GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
ae
Prijave okrevanja potrebnih otrok v starosti od 7 do 14 leta za počitnice v Jugoslaviji je treba poslati najkasneje do 1. julija t. I. na Pokrajinski odbor AFž v Celovcu, Salmstrass 6.
Antifašistična fronta žena
letnik v
DUNAJ, V SREDO, 28. VI. 1950
ŠTEV. 46 (319)
Prav letos je dana možnost za ureditev povojnih mednarodnih odnosov
Predavanje dr. A. Beblerja v Nevi Yorku o potovanju Trvgve Lie-ja po Evropi
New York (Tanjug). — Na povabilo ameriškega združenja OZN (Organizacije združenih narodov) Je imel jugoslovanski predstavnik
V	Varnostnem svetu OZN dr. Aleš Bebler predavanje v New Yorku, v katerem se je dotaknil zlasti nedavne misije generalnega sekretarja OZN Trygve Lie-ja v Evropi. Med (kugim je dejal:
,,Spomenica Trygve Lieja državni članicam OZN je zelo pomembna listina kot program dela za trajni mir v okviru OZN. Generalni tajnik namerava to listino uradno predložiti Varnostnemu svetu in jo dati na dnevni red prihodnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. To je odlična pobuda, toda zavedati se moramo, da lahko ta novi poskus, stopiti korak dalje, popolnoma propade, če ne bomo rešili kitajskega vprašanja še letos poleti v. Varnostnem svetu, t. j. pred prihodnjim ^sedanjem Generalne skupščine, m bo septembra. To je najvažnejša stvar. Vlade, ki so zastopane v Varnostnem svetu in še niso pripravljene glasovati za sprejem nove Kitajske, bi se morale že sedaj opredeliti, in sicer ne zaradi, temveč kljub sovjetskemu izstopu, ki žal Povzroča, 'da je vse vprašanje še Bolj zamotano. Odločiti bi se moralo v korist nove Kitajske, kajti sprejeti je treba suvereno voljo Kitajcev. Če se ne sprejme nove Kitajske v sedanjem stanju, je to isto kot izključitev Kitajske iz OZN, česar pa ni mogoče opravičiti.
Nekateri pravijo, da bi bilo treba kitajsko vprašanje prav zaradi tega, ker je tako važno, ,,obravnavati“ na ?asedanju Generalne skupščine. To Je zelo nevarna tendenca, kajti nihče ne bi mogel preprečiti, da bi kitajsko vprašanje zasenčilo dve dru-|i vprašanji, ki sta pred skupščino. B tem bi se zasedanje skupščine spremenilo v. eno najhrupnejših od vseh zasedanj, ki so doslej spravila
V	nevarnost celo obstoj OZN. Samo Usti, ki iz določenih razlogov iščejo zadovoljstvo v še nadaljnjem poslabšanju ,,hladne vojne“, lahko že-le tako zasedanje.
, Nasprotno pa morajo tisti, ki že' e) da bi napori Trygve Liea rodili Plodove, storiti vse, kar je v njihovi {Roči, da bi ustvarili okolnosti, ob katerih bii se prihodnje zasedanje skupščine razvijalo v ozračju, ki bi Rau omogočilo, da bi se v resnici Posvetilo mirovnemu programu generalnega sekretarja. To je mogoče R°seči samo, če bo izšel Varnostni ?Vet kot organ OZN, ki mora zago-°viti mir, poprej iz svoje lastne zagate s tem, da bo rešil kitajsko Prašanje in dokazal svojo sposob-°st, odigrati svojo vlogo v progra-R" generalnega sekretarja. Zato Poudarja generalni sekretar OZN, sa hi se morai Varnostni svet letos estati na „periodično zasedanje11, 1 1 čemer bi države-članice zasto-
pali zunanji ministri ali drugi člani vlade.
Na lakom zasedanju bi po zamisli Trygve Liea najprej obravnavali vsa glavna nerešena vprašanja, ki so na dnevnem redu Sveta, t. j. vprašanje sprejema novih članic v OZN, atomske energije, zmanjšanja oboroževanja itd.
Po našem mnenju bi moralo biti tlako zasedanje pred zasedanjem Generalne skupščine OZN v sep«
Vrsta zahodnoevropskih držav je privolila v pogajanja o predlogu francoskega zunanjega ministra Schumana glede zdužitve nemške in francoske jeklarske in premogovne industrije. Predlog je vzbudil veliko pozornost v vsem svetu. Osnovna misel francoskega načrta je ustanovitev nadnarodne oblasti, ki bi kontrolirala proizvodnjo, razdelitev trga in cene proizvodov.
Glede uvoza premoga je Francija v veliki meri odvisna od porursko-renskega bazena, če se noče izpostaviti nevarnosti močne konkurence, je glede proizvodnje jekla pred nujnostjo, da se s svojimi zapadnimi konkurenti sporazume. Francija želi predvsem izenačenje, da bi plačevala nemški premog po isti ceni, kot ga plačujejo nemški kupci. Ta izhod išče Schumanov predlog. O tem predlogu so razpravljali že na številnih mednarodnih konferencah. Dne 20. junija se je začela v Parizu konferenca šestih zapadnih držav, ki
Predzadnjo nedeljo so bile v Po-renski Westfaliji volitve v deželni zbor, na katerih so delovne množice glasno izrazile svoje nezaupanje v sedanjo politiko KP Nemčije, ki izvaja samo navodila in ukaze iz Moskve, ne da bi se ozirala na korist nemškega proletariata v krajih, kjer prihaja v protislovje med delom in kapitalom še posebno do izraza. Največ glasov — 2,286.000 (36.80 odstotka) je dobila vladna krščanskodemokratska unija, socialistična stranka nekaj nad 2 milijona (32,3 %), nacionalistična svobodna demokratska stranka 784.000 (12 %), od ostalih 9 političnih strank in skupin pa nobena ni dobila 10% glasov. V primeri z lanskimi volitvami v zahodnonemški parlament so klrščanvsko-demokratska unija in socialisti v glavnem ohranili svoje dosedanje pozicije, število glasov, za svobodno demokratsko
tembru. Ali imamo še vedno dovolj časa? Imamo, toda seveda ne veliko. Zato hi morali brez odlašanja posvetiti vso pozornost v prihodnjih tednih rešitvi kitajskega predstavništva, nato pa bi se pripravili na •,,periodično zasedanje11, ki. bi v tem primeru lahko bilo avgusta. V resnici je dana možnost, da dosežemo prav letos preobrat v sramotnem razvoju povojnih mednarodnih odnosov. Pot, ki vodi do tega, je že pripravljena11, je končal dr. Bebler.
so v načelu že pristale na Schumanov predlog.
Pred nekaj dnevi pa je angleška laburistična stranka objavila deklaracijo pod naslovom ,,Evropska unija11, v kateri podaja stališče do za-padnoevropske unije in do Schuma-novega načrta. Deklaracija je vzbudila veliko pozornost in zavzema negativno stališče do obeh najbolj perečih problemov Zapadne Evrope: evropske federacije in Schumano-vega načrta. Deklaracija je odločno proti temu, da bi se angleške ustavne pravice oziroma tradicije omejile in prenesle na neko nadnarodno org. na evropski celini, skratka Anglija mora ostati vedno glava Britanske skupnosti narodov in sterlin-skega bloka. Laburistična stranka se je s to deklaracijo po mnenju zapadnih sil postavila proti načrtu, ker je mnenja, da bi s tem Zapadna Evropa postala nekaka tretja sila med ZDA in SZ, dočim je diplomatski urednik francoskega radia izjavil, da se z
stranko pa se je povečalo za 30 %. Hud poraz so doživeli komunisti. Medtem ko so dobili lani še 513.225 (7,6%) glasov, pa je leta 1950 glasovalo za njihove kandidate samo še 338.000 (5.4 %) volivcev in so torej izgubili 1751000 ali približno 30 %.
Volitve v Porenski Westfaliji zgovorno dokazujejo, da nemško delovno ljudstvo nikakor ne odobrava, da se je vodstvo KP Nemčije spremenilo v slepo orodje v rokah Inform-biroja.
Sovjetska zveza je izvedla sicer v preteklih petih letih v Vzhodni Nemčiji važne družbene reforme, vendar si kljub temu ni znala ohraniti prvotnih velikih simpatij med delovnim ljudstvom, ki ga je najbolj odvračalo popolno podrejanje nemškega .socialističnega gibanja interesom sovjetskih zasedbenih oblasti. Politika Enotne socialistične
združitvijo evropske težke industrije ne pripravlja ustanovitev neke tretje sile. Mnogi listi na zapadu poudarjajo, da je ta deklaracija dokaz angleške izolacionistične tendence in da je priklicala na dan stari spor med evropskim kontinentom in Britansko skupnostjo narodov. V ,,Eve-ning Standard11 je izjavil bivši angleški minister Balfour, da bi vstop v evropsko federacijo pomenil konec angleške nacionalne suverenosti, ker bi Anglija v tem primeru postala evropska država kot ostale. Mi, ki smo v prvi vrsti za Imperij, se ne bomo nikoli odrekli temu načelu: ,,Hočemo sodelovati, nočemo pa biti podrejeni11.
Dalje se laburistična partija boji, da bi Schumanov načrt okrepil kapitalistične tendence in ojačil tabor reakcionarnih strank na zapadu, ker hi v bodoči ,,socializirani Evropi11 bile socialistične stranke z laburisti na čelu, ki radi nastopajo pokroviteljsko, v manjšini. Pri upravljanju združene zapadno evropske industrije bi morale imeti glavno besedo vlade, ne pa predstavniki težke industrije, ker bi v njihovih rokah hitro oživel predvojni kartel ter je Schumanov načrt zaenkrat neizvedljiv, dokler ne bo težka industrija, predvsem pa železarska, podržavljena.
V Franciji in zapadnonemški prestolnici so sprejeli angleško stališče s precejšnjim razočaranjem in prevladuje v Parizu mišljenje, da je ta deklaracija precej oslabila idejo ,,Združene Evrope11 in zmanjšala izglede za uspešno delo Evropske skupščine, ki se bo sestala avgusta meseca v Strasbourgu.
Upoštevati moramo, da se proizvodnja premoga v Zapadni Evropi in Angliji razvija vedno bolj na škodo Anglije in da ni več daleč čas, ko bo nemška proizvodnja presegla angleško. V proizvodnji jekla pa je Zapadna Evropa že od nekdaj močnejša od Anglije. Zato so angleški vladni krogi že od začetka gledali neza-upno na ta predlog in videli v njem obnovo predvojnega kartela, ki bi ojačil interese francoske in nemške težke industrije in potegnil Anglijo v nevaren vrtinec.
stranke Nemčije, ki je bila ustanovljena aprila 1946 po* naročilu iz Moskve, je popolnoma podrejena trenutnim zunanjepolitičnim interesom Sovjetske zveze. Ta politika je posebno porazno vplivala tudi na KP Zahodne Nemčije, ki je od leta 1945 dalje stalno zgubljala na terenu. Tako je n. pr. število njenih glasov pri volitvah v pokrajinske skupščine leta 1946 od 9.4% padlo v avgustu 1949 pri volitvah v zahodnonemški parlament na 5,5%. Brutalna čistka, izvedela na ukaz iz Moskve med vodilnimi funkcionarji Partije zaradi ,,titoizma11, je nemškim delovnim množicam še bolj odprla oči. Komunisti Vzhodne in Zahodne Nemčije so se s politiko brezpogojnega podrejanja sovjetskim ukazom končno tako oddaljili od ljudskih množic, da so se sovjetski vodilni činitelji spomladi leta 1949 odločili za popoln preobrat v svoji politiki v Nemčiji. Ustanovili so ,,Nacionalno fronto11, za katero so začeli pridobivati celo bivše kapitaliste, bivše nacistične generale
(Nadaljevanje na 2. strani)
Schumanov predlog glede združitve nemške in francoske jeklarske in premogovne industrije
Hud poraz informbirojevske politike v Zahodni Nemčiji
Razstava glavne šole v Št Jakoba
Št. Jakob v Rožu. V soboto, dne 17. t. m., je odprla glavna gola v Št. Jakobu v Rožu svojo sedaj že tradicionalno razstavo. Med vabljenimi gosti so bili deželni glavar Wedenig, namestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch, zastopniki nemških listov in britanske obveščevalne službe, le slovenski listi in č>ni-telji, ki jih predvsem zanima šolstvo na našem ozemlju, niso prejeli povabila.
Kakor znano, je šentjakobska šola tako imenovana poskusna šola. Nočemo se spuščati tukaj v problematiko tega poskusa, ki je še prekratek, da bi lahko dali o njem dokončno oceno. Razsežna razstava je vsekakor dokazala veliko prizadevanje učiteljstva, ki tukaj zelo samozavestno utira pot novemu, še ne-preskušenemu načinu posredovanja znanja podeželjski mladini. Kar nas bolj zanima, je dejstvo, da se ta šola nahaja na našem ozemlju, česar se nista spomnila v svojih besedah niti g. deželni glavar niti njegov namestnik, verjetno iz strahu, da bi morala priznati, da sta na slovenski zemlji. Tembolj 'močno pa je bilo to izpričano v imenih pod razstavljenimi risbami, ki so sama lepa domača imena ko Serajnik, Miki, Lesjak, Klemenjak, Stroj, Katnik, Markovič, Jelenik, Laurič, Antonič, Prešern, Uršič itd. itd. Prav tako je na to dejstvo opozoril slovenski napis na vhodnih vratah, ki je verjetno še pomotoma ostal izza dni, propagandističnega filma-nja, ki je ovekovečeno tudi v 11. štev. mesečnika ,,Erziehung“ iz leta 1949, kjer na sliki kaže kažipot poleg glavne šole velik slovenski napis „št. Jakob v Rožu**. IJanes je ta napis videti le še v ,,Spiegel der Presse** na razstavi, zaman pa ga iščeš v resnici na kažipotu pred glavno šolo v št. Jakobu.
Rahlo je prišlo do izraza, da je glavna šola v št. Jakobu na našem ozemlju, tudi v otvoritvenem sporedu, kjer je bilo vloženih tudi ne-
Dr. Palutin, demokristjan, je poslal predsednikom slovenskih občin angloameriške cone STO odredbo o bodoči uporabi slovenskega jezika v službenih zadevah. Med drugim je v odredbi rečeno, da ima slovenski jezik pomožni značaj in da je uporaba slovenskega jezika podrejena uporabi italijanskega.
Službeni akti morajo biti izdani samo v italijanskem jeziku. V ostalih dokumentih je dovoljena uporaba slovenskega jezika samo pod pogojem, da bo slovenski prevod postavljen med oklepaje in tiskan s polovico manjšimi črkami od italijanskega teksta' Vsi službeni formular-
kaj slovenskih pesmic in deklamacij, toda tem točkam je bil odmerjen prav tako skromen prostorček v sporedu, kakor je bil odmerjen slovenščini nad vse skromen prostorček v razstavi. In še ta je bil tik pred vrati, nekako simbolično mesto slovenščine v koroškem šolskem učnem načrtu sploh. Kljub temu pa je razstava prav na tem majhnem prostorčku pokazala veliko ljubezen, s katero naša mladina visi na svoji materinščini. Kdor si je ogledal zvezke in videl okorne otroške ilustracije raznih slovenskih pesmi, je lahko spoznal vso bujno fantazijo otroške duše, ki se razumljivo razživi pač najbolj ob spoznanju svojega domačega sveta v materinskem jeziku. Je v teh ilustracijah toliko pristnega in domačega, da so v resnici najboljši odgovori vsem, ki trdijo, da naš otrok ne razume pismene slovenščine. Škoda samo, da v pičlih treh urah, ki jih predvideva šolski zakon za pouk slovenščine, otrokom ni mogoče pokazati vsega slov. kulturnega bogastva. Zato zapuščajoči šolo navadno ne odnesejo v življenje več ko nekaj imen nekakih slovenskih pesnikov in pisateljev, če po-
Ministrski svet avstrijske vlade je na svoji seji 20. t. m. odobril predlog zakona o bodoči ureditvi cen mleka in izdelkov iz mleka ter predlog zakona o ureditvi cen za žito in produkte iz žita- Zakonska predloga bosta dana naprej v razpravo in sklenitev državnemu zboru.
Predlog zakona o ureditvi cen za mleko in izdelke iz mleka predvideva ustanovitev posebnega fonda (Milchwirtschaftsfond), ki naj bi zasigural enotne proizvodne in kon-
ji morajo biti tiskani samo v italijanščini. Odlok je motiviran, da se s tem prispeva k štednji in hitrejšemu reševanju poslov.
Kljub protestu vseh slovenskih županov v angloameriški coni je bila la odredba izdana. Slovenski župani so odločno protestirali pri dr. Palutinu in generalnemu direktorju anglo-ameriške vojaške uprave za civilne zahteve proti ukazu z dne 2. septembra 1949, s katerim je bil slovenski jezik postavljen v neenakopravni položaj z italijanskim. Ta ukaz določa namreč, da je uporaba slovenskega jezika dovoljena samo v slovenskih občinah.
mislimo, da v teh treh urah odpade še ena na ,,dvojezično“ petje, ki se, kakor kaže pesem ,,auf deutsch heist sie Foarghene, auf windisch borove** vzame čestokrat dobesedno in smešno, ostaneta za pouk slovenščine le še dve urici, tako da je slej ko prej edina resnična šola za materinščino za našo mladino domača hiša, kar je ob priložnosti' otvoritve priznala učiteljica slovenščine sama.
Od te strani razstava visokih gos-spodov seveda ni zanimala. Zalo so tudi v svojih govorih o tem molčali. Mi pa bi želeli, da bi šola v Št. Jakobu v Rožu, ki je'lahko ponosna na svojo razstavo in svoj zanimiv poskus, poskušala hoditi prav tako samozavestno svojo lastno, novo pot tudi v tem smislu, da bi slovenščini dala res tisto ■ mesto, ki ji po vsej pravici gre. šele potem bi naši otroci v resnici lahko ^nastopili dediščino svojih očetov**, kakor je to naglasil g. deželni glavar Wedenig, in spet ,,našli ljubezen do domovine in do domače zemlje, ki je v zadnjih 30. letih precej za-mrla“, kakor je to omenil namestnik deželnega glavarja g. Ferlitsch.
zumne cene za mleko in izdelke iz mleka ter enotno in enakomerno dobavljanje teh mestom in industrijskim središčem.
Predlog zakona o ureditvi prodaje in trgovanja z žitom prav tako predvideva ustanovitev posebnega fonda, tako imenovanega izenače-valnega fonda za žito (Getreideaus-gleichsfond). Po predlogu naj bi se iz treh gospodarskih zbornic sestavila posebna komisija, ki bi izdelala načrt za potrebo uvažanja žita, katerega bi morala predložiti ministrstvu za kmetijstvo in gospodarstvo. Iz inozemstva bi se žito smelo uvažati samo z dovoljenjem komisije.
Kakor razvidno hočejo kmeta držati le še s fondi — po naše rečeno z milodari. Značilno pa je to, da ni bil predložen in odobren nobeden predlog zakona, po katerem bi se uredile nastajajoče zelo kritične razmere na živinskem, posebej pa še na prašičjem trgu. Tak predlog vlade bi bil že danes nujno potreben, če bi imela namen zavarovati ogromno množico malih in srednjih, posebej pa še gorskih kmetov pred najhujšim, živina in svinje so danes glavni dohodki kmečkega gospodarstva, s katerimi to stoji in pade. In prav tukaj ni predvidene posebne zakonite ureditve. Predvideni so pa zakoni, ki naj zasigurajo zanesljiv in dober odkup žita, katerega imajo v izobilju le dolinski veleposestniki in veliki kmetje, če je vlada nepristranska, potem mora čimprej predložiti tudi zakon, ki bo v korist kmečkemu gospodarstvu uredil odkup domače in določil mejo uvoza inozemske živine, predvsem pa prašičev.
London.— V mestu Kopenhagen na Danskem se je pričela konferenca, ki bo razpravljala o obrambnih problemih Velike Britanije, Danske in Norveške. Te konference se bodo udeležili ministri za obrambo teh treh držav.
Peking. — Zunanji minister osrednje ljudske vlade LR Kitajske Ču En Lai je poslal predsedniku zavezniškega sveta za Japonsko brzojavko, v kateri zahteva izključitev Kuomintangovih predstavnikov i z sveta in njegovih organov. Hkrati sporoča č>i En Lai, da je general Čuo Si De imenovan za šefa delegacije LR' Kitajske v zavezniškem svetu za Japonsko.
Dan »Slovenske kulture4* v Trstu
Slovenski jezik v angloameriški coni STO postavljen v neenakopravni položaj z italijanskim
Pomanjkljiva zakonodaja o bodoči ureditvi trsa s kmetijskimi pridelki
Podpisi za mir, udarec v obraz in grožnje
Tedne že delajo informbirojevci po vsem svetu hrupno reklamo za ,,mir“ in so v to vpregli ves svoj propagandni aparat. Jasno je, da pri tem tudi koroški informbirojevski hlapčiči nikakor nočejo zaostajati. V njihovem tisku dnevno pozivajo: „Podpišite za mir!“, funkcionarji KPA, centralni in okrajni, pa so se spravili tudi na naše vasi, kjer ponekod hodijo od hiše do hiše in ,,pre-pričujejo** ljudstvo, da je nujno potrebno, da podpišejo za mir.
Korogki Slovenci smo nedvomno miroljubni ljudje in odkrito stremimo za tem, da ih v deželi in v vsem svetu končno zavladal resničen m trajen mir. Vendar pa, če upoštevamo, kakšnih metod se informbirojevci pri svoji podpisni akciji poslužu-jejo, nikakor ne moremo verjeti, ha bi bila to resnična ,,miroljubna ak-cija“. Poglejmo:
Dne 8. junija t. i. sta se okraju' sekretar KPA za okraj Borovlje Rai-mund in vodja podljubeljske KPA-sekcije Jožef Švare v tej zadevi napotila v občino Slovenj Plajberk. Med drugim sta se zglasila pri pd-Ogrisu v Podnu, kjer je bil ravno v tem času na obisku Oto Ogris iz Rut nad Bistrico v Rožu. Da bi dobila čim več podpisov, sta se Raimund in Švare najprej izdala kot nestrankar-ska, nepolitična človeka, čeprav ju je Oto Ogris poznal kot KPA-funkcio-narja. Raimund se je najprej obrni) do Otona Ogrisa in ga pozval, naj podpiše, toda le-ta mu je odvrnil, da ne bo in da ga tudi nista prepričala, zakaj naj bodo ti podpisi. Bil je tud' mnenja, da bi te podpise lahko izrabili v druge namene. Ko nato tud' domači niso podpisali, se je Raj' mund tako razjezil, da je Otona Ogrisa s stisnjeno pestjo udaril v obraz in mu zagrozil, da bo z njim še on0 računal.	„
Isti dan sta oba ,,mirovna angela^ Raimund in Švare šla tudi na Strugarje. Ko so jima v gostilni pri pd-Jakobu povedali, da nočejo podpisati, Raimund spet ni mogel brzdat' svoje jeze in je izustil grožnjo, da b<> že poskrbel, da bodo Jakobovim vzeli koncesijo za gostilno.
Mislimo, da je k temu vsak komentar odveč. Po vsem tem res ne moremo verjeti, da se informbirojevci resnično borijo za mir.
Hud poraz informbiroievske.. •
(Nadaljevanje s 1. strani) in oficirje, češ da je potrebno „od' straniti pregrade med demokrati '" nedemokrati**. Toda nemško delovno ljudstvo odklanja tudi to polit1' ko izkoriščanja še obstoječega nacionalizma in šovinizma, ker se J® le preveč očitno pokazalo kdo stoj' za ,,Nacionalno fronto “ in kakšni1*1 ciljem naj služi to gibanje.
Kakor poroča TANJUG iz Btissel-dorfa je skupina bivših voditeljev Komunistične partije Zahodne Nemčije, ki je bila izključena zaradi toističnega odklona**, dan po volitvah objavila manifest v zvezi s p°' razom Komunistične partije na volitvah v Porenski Westfaliji. Manifest sta poleg drugih podpisala bivši glavni urednik partijskega osrednjega glasila ,,Freies Volk** Joseph Scblappe in bivši član sekretariata KP Bavarske Georg Fischer. Manifest ugotavlja poleg drugega, da so zahodnonemške delovne množil ,,spoznale, da so današnji voditelj Partije popolnoma odvisni od sovjetskega pojmovanja zunanje pob' tike ter jim zato nočejo slediti“. '7' Bivši voditelji Komunistične part1' je izjavljajo, da žele deset tis°c članov K P Zahodne Nemčije takš*1^ partijo, katere smernice in delo bodo temeljili na nemških načelih.
London. — Na Rdečem morju ' bližini obale Saudske Arabije J eksplodirala indijska ladja ,,Ente
Priese**, ki je imela nosilnost 7lm
ton. Od 50 članov posadke se je r. šil samo en mornar. Ladja je voz' razstrelivo iz Velike Britanije v 1 dijo.
Se enkrat iz dobrlaveške šole
Po zadnjih dogodkih na nagi 1 j ud-ski šoli, o katerih je ,,Slovenski vestnik“ zelo obširno poročal, slovenski stargi še vedno zamanj čakamo na ukrepe šolskih oblasti proti odgovornima učiteljema Kostin-Serjn jn Kniku. Poleg tega, da sla °aienjena učitelja zagrizena šovinista in zakleta sovražnika vsega, kar •je slovenskega, kar sta nazorno dokazala prav (d» letošnjem materinskem dnevu, so tudi njune ,,vzgojne'1 metode zelo čudne. Napram °trokom sla zelo ostra in jih tudi 1‘i’etepata. Tu hi navedli samo nekaj Primerov, ki so najbolj značilni:
_ Učitelj Finko je dan po prireditvi, ki so jo slovenski otroci priredili at’ materinskem dnevu, vrgel učenki Neubersch Marti, ki je pri nastopu sodelovala, globus v glavo, da se ji •F vlila kri iz nosa. Zaradi tega te-ya dni ni mogla v golo in je bila ge (a'j časa nad nosom in pod očmi 'Sa zatečena.
Učenko Zofko Ral je tako pretepa, da se skoraj ne upa več v golo ") prosi mater, da jo pošlje v Ho-(llše kamor je prej bodla.
. Učenko Gretko Kordesch je z roko močno udaril in ko je bila na to P°trla, jo je cinično vprašal: Si ža-
tostna?
-Nadučitelj Kdstinger pa je skoraj-(‘a še hujgi in ima svoj razred tako Ustrahovan, da se otroci niti doma Ue upajo povedati, kaj se v goli dodaja. Naj navedemo le nekaj priborov, ki jih navaja pritožba na de-5!<;lni šolski svet:
Učenko Marijo Vodlej iz Goselne . (‘si je stalno tako šikaniral, da se ;je njen oče odtočil, da jo raje pošlje
šolo v Železno Kaplo, kamor se Zc,aj dnevno vozi z vlakom.
Učenca Franca Lesjak iz Goselne Vesb ki je zaradi neke nesreče pri l l'ojih dobil pretres možganov, je ar*i tako kaznoval, da je obležal nezavestno. Tudi letos, ko obiskuje 4.
razred, ga je odgnal v svoj razred in ga tam klofutal in pretepel.
Učenca Janeza Koreschnig iz Bu-kovij je klofutal, ker enkrat ni imel domače naloge. Prejšnji dan je bil otrok bolan in čeprav je bil vedel, kakšno nalogo so v goli dobili, je ne hi mogel napisati.
Učenca Janeza Grascher je enkrat najprej pretepel, potem pa ga vrgel med klopi, da se je na glavi težko poškodoval. Vsled tega je moral v zdravniško oskrbo.
Takšnih ,,vzgojnih11 metod se poslužujeta ta dva pedagoga in s tem zagrenjujeta šolarjem pouk. Kdaj ho končno šolska oblast kaj ukrenila proti temu? Pridružujemo se zahtevi SPZ, da golska oblast ta dva uči"
Globasnica. Kakor smo bralcem nagega lista že poročali, rezultati zadnjih občinskih volitev pri nas niso tako izpadli, kakor bi bilo želeti. Marsikdo se bo temu čudil, saj je Globasnica vendar strnjena slovenska občina. To tudi drži, toda pri temu ne smemo prezreti dejstva, da je večina nagih ljudi odvisnih od veleposestnikov in magnatov Leitgeba, Krauta, predvsem pa Rosenberga, ki ima velik del svoje posesti tudi v Globasnici. To pa je jasno močno vplivalo tudi na volitve. Danes je žal ge tako, da tisti, ki je odvisen, voli pač to, kar mu veleva gospodar. Na žalost je ge večina ljudi, ki ge niso spoznali, da je tudi drugače mogoče. Sicer pa poznamo taktiko podjetnikov pred volitvami, ki je ostala vedno ena in ista. Začnejo govorili, da ho treba obrat skrčiti in nekaj ljudi odpustiti, samo, da bi ja vsi uslužbenci volili z njimi. Potem pa običajno ostane vse pri starem, samo ta ali oni ,,nepokornež“, ki se je ,,drznil11 voliti kaj drugega, mora zapustiti službo. Takšnih metod ustrahovanja se podjetniki poslužujejo povsodi in že vsa leta. Zlasti hud
telja odstrani z nage gole in s slovenskega ozemlja sploh, poleg tega pa, da zaradi njunega ravnanja s slovenskimi otroci ob slovenski materinski proslavi uvede proti njima disciplinarno preiskavo!
Sicer se nam pa sploh čudno zdi, kako je mogoče, da oblast nadučitelja Kostingerja ni že davno odstranila, ko je vendar polovico časa bolan in ne poučuje. Tak učitelj že ne glede na njegove ,,pedagoške11 sposobnosti ne more prav nič koristiti. Zato ima golska oblast tem več vzroka, da go končno odstrani. O njem gre namreč med ljudstvom govorica, da ima kar tri prevozna sredstva in sicer: k zdravniku se vozi z avtomobilom, k frizerju z motornim kolesom, na lov pa hodi s kolesom. Le ,,hoja“ v golo ga tako izmuči, da je največkrat bolan!
pritisk izvaja na svoje uslužbence in najemnike uprava Rosenbergovih posestev v Globasnici. Gotovo se bo večina bralcev nagega lista ge spominjala, kako je preganjala in šikanirala gozdna delavca Franca Kandurja in Filipa Volbarta, dokler ju končno ni pregnala. Isto se je zgodilo z najemnikom Krupičeve hube Jožefom Dullerjem, o čemer smo tudi že obširno in večkrat poročali. Vsi trije so bili zavedni Slovenci in se niso hoteli ukloniti, zato so jih preganjali in jih končno pregnali.
Takgne razmere so pri nas in vse to vpliva tudi na volitve.
V ilustracijo tega bi navedli ge to, da je tri četrtine SPOe-jevskih volivcev v globagki občini zavednih Slovencev, ki pa iz vzrokov, ki smo jih navedli, niso volili slovenskih kandidatov. Ko pa je bila volitev župana, — izid občinskih volitev je bil:	5 slovenskih odbornikov 5
OeVP in 2 SPOe, je dvakrat prišel sam okrajni sekretar SPOe iz Velikovca v Globasnico in zabičal svojima mandatarjema, da ja ne bosta glasovala za slovenskega kandidata,
temveč za OeVP-jevskega, ker svojega ne morejo postaviti. Da bo ja zaleglo je nadzoroval celo župansko volitev.
Tako imamo danes OeVP-jevskega župana, čeprav smo prepričani, da bi večina volivcev globagke občine, ne glede na to, katero stranko so volili, raje videla, da bi bil za župana Dumpelnik, ki je že pred vojno dolga leta županoval v zadovoljstvo vseh občanov. Ko bomo enkrat vsi spregledali in se otresli odvisnosti L j. da bomo v. takih vprašanjih ravnali po lastnem razumu in ne tako, kakor hočejo drugi, gele potem bo drugače, gele potem bomo imeli župana, s katerim bomo zadovoljni vsi.
Izpod Macna. Pred nekaj dnevi so bliskoma razširili po vsem okolišu Macna vest, da je 9. junija 1950 udarila strela v cerkev sv. Ane na Maenu in da je ta pogorela. — Izkazalo pa se je, da to ni bito res, pač pa je bila silna nevihta, grmelo je in treskalo in padala je toča, ki je več ur ležala.
Št. Gandolf. Pri nas razsaja svinjska ohromelost, ki je že nekatere kmete prizadela. Tako so odpeljali pri Rutarju kakor tudi pri žagarju in ge drugod že večje število na ohromelosti obolelih svinj.
Dobrla ves — Mokrije. Lep, prisrčen popoldne so doživeli nagi malčki iz Mokrij v nedeljo, dne 18. junija. Polnoštevilno so se zbrali pri Mohorju, ker so slišali, da bo tam nekaj novega, za to mladino nekaj čisto novega, kar ge dozdaj niso videli in sicer lutkovno predstavo. Lutkovne predstave so kakor nalašč za mladino, a tudi odrasli se prav prijetno počutijo ob takih predstavah. In zares, nagi najmlajši niso bili razočarani, temveč prijetno iznenadeni ter so z navdušenimi vzkliki sledili prizoru ,,Foltej Foltic111, ki ga je spretno inscenirala tovarišica dr. Sienčnikova. Nato so prisostvovali ge igrici ,,Cicibanček11, ki so jo podajali otroci sami ter se prisrčno nasmejali. Te lepe urice bodo vsem ostale ge dolgo v spominu.
Sligimo, da pripravlja Slovensko prosvetno društvo ,,Srce“ v Dobrli vesi ljudsko igro ,,Domen11, Nadejamo se, da bo igra kmalu dozorela in se že veselimo, da bi nas društvo čimprej povabilo na prireditev.

Prežihov v o r a n c i
POŽGANICA
»Težka stvar! Obletavajo ga kot llahe govno. Tisti šantač mu je l(dno za petami!11
Uudag se je zamislil, poceni pa R^ašal dalje:
»Ali je tudi on zagnal?11 »Ta še največ, ker ima največ ži-V1ne,	“
»Poslušajte Nadlar! Stvar je važ-*.a in s Stanetom je vsekakor treba cirnprej govoriti! Poskušajte ga do-, ‘ -— na vsak način na samem, da j*e. domači ne bodo vedeli za to. če j;1 hodnje tedne ne počnete druge-!ja' kakor da ga skušate dobiti nekje a samem, je že dovolj.11 »A kaj naj mu rečem?...11 Recite mu, da bi na vsak način govoril z njim.11 ^Nadgozdar Dudag je naslednji te-. sestavljal izčrpno poročilo o anju svojega revirja, katerega je drvlna uprava morala predložiti rnfvnemu nadzorstvu. Pri zadnjem
Pri|8pv0ru Je dobil °d grofa migljaj, uižno kakgno naj bo poročilo in

Dudag se je potrudil, da je bilo res tako.
Kljub temu, da je bil že štirinajst dni doma, ge ni gel v revir, niti na žagi se ni preveč kazal. Ko je gel nekoč mimo skladišča, je videl Paster-ka, ki je zlagal deske. Pri tem pa je opazil, kako se je delavec nalašč obrnil V stran, da bi ga ne bilo treba pozdraviti. Toda naredil se je, kakor da tega ne vidi:,, . Nekega večera pa se je le napotil malo dalje od sedeža uprave in imel srečo, da je srečal tajnika Košuto, ki se je sprehajal v družbi dveh dam.
,,Dober večer, gospod tajnik! Ravno prav; važna zadeva!11
,,Kaj pa je, gospod nadgozdar! Toda — kakor vidite — nisem uradna oseba!11
,,Nič za to — samo nasvet. Gozdna uprava potrebuje novo delovno moč. Za zdaj nujno sposobno pisarniško moč! Ako je le mogoče, strokovno izobraženo! Razume se, da iščem Slovenca! Dela je ogromno, a
jaz na žalost ne znam slovenski. Razen za pisarno pa bi potreboval čimprej tudi sposobnega asistenta. Vi imate zveze, svetujte mi, gospod tajnik!11
Še isti večer je bil tajnik Košuta pri državnem nadzorniku Goremagu.
„Pisarniško moč in gospodarskega asistenta takoj! Toda glej, da bosta oba Sokola!11-----------
Vsakdanje skrbi so nadgozdar ja Dudaga tako zaposlile, da bi bil že skoraj pozabil na silno važno stvar. Skoraj vroče mu je postalo, ko se je spomnil nanjo.
Moral je malo pobrkljati po svojem spominu, preden se je odločil, da jo izvrši. Preteklo zimo je n;a ljubljanskem gradu sedel kot talec s socialnim demokratom Pipanom in ge z drugimi njegovimi somišljeniki iz doline. Poprej teh ljudi ni mogel trpeti, toda skupna usoda in pa skupni nameni so ga zbližali z njimi. In nekega dne je zaupal Pipanu:
„Jaz sem tudi socialni demokrat! Kaj pa sem drugega kot ilavaden nameščenec...11
Že takrat je sklenil, da tudi on pristopi k stranki...
Po majski ofenzivi in po pobegu v emigracijo sta se s Pipanom spet nagla na Koroškem. V Avstriji se je pri vsakem koraku mogel prepričati, kako močna in vplivna je socialno demokratska stranka. In zopet so se mu. obudile tajne skomine, da hi se vpisal v stranko. Ko je v Celovcu iz dneva v dan nestrpno čakal na ob-
ljubljeno mu vrnitev v Mugenik in se skoraj vsak dan sestajal s Pipanom, ki je z njim vred čakftl na dovoljenje za vrnitev, mu je vsak dan obljubljal, da bo takoj vstopil v organizacijo, čim se vrne domov. Vrnila sta se kmalu drug za drugim.
Tukaj se je mogel prepričati, kako velik vpliv ima socialno demokratska stranka tudi v Jugoslaviji. Posredovala je z uspehom in vsi odločilni krogi so jo resno upoštevali. Spoznal je, da bi ga stranka mogla ščitili, če bi bil njen član. Nekam se je pač moral nasloniti. Pristopiti k slovenski stranki, se mu je zdelo zoprno — k drugim slovenskim organizacijam prav tako — in potem, bog vedi, če bi ga sploh sprejeli...? Toda zaščita — politična zaščita je potrebna — tembolj, ker se je zavedal, da ne sedi na svojem mestu bog ve kako trdno ...
In nekega večera se je usedel ter napisal na majhen listič besede: „Dragi prijatelj, pošiljam ti članarino za leto dni. Vpiši me, kakor sva se zmenila!11 Ta listič je dal v kuverto, priložil bankovec, ki je zadostoval za predpisano članarino, ter vse skupaj poslal Pipanu po dekli Mini. Nanjo se je tudi v tem pogledu smel zanesti.
Predsednik Pipan je položil Du-daševo pristopno izjavo k onim, ki jih je pred tričetrt leta prinesel Nie-nar iz Jazbine.
Ta stvar je urejena! Spet nov član!11 je dejal.
„Ta stvar je urejena!11 je rekel v
INDONEZIJA
DOMOVINA TROPSKIH RASTLIN,
JUŽNEGA SADJA, DEŽELA LEPIH
DEKLET IN VEČNE POMLADI
Indonezija. Gotovo ste že gitali, da je to domovina tropskih rastlin, južnega sadja, dežela lepih deklet in večne pomladi. Malo pa najbrže veste, kje leži ta bajna dežela, kakšni so njeni prebivalci in kakšne težave imajo v borbi z življenjem. Verjetno vam je razen nekaj splošnih pojmov prav malo znanega o Indoneziji in njenih problemih. Morda ste prav zadnji čas brali, da so oživeli boji tam daleč na kakem otoku Južnega morja, pa ste skomignili z rameni, češ, kaj se to mene tiče. Pa vendar, na Tihem oceanu v. Indoneziji se dogajajo velike stvari. Ljudstvo bije tam borbo za svobodo. Vodi borbo za politično neodvisnost Indonezije, za kulturni in gospodarski napredek, za socialno pravičen red, za boljše življenje.
Pa poglejmo nekoliko probleme Indonezije.
Indonezija je dežela tigočev in ti-sočev otokov, ki se razprostirajo v obliki loka med Azijo in Avstralijo, med Indijskim in Tihem oceanom. I3 najmanj 10.000 otokov se sestoji. Prav gotovo je zato Indonezija največje otočje na svetu. Pri tem je otok Sumatra večji kot Italija, otok Borneo pa tako velik kot vsa Skandinavija. Na vseh otokih živi okoli 90 milijonov ljudi. Največ je domačinov, pripadnikov raznih indonezijskih plemen. Dober milijon je Kitajcev in približno enako pripadnikov drugih azijskih narodov. Kakih 250.000 pa je Evropejcev, največ Nizozemcev in Angležev. Indonezija leži v tropskem pasu, zato uspeva tam mnogo raznovrstnih tropskih rastlin. Pridelujejo veliko kavčuka, kave, ča-ja, tobaka, dateljnov, riža, vse vrste začimb, dišave. Velike predele otokov pokrivajo ogromni gozdovi, pravi pragozdovi, kjer so naravnost neizčrpne zaloge vseh vrst lesa. Drevo teak, ki služi za pridobivanje raznih barv, je posebno dragoceno. Toda po vseh indonezijskih otokih ga je obilo. Poljedelstvo pa je bolj slabo razvito. Na plantažah goje le riž, tobak, kavčuk, začimbe in južno sadje. Drugo se ne izplača gojiti kajti prevoz v Ameriko, Evropo ali drugam bi bil predrag. Toda kava, čaj, poper, dateljni, banane, to prenese prevoz tudi na desettisoče kilometrov. Tudi živinoreja je v Indoneziji slabo razvita. Domačini jo goje le v toliko, da krijejo svoje najnujnejše potrebe. Po vsem prostranem področju je za to komaj 5 mil. glav goveje živine! Pač pa je Indonezija bogata s svojimi zakladi, skritimi v zemlji. Zaloge
cinku, zlata in srebra so velike, pa tudi nafte in premoga ne manjka. Toda vse to bogastvo malo služi domačinom ali še bolje rečeno — niči Industrije kot v vseli kolonialnih deželah skoro ni. Tisto malo tekstilne in kovinske pa ne zadošča za kritje niti četrtine domačih potreb. Razumljivo je zato, da je življenjski standard domačinov prav nizek. Sicer pa je to razumljivo.
Že v 16. stoletju so nizozemski mornarji pripluli na otoke Indonezije. Izpodrinili so Portugalce ter na Javi osnovali središče svojega gospostva. To je bilo leta 1596. Da bi laže vladali domačinom, so svoje ozemlje razdelili na dva dela. Toda izkoriščanje domačega prebivalstva je bilo enako povsod. Najmanj petino svojih pridelkov so indonezijski kmetje morali oddajati svojim gospodarjem. Kljub vsemu temu je nizozemsko gospodarstvo v Indoneziji propadalo. Da bi ga okrepili, su se sporazumeli z Angleži ter dopustili vdor angleškega kapitala. In tako je že 200 let tudi Anglija soudeležena pri izkoriščanju Indonezije.
Toda kako gledajo Indonezijci na svoje gospodarje? Prav slabo se razumejo z njimi! Upirajo se in upirajo, toda vsak upor še poslabša njih položaj. O njih pravicah noče nihče ničesar slišati. Saj vlada po vsem svetu naziranje, da so kolonije namenjene zgolj izkoriščanju, čemu se potem Indonezijci upirajo? če pa nočejo ubogati-le po njih! In tega se Nizozemci drže. Upor javanskih kmetov, prvi večji in organiziran upor so Nizozemci leta 1870 krvavo zatrli. In prav tako, tudi kasnejše.
Opozarjamo, da s 10. julijem t. 1. poteče zadnji rok za prijave k obisku kmetijskih šol vseh vrst v Sloveniji. Vsi ki imajo namen, letos jesen vstopiti v. kmetijske šole v Sloveniji in ki se še niso prijavili v naši pisarni v Celovcu, 8. Mai-strasse 47-1/7 naj:
a)	do 10. julija oddajo svojo prijavo, lastnoročno napisan življenjepis in zadnje šolsko spričevalo ter čimprej poskrbijo za tri slike;
b)	takoj zaprosijo pri pristoj-
Počasi pa se Indonezijci le prebujajo. Spoznavajo tudi, da jih odkrita borba z izkoriščevalci stane preveč. Zato pozneje spremene svoj način borbe. Leta 1908 ustanove svojo prvo kulturno prosvetno organizacijo. Njene podružnice pa začno po vseh prostranih otokih Indonezije buditi narodno zavest ter krepiti težnjo po svobodi. Leta 1919 je bila na Javi osnovana Komunistična partija, ki je postala kmalu ena najmočnejših strank. Nje temeljno načelo je borba za svobodo Indonezije! In tako se leta 1926 pojavijo na Sumatri dobro organizirani upori proti nizozemski oblasti. Toda nizozemski oblastniki 20. stoletja niso nič manj kruti kot njihovi predniki. Kri teče! Toda zato je tudi hrepenenje po svobodi vsak dan večje.
Leta 1941 doseže svetovna vojna tudi otoke Indonezije. Kolonialno gospodarstvo evropskih držav se maje. In kmalu se stavba nizozemskega kolonialnega gospodarstva zruši. Mir na otokih Južnega morja? Svoboda Indonezijcem? Ne! Samo zamenjava gospodarjev. Nizozemce in Angleže zamenjajo drugi imperialisti— Japonci. Domače prebivalstvo pa ostane še naprej izkoriščano. Zato se že kmalu po okupaciji razvijejo po vsej Indoneziji tajne organizacije, podtalno se pripravlja oborožen upor. In tako res v Indoneziji izbruhne narodnoosvobodilna borba.
Razumljivo pa je, da to imperialistom ne gre v račun. In tako se je zgodilo, da so se v Indoneziji v jeseni 1945 izkrcale armade evropskih imperialističnih držav. Prvi so pri-
nem okrajnem glavarstvu za potni list, zakar potrebujejo rojstni list, potrdilo o avstrijskem državljanstvu in dve sliki; mladoletni potrebujejo nadalje še od staršev lastnoročno podpisano izjavo za privoljenje k odpotovanju.
c)	Oni, ki že imajo svoj potni list naj ga priložijo k prijavi, življenjepisu in zadnjemu šolskemu .spričevalu ter vse oddajo v naši pisarni.
Slovenska kmečka zveza
Razglas
šli Angleži, kmalu za njimi pa še Nizozemci. In počasi so skoraj povsod vzposlavili staro indonezijsko oblast. Indonezijcem tako ni preostalo nič drugega, kakor da so spet zgrabili za orožje in nadaljevali borbo. Znova je tekla kri Indonezijcev. Toda svet je prisluhnil, kajti nizozemske metode borcem za svobodo so bile preveč teroristične. Organizacija združenih narodov je posredovala in marca 1947 so Nizozemci sklenili premirje z indonezijskim narodnoosvobodilnim gibanjem ter priznal' obstoj in neodvisnost indonezijske republike na Javi, Sumatri in Madu-ri. A to je bila le taktična poteza. 2e po nekaj mesecih premirja so nizozemske čete vdrle na teritorij republike ter okupirale skoro vse ozemlje neodvisne indonezijske države. Spet so se dvigTiili Indonezijci v oborožen upor in spet je posredovala Organizacija združenih narodov. Sovražnosti so bile po posredovanju mednarodne organizacije ustavljene in dosežen je bil sporazum. Toda pri tem so spet največjo korist odnesli imperialisti.
Konec decembra 1949 je bila v palači predsedstva vlade kraljevine Nizozemske velika slovesnost. Poleg vse vlade se je slovesnosti udelež'ja tudi nizozemska kraljica. Navzoč je bil tudi majhen temnopolt človek črnili las, z očali. To je bil predsednik Indonezijske republike Ilaala-Kaj se je zgodilo? Slovesno so podpisali pergament, dokument, s katerim so bile ustanovljene Združene države Indonezije. Istočasno je bil8 v Bataviji, v glavnem mestu Indonezije, podobna slovesnost. Visok' komisar nizozemske krone Lovvinck in sultan Hamengku Buvono sta podpisala podobne dokumente. P° podpisu listin pa so vsi navzoči slušali radijski prenos slovesnosti 'z Nizozemske, iz Haaga. In ko so na vladni palači zamenjali nizozemsko zastavo z belo-rdečo indonezijsko, je bila slovesnost končana. Lovvinck je z letalom zapustil Indonezijo, toda še istega dne je prišel v Batavijo nov predstavnik izkoriščevalcev.
Indonezijsko vprašanje je bilo s tem rešeno? Poglejmo, kaj pišejo časopisi. V januarju so vsi časopis) sveta objavili vesti, da so na Javl oživeli boji, med partizani in vojaškimi oddelki republikanske vojske; združene z nizozemskimi četami. T1 boji do danes še niso ponehali. In' donezijsko ljudstvo torej še ni z®' dovoljno s svojo republiko? Ne, nikakor ni! Ono hoče popolno neodvisnost od ameriškega in nizozemskega kapitala. Ljudstvo ve, da združene države Indonezije sam0 nova oblika za star sistem izkorišč8' nja dežele. Zato se ne pusti slep'11 in nadaljuje z borbo.
iitMniiiiiiHiHiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiaHiiiMmiHi>iiiiKiinHiiiiinMinHi*niiiiiiiiMiim«miiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiMiii«iiniiiHiiinii«ii«>iinaiiniiiniiiHiiiiHi|lBlll>
Mušeniku nadgozdar Dudaš in skrbno zaklenil člansko izkaznico v omaro.
Drugi dan je socialni demokrat Dudaš s čudnimi občutki srečal predsednika strokovne organizacije lesnih delavcev člana socialne demokratske stranke Pasterka na skladišču. Ni vedel, ali bi se jokal ali smejal — storil je oboje hkrati. Tolažila ga je zavest, da bo Pipan molčal, kakor mu je obljubil...
Nekaj tednov pozneje je spravil velik sokolski zlet vso dolino na noge in med drugimi tudi nadgozdarja Dudaša. Zlet je bil krstni kamen za ustanovitev prvega sokolskega društva v Mežiški dolini in se je končal z veliko ljudsko veselico.
Nadgozdar Dudaš se je slepo vrgel v vrtinec veselice; prvič se je pokazal v javnosti in prvič je bil z vsemi slovenskimi nacionalnimi veljaki v družbi, s katero je vso noč popival. Pri tej priliki je povabil žandarmerijskega stražmojstra ter tajnika Košuto k sebi na partijo taroka.
Prišla sta, stražmojster je prignal s seboj še četrtega partnerja. Tajnik Košuta je povlekel nadgozdarja na stran:
,,Gospod nadgozdar, urediti morava še neko drugo stvar. Blagajnik prireditvenega odbora sem in imam tukaj račun gozdne uprave za dobavljeno gradivo. V imenu odbora moram izjaviti, da je račun zelo dostojen — tako rekoč minimalen. “
Izvlekel je iz žepa račun in ga položil pred nadgozdarja, da bi ga plačal.
Nadgozdar Dudaš je račun smehljaje se vzel, stopil k drugi mizi v kotu, kjer je napravil čez papir z modrim svinčnikom velik križ, nato je vzel iz denarnice stotak, vse skupaj položil v kuverto ter jo izročil tajniku Košuti z besedami:
,,Gospod tajnik, hvaležno saldi-rano!“
„IIa. ha, ha! Tako je prav, gospod nadgozdar!“ sta se odobravajoče zasmejala žandarja.
,,Toda gospod nadgozdar!11
Tajnik Košuta je neodločen obstal, ne vedoč, ali naj to sprejme ali ne. Za hip se mu je oglasila nacionalna vest ter mu očitala, da ni spodobno sprejemati darove narodnih in državnih nasprotnikov.
„Kaj bi, gospod tajnik! Društvo je komaj rojeno in še revno!11 je prostodušno izjavil nadgozdar in že
vrgel karte na mizo. ,,Začnimo torej s prvo partijo!...“
,,To je naša prva partija! Na srečo!11 Nadgozdar je dvignil kozarec: ,,Na dobro srečo!11
,,Na zdravje in srečo! Ha, ha, ha...!11
Nadgozdar Dudaš je dobil prvo partijo...
Šantač najde ključ
Karpuhov šantač je spet nosil sveti ogenj od praga do praga Jazbin:
„Dudaš je tu!...“
Jazbina je zadržala sapo in čakala. čakala je, da pride nekega dne sam Dudaš v Jazbino in ji oblastno zapove, odgnati živino s Požganice. Čakala je še hujšega, da pride z njim žandarmerijska patrulja in jo prisili, zapustiti Požganico. čakala je, da pride lovec Nadlar in ji prinese povelje, naj pride v Mušenik; čakala je vsaj hlapca Vestra s pošto iz Mušenika, naj si Jazbina izposodi pamet in zapusti Požganico.
Toda na spregled ni bilo niti Dudaša niti lovca Nadlarja. Minil je teden, minila sta dva, trije — vse je ostalo pri starem.
Nekega jutra je čez hribe sen' xl' sosedne globače pridrl b Kopišarju Repežev Rok:
,,Ne dajte se! če bi vam kaj h°' teli, smo vsi z vami; vsi se bomo vZ' dignili! “	_ .
Kopišar in Karpuhov šantač, ki J z Rokom vred padel v hišo, sta g® gledala s čudnimi očmi.1 Ta R°k: Kakor vihar se pojavlja! Takr®^ pred župno cerkvijo — potem izg1' ne, nato pri narodni straž' — in P°' tem zopet izgine ter ga ni, dokler 80 ne pojavi v Jazbini... kot ozna"je valeč novega viharja.
„Ali si kaj čul?“ sta Jazbinca sre po vprašala.
,,Čul sem, da nameravajo posla1 nad vas žandarmerijo,	|lt
ki bo s silo izpraznila Požganico-
,,A-a-a! To smo si mislili!11
,,In kaj boste storili?11
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Ff8^ Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: c® lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4. vsebino odgovarja: France Košutnik. T10 .
Robitschek & Co., Wlen VIII., Hernalsergtn^ 20. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: K8 genfurt 2, PostschlleSfach 17.