prestopek. Ako bolnik lahko opravlja delo, ko je na podpori, to je dokas, da simulira. 2. Ako je bolnik po drugem zdravniku preiskan k) pronaj» den, da je-sposoben za lahko delo, ima plačati vse stroške sa preiskalo uključivši po $1 dvema gdčama pri preiskavi. Ako bi pa slučajno priče izgubile dnevni zaslužek, mora poravnati dnevnico. 8. Pri preiskavi imata biti dva dobrostoječa člana kot priči, ki- se zniža, naj bi bilo znižano samo začasno, ker sem prepričan, ako bi se boljši način upeljal pri nadzorovanju, da se bo s tem doati prihranilo. Dobro sem pregledal tudi lestvico Jugoslovanske bratske federacije in »rišul do zaključka, da sa samulante je vsaka lestvica dobra, ker oni imajo vse notranje bolezni kolikor jih je v lestvici navedenih, naenkrat. Ali kaj ti pošten član, ko te adravi zdravnik raketir? Za prvi mesec bolezni noče vedeti o tvoji bolezni in te vedoma zdravi za drugo bolezen, tako da več zaaluži in podpora ti poteče. Kaj boš ti storil drugi mesec 7 Podpora ti bo potekla, ostals ti bo pa bolezen. Simulant najde vaako luknjo, pa na j bo še tako dobra lestvica. In tudi v omenjeni lestvici J. B. Z. so luknje. Mladi člani bi po lestvici najmanj plačevali. Bratje, mi imamo danes doati mladih simulantov". Kdo bo pa za te simulante naklade plačeval? Ko pride zopet druga konvencija, bodo iz mladih poatali že stari simulanti, in to sa nis-ki asesment Odpravimo simu-lantatvo najprej. Prepričan sem, ako simulantstvo odpravimo, ae more preiti v našo staro lestvico bolniške podpore. Poglejmo, kaj Je s pasivnostjo. Pasivnost nam je čudno veliko koristllaAv treh letih bres-delja. Pomislimo, 5,000 članov paMivnih! Ne moremo satajiti, da ni jednotina blagajna oškodovana s ene strani, ali na nasprotno stran se je iskasala ista za članstvo v veliko korist Da bi se pa preveč strah ne raspa-sel v našem posmrtninskem skladu in tako morebiti okužil našo solventnost, bo treba v tem ozi-ru nekaj storiti. Jas mislim ta-ko-le: Ako hoče biti član pasiven in hoče postati po pasivnosti zopet aktiven član, naj se pismeno zaveže ene sledečih točk: 1. Ako hoče potem na obroke mesečno plačati v pasivnosti zaostali dolg, a samo v posmrtninaki sklad. 2. Ali pa se mu odračuna od njegove pbsmrtnine. Ako tak član postane zopet aktiven, naj se mu da pravico to obveznost spremeniti s ene točke na drugo. Ako pasiven član umrje sa časa pasivnosti, se ima ssostali dolg v posmrtninski sklad od $250 kolikor jednota plačuje kot pogrebne stroške, odrsČunstl. Posojilo za asesment Naj se posojuje na račun posmrtnine tako Is: Ako član prosi sa prvo ali drugo posojilo $¡50, se ta vsor ta odračuna od njegove posmrtnine. Od teh $80 se odračuna 5% za eno leto. Tako bi prosilcu z lastnoročnim podpisom ii^ istega izročiti društvu. Društvo mora poslati vae skupaj bolniškemu tajniku. 5. Ako se člana zasači pri imenovanih simulacijah dvakrat, ae mu vsa nadaljnja podpora plača samo še polovična, za vso nadaljnjo dobo njegovega članstva. Prispevke pa mora plačevati po lestvici v bolniški sklad. Ako tak član ni s tem zadovoljen» naj o-pusti bolniško podporo in more ostati samo še v posmrtninskem skladu zavarovan. 6. Strinjam se z bratom John Lipovshem glede distriktnih zdravnikov. (Citaj Prosveto št. 271 z dne 16. nov.) Mislim, da bi bili taki sdravniki izbrani v vsakem okraju, kjer je dobra bolnišnica in največ društev Jednote, da bi nobenemu društvu ne bilo predaieč. Zdravnike bi isvo-lila društva in priporočala fl. odboru in gl. odbor naj bi se pismeno dogoyoril s dravniki. Ras-ume se, da gl. odbor ali pa gl. zdravnik data navodila. In bi preiskoval vse sumljive bolnike in vsakega bolnika, katerega zdravniki hočejo poslati na operacije, ako se sumi o bolezni in če ni operacija nemudoma potrebna. Plačala bi Jih društva ali pa kakor ae sklene. Pošteno članstvo mora po nepotrebnem na operacije, po drugi strani mora Ae simulante podpirati. Mislim, da bi veliko koristilo bolniškemu in odškodninskemu skladu, ako bi se nekaj ličnega upeljalo. Naša bolniška podpora je fte pristrižena za 10 dni In ako še hočemo nadalje isto prt-strigovati. naposled ne bo nič o-stalo. Kot 24 letni član ia «4 let star, imam v tem osiru dosti dobro Izkušnjo. Operacijske od- teri sta zmožni angleščine. Priče morajo tudi važne stvari od pre J ostalo za zalaganje asesmenta iskovalnega zdravnika poizvedel W U7J50 in z lato vsoto naj gl. ti ter narediti pismeno poročim d^bdr zalaga aiseament. Kadar pa član lahko sam plača zA asesment in od njegovega posojila je neki znesek ostal, naj ae to vloži nazaj v njegov posmrtninski sklad. Član ima potem to porabljeno posojilo v obrokih, ako je nemogoče naenkrat poravnati z obrestmi vred. Ako tega posojila ne more vrniti, mora vsako leto naprej plačati obresti ss porabljeno posojilo. Poglejmo še 70 letno zavarovanja. To Je priporočljivo za tiste, kateri mislijo živeli nad 70 let, lestvica pa ne pove, kaj a onimi, kateri poprej umrjejo. Frank Camendiek, društ. 209 ni določila, da bi se prihodnja vršila po odaekih. Moje mnenje je, da bo stAr zelo enoatavna, ako vsako društvo naroči svojemu delegatu, da mora glasovati sa zborovanje po odaekih. Seveda, ako bodo delegatje odločevali po svojem, bo vae ostalo pri s tare m^ ker čaaa bodo imeli letos več kot kdaj prej. Drugi raslogf ksteri govori v prilog sborovanja po odaekih, je ta, da bi se vsak delegat le lahko vnaprej pripravil na svoj posel. Kakor hitro bi bile volitve delegatov končana, bi glavni U-rad objavil, da delegatje od društev, recimo od št. 1 do 100, bodo zastopani v tem in tem odseku, delegatje od 1004S00 v tem in tem Itd. Bolj vainl odseki, kot na primer finančni, bi se pa lahko isvolUi na konvenciji radi boljše izbire. To bi omogočilo delegatom, da bi se sa svoj posel lahko temeljito pripravili, ker bi premotrili tisti del pravil, katerefta bi sastopall v odseku. Pravila so preobširna, da bi povprečni delegat mogel res stvarno rasmišljati o vsem, ssto pa navadno savlačujejo stvari ravno tisti delegatje, kateri so o dotičnem predmetu najmanj podučeni. Ako je članom kaj na tem, da ae bo delo na konvenciji dobro in hitro Uvršllo, naj se izrečejo zs zborovanje po odsekih. Izvolite delegate stobodomlselnegs mišljenja. Ne mislim take, kateri kričijo po starem znanem iz- pro- reku, da "kdor nI" nami jI ti nam," ampak take, kateri so trezni in znajo aamostojno misliti -John J. Zelenik. : Operacije < hlaholm, Minn. — Da zdrav-niki doatikrat naše člane operirajo bres potrebe, je resnics. Nsj navedem en. slučaj, ki sem ga sama doživela. 'Pred leti nam je obolel otrok. Začel je bljuva-ti in toftiti, da ga glava boli In trebuh. Poklicala sem sdravnlka, ki je otroka pregledal In ugotovil, da je na slepiču bolan. Ta" kojšnja operacija je potrebna. Mož je bil na delu, mene pa ni mogel sdravnlk: pregovoriti. Zdravnik je odšel In čes nekaj časa je pripeljal drugega zdravnika. Oba ata spet otroka pregle- dala, jemala kri is uiea ln spet oba potrdila, da je takojšnja o-peraclja potrebna. Mene pa nista mogli pregovoriti. Rekla sem, da se naj počaka do drugega dne. Drugi dan, ko je zdravnik ftopet prišel, je otrok že bil popolnoma sdrsv in še danes mu nI treba operacije. Agneu Mihelčič, društvo 828. Vlada zavrnila pol milijona iml-K ran tov v treh letih VVashington. — Državni tajnik Stlmson je te dni poročal, da je adminiatraclja v zadnjih triih letih preprečila prihod v Združene države pol milijonu oseb. To js dosegla z navodili svojim poslanikom ln konzulom v tujezemstvu, naj ne isdsjajo dovoljenj. Na novo ao •• naročili na dnevnik Prosveto proili teden sledeči: Frank Fintz, Denver, Colo.— Mike Mavretic, Denver, Colo.— Louis Sustar, Gordoin-^olo.— Joe Hubnlk, Oak Creek, Oolo^-Anton Hočevar, Pueblo, Colo.— Sofija Brits, Bryant, IH-nFr. Polioh» Lyons, 111.—John Buko-vec, Oglosby, Ill^-John Seftlca, Ogloaby, Ill^-V. VerhovnLk, U-nlvorsal, Ind,—Johanna Mrvosh, Painesdale, M i oh—Carl Kosian-cich, Red Lodge, Mont.—Frank Kopriva, Leotonla, Ohio,—Iv*n Bosic, Salem, O—Joseph Celin, Salem, O.—Frank Korda, Salem, O.—Anton Krmel, Salem, Ohio—Joe Markovlch, Salem, O.—Frank Kocevar, Dunlo, Pa. —Joseph Fllas, Herminie, Pa.— John Ramaak, Horm In ie, Pa.— Mile Bobish, Horning, Pa.—J. Sustarsic, Johnstown, Pa__John Ostorman, Midway, Pa__Louis Glaser, Pittsburgh, Pa.—Anton 81uga, Shamokln, Pa.—Mary 1 ¿awrence, Slovan, IV—«Erneat Krall, Vandllng, Pa.—John Jarc, W.Sunbury, Pa—John Malovac, Conaumers, Utah.—Martin Pu-ntovrh, Wellsburg, W. Va.—John Novak, Milwaukee, Wis.—?. Krumberger, Racine, Wis,— John Turk, Sheboygan, Wis. Delegatje In prihodnja konven dja No. Chicago* III—Kmalu bo čas, da ae isvoiljo delegatje za prih. konvencijo. Mnogo Js odvisen us pah konvencije od delegatov, katere boste izvolili. Pre mnogokrat se izvoli Člana, kateremu Je več za "good time" kot pa za dobrobit članstva. ReS žalostno Je videti delegata, Katerega js društvo izvolilo, da aaat pa njih Interese, ko prida ns konvencijo pa prsganja mačka od prvsgs dne konvencije ps do zadnjega. Seveda vsega tiuU niso delegatje krivi« kriva ao tu dl tista društva v mestu, kjsr se konvencija vrši, ker dajo dela-tstom preveč prilike. Moje oNttuje Je: ena dramska prsdstavs In banket. To Je dovolj sa razvedrilo delegatom. Priporočam, da ss prihodnji konvencija vrši potom odsekov To pa sate, ker ss konvenciji lahko savršft v snem tedtf, na maato.v Jvsb, denar, kateri bi se prihranil bi as pa lahko porabil v boljša temne kot I tratiti čas na konvenciji. Moj 6* bo kdo ugovarjal da te nI Mogoče, ker sadnja konvencija ZAPISNIK »KUPNE SEJ K GL. UPR. OMBKA IN DR. ČLANOV GL. ODBORA 8NPJ V CH1CAGU vHMa m dat II. te. 1982 \ —— Predudnik odpre mJo ob 4. url popoldne. Navsoči ■o vti upravni odborniki, od oitalih pa bratj« Olip, AImH in Lotrich. Brat Catnkar nato pojaanl, da Je bila ta Mja aklieana radi vainih go«po« IJemo fte aedeaideaatletno ssvarovenje. i čim bi imel član ob aedemdeeetem letu etanoatt vee aeeement plačan In bi Ml «pravičen tudi do premern* gotovine. Pojasnjeno Je tudi. da bodo a pripravljanjem 'rasaih leetvle nastali preeejftni stroftkl. aktuar sem bo stal P*ar«J. uvedba veake novosti U vrste bo pa aahte-vale tudi več oeobja v glavnem uradu, «on^rw. Je akle-njeno, da ae ne dole nobenih nadaljnjih etrpftkov s pri-pravljenjem novih leutvte. Neto br. Godlna poda pSrečilo o atenju liste Pro-aveta. Pravi, da Je opoaarjal eieer fte vuttret, de na-ročalki valed kriae vedno v večjem fttovtlo edpedejo In ÉK dnevniku preti nevarnoet, aadaje ftaee pa Je sHue-elja posule taka; da al nikakor ne upe neeitt naprej odgovornosti aa nje. Te Je pevedal tudi aa aejl Uprav-nege odeeka la ta Je fte e stvari podrobno reaprevljel la keačno sklenil, da Je potrebne, de ae petllčo ne po-svetovanje vee glevne odbornike, ki ftlve v ChUmku Ia ofceMei. Stvar Je aelo neona In treba Je takej no kaj ukreniti, de dnevnik ohrenlmo, eke Je le kako mogofe. flieer Je aenlmaaje aa naft dnevnik dovolj ia «arečnll^v bi bile tedi. toda ljudje nimajo denarje, da M plačali, ne kredit pa ae moremo predolgo foftiljatl, ker aetem bo tudi nam «manjkal« PemieJttt Je trabe r.« ul)e, da mm a agube članov agubUi ledi dohodke ae neč Ust, In da U aguba inafta veliko večjo vaoto kot ae aploh mlall. Tako amo na primer.* letu llMiO imeli okoli 180,000 več dohodkov od članov kot bo Jih letos, atroftki ao ae pa anlftall pribllftno «amo aa |10,000. ToraJ Je aamo pri tem okoli daaet tisoč Taalike. Vpraftanje Je torej pred nami, kaj bomo ukrenili. Stroftke Je treba anlftati ali dohodke poviftati, ako hočemo ohraniti dnevnik, a oboje je teftko. Ml amo fte iskali iahoda na vae načine in posvetovali amo ae tudi e preddelavci tlakama. A ker ligleda aa večje dohodke v bliftji bodočnosti ni, Je treba iniftatl atroftke pribllftno okoli M00 tedensko. To pa Je mogoče edino i amanj-ftanjem lista in imanjftanjem plač osohju, ki dela aa Uit. Priporočam, da ae naredi redukcija takoj po !. januarju. Sklep ia to pa Je potreben fte ledaj, da na-ročimo manjfto obliko papirja in da tigotovtmo v pravem čaau druge priprave ia spremenjeno obliko. poročilu aledl dolga raaprava ln vtl iaraftajo, da ae Jim Je aelo teftko odločiti aa ill korak reduciranja, ali da pa vidijo, da ao kčje od naftih ftelj in da ae bomo morali aa odločiti, da preprečimo kataatrofo. Povdarja ae pri tem, da bo a amanjftanjem lista tudi precej potaft-koč a uradnimi atvarmi in poeebno a dopiai. Z imanjftanjem aa eno kolono bi precej prihranili, vendar pa se dovolj in računati moramo fte na nadaljqo redukcijo, poaebno na radukcijo plač. Sprejet Je končno ln proviaorlčno predlog brata Aleaha, ki ae glail, da ae Uit Proaveta i 1, januarjem 10118 amanjfta a aedem na fteat kolon, Ur da aa nedoločen čaa lahaja aamo petkrat na teden. Predlog ae da veem članom gl. odbora, da giaeujejo o njem. Sklenjeno je nadalje tudi, da ae UkoJ nato, ko oglašujejo gl. odborniki, skliče sestanek upravnih odbornikov in usluftbanoev pri liatu, da ae uredi • njimi glade raadelitve dela, nadalje gl«V» plač In Uko dalje. NaU aledl poročilo br. Aleaha, proda, gospodarskega odaeka, ki pravi, da Je lavrftll nalogo, ki mu Jo bila dana na eni prejftnjih aeJ upravnega odaeka, namreč, da oaebno obiftče ljudi, ki Imajo poaojila od jednote In ki aaoaUJajo i obreatml in odplačili na glaniveo, Ur da ae prepriča tudi glode davkov. Obiakal je večjldel vae dolftnike v ao Hrvati naaprotei In nam delajo precej več poteftkoč. Kden naftih aaatopni ko v ae Je celo prijel komuniatičnih naaorov, namreč, da bo iUk vae propadlo In agitlra, da tudi Jednotl ni treba nič plačati, nakar aem ga posvaril in opoaoril, da ao to poaojila od JednoU in da tu gre aa agubo delavskega denarja. Nekaj alulajev Je v Gery, kjer bo tre-be sodno postopanje ali "foreeloaure proceedlngs." Bil aem nadalje tudi v So. Chicagu in konferiral a direktorljem HrveUkega narodnega doma, ter Jih opo-aorll na »aostajanje a planil ln da morajo lapolnJ"«*!» kar ao obljubili. Povedal aem Jim tudi, da ako ne bodo sami skrbeli aa davke in aavarovalnino in nam odplačevali redno, kar so obveaani, da bomo prisiljeni tudi proti nJim aodnijako postopati In jim dom vneti. Ke-kor («glede, Imajo Um slabo gospodaratvo. Prepričan ' pa aem, da bi ae dom laplalrvel, ako bi bil v rokah sposobnih ljudi. V meaeru decembru imajo glavno aeje In rekli ao, de bodo U prinesli In predloftill delničar. Jem Ur m! sporočili, kaj bo aeključek. Nadalje poroča, kako ata akupaj a br. Atftkovtčem obiskala nafte dolftnike v Clevelendu, O., kjer Imame veliko posojenega denerja, V aplolnem ao nafti delft-niki vol dobri anačaji ln bi radi ohranili avoje domove, ia radi bi redno odplačevali, pa valed kriae ne morejo, «vetovel sem Udi Um tiatim. ki ao aelo aaoaUll, da prepiftejo na JednoU, da ne bo trebe sodnljsk*ga pošto-penje in atroftkov ■ Um v iveal. Val ae v U privolili raaen enege, kjer pa amo odrodlll posUpanJe aa fod-ni J« ko prodajo. Bil sem pe v Oevelandu v glevnem radi bondov drveland Terminal Bullding Ce« keurth imemo ml aa 60,000 dolarjev in kaUre kompenlje aa-hu>va, da Jih laročlmo Ukoavanemu Bondholdera l»ro-tertlve komluju. Pretakali amo, kako se poslopje renU ln kake lo moftnoeU m plečevanj« In »«glede, da bi ee moralo iaplačevati. ZaU mislim, da ae ae mudi aa laročltev bondov in prlporo#am. da ee Jih ne de Ia rek, dokler ne bodo Imeli vaaj 7S ali M0 odsUtkov vseh bondov drugih InvoaUrJev larečenih omenjenemu komiteju. , <*oročlle braU Aleaba se vsa me ne ananje. Zetom poroda fte br. Vider in neveje nekalera slu-če Je v Drtroltu in «t. I>uiau, kjer so nokelert tudi deloi1 aaoaUll a obrestmi In edpMovanJam la eal Udi niee plačali davka. Sklenjeno Je. de ae veem Ukim sleče Jem peeveti poaebna peaemeat ia akrbl, da bed« vaaj devkl plačani 1» da MnoU ae be kuje odkodovaaa. Nato br. predsednik aaključi eeje ob SJ0 avefter. VINCRNT CA IN K AR, ' PMIUP OOMNA« PR08VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT C LAMM) IN LAMTWWA SLOVSKSSS M A BOOME PODPORNE JEUNOT* OrgM W »«4 lilftüt NAUcmJ SiM^it ll#fiilf MwWnVk! « 4rta.»« "«»•» <*!»—) I« K«ixO IC«, M M/,. UM M |MJ J >*Aa: M « M Mte M«. Mit >« H Uli M Ik«. Mwr tnUm. nH»J for Um IUiW ftiftU, (»uwpt C*»m4* Hm irr p—r. CWwo muI tU»,«, »7 U» jwr »••». termit m cmtmirSm Uli jw*r. ('«M MTUm/ ho 4ufc«*Mr«. * rtUtmmà ... MmIott u *m. Mir lau ttl i Matom í PEOHVfcTA " MiT-M MMrtk UfMili Ar«.. CHw—. IIUMU. MKMKKK OF TMS rKOK RA TKI) PRKMS IM Uëium v na »tImmt (On. II. ¡9*$), puU* rU*M im— M mmI*v« pomml, da VMM )• • tM 4n*mum hau i«r w bll°' k-d w km« nova bo .,rr.m«.. > Hmt\og «a br"1 pr,'e mÄ,° Promiallo pak ta Bakiju^k ja pradvMtn v t«m. Vrr on<"» Piwo. 8NPJ nije organi-mi na varujam« v tek« onmntaaeij« zlrana da ruši nekoje kraljevi-kot jt imanuvana. katar« *ruem«, ne | oalobodjuje onaj narad tudi politično- Bdrulvnjr aiov.nov. koii nI i« nini .^TJl iT Mi fttvhno v Ameriki, v kater. ,, , nj°j »«^Vnom kon- saljani maiA narodi, tod. lPo,®m« j« Mmo za poma- •ka vpratanja ali politična m titojn ^silje hvo^ članstva. Prosveta vaafc enak», valad ta«a ja potret»m. Jma dosta poučnog za rtva^o^n tatodf0 iTntal^i Mmo * kam« noaHk. naatane Maaen. d. bi v de "" T*?™ dled ür , U njegovim nepro-katare bi najbolj trpeli pr.eeljem-i mišljenim zahtjevima. Bratski tata «MU mnenja, da v polMtftrtk in vam fKtsdrav. Job« F. Plön, društvo .«ÖS Nepromliljenl zahtjevl Iron wood, Mich. —• U Prosvc-ti dne 21. dec. 1932, u koloni Ljudski glas, izaiao je dopis od br. Valentina Poliča iz Detroita, Mich., kojemu Želim odgovoriti u kratko, jer ne želim zalazitl u polemiku s njim, niti mi je na-mjera braniti br. urednika, pošto je on sa obrann sposobni j i od mene. Ako br. Polič ne bi. blazio u javnost onako licu-mjerno in nepromWjeno7 ne bi se ja obszirao na njegov dopis, ali kada brat hoče da upregne urednika u svoja politička kola, Ito po mome mnenju urednik mora (ibjegavati bez razlike od koga zahtjevi dolasill, to je on-da neitto drugo. Kada su Hrvati pripadali Austro-Ugarskoj monarkijl, br. Polič ako ne sna, mow se informirati, su svl hrvatski vodje radii! zu nlom spomenute mo-narkije i za gradjenje Velike Si bije. Sada, kad su uvidili da su izvarani i ostali razočarani, ovaj 'naš brat znhtjeva od urednika Prosvete, da pomaže Hr-vatlma da ae oalobodi taj naš nurod, "koji ima guts". Brat ne J mole dokazati kakovu slobodu oni mlsle iivojititi sebi I Slo-1 venci ma, nakon ito su u veče iNjpHtvo lapali pod beogradskim diktatorlma, niti može brat dokazati, na kakav način ae Slovi nri drce nmdrl napram llr-vatima. Pittsburgh, Pa. — Premalo se sliši s pennsylvsnskih gričev in dolinic. Posebno poročila o federaciji SNPJ zap. Pen ne preveč i-zostajajo; morda je to en vzrok, da še do danes vsa druitva v tej okolici ne pripadajo v to koristno zvezo. Neaktfvna društva včasi tudi poiljojo opazovalce na naše konferenc? in tako o-stane po starem. Kaj je federacija Že stprila dobrega v prošlem in ksko bo v bodoče, tvori veliko knjigo, katere ni mogoče predstaviti v celoti na eni kratki seji. Imamo opravičene kritike, pa tudi neverne Tomaže, kateri si mislijo, da je federacija peto kolo alf celo političnega karak-terja, za kar pa do danes še ni |dokazov. Želimo, da nam prinese novo leto boljše gospodarske razmere ter več razredne zavednosti več narodnega ponosa — v zavesti, da potem lahko dvi. gnemo naše ustanove na višji standard. ,v. Ob novem letu prihaja federacija zopet pred vas in vam ponuja bratsko roko za skupno delo. Torej pridružite se! Kot le poročano, sklep zadnje konference je bil, da se vrši . velika skupna veselica obeh federacij v Bridgevillu v Slov. dvorani na Cook Ilillu dne 11. febr. v soboto večer v dobrobit tistih članov, kater<< družabni red najbolj tepe. Članstvo oteh slov. in angleško govorečih društev je na delu za obilno udeležbo. Brata Ambrozich in Kosela, tajnika federacij, sta zaprisegla, da tista dva departmenta v cookhillski dvorani bosta na 11. feb. natlačena do zadnjega kotička. Br. Bellšnik (orjak) ima večletno skušnjo v zobozdravni-Štvu, suhih grlih, nerednosti v želodcu itd. Dept. it. 1 je torej v dobrih rokah. Drugi oddelek bo pa okupirala (ie v «naprej vem) naša "flaming youth". Ker je Zornikov orkester izvei-ban tudi v "old time music", potem tudi starejši ne bomo izklju. M^HHpHfl Vse federacijske priredbe do-» Razprave o dnevnika Prosveti ijah prihaja nova era; npla-bo vsak čas zayzels naše fpo-stojanke. Obstoječi družabni red se krha, ves svet se naglb-Ije k tisti vzvišeni ideji, za katero strmimo mi starejši že zadnjih 26 let Pa Imenujte ho teli nokracijO, socializem ali kakršenkoli izem. Well, naša federacija s svojimi priredbami in konferencami skuša ozlr. si daje nalogo, da usposobi mlajšo generacijo za spretno vodstvo naših ustanov. I.ou1m Glantr, društvo 295. Mm tajlgili rtvljt A b c socializma. Kratek pregled socialističnih teori' Uredil Ivan Molck. Izdala in založila Jugoslovanski socialistična zvo-is, Chicago. III. 1932. Cena 16c. — Knjižica šteje 32 strani in tolmači v kratkih sestavkih glav- Odborniki in Procveta New Waterford, Can. — Iz poročila br. Ph. God ¡ne nam je znano, da je naia priljubljena Prosvetni v finančnih stiskah. Kar se tiče naročnikov na dnevnik, X. «konvenciji priporočam sledeče: da se v pravila doda nova točka, namreč to, da vsaki č!an, kateri želi kandidirati za društvenega predsednika, tajnika, blagajnika in nadz. predsednika, da mora biti tudi naročnik na dnevnik. * - Se efio novo točko v pravila: da kdor želi kandidirati za delegata, mora biti najmanj eno leto pretf volitvami za konvencijo, naročnik na dnevnik. Mogofte se mi pripeti, da me bo kdtf švrknil, morda bo kdo rekel, da to diši po Mussoliniju. Po mojem mišljenju ne. Ce ima SNPJ 700 aktivnih društev, je 700 predsednikov, ravno toliko pa tajnikov, blagajnikov in nadzornih predsednikov. Ne računam ostalih odbornikov in vratarjev, članov je pa na tisoče in tisoče. Samo omenjene 4 vrste odbornikov, skupaj bi bilo 2800 naročnikov na dnevnik. Koliko je članov in članic, ki niso v nobenem odboru, pa so vseeno naročniki» Zakaj pa bi se ravno o-menjeni odborniki ne naročili na dnevnik? Na primlr pri našem društvu (mislim, da ni edino) so borbe za sedeže v društveni odbor. Ce bi bila omenjena točka že'*r $feavilihr sem siguren, da bi »amo pri našem društvu bilo najmanj 25 stalnih naročnikov na dnevnik. Ker ni take točke, sta pa samo 2 naročnika. Želim, da bo gl. upravni odsek tako ukrenil, da dnevnika ne izgubimo, — Herman Drobesch, društvo 558. Clevelandskim društvom Cleveland, O. — Na redni mesečni seji društva "Naprej" št. 5 SNPJ se je zopet razpravljalo o Prcsv£tt ter zaključilo, da se v glasilu vpraša naia ostala dru-itva V Člevelandu, kaj mislijo o zdaj so bile uspešne finančno inlpomoči Prosveti? Ali ni več kot moralno. . dolžnost vneli društev, zavzeti se »lovenski živcev naših iq^[:jsa 'tti^da obdrtfmcv dnevnik, ki je vsekakor dofcer agitator zŠ našo jednoto, torej za nas vse? Ce hočemo dnevnik obdržati, moramo pač tudi nekaj žrtvovati, Vsako druitvo bi nekoliko že zamoglo pomagati, kljub izredni krizi. Studite se torej ie ostali in priskočite dnevniku na pomoč, ki je ddne3 nujno potreben. Želimo in se tudi nadejamo, da bomo čitftli v prihodnji številki, da so naia društva začela pridno o-glašati za pomo* Prosveti in da še niso pripravljena dopustiti, da se dn?vnik ustavi. Na delo vsi! (Priofcčeno po naročilu društva Nil prej it. 5.) t. Medveiek, tajnik. listu, ker članstvo potrebuje stvarnega, poučnega čtlva, ne posiljenega. ^ Tudi kritike so potrebne, ako ae pisec drži strogo v razpravi le predmeta, o katerem razpravlja, ne da se poslužuje zavijanj in osebnosti prati drugemu, kar se večkrat dogaja. Osebno napadanje, zvijanje in podobna mržnja do svojega bližnjega, to je zlo, katero dela nesporazum in nezaupanje eden napram drugemu. Le govori o principih solidarnosti itd. Za božjo boljo, a-ko mo kdo ilahrull in obrca, rečem hvala lepa za take principe in solidarnost. Vsi principi ali solidarno&t nič r.e pomagajo, a-ko se Isto v praksi pošteno in iskreno ne izpolnjuje. Pravijo: delo delavca hvali. To je najboljša hvala in reklan(ia pri vsaki stvari in jJri vsaki družbi.—-Andrej Krizmančič, društvo 126. Ako mogoče, naj bo obligaten Springfield, IIL — Kot lokalnemu zastopniku za dnevnik Pro-sveto, so mi razmere precej dobro znane. Ker so hekfeteri dopisniki mnenja, da bi se zastopniki odpravili, temu nisem nasproten, ako ee mortf kak boljii sistem dobiti. Kdor misli, da so zastopniki krivi, da Prosveta nazaduje, naj kar sam poskusi pa se bo kmklu prepričal, da so drugi vzroki, in teh je več. Eden vzrok je, ker so člani po večini finančno popolnoma na dnu, da pri najboljši v^lji ne morejo obnoviti naročnine, ko jim poteče. Drugi vzrok je, da tisti, kateri bi lahko plačali naročnino, je neradi plačajo. Dalje, ako prideš par dni pre^kot mu naročnina poteče, ti pravi: saj mi še ni potekla naročnina. Ako takemu naročniku pojasniš, da mora biti dnevnik plačan, da Prosveta rar bi denar, da mora plačati delo in papir, ml kateri reče: "Saj ima jednota 5 milijonov, pa naj tam vzame." Takemu naročniku se mora pojasniti, da se mora Prosveta sama vzdrževati. Nekateri Siročniki, kateri so bolj oddalje-, ako prideš do njega, ti zopet reče, da sam pošilja naročnino ^ (Thicago. Nisem nasproten, ako v resnici sami pošljejo, ampak zastopnik ne more vedeti drugače, da piše po imenik naročnikov. Tam šele ve kdo ima plačano. Najboljše bi bilo, ako bi bilo mogoče, da bi bil dnevnik Prosvete obligaten za člane, za vsako družino eden dnevnik in da bi društveni tajniki Vsak mesec nekaj vzeli pri asesmentu skozi celo leto. Akb bi bilo to mogoče, kar pa dvomim, da 4>i prišlo v veljavo, ker se večina članstva ne bo strinjala, bi se dnevnik re šilo.—Frank Cemasar, društvo št. 47. Edina pot Hiilton, Pa.—Dnevnik Prosve- Se o dnevniku Prosveti Cleveland, O. — Nekateri člani pravijo, da je drzen, kdor se | ta naj se ohrani, ako je le mo-upa kaj svetovati glede dnevni-; goče. Citall smo že zadosti raz-ka Prosvete, ker to vprašanje se' prav o tem. Gl. upravni odsek je storil kar je bilo mogoče storiti; boljše poti ni mogel vzeti kot jo jo, da ac sobotna Številka ukine. Po mojem mnenju je to najboljša pot za enkrat. John Srebernak, naročnik član. in ili 4,300,(,00 PATENTOV vpraAanJlh te ■■jfi« iitaiHil.l l*r tadl ota m pat lan Jan i «fe atam. iS V mnogih «Majih «a Jim na **!< »alU» Udje tart nam. Nalaga napred Z&i Id^nJ! m sveU zastonj, lahko vs« stare naročnike dobi nazaj, ki nimajo lista s čim plačati Ce pa tega ne storim«), bo Prosveta morala prenehati in vsi mi, ki jo radi Čltamo, bomo segli po komunističnih listih, ki so zastonj. Posebno tukaj v Minnesoti jih dobit kolikor hočei, še v hišo ti jih prinesejo, da nam ni treba na potto hoditi, de veseli so, da jih čita-mo. To je moj nasvet Ce ve ¡odo za boljiegs, naj se oglasi. ^ Agnes Mihelčič. druitvo 322. on«, ki verujejo. more prezreti. . RftJHevnoat. Mesečnik za u- Namen, da se vsili članstvu motnost in znanost. Izdajatelj dnevnik Prosveto obliga t no, o in Mrednlk Hratko Kreft. Izhaja vsem v dvomu, da bi jednoti v Ljubljani in stane za Ameriko to koristilo, prej ikodovalo, kerl Da se bo lsije razumevalo, delar na leto. ^ V prvi številki b» radi lega marsikateri jedno-! n»J navedem lestvico, način pla-| je več zanimivih razprav social- t® P»«tll, ker v sedanjih čssih se' ^»vsnja po predložnem nsčrtu:, eb 1 :S0 n? orientacije ter leposlovnih ^'«n» zgubi kot dobi. Mno-' Kdt'n samostojen člsn plsča 20c| rani prispevkov. l ^ naročnik na' mesečno, ne na dva cenia dnevnik Pro*veto. In M bil ie »kupaj S6c — HM letno. Ako ako bi ne bilo v listu to- i» vel v družini, se upoštevs 8M>VEN8KA MLADTN8KA SOLA obnovi t soboto ém 7. Wnnhinfftnn Poltnl /ul^k OIIO V ||StU tO- ¿9 v wriniini, wm ujjumi-yí nitk lusMraaLa ab«rn£ Z i, ,,ko Hlk. Tako1 zgoraj označeno leitvko. . « ^ Wvo dela časti jednoti ne1 Ta lestvica poksfe. da ssmo- SlrS kûriitl ÄABitVÜ- V^rat^dra «to j ni ne bodo več plavali, v Srrrr/ i^u SU: ***** *** o~bnœtl M resnici ie m^j kot oni. kjer jtti * Îtiïït ptU,,Ilm ^ "»J«, ki Ju o- j* v družini. Priporočani to cente je poitni deficit ie pove- tmci gledajo. U take madeie največ Is razloga, da M na 8. Uwndale to tl. emáL Poleg prpjAnJih ohWiwiicef Ml tê ê ne bo tofcoj snéeln. Tupw sploh bi m smelo biti prostor« t f** bodoče vsak rdeči emit kore- M Ispn, če bé 4s Mala vanj M M SREDA. 4. JANUARJA, PKOSVET« POROČILO O NAKAZANI BOLNIŠKI PODPORI KAKO umirajo nafti ame-kjkanci Statistik« kriao — \mk denetl lwlJ«Me tsvr&ll namomor Poročilo ti lVbljanakega Jutra: " Pred dnevi je Prosveta, gladilo Slovenske narodne podporne jednote v Ohlcagu, objavila «a-nimivo, ialostno atltiatikoiavojih Članov, ki ao umrli v času od marca do oktobra t. 1. in sa katerimi je jednota dedičem lipla-čala zavarovalnine. Statiatika nI povaem popolna In itkasuje 200 umrlih članov; med njimi je 160 Slovencev, nekaj Hrvatov in Srbov, oatati pa ao Poljaki, celo Nemci ih en Rua. Med vsrokl smrt i beleži atatiatlka največkrat arčno hibo (26 alučajev); ta arčna hiba Je prav gotovo v viročnl sveti a preteftklm, prenapornim, divjim delom, na katero ao nafti isaeljencl pogoato obaojeni. Viaoko število aavte-majo jetttni (28) in pa rak (Al) —dvoje tfpičnih boleanl prole-tarcev. Katastrofalno viaoko je števl-lo samomorilcev: 18. V tej številki je vnebovpljoče iiraAena vaa atrahotna tragedija, ki jo v teh kritičnih čaath preiivljajo naii taaeljenei v Ameriki. Beda je v ameriških. dlmenaijah Čiato drugačna kakor pri naa» Pri naa ae človek lahko v stiski prebije vaaj ob mlloarčnoatl tietlh, ki kaj Imajo. V Ameriki pa Jt naj-brt precej malo uamlljenja. — Il8 samomorilcev med 800 — to pomeni, da prlbliino vsak deaetl nal iiuttljenec v Ameriki* umre od samomora. Pa te številke ae nanašajo samo na organlalrane, tavarovane, torej bolje altulrane ljudi. 8podaj, na dnu, ao gotovo le mnotlce, med katerimi kata-atrofe le bolj neuimUjeno ia-njeja — Samomori teh nailh liaeljenoev ae vršijo v najlepših, najirelejštti letih ; največ Jih Je med 82 in A0. Najstarejšima samomorilcema pa je bilo 60 In 71 let; starčkom Je v Ameriki goto. vo najteije. 15 Jih Je umrlo ta pljučnico, 12 je ponearedentti v rudniku, 14 je ubitih od avta, vlaka, avl-jona Itd, 4 so uthorjenl (od roparjev, v pouličnih bttkah Ud.) "Tako so umirali leta 1M naši ljudje, ki so šli v.-Amarifco saae In sa svoje a reče Iskat. IN Mlakart Ovrauru M7. 100 K ranaca Jw*. III, Acm» Buaartl | M. III Matthaw Hvalica II«. Um Obratov lok Ml. ' * ' M« fr.ak Ikwov»« M«. IM l.««oM Btruhrtj M, Mrtan« H.»Ur 114, Mary Umta» »H. Mary Taraln« IM. MI V a lan t In« Padlanak IIQ.M. M7 Anion Sotana IM. M« MaU Pu« orala 110. Jubn Bkuhto »M. KO H lat Slvkovlah «H. I MIlan Manilleh |M. Willlan, Muaah M«. 2T7 ümw Pvak» M«. Pklllp Uoaaor MU «M Mary Janatfck V», Ann« Kur m»« M0, Bar« VHkovla |M. Anton Mahh.vl« «M. W0 Ju-f* Daklava M. Mary Toml«k «M. Sara Wukcrtar M«. IM Dominik Paltrtn |M. IM John Jan* M. J««l»h KUman.lc »14, Kva Hajaavlak M4. Paul fthvar« Ml. Ml OaortN Tria a i M«»«. ,» 147 Maiüfc 'srttah «M. NlkoU PavMch M4, Katharina Sabljah Ml. Amm Ornala IM. . Oaorfo. Bukoltek M«. • ! IM Jokn M. HnUulovteh 117. Ml Ann* Lončar Ml. Anna Vwk<*l«k M. M« Miki« I .umov lak M«. Oaore« twh—M M». Slavo Tatar |M. Anton Oaprtnlk Ml.M. 171 J-.pk UroH M4. 171 Martin Rok»«« 114. M»ry Bo^kk |M. Jokn Slvle |M. >71 M k kart Krlvukuoa IM. Ml Anton Prkoaar 114, flwii Kokuka M. Martin Knana M0. Anton Maulo M7. Nlak Pumltak IM. M«ry Mukala M«. NI-koto Mika« Ml. •M MU'ha al Plllp »11, Joaapk Ootokto Ml. •M MartS« YnkaakovU Ml. M«ry , WadrUh IM. Jokn Smrti 141-400 Valeria Novak M». Nlak BunUk W 4M Martin Pompar M«. 411 Mory Mlljnntok II« 60, 441 Marto Pika M. 441 paUr Podbavartk |17, Orwor Hraa.ak Ml. Ul Thomaa Hpr.il« MI H, 477 Jokn Brmto« lil. % 4M Antollna BtonnU M«. 4M Anton armtnlk 114. fmnk Marvla 111. 417 Julia Uakovnr 144, M«ry Kralj Ml. 117 Mary Stor II«. »M Anton Brtle» IM. M« Stavo Tomkovlak 117 «M Anton' Moh IM. Jm** K a rak m 114, M« Anton i>trta 117. Vlnaont Jarak Ml. IM Boja Mlknilnovtok Ml M. «raeor Tan- hov lah 114.M. «M Drafvtln Ambroao |I7, Mandlaa ttanjnh m. M4 laakrtto Junko IM. Batok Mantón »M. «00 Kranaaa J. Poaa» |M. •M J¿~pk Praatrl «II. «II Roa. Halla |M. Tnijuto Qra4toak 17« «14 PnuIlM Prtnn It«. Wllltom Paruw* Ml. Angrtt Bajt |M. «M Kanny Drlnova II«. «M Katharlna Maakak |7«.M, Boaa Varantk IMM. «M John Crttutor Ml. ^ ' ' «7« John Kauaiariak |7I. X , «74 Juaaph Brtjkorata 440 50 \ «7« John MntanMh «M. Mary Olmratok^l. Ml Annto Juvn.. IM. M» VrUanlh 9H M4 RIlMkrth Hukovaa lit 60. «M John Paulto M«. 71« Ancynt Krumharcar M4. 7M Ml.ha.I Suvala |M Skupaj M.7M.M. Zaiti pravi, to j« tlslo slo, kor nam ni mofofla MŠ1U «plolno kri««, v«aj mod nailm «lanitvom nam na bo mogočo nsprsvlti sadovoljitva, pa naredimo kakor ho-¿•mo. m po njofovom ranonju jo beUe nokaj kol pa nič aasluAMi, kor kdor dano« delo igubi, Jo takorokoi popolnoma na ooatl. Apoltra na «poraium, 4a bo priaa* det vsak nokoiiko, Oodina pojasni, da br. Molok nlks-kor no moro biti prisadot pri dnovnlku, kor on jo lavo* ljon urodaik fflaaUa, pa še Ja dnotnlk tu ali ne| leto volja sa upjravltolja. Torej ee mora šaa deliti !o mod ueluftbonol, Br. Vider apelira, naj m harmonišno uro-di. Cainkar pravi, da jo pričakoval voš «porasums mod uredniki in apelira, da se sami medsoboj dogovore. Treba je vpoštovatl rasmere In veSk naj bi «1 vsol atvar tako, da oe aro sa ohranitev dnevnika In sluftb v bodoče, In da jo bolje nokaj kot pa nič. Pomoftnl uredniki vel priporočajo, da naj bi m aa-enkrat poskušalo Mimo • tem, da ao preneha ■ «obeti-no isdsjo. Istega mnenja jo tudi br. Smlth. Br. Frank Salta pravi, da •# nikakor no moro sadi-niti • Idejo, da ae list kar naenkrat toliko smanjša, ter predlaga, da naj ao smsnjšs 1o t Um, da ae ukine aobo. tlno I idejo In naj oetane fte naprej na sedem kolon. Predlog je podpiran In sanj glaeujejo Novak, Molok In Zelta, proti pa Vider, Vogrieh, Oodina In Cainkar. Nato jo aklonjono, da gl. tajnik takoj odpollje gle* «ovnleo vaem gl. odbornikom. Br. Oodina apelira, da naj ae kar mogoče to hitro la vrli. K «ko hitro bo glasovanje končano, naj ao potom uredi tudi glede plač. Zalta sojfet prlporočs, naj trpe vol uredniki proporci« Jonslno, ako jo le mogoče. Nato br, predsednik oprosti uslulbonooi da odidejo na svoje delo. 1 Nato jo predlotena proinja sovo pristoplefs člana dr. It. 4M John Bsrlča, ki Iskafuje «"tove hibo, nakar ee eprejom odkloni. At. S--Jakob' Bogataj—proinja sa odpravnino ao odobri. . It. It—Prošnja aa odpravnino br. Val Podobnika ao <> sospondirsn, pa Jo sopet plačal. DraMvo proei sanj noj se mu da veaj toliko la sklada ieredalh podpor, do b« se mogel pripeljati v Bkoboygan, kjer bi ee lašjo Sdrevll. Metlne kašejo, da jo bil vedno dober član in al p*jot še akoro nobene podpore. IhlenJono, da ao mu da $4ft podpore, a U pod pogojem, da ne bo sabte-vsi nobene Mniške podpore aa nesej. It. 144 Mary In Al. Weber, mo« In šeiia ste oba f blaanlrl. Jodnota plačuje aa njiju seesmeat. Kakor ee poroča, imoeU trt še odraMen* otroke. Sklenjene, do se sadovo preMče la ako ao otroci odroččenl so jih obveeti, da noj plačajo seecmeiit aa sUr«e, drugače naj ao naroči dručtvu, da ao bo rBvnslo a njima v smislu pravil. O lov. tajnik poreče, da Isgiode, da so oseemaet §ec t odčkodnlnekl sklad lahko sntšs šo sa meeoc joouor let«, sato predloge sallonjc, In sieer s ftOr na 1'*« mm-sočno« kar naj osUne v veljavi do pr»kllr. Pr»Hl«* podplren in sogleeao sprejet- g tom jo končun dnevni red In predeednlk sabljaš! VINCKNT CAINKAR, - • PM. OOWMA, Predaodnik odpre sejo ob 1. uri popoldne. Navsoči Val odborniki. Navsoč je tudi br. Zaits, preda, nadaor-nega odaeka in uslušbenci pri upravništvu ter pomoftni uredniki. Br. Cainkar natančno pojasni aakaj jo ta seja sklicane In ponovi na kratko poročilo o stenju liata Pro-svete, katerega je podal ns eni prejšnjih sej br. upravitelj. Apelira, nsj si vsame vsak atvar ss resno In nujno, In naj bo pripravljen vssk šrtvovsti neksj sa ohranitev dnevnika, ter proal, da naj ao harmonično delu jo a odborom sa Intoreee 8NPJ, Nato se prečita oni dol sapisnlka sadnje aeje, ki se nanafri ns to sadovo in kjer se ksšo aliks, kako atoji finančno list Prosveta, ki je opasno in bo potrebno na veak način nekaj ukreniti. Br. Zslts israšs, da mu Je aolo šal, da se nI mogel •irfeletlti sojo, ki ao jo vršila v to avrho dne II. decembra ter pravi, da ako bi bil on navsoč, UdaJ bi gotovo aahtovsl, ds bi se bili posvsli uslušbenci na sejo In ae njih saaliftalo In vprašalo, ako imajo kakšne boljle na-svate. Kor ae pe takrat ni to sgodllo, je on šelel, ds so ushišbenoe ssslišl prodno gre Iklep ss redukcijo lista v veljavo. Za besedo se oglasi br. Garden In pravi, ds on bi no znišava! lista s sotlem kolon na šest) bi se pe strlajal, or Ixidtre Stalwarts anymore. A Hvoly group like you can't be sleeping all toll time. . Another good time in store for you. A big dance to be sponsored by the Jolly A ills Lodge, Concord Hall, February 4, 1988. With new and old committees hard at work it is bound to be a success. Another thing, if our Treasurer, Bro. 0. Goronja, could sell over thirty tickets at our last dance, why not everyone try and sell at least five at this dance f Come to our dance and reinstate suspended prosperity. With the higher mindset work on Technocracy it won't be long before we wl|l all be singing "Happy Days Are Here Again." Aim Yersla, Sec'y. ALL ABOARD! ftauaaa City, Kane.—For the HEARTS express leaving station at Fifth and Elisabeth at 7:80 p. m., Thursday, Jan. 10, 1088, to start on * trip of interesting and exciting ledge meetings. We are bound to travel and do things better than In the year of 1088. The conductor of thla train la Stanley BaJofc; his helpers sir Bad? Trybelski, Antoinette Mary and Tony Stoea, John , and trustee committee. Now an that is needed la the membership to start the train a-moving. So come en, Hearts, and get aboard and help this train to a successful journey through the year of 1038. AH aboard! All aboard! Cleveland, a—All the folks that attended the last Inter-Lodge Day found out that It was one of the best affairs they ever attended, and all the fun that was promised waa certainly had by every on* that attornled. these that were unable to attend were very sorry to have mlsaed it, but they will be able to wltneaa another gala affair similar to the one held on Aug. 14. On February 8, 1088, at the Slov. National Home, the various lodges •re planning, to be represented with an act or two of their iodfe talent. In case any lodge Is so unfortunate as to be without members that are talented in any way, they will be allowed to get an outsider to represent their lodge. BUT the league will not stand for any expenses. Thla la a wonderful way to advertise your club, and even though it may eest the lodge a little, they will never regret it. The Comradea. Loyalitoa and Pro-greaatvea Irs interested and are plan* nlng to put |n an act or two, and we Ah* it »ould be WIM. for the Strug« glere to put In an eat er twe. Hew aboat It, Stragglers T Perhaps Simon-rW and his orrhcetra would he will-Ing to repreeeut the Stragglers. la caae tho Straggler« want any mere information they can get In touch with Heinle Martin Antoaek. We just happened to think ef the play that the Pragreeelveea praeent*! at their anniversary celebration. The name ef It waa "Get Off My feet" and everyone enjoyed It . Hope the Progreeelvee get JmI aa good again, or maybe they'll present It again, »eh, eh hey! wot* well prepared for a roaring goad time. . The affair Is to bafla promptly at T:00 and last until 10:80. From 10>80 until about It«, uestyawo will be able to enjoy the deuelag that will be In the lower hall Kofmahmenta will aba be served for a nominal And say, folks? If yea wo«e prae- had you» pictures taken, you will be able to eee yourself on the screen aa others see you. Boy, oh boyt that alone Is worth a dollar. Well be seeing you! Remember the date—Fob. 6. 1088. Keep It reeerued for a hot*y-totsy time. There are three SNPJ teams rep-resented In the Intor-lodge banket-ball league. They are the Comrades, Uyetltee and the Prograeairae. Wonder which one of the three la the strongest. Time will toll as they will be acheduled to play agAst one another la the near futoMfcur Comrade boys played against om of the strangest teams la the league, Pioneers, and lost by 8 potnts~«t4-81. The game was well played, and we hope eur boys beat the Pioneers In the next round. The mere rooters we have at the game, the harder the boys will play. August Praaakk, secretory ef the Loyalitoa, writes interesting articles, msa^ MA — ^_,,I.a —- -sa -. -___ ami w no wnn nt wOUKi wrllf IDOrr often. Wonder, why Jane Fradel never drape a liae er twof Wander, why only 60« of the Sea-con lUrhetorattoa attended Urn Progressives' 18 cent card party. What JANUARY 4 By Lintfy Jn Ürmortam Htm Xmr-» JANUARY 4 "italia" — "cosulich" US N. Michigan Afa.. Chkafo, ffl, Telaphona: Randolph M57 DIREKTNA VOŽNJA V TRST a* lukaorjoznih parnikih SATURNIA ............... Ju. 11 SATURNIA .............. Mar. 4 EKSPRESNA VOŽNJA iz Najr Vork« v Slovenijo t 7 dneh REX .......................Ju. § Coata di SAVOIA...........Jan. 14 DRUGA PLUTJA: Canta GRANDE ............Ju. 7 AUGUSTUS .............. Fab. U PROLETAREC •tvanka ▼ AmarikL Vaak dala-▼ac in rojak, ki «a «anima aa •oclaJifam, U fi moral ladno «tati, kar na PRAYO SLIKO SOCIALIZMA Naročata« mit $*.*• m hto, $1.76 mi pol M« Nudo?: PROLETAREC MN W. Ntt toa* r CHICAGO. ILLINOIS DOMAČA ZDRAVILA DOMAČI ZDRAVNIK MATH. PEZDIR Bm m, Ctty RaR Sta*