m ©■ s-juAuce... NO. 254 i, r'S Ameriška Domovin/i ^ ib AMfc. SPIRIT FOR6IGN IN \r^ C SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3. 0.. TUESDAY MORNING, DECEMBER 30, 1947 LETO XLIX—VOL. XLH -r DHOMVBTIIZSlOVBliE;"^ (Došle preko Trata) CESCENJE ŠKOFA SLOM- movine v dveh smereh. Oni jo SEKA. — Znani škof Anton Slomšek je bil pesnik, pisatelj in govornik. V slovenski zgodovini bo njegovo ime pomembno, ker je ustanovil Mohorjevo družbo in ker je prenesel sedež tako imenovane lavantinske škofije iz mesteca Lavant na Koroškem v Marbior ob Dravi. Postal je prvi mariborski škof. Uradno je škofija obdržala staro ime lavantinska. Toda Slomšek ni bil samo velik narodnjak in velik škof, umrl je tudi, kot prayi cerkveni izraz, v duhu svetosti. Zato se mu verniki mariborske škofije v molitvah priporočajo in obenem prosijo, da bi Bog dopustil, da kdaj Cerkev uradno izjavi, naj ga častimo kot svetnika. Mariborski cerkveni listič “Verski list” prinaša v vsaki številki zahvale vernikov, ki so bili uslišani na priprošnjo tega svetega moža. Tako imamo sedaj na Slovenskem dvojni pojav. Na eni strani najboij strupeno sovraštvo do vsega, kar je v zvezi z vero. To sovraštvo vodi komunistična stranka, ki je neomejen gospodar Jugoslavije. Na drugi strani pa so verniki, ki ob teh preganjanjih vere tem bolj čutijo, kaj jim vera in notranje življenje pomeni. “OBNOVA V DVEH ZNAMENJIH.” — študent iz Nove- A&jf ga mesta je to misel izrazil v pismu ‘*'r"di mi ne držimo obnavljajo za tuje ideale, mi za križ ih svobodo zlato. Janez, čimbolj nam blatijo naše ‘vzore, tem trdneje raste v nas prepričanje, da če stoletja niso mogla uničiti križa, ga tudi naš čas ne more. Mi vemo, da bodo iz naših naporov in muk in prelite krvi, če ne za nas, pa vsaj za naše potomce, vzcveteli lepši dnevi.” Tako misli verno ljudstvo v dobi preganjanj. IMENOVANJA NA ŠTAJERSKEM. — Mariborski škof je imenoval Franca Hrastelja za častnega konzistorialnega svetni-kalavahtiuske škofije. Hrastelj je bil 1.1941, Ko so prihrumeli v Maribor Nemci, med prvimi odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Tam je preživel vso vojno dobo. Ko se je vrnil, so ga novi gospodarji partizani tudi zaprli. Sedaj je na svobodnih nogah. Značilno je, da slovenskega duhovnika preganja najprej rjavi hitlerjanski nacizem, potem pa rdeči komunizem. Ta dva sta pač v bližnji žlahti. Nameščeni so v lavantinski škofiji: Bezjak Jože, župnik v Zrečah za soupravitelja župnije Skomarje: C asi Franc, kaplan v Hočah, za vikarja — namestnika v Kamnici pri Mariboru (župnik Munda je zaprt); Piki Lenartu y V tretji stranki Socialisti so že izjavili, da ga ne bodo podpirali, ker niso za totalitarizem Chicago. — Henry A. Wallace, bivši podpredsednik Zed. držav, katerega je predsednik Truman lansko leto pognal od vlade, je sinoči naznanil, da bo prihodnje leto kandidat za predsednika Zed. držav, Kandidiral bo na tako zvani progresivni listi, z drugimi besedami: na listi levičarjev. Odkar se je Wallace sprl s predsdenikom Trumanom, ker je zahteval, da Zed. države bolj ustrezajo Sovjetski Rusiji in da ne preganjajo komunistov, je bilo znano, da bo storil vse v svoji moči, da porazi Trumana pri prihodnjih volitvah za predsednika. Tako se prav lahko ponovi položaj, kot je bil leta 1912. Takrat so se sprli med seboj republikanci in izvoljen je bil demokrat Woodrow Wilson. Zdaj se lahko isto ponovi, toda s to spremembo, da se bodo sprli demokrati in pomagali republikanskemu predsedniku v Belo hišo. Wallace sam dobro ve, da nima nobene prilike do izvolitve. Njegov namen je samo poraziti Trumana. S tem, da bo vodil tretjo stranko bo dal tudi priliko komi-nistom in sopotnikom, V m Morda ima pa Ančka za Mihca katero izbrano London. — h Romunije poročajo, da je Ano Panker, ki ima urad zunanjega ministra, povedala kralju Mihaelu v brke, da mu vlada ne dovoli poročiti burbonske princeze Ane. Zunanji minister Ančka Panker, ki je dala svojega mbža ustreliti, ker ni bil dovolj vroč komunist, je rekla kralju, da Romunija zdaj, ne premore toliko, da bi zmogla eno kraljevo porokp. "Minister'’ Ančka je še fest, zakaj pa kralj Mihec nje ne pobara za roko, pa bo takoj denarja ko toče za ohcet.., Grike vladne žete so se prebile do oblegane Konice DEKLETA PRODAJA-JO DOLARJE Z VSEMI IZRAZI LJUBEZNI Sydney, Avstralija. — Av-;dno stralska dekleta pridpo prinaša jo na banko ameriške dolarske bankovce in jih vnovčiijejo za avstralski denar. V vaški avstralski banki jih radi vzamejo, toda mnogo več dobe zanje na črni borzi. Te dolarje so dajali avstralskim dekletom ameriški vojaki. Hoteli so se bahati pred Avstralkami ter so na bankovce pisarili razne izraze “vroče" ljubezni ter jih dajali dekletom. No, ljubezen se je zdaj že ohladila in Av- ralkam so ostali V Grčiji deluje zdaj postava, ki prepoveduje levičarske stranke Atene. — Grški vladni viri poročajo, da se je vladna brigada prebila skozi močan krog, ki so ga vrgli komunisti okrog mesta Konice pri Albaniji. Vladne čete so se zrinile v mesto, ki je bilo že na tem, da ga zavzamejo komunisti ter ga razglase za pre! stolnico nove sovjetske države. Ta relifna brigada je del oja-čenja, ki ga je vrgla vlada v ofenzivo proti partizanom. Ta nova vladna ofenziva je prišla v istem času, ko je stopila na Grškem v veljavo nova postava, ki prepoveduje komunistično stranko in simpatičarje komunistične in drugih organizacij, katerih namen je vreči postavno vlado. Kazen za prestopke od 20 let zapora do smrtne kazni. Niagara Falls. — Kakih 600 rac je poginilo na božični dan, ko jih je potegnila voda čez Niagarske slapove. Vsega skupaj je bilo do 2,500 rac, ki v megli niso vedele, da so tako blizu slapov. Voda jih je potegnila s seboj in le kakih 1900 jih je ostalo še živih. Kolikor so jih mogli pobrati iz vode, so race oddali dobrodelnim zavodom za dobro kosilo. ’. go- ne bo treba voliti ne republikan- V Clevelandu bo mleko zopet dražje, da se zagotovi dobava Telling-Belle Vernon Co. naznanja, da bo s 1. januarjem podražila mleko in sicer bo dostavljeno na dom po 20 centov kvort, v trgovinah pa po 19c. To je že drugo zvišanje cen od 1. decembra. Kompanija pravi, da je v to prisiljena, ker druga mesta plačujejo več in vabijo clevelandske dobavitelje mleka, naj ga pošiljajo njim. Kompanija bo plačevala več farmarjem za mleko in sicer $5.45 za 100 funtov, dočim plačuje mesto Cincinnati že zdaj $5.80 za isto težo. Pa tudi od druge strani preti nevarnost dobavi mleka. Farmarje stane krma, kot še nikoli tako, pa raje prodajo krave za meso, ker je cena visoka. Ako tega ne bodo ustavili pravočasno, bo dobava mleka za bodoče zelo resno trpela. Kandidat za guvernerja v Illinoisu j Chicago. — Warren H. Orr, odvetnik in bivši član državnega najvišjega sodišča je naznanil, listi. da bo kanddiat za guvernerja a demokratski list Illinoisu na La Follette bo izbran najbrže za upravitelja Marshallovega načrta Washington. — Bivši senator Robert La Follette iz Wiscon-sina bo najbrže imenovan, da bo upravljal Marshallov načrt, po katerem bodo dale Zed. države 17 bilijonov dolarjev v pomoč Evropi v dobi štirih let. La Follette je republikanec in predsednika Truman ima njega v mislih za to.pozicijo. Tud; je med kongresniki zelo popularen, torej bi ne bilo težko dobiti zanj imenovanje. S tem bi se administracija otresla sumnje, da hoče igrati s tem kakšno strankakrsko politiko. ca in ne demokrata, ker obe stranki sta odločno proti komunistom. Wallace morda računa na podporo delavstva in farmarja. Nekaj .jih bo že dobil, pa ne dosti. Si “ * -j- <■ * ne bodo podpirali Wallaces, ker Dva Poljaka v »mrt radi vohunstva Varšava. — Sodišče je obsodilo v smrt Vaclava Lipinskega in Vladimirja Marszwskega. Zadnji je bil nekdaj vojaški ata-šej v Washingtonu. Bila sta obtožena, da sta izdajala vojaške tajnosti ameriškim in angleškim diplomatom. Šel je v ječo, da bi dekletom prizanesel Phoenix, Ariz. — Francis Bressi, star 23 let, je prišel k Orr pravi, da ima za seboj dve okrajnemu šerifu in ga prosil, tretjini okrajnih načelnikov v naj ga zapre. Povedal je, da je državi. Neodlaiallel V Nabavite si VBESEDNJAKDR. KERNA dokler je *« zaloga. Naročite ga lahko v na-1 upravL Pošljemo tudi o pošti, če pošljete »5.00. aslov: «117 St Clair Ara. Cleveland ! v zadnji 5 letih poročil že 8 žensk, 6 od teh nepostavno. In da bi ne bila še katera nesrečna, ;e rekel, naj se ga raje vtakne voljenim dobičkom zase. za omrežje. postav jež« Praga— Jugoslovanska časnikarska agencija Tanjug poroča, da je bil zopet en katoliški so proti vsakemu totalitarizmu, katerega odprto podpira Wallace s svojo propagando za sovjete. Tudi odbor politične akcije CIO je izjavil, da ne bo šel za Wallace-jem, ker je proti vsaki tretji stranki v Ameriki. Tako Wallace lahko računa v prvi vrsti na komuniste in nekatere levičarje. Politikarji so mnenja/da je z izjavo kandidature Wallace več koristil Trumanu, kot pa če bi se izjavil zanj. Mnogo je namreč demokratov, ki ne marajo biti tam, kjer je Wallace. Wallace je prav storil, da se je odločil kandidirati, ker le tako bo mogoče videti, kako malo pristašev ima v Ameriki. Na drugo-denarno pomoč v kampanji ne more dosti računati, kot kar jo bo dobil iz Moskve,"če jo bo. Vemo, da je Moskvi veliko na tem, da ne bi bil prihodnji ameriški predsednik niti demokrat, niti republikanec. cer na 7 let prisilnega dela. Tp je Valentin Stikler, katerega je “ljudsko sodišče” spoznalo krivim, da je pomagal ljudem čez mejo iz Slovenije v Avstrijo. Obsodba tudi pravi, da kadar bo obsojeni duhovnki prestal kazen, da bo izgnan iz Jugoslavije v Nemčijo. T Trgovci obsojeni v smrt radi špekulacije Belgrad___Sodišče na Suša- ku je obsodilo tri trgovce smrt z ustrelitvijo, njih premoženje je pa vlada zaplenila. Obtoženi so bili, da so prodajali blago v vladne trgovine z nedo- Bivši vodja četnikov obsojat v smrt Belgrad. — Vojno sodšiče je ibsodilo v smrt Branka Karano-viča. Obtožili so ga, fla je poveljeval četnikom, ki so streljali partizane. Lincolnova soseda je umrla pri 103 letih Pak> Alto, Cal. — Mrs. Minnie Elsey, stara 103 leta, ki je bila v detinskih letih soseda Abrahama Lincolna, je tukaj umrla. Rojena je bila v Spring, fieldu, DL ' s New York, pri Zvezi narodov je pri varnostnem koncilu uradno obtožil1 jugoslovansko vlado, da namenoma krši resolucijo, ki jo je sprejela skupščina Zveze narodov proti hujskačem za vojno, ker podpira grške gerilce z orožjem, muni-cijo in potrebščinami. ■o—- PREKO NIAGARSKIH SLAPOV JE VODA VZELA 600 RAC Komuniste bo označil kot “tuje agente” Washington. — Poslanec Nixon iz Kalifornije je rekel, da bo kongres pozno v januarju začel zaslišanje glede postave, da se pristriže peruti komunistom v Ameriki. Nixon je rekel, da on ni za to, da bi se prepovedalo komunistično stranko, ampak da bi kongres napravil postavo, po kateri bi se vsakega komunista registri-Grški delegat ral° kot “tujega agenta” v tej deželi. Tak predlog ima že pripravljen poslanec Mundt iz South Dakote in Nixon pravi, da bo njegov pododsek za preiskavo protidržavnih aktivnosti ta predlog podprl kot najbolj uspešnega proti delovanju komunistov. ________________ bi se moral vsak komu- General svari, da se moramo uriti za vojno Washington. — General March, ki je bil v prvi svetovni vojni načelnik ameriškega generalnega štaba, je izdal svarilo na Zed. države, da morajo takoj začeti trenirati mladino, ker dežela se z naglimi koraki približuje vojni z Sovjetsko Rusijo. Stpri general, ki je po prvi svetovni vojni zastonj svaril, da se moramo pripraviti na drugo vojno, je ^rez obzira izjavil, da oni, ki mislijo, da Rusija ni v stanu začeti vojne v 10 ali 20 letih, gojijo samo pobožno željo. “Ako bi bili imeli 20 milijonov dobro treniranih mož, si ne bi upal nihče začeti 2. svetovne vojne,” je rekel general. Električni tok je ubil 4 osebe Martin, Ky. — Robert Flanary je postavljal zračni zvodnjk-za radio na garažo. Pri tedfse je dotaknil električne žice. \ok ga je vrgel na tla ni ubil. NjegW 6 letni sin se je dotaknil očetafln bil tudi takoj ubit. Prihitel je njegov svak, ki je hotel pomagati, pa je bil tudi ubit Prihitela je žena prvega, ki jim je hotela pomagati in tudi ona se je zgrudila mrtva na tla, zadeta od električnega toka. Vsa štiri trupla so ležala na enem kupu. — Dne 26. nov. je v bolnišnici v Youngstownu, O/, umrl Frank Ružič, star 62 let, doma iz vasi Ružiči, Kastav, Istra. Iz starega kraja je prišel v Durango, Colo., leta 1901, kjer je živel do 1921* ko je šel na obisk v -Istro, naslednje leto pa se je vrnil s sestro, s katero sta se naselila v Bessemerju. Poleg nje in svaka zapušča brata Johna v Clevelandu, v Starem kraju pa dva brata, kakor tudi več nečakov in nečakinj tukaj in tam. Elm Grove, W. Va. — Dne 16. dec. je umrla Mary Reven. Bolehala je že dolgo. Tukaj zapui moža, tri sinove in dve hčeri. Eveleth, Minn. — Naglo je umrl John Novljan, star 68 let, član KSKJ. Zapušča bolno ženo, sina, dve hčeri in štiri vnukinje. - RazM'drobne novic« |i Clevelanda h Si ofeBel fflt Srebrni jubilej Albin in Milka Filipič, ki obratujeta znano gostilno na 14625 Wadsworth Ave. praznujeta danes 26-letnico srečnega Zakonskega življenja. Številni prijatelji jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo let sreče in zdravja. Iz bolnišnice— Mrs. Angela Grili iz 14825 Hale Ave., se je -povrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi iskreno zahvaliti vsem za obiske, kartice, cvetlice in druga darila. Priporoča se za obiske tudi na domu. .gj Obisk iz Kanade— Iz Victorie, B. C., Canada, je prišel na obisk Frank Vene k svojima sestrama Frances Kodrich in Tončki Kolegar. Vi-delj se niso nad 27 let. Prijatelji ga lahko obiščejo na 6522 Schaefer Ave. Enkrat prihodnji teden se bo zopet vrnil nazaj na daljni severni zapad. Želimo mu prav veselo bivanje v naši metropoli. Vesela vest— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Anthony Pavli, 1071 E. 711. St., na božični dan zalo hčerko, ki je drugi otrok v družini. Materino dekliško ime je bilo Margaret Jereb. Ma. ti in dete se dobro 1 ■,J§ % agent kake tuje bilo malo, ki bi še hoteli biti znani kot komunisti ali sopotniki. Ohajčani ga bodo še pili, kot kaže Columbus, O. — Državni direktor za žganje ns-manja, da je naročil 119,510 zabojev žganja, ki je vredno ‘“med brati” $3,660,615. Država bo dobila to žganje še v januarju. Prvi sneg to stoletje v Mehiki San Luis Potosi. — V tem kraju v Mehiki je oni dan snežilo. Kdor ni bil še drugje po svetu, je prvič v življenju sneg, ker v tem stoletju tukaj še ni snežilo. sibiemb o počutita v i. ČaSitite! ~ '**T Mr. in Mrs. Joseph Rudolf iz 15317 Shiloh Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Siannie z Mr. Edwardom Gorenc, sinom Mr. in Mrs. Frank Gorenc iz 6303 Carl Ave. Zaroka je bila na božični večeri Sedemdnevnica— V sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Gertrude Kreiner ob sedemdnevnici njene smrti. Hčerka je— Družini Mr. in Mrs. Edward Strnad, 867 E. 209. St., v Eu-clidu je prinesla tetka štorklja v soboto zalo hčerko, ki je že druga v družini. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Srečni ata je sin po-iznane Mrs. Josephine Strnad iz 209. ceste, mamica je pa iz Goršetove družine iz 207. ceste. Naš poklon vsem skupaj. Novi uradniki— Podružnica št. 3 SMZ je izvolila za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik Charles Benevol, podpredsednik Martin Valetich, tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel IV 5658, blagajnik Martin Komachar, zapisnikar Joseph Hočevar, nadzorniki: James Kastelec, Frank Vjdemšek, Charles Marinčič. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment pobirajo 24. ali 25. vsak mesec v spodnji dvorani. Prva obletnica— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Anthony Ahčin iz Addison Rd. v spomin prve obletnice njegove smrti. ki meri ravno i čevlje čevlje 7 palcev in pol, ki United Air Lines pritlikavca iwiftiifWiV uuiiusbnji. ter James Cooper, njiju pa je Curt Lavilor, e v mehanični delavnici ^..Pravijo, da sta ta dm ki sta zaposlena v letalski l Truman bo poč&Ič&l nat republikance Washington. — Predsednik Truman bo izbral kandidata za podpredsednika šele potem, 'ko bo videl, kdo bo kandidat na republikanski strani. To mu bo lahko, ker imajo republikanci konvencijo 21. junija, demokra. ti pa 12. julija. *MBRI§KA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1947 ;»ism Ponovi ima /i vif me/niu-Hom (JAMES DEBEVEC, Editor) _ <117 8t Clair Avc. HEndtnon 0628 Cleveland 8, Ohia Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays______ NAROČNIKA Za Zed. države 88.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta 88.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 810.00 na leto. Za pol leta 86, za 8 mesece 88.50. SUBSCRIPTION RATES United States 88.50 per year; |5 for 6 months; 83 for 3 months. , Canada and all other countries | outside United States 810 per year. 86 for 6 months, 8 3.50 for 8 mo. ne kliče bogpomagaj, Moskvi, kadar tam kateri izmed “tistih 14 mož" kihne, ker ima za seboj Ameriko. Ameriška vlada je poslala tie vojaško misijo, da je za svetovalca vojnemu ministru. Stalinu se je močno zaletelo, ko je to zvedel in zdaj bi rad nekaj napravil. Toda na obeh frontah: v Grtiji in Perziji, bo naletel Stalin na silo, ki ji še davno ne bo kos — Zed. države. Zato bi Stalin storil edino pametno, če bi iztresel iz svoje pipe dinamit in si natlačil dobrega, pravega tobaka, ki bi ga v miru kadil v svojem gorkem letovišču ob Črnem morju, kjer bi lahko premišljeval, kako blizu je imel nadvlado nad celim svetom, ki se mu je pa za vedno izmuznila. Res j«, da še nismo epleli s komunizmom, toda najbolj strupene zobe smo mu pa že izpulili. Nekaj časa bo še sekal okrog sebe, toda to bodo že smrtni krči. Komunizem gre z naglimi koraki v — preteklost... V to smo mi vedno trdno verovali in če bi imeli vsi, ki so sicer proti komunizmu, vsaj nekaj tako trdne vere, pa bi bilo že danes jasnejSe obzorje. Entered as second-class matter January 6th, 1808, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.____________________ 83 No. 254 Tues., Dec. 30,1947 j !V5=5 Stalin si tlači v pipo dinamit Ne vemo, če se Stalin zaveda ali ne, da si tlači v svojo pipo dinamit namesto tobaka. Morda misli, da bo "kadil mrzlo” in da se mu dinamit v njegovi pipi še ne bo razletel tako kmahi in mu osmodil brke. No, to bomo kmalu videli. Stalin je dal namreč svetu, pred vsem zapadnim demokracijam, za božično darilo novo komunistično vlado v Gr-Čiji S tem je odprl novo fronto s pohodom v Sredozemlje. ' Stalin je bil prisiljen odpreti to novo fronto, ker so mu povspd drugod zastavili pot. Jeseni je prodiral v zapadno Evropo, kjer mu je pa energična francoska vlada zaprla pot. Pri tem je dosti pomagala proti-komunistična delavska vlada v Angliji s svojim Bevinom. Tudi v Nemčiji komunizem ni pognal korenin in pri seji ministrov v Londonu Molotovu ni uspelo podreti solidno fronto demokratskih sil. Nobena izmed držav, ki so se izrekle za Marshallov program se ni ustrašila groženj iz Moskve. Ko je Stalin uvidel, da mu je spodletelo na drugih tron tah se je obrnil proti novi, kjer upa dobiti kakšno nezavarovano točko, kjer bi prodrl s svojimi rdečimi hordami, la nova fronta je na Balkanu v Grčiji. Lahko K pa zgodi, da ta fronta ne bo tako slabo zavarovana, kot Stalin misli da je. Ni namreč lahko ustvariti kako novo sovjetsko vlado v deželi, kjer njegovi tovariši v vseh teh dolgih mesecih boja niso mogli osvojiti enega samega velikega mesta, katerega bi lahko zdaj, ko so razglasili novo vlado ali državo, imeno-—ii — "Tggtfilnirc Komunistični partizani v Grčiji štejejo če mi je kdo posebej ne pošlje. Podobnost je tedaj zlasti v tem, da šele po dolgem času izveva, kaj stoji v listu, ki ga eden od naju ne čita redno. Tako sem jaz šele oni dan debelo pogledal, ko sem bral v PROSVETI naslednje: “Amerikanski Slovenec, v katerega je pisal Trunk mnogo let, je prenehal izhajati. Pa so starega ‘čudaškega’ župnika ‘sfiksali’ . . Ali so ga? Ali so mu zamašili usta? Kaj še! Danes piše v Glasu Naroda in pošteno ‘pegla’ te domišljave jezuite. Seveda, dobro vedo, kaj piše, toda pustijo ga pri mi- Odpri srce, odpri roke... 'aura1 .Lmui'ini_- ku-mm. 20 000 mož. V tej armadi služi mnogo grških kmetov, ki so ni,miNVov8So£v vdor na Balkan ni nobena šala. Sicer je res da se vse Grčije ne bo mogel tako kmalu polastiti, res je oa da lahko ustvari tam pravcati kaos Amerikanci, ki so si: privzeli nalogo, da bodo obvarovali Grčijo pred komuni-zrnom, bodo imeli polne roke dela. Kadar bodo balkanske satelitske države priznale novo “bratsko" državo v Grčiji, si bodo tudi lastile pravico, da tej državi pomagajo z orožjem in potrebščinami. Rekle bodo, da podpirajo “demokratsko” grško vlado ter vpile, da Zed. države podpirajo “fašistično" vlado v Atenah. Vse to lahko sproži prvi strel za tretjo svetovno vojno. Prvo in drugo je započela Nemčija, tretjo bodo komunisti. Kako kmalu bo to še ne moremo vedeti, ker ne vemo, če je Stalin ob tem času že pripravljen na tretjo svetovno vojno Morda skuša doseči svoje cilje brez orožja in če bi kazalo na vojno, bi odnehal. Lahko je tudi, da Stalin ne misli ob tem času na vojno ,pa mu lahko uidejo vajeti iz rok m konj se splaši. Na Balkanu ni treba dosti za take stvari Na vsak način pa lahko zapišeirio, da si je Stalin na Balkanu natlačil v svojo pipo dinamita. Majhna iskrica za- d°St Tukaj3 zopet^vidhno, kako slab vojskovodja je bil pred- «** s"! tet TSrs* s*£?wiS; Da sta Hitler in nacizem preganjala vero IN Cerkev, o tem seveda ni treba žive duše več. prepričevati. Niti komunistov! Na predvečer novega leta 1941 se je kardinal FAULHA-BER z naslednjimi besedami pritožil v javni pridigi zoper to početje hitlerjancev: "Da bi ponatisnili katekizem, verske knjige za mladino, zgodbe sv. pisma, škofijske molitvenike, za vse to ni mogoče dobiti papirja. Urad za razpečavanje namških knjig (Wirt-schaftstelle des Deutchen Bueh-handels) je dal izjavo, da je treba varčevati s papirjem radi vojnih potreb . . Istočasno pa tiskajo pri nas (v Nemčiji) knjižure zoper Cerkev v ogromnih množinah.” Ko so se raznesle te kardinalove besede v svet, je bilo vsem takoj jasno, da hitlerizem dela na prefrigan način za počasno uničenje Cerkve in ž njo vere. Le kdor je bil sam v srcu ves za Hitlerja in njegovo nečloveško početje, le tak človek je še naprej NI nasprotni' Pod Titom gospe Josephine, smem po pravici sklepati, da ona niti do kakih Jerichevih “muh” še ni pri šla. Dobra gospa rajši čaka sršenov! ‘vere in Cerkve. , „„ ______ Sloveniji že vse od "osvoboditve” sem ravnajo s papirjem ne i lliiipss napako ni bogzna koliko časa jih bomo še plačevali in koh- k° bToHko je gotovo, da se bo prihodnje leto odločilo, če bo komunizem zavladal svetu, ali vsaj Evropi če bo Kremelj postal glavno mesto Evrope. Fakt je, to vsi dobro vidimo in tudi “tovariši” morajo priznati, da je peta kolona v Evropi že na umiku, dočim rdeče smeti v Ameriki niso utegnile priti še niti do besede. Ampak onih ‘ 14 mož v Kremlju, ki --zapovedujejo komunizmu po vsem svetu, se m vrgo puške ** v koruzo. Italijanski komunisti so dobro oboroženi, sovjet- m skih agentov je tam polno in lahko računajo tudi na to, da bodo dobili Orožje od TPa iz Jugoslavije Stalin vsekakor zasleduje zavojevalno politiko carjev in hoče na vsak način priti do Sredozemlja. To so možje v Kremlju zasnovali, še predno je odjeknil zadnji strel druge svetovne vojne. Kaj pa mislite, da je zato poslal Tita v Ju~ gos'avijo vlačugo Pauker v Romunijo, Matijo Rakosija na Madžarsko. Dimitrova v Bolgarijo in druge svoje verne licence v dru®e dežele, da bi ondotnim narodom dal svobodo in demokracijo, kakor nekateri vedoma in nevedoma pišejo in govorijo? Ne, vse to se je izvršilo po skrbno zasnovanem načrtu: vzeti Balkan, se zriniti do Dardanel in s tem v Sredozemlje. Vse je Moskvi padlo v naročje kot zrela tepka — --samo Grčija se je postavila po robu, za kar se ima zahvalil Angliji in Ameriki. Zato je pa Stalin razglasil sovjetsko vlado v Grčiji, da bi prišel v Makedonijo in v So'un, torej do Dardanel. Toda to ni dovolj, treba si je zasigurati Dardanele še od vzhodne strani, zato je začel zdaj ropotati nad Pcr- V ‘tedniku AMERICA čitam članek: “THE CHURCH IN POLAND.” V članku so na primer slednji stavki: "Neizpodbitni so znaki silno živahnega katoliškega življenja v notranjosti Poljake, čudovito požrtvovalnostjo obubožani ljudje popravljajo svoje porušene cerkve in jih polnijo ob nedeljah in pravnikih. Katoliške knjige m tiskovine so se potrojile od lanskega leta. Katoliške šole so še odprte in cerkvene dobrodelne organizacije, zlasti za vojne sirote, delujejo preko uradnih ur . Lahko je citati v teh znakih, kakor so črtali nekateri ameriški poročevalci, da ni mogoče govoriti o preganjaju vere na Poljskem . . Vse to je res, če svoboda vere ne pomeni dru- je še niso brali, Tole pišem že po praznikih, naročnikov, ki .,----------- Prav nič se mi ni ljubilo sesti za ^ zato jim jo bom povedal, ki sipo ravno pri tem. Na sveti večer je bil namreč uoigo JJCUi JC U1IC1 ouomi si jo bo postavil na mizo, je rekel, ko bo ura udarila polnoči in bo konec posta. Pol litra vina si je bil pripravil, korenino hrena in kleb kruha. Ne bo napek, si mislil, ko je hodil gledat v peč, kako se rihta komandira. Lepo je dišalo po hiši in Šuštar je bil več pri gnjati kot pri dreti. kavs mašino in zelo se mi hudo stori, ker niso prazniki skozi ves. niše toda Dustiio ga pri mi- teden. Božiček je bil tudi zelo sam doma Šuštar, ki je ru, ker se boje njegove odkrite Pridkan z lepimi darili. Ako bi, šival tsiti večer. Edino družbo besede ” — Tako poroča Pro- jaz delal koledar, bi ga uštimal i mu je delhl domači maček, črna tako, da bi bil božič vsaj enkrat živalca, ki je dremala na peči. V vsak mesec.. peči je imel Šuštar lepo gnjat, Na sveti večer bi ga bil pa sko-ro močno polomil. Za varha smo bili doma: naša ta mlada, jaz in pa Jimmy, ki bo doma imel. Pravil sem jima naše lepe običaje iz’ starega kraja in s tem tudi samega sebe motil, da sem mogel pričakati polnočne ure. Micka je bila namreč pristavila krvavice, ki jih je prinesel farmar Tone Seliškar za dobro zdravje. Močno vero mora imeti človek, da potlači vase tisto hudo poželje-nje po krvavicah pred zaključkom posta. Tolikokrat sem spremljal sekundnik na uri, da se mi je kar v glavi vrtelo. Cisto natančno sem videl, da je šla od pol polnoči ura nazaj. Nič ne bi reke?, če bi se šklemfa Ustavila, ampak da jo udari ritensko in to iz same nagajivosti, to pa ni po pravdansko. Toda vselej, kadar so me že moči zapuščale in se je meso mehčalo kot tepke na podu, kamor smo jih stresli medit, sem se spomniL na Šuštarja, ki'je bil prav v takem položaju, pa ki ni imel tako močne volje. Saj menda se niste pozabili, kako je bilo. zavesi, uu ne Vem pa, da je nekaj naših novih', Ivanja. Maček ' 5 '--------1 • ' brke in se sveta. “Jezuiti” najbrž zdaj delajo na to, da bo tudi Glas Naroda prenehal izhajati. Pa tudi potem še ne bodo ‘sfiksali’ župnika Trunka. Saj mu PROSVETA že takorekoč ponuja svoje predale ! Well, well! Kaj naj drugega rečem kot: dober tek obema! Župniku Trunku in PROSVETI ! Kako že prev; Ameri-kanec? Politics make strange bedfellows! Tacol! Vendar še nekai! Milan Medvešek, ki peresniku j e v PROSVETI o župniku Trunku, pravi med drugim: '“Po prvi svetovni vojni so zavladati v Rusiji ti brezverski boljševikj in celo mnogi socialisti so se jih ustrašili, ne pa stari župnik Trunk!” To je zelo netočno, da se prav milo izrazim. Tovariš Milan menda res misli, da je župnik Trunk zmerom tako pisal ko dandanes. Samo površen pregled nejgovega ‘'polstoletnega” pisanja pa kaže, da je pisal o boljševikih prav tako kot drugi “jezuiti”. Pisal je tako vse do tistega časa, ko je med drugo svetovno vojno “cdlkril” in Ob desetih je delo izgotovil. Vse je lepo pospravil, se umil in pripravil na mizo vse potrebno. Po enajsti uri je prinesel na mizo tudi šunko, da se nekoliko ohladi. Kar težave so ga obhajale, tako lepi duhovi so prihajali sem od mize. Tudi maček na peči je uvidel potrebo, da bi se primaknil bližje. Tako sta sedela vsak na enem stolu: Šuštar in maček in imela oči uprte v telesna dobra dela na mizi. Tri četrt na polnoč je Šuštar že vzel v roke vilice in nož, uprl oči v uro in čakal, kdaj bo polnoč. Ura, se mu je zdelo, gre pa vedno počasneje. Kazalci so skoro obstali. Bolj ko so se bližali številki 12, bolj počasi so se pomikali naprej. šaštar je čutil, ’ pušča zavest od nezn te cerkve sobi. T • v šolski ca so se _________glava v Tisti hip, ko je župnik Tr .... jamo tako kot so ravnali hitle/janci, ampak celo za kak listič/kot je OZNANILA) se dobava papirja omejuje na kar najmanjšo kollčno. Vrhu tega: Kaj bi se zgodilo kakemu kardinalu, oziroma kakemu škofu ali duhovniku, ker cardinalov pod Titom pač ni, ako bi si upal na letošnjega starega leta večer kaj podobnega pridigati?!! . Pa so vendar še zmerom med nami “katoličani”, ki vsaj od osebe do osebe še zmerom agitirajo za Tita s trditvijo, da ni v Titovim nobenega preganjanja vere in Cerkve. * • * “Istočasno se tiskajo pri nas knjižure zoper Cerkev v ogrom nih množinah”. Tako je rekel v svoji pridigi leta 1941 kardinal Faulhaber. Mnogi so takrst dejali, da je svojo misel preveč naravnost povedal. Prav tako so rekji o kardinalu Mundeleinu, da je preveč naravnost povedal, ko je dejal, da j« Hitler “a paperhanger, and a bad one »t that.” Da se pod Titom danes na Slovenskem tiskajo primeroma še v bolj “ogromnih množinah” knjižure in knjige in listi in časopisi ZOPER CERKEV, je seveda dovolj znano. So pa ljudje, ki znajo to reč povedati precej bolj “oprezno” kot je znal povedati kardinal Faulhaber o ‘Hitlerju. Silno “oprezno” zna to reč povedati na primer Janez Je-ricb v Cbicaggi. O Mohorjevi družbi, ki je prišla popolnoma pod titovce, je tako lepo “nedolžno” zapisal: “Tuja miselnost vsiljuje svoje muhe.” zahrbtna .pota za naskok t0 zapisal, je snel svojo do te- ■ 1/Inlrn imun nnfffl SonirutUP 1 1_~ In rti nnknlr. na ljudsko vero, nego zapiranje cerkva, izločitev križa in katekizma iz šolskih sob, ali pa odpovedovanje vlakov za pre,-voz vernikov k narodnim božje, potnim svetiščem.” Nato članek našteva tista “zahrbtna pota”, po katerih po-IjstTkomunisti preganjajo vero in Cerkev. Seveda ne bom prepisoval še nadljnjih odstavkov iz omenjenega članka. Pri. bližno je pač vse ‘tako na Poljskem kot je bilo marsikje pod Hitlerjem. — samo še toliko bolj “zahrbtno” . . . Iz teh kratkih stavkov, ki sem jih prepisal, si lahko vsak sam napravi idejo, koliko BOLJ KOT POD TITOM so poljski katoličani danes še svobodni pod SVOJIM komunizmom! Seveda se pa vsak sprašuje: Kako dolgo bo to in to še mogoče? Na primer, da se katoliški tisk v enemu letu v deželi — POTROJI . . ? Z drugo besedo, vsak ve, da je PREGANJANJE CERKVE na Poljskem v polnem teku!! Mongo tega, kar na POLJSKEM še JE, že dolgo v Sloveniji NI! Pa vendar razne gospe Josephine še ne vidijo nič nevarnosti za katoličanstvo v DANAŠNJI Sloveniji in drugi vidijo samo nekake “muhe” . . » « • Nič ne smemo podcenjevati uspehov, ki jih imajo komunisti, čeravno vemo, da je ogromna večina nj nvoih uspe-ikt su daj kar bistro glavo ir si natak nil namesto nje — Adamičevo! Od tod vsa tragika peresniške poti župnika Trunka. Zato še enkrat: Tacol 1 novica iz Cleve- jegunska lanflat Na Miklavžev dan je v Clevelandu zborovala “The Great Lakes Conference on Displaced Persons”, kar pomeni BREZDOMCE. Na tej konferenci je govoril tudi bivši governor za Nemčijo, general McNarney. Med drugim je dejal: “Brez pomisleka priporočam državljanom Združenih Držav, naj kot posamezniki in kot skupine pokažejo pripravljenost, da naša država vzame nase čeden delež pri likvidiranju te žalostne dediščine.’” Z drugo besedo— zahtevajte od KONGRESA, da odpre ameriška vrata BEGUNCEM in drugim BREZDOMCEM! vanje redne po Ob šestem križu, pesem, Mirko Kunčič Priloga Resnica ima sledečo vsebino: Našim čitateljem Svidenje, pesem, France Bevk Slovenski pijonir: Detroit, Mich. Iz zapiskov policijskega komisarja Dom in zdravje: Zdravje. Kuhinja. Angleški del: Christmas 1947, s sliko Laff Lines, Little Reggie, Comic Strip, Reunion at Christmas, povest Mother’s Cook Book Naročnina 83-00 letno. Naslov: Novi Svet, 1845 W. Cer-mak Road, Chicago 8, IH. hov zgolj produkt surove sile. Dardanel, loaa to ni aovoi), neon si je zauiguiau le še od vzhodne strani, zato je zičel zdaj ropotati nad Perzijo. Ruski poslanik je bil že poklican iz Teherana domov na ( posvete in lahko pričakujemo tam nekaj dogodkov. Perzija Vendar — vsaj nekaj! .Gospa Josephine bi najbrž tudi prijela Janeza Jericha za ušesa, teda z druge strani kot šem ga prijel jaz. Iz vsega, kar mi prihaja na uho o propagandi Največji njihovi uspehi so paf* pač — žal! — v tem, da znajo —in to BREZ sile! — ZASLEPITI ljudi, ki so veljali in še veljajo sami pri cehi in pri drugih za velike — katoličane! In prav to je ena naj večjih ugank, ki jih postavlja pred nas — komunizem! General McNarney je dejal še to: “Zavedam se, da poznam zelo dobro problem BREZDOMCEV.” Tudi vsak med nami lahko tako reče. Zato bomo storili tako, kot priporoča ta general. Med tem pa vsi podpirajmo LIGO KAT. SLOVENSKIH AMERIKANCEV! Zaplot. Novi Svet Najprej napravimo red v c Končno se pa š več I konci, v eni : |nož, divje zavpil: del!” maček boš * ki. Šuštar . tudi gledal v V eni. točki sva si pa z gospo Josephine približno enaka. Ona ne čita AMERIŠKE DO.MOVI-če ji kdo pošlje iz-pa P ROS V Ein? ne, za december, 1947, ima sledečo vsebino: Kristusovo rojstvo Božične misli Božični sen Prve snežinke, pesem, Mirko Kunčič Tihe ure: Tvoje delo. J. M. Trunk O zakonu; motnje miru Poceni bogataš Božična pesem, narodna iz Kostela | Iz srca do sroa srcu General Ho, šef kitajskega generalnega štaba, ki je ob koncu druge svetovne vojne sprejel predajo dyeh milijonov Japoncev, se je priboril do nove resnice, katero je izrazil g temi besedami : “Zadnjih 20 let mojega boja proti materializmu na Kitajskem, je bila moja metoda: Sila pfoti sili, organizacija proti organizaciji. — Zdaj sem prišel do trdnega prepričanja, da se moram boriti proti ideji z idejo. Da napravimo v svetu red, moramo napraviti red pri svojem narodu. Da uredimo narod, moramo urediti svojo družino. Da uredimo družino, moramo urediti in negovati svoje osebno življenje. In da uredimo in negujemo svoje osebno življenje moramo najprej napraviti red v svojem srcu. 1*-----o------- Ni pozabil Profesor: “No, vidiš, pa začniva, potem , nož in vilice iz rok, 1--- še in naravnost v cerkev. Klobuka niti s seboj ni vzel, ker bi ga itak ne mogel posaditi na glavo, tako so mu štrleli lasje pokonci. V cerkvi je padel na kolena tam za vrati in molil, kot še nikoli tako. Micki in malemu sem jo pove* dal in Jimmy je kar tam obljubil, da ne bo nikoli jedel mesa na sveti večer pred polnočjo. Potem sem jima povedal, da bo po božičnem dnevu Štefan ji dan, za tem pa šentjanžev dan. Kesal sem se, da sem jima povedal, kako je bilp v starem kraju na tista dva dneva. Da so se namreč na Štefanji dan hlapci in dekle ukordvali za prihoodnje leto, imeli tisti dan prosto, na šentjanžev dan so šli pa v nove Službe, ali pa so ostali pri prejšnjem gospodarju, če jim je kaj primaknil, recimo: če je Obljubil hlapcu dva para tempJavce-, dekli mo-rda eno ruto ii) kak goldinar več. “Joj,” je rekla naša Micka, “zakaj ne bi pa kaj takega v Ameriki vpeljali Alo, kar zmenimo se! Koliko bom dobila več po novem letu?” Tedaj je pritegnil pa še ta i li, ki bo doma imel in je tudj' hotel imeti po novem letu en cen več na teden za candy. j “Ob vse me bosta spravi j sem tarnal in se na vse mile i i ^ branil v močnemj sanju, zakaj stegujem . JIL.,.. jo, vidiš, žena. Danes pa nisem pozabil dežnika y kavarni. Tu imaš dva.” ' žena: “Za božjo voljo. Saj nisi nobenega dežnika vzel s seboj, ko AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 30, 1947 Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser Zdaj pa M in ca z žlico sune nfhn. Zvečer apraviio seno v na Jernejevo stran, | kopice. Jutri bo suho. Ce sl tak, pa ga imej.” Pri večerji je pogovor gla- “Oba ga bova, ko so tako lepi cash. Klevž kar naprej vprašu-ocvMci.” 1 je. In se krešeta z žlicami, do-j Ko odhajajo, potopne Klevž kler se Kodranov ne prekriža. Kodranovegs na stran. Jernej Jernej bj kar naprej kosil, se-' gre z Minco in Bregarjevim na veda, če bi bila Minca zagrab- dvorišče. ljico. Malo pred poldne pride Klevž ob palici. “Bog daj srečo, Kosci! Kako?” “Gre, oče. Do južine bomo travnik podrli." “Spesni ste na hudirjevo. Kar je res, je res. Minca in Meta sta vam komaj kos." Potlej pa, kot da ga je obšla žalost, je pozdravil in počasi spet odmencal. Jernej je gledal za njim. “Vzelo ga je,” je menil Kodranov. “Posivel je in skrivilo ga je tudi.” “Pa še ni star”, se je oglasil Matjievčev. “Vojska ga je vzela. Kakor da ga nekaj grize”, je vedel Kodranov. “Nemara zato, ker otrok ni”, je sodil Bregarjev. “Bog ve”, so se vsi štirje skladali. “Grapa je samotna.” Ravno za južino je prineslo mimo Žaleharjevega Fri Obračat je šel v Senožeti. “Precej ste jo vrgli”, je pohvalil kosce. “Bo za silo”, ga ni bil Kod-ranvo nič kaj vesel. Tudi Min-ci je zginila veselost z obraza. “Jerneja, vem, da ste morali čakati.” . m Jernej je koj čutil ost. “Dober kosec je„’ ni hotel Kodranov pritrditi. “Slab hlapec, če ne hvali gospodarja”, je Krone špičast. daš?” bri%ie iz Jernš- “Jernej jc v pravšnih letih, da ga sprejmete v fantovsko družbo”, se ti ne zdi?” Kodranov Klevžu koj pritrdi. “Že sam sem mislil, da bi ga na kresni večer sprejeli." “Prav, Matevž. Povedal sem ti zavoljo tega, ker Jernej ne jo stegnil jezika. In pa zavoljo tega, ker je Jernej fant. ?H dvajsetih letih fantje so mu težko kos. Sam ga vidiš.” “Je res, oče. Jernej je cel oajs. Vse bom naredil, da bo prav. Saj fantje ga imajo radi, le Žaleharjev je nekam špičast do njega.” “Poznam ga”, zamahne Klevž : zdravo roko. “Lahko noč, Matevž. Skoči, da ti ne uidejo."', Jernej je šel z njimi do Vrsk. Tam so se poslovili. Ko je ostal sam, je zaukal, da se je vrisk odbil od Slemena in veselo padel v Graph. Klevž ga je slišal. Neža se je nasmehnila. “Iz grape ne bo šel, če ne pride kaj posebnega vmes", je čudno votlo dejal Klevž. Potlej je zaprosil Nežo, naj mu pripravi posteljo. gpL, . Kodranov čuti, da bi znalo priti do prepira. Brž se pokriža in začne moliti. Žaleharjev je potlej krenil za kozolcem na stezo. “Tega se varuj. Ni prida. Gruntarski je in ponosen, kakor da je vsa vas njegova. 2a-lehar in Klevž si nista bila nikoli dobra. Pred petimi leti sta se tožila zavoljo meje za kozolcem. Takrat ie Žalehar zgubil. Taka stvar se nepoza-bi. Pa še to in ono je vmes, kor ne bom pravil,” se ustavi Kodranu beseda. Minca je pa rdeča v obraz. , “Se mu vidi, da je visok”, je kratek Jernej. “Dvajset jih ho v jeseni, pa bi rad vše fante komandiral.' “Prekvata glista,” ne more Jernej požreti jeze. Popoldne je vroče, da kar šumi po trav- Na Telovo košnjo končali r.ej pomaga Na zadnji večer1 nesel košat rdeč činega $na. Vmes je Jer-pri Bregarju. Grapo pri-z Min- DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) (NsdsUmmnie s l. «bjai.) . je tudi cigan. Ni vraga, da ne bi ricah, za kaplana pri Sv. Jurju'radi take liste. Bog ob Ščavnici; Uh Ivan, kaplan nag varuj> & je ne bi, _ ob pri Sv. Juriju ob Taboru, za kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Feguš Alojzij, duhovnik v domu onemoglih v Mure-tincih, za kaplana pri Sv. Juriju ob Taboru; Vrečič Fortunat, kapucin, za kaplana v Hočah. ŽUPNIK IN KAPLAN V vsej tej proslavi čemelavskih ciganov pa se vriva misel, ali je bilo tako težko dobiti v Prekmurju podpise za komunistično kandidatno listo, da je bilo treba iti po pomoč k ciganom? O je, je veliko ciganskega v . tem partizanskem komunizmu. Lahko so NORWOOD THEATRE 6ZI0 St. CUlr in WEDNESDAY sad THURSDAY ESTHER WILLIAMS JIMMY DURANTE In “ THIS TIME FOR KEEPS" in Technicolor ON OUR STAGE WEDNESDAY NITE ONLY 8:30 r. M. r Stepe o< Harmony Quartette" PREVALJAH OBSOJEN,— V vaši ameriški “napredni” na to sredo 22. nov. je bilav Ljubija- partizanstvo ponosni. In vaši ni pred okrožnim sodiščem raz prava proti ljudem večinoma iz Prevalj v Mežiški dolini, ki so bili obdolženi, da so stali v zvezi nekim “Nacijonalnim komite-tom kraljevine Jugoslavije.” Ta da dela proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Zvezo s temi obtoženci je baje vzdrževal neki bivši domobranec kapetan Grum. Z njih pomočjo je ta bivši domobranec vtihotapljal neke tiskovine v Jugoslavijo, čeprav je vedel, da jela za železnim zastorom. Obsojenih je 16 oseb od deset let ječe in prisilnega dela do enega leta. Največ — to je deset let, je dobila neku Ivanka Fabjan iz Trbovelj, sestra imenovanega Gruma. ,Njen mož Leopold Fabjan je dobil pet let. ' Obsojena pa sta tudi župnik v Prevaljah Močilnik Matej na tri leta, kaplan Jelen Martin pa na dve leti. Ta dva sta baje brala neke take Titu neprijazne letake, pa nista tega naznanila. Za kaj takega se torej dobi v Jugoslaviji tri leta. Znamenje terorizma, ki vlada za železnim zastorom. V VELESOVEM NA GORENJSKEM imajo župnika Fajfarja. Franc Fajfar je eden ti-pri Klevžu s s*bj duhovnikov, ki 1 jevci pregnali, ko : 1941 na Gorenja! nad Nemci se je mesto. Toda iz “Lj ! tobra vidimo, da ameriški cigani tudi, če jih kaj imate. O, “gliha vkup štriha.” Seveda, če je tako! šef; “Mesečno vam pošteno izplačam 400 šilingov, pa še pravite, da z njimi ne pridete daleč .. Nameščenec: “Samo do hišnih vrat, tam mi jih pa vzame moja žena.” DELO DOBIJO Kuharico se sprejme Sprejme se kuharico za malo katoliško institucijo. Delo je od 10 dop. do 6 zvečer. Pokličite SW 5756. , <1)' MALI OGLASI Harmoniko kupim Kupil bi rad harmoniko Mervarjevega izdelka, slovensko, 4 vrstno, trikrat uglašeno, tudi če so tipke male poškodovane ali razglašene. Kdor bi jo prodal, naj sporoči naslov in ceno na; Frank Rupar, R. 1, Holton, Michigan. (255) Soba v najem V najem se odda opremljeno “) za moškega ali žensko; se |tudi garažo. Oglasite se na rl Ave. ISTILNA I . razprodaja Tri hranili si boste dot cene GAS ODORLESS ECONOMICAL SANITARY j MODERN 5m IM« n«w, compfcteV avhmatk, orv-tha-spot ralu** disposal unit. Takas garbage and othsr household wasls, paper wrapped, wet or dry. Dehydrates wet material—consumes it to useful fertiliser ash. Handsome, compact, easily installed in kitchen, basement or utility roam. Cams in today! Oblak Furniture 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 NA SLEDEČIH PREDMETIH vim sta zmenjena. Na kresni večer bo sprejet med fante. V nedeljo pred Šentjanževim je po nauku Jerneja zaneslo k Peharčku. Zraven sta bila še Dovernikov Groga in Mostarjev Turnej. Sedli so koj za vrata. Še sedli niso dobro, ko so vstopili Žaleherjev Fronc, Grebenčev Fonze iz Žiganje va. si in Kodrasov iz Zadrage. Sedli so k mizi ravno nasproti Jerneju. TgVSpUUdT ker se je vrnil. Take sitnosti jim ] Popra’ dela, da so morali 81. oktobra; hištvo v sklicati v staroslavni tapecirano po-vaši hiši; pritrdimo Veleso-]springe, iznova napolnimo bla-vem zborovanje, kjer je “ljud- zine in vse, kar je potrebno, da stvo” dobilo priložnost, da obso-|bo pohištvo kot novo. Pokličite di svojega župnika. Ta župnik se SW 6890. 1142 E. 66 St. še vedno ni sprijaznil z mislijo, j (s) da so stari božjepotni cerkvi Ma- ] tere božje v Velesovem vzeli! gozd in ga podržavili. Ko so hoteli v tem cerkvenem gozdu se- kati, je to oviral Pomagali mu je celo predsednik krajevnega od- Vas mufi revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatuunu. Vprašajte Nakatarica je koj prišla. , ,. ,. _ . . .. , Najpi-vo je stopila k Žaleharje-1 je ^ goz(, ^ Matere ^ j ne pa komunistične države. In °°Y0&et do^eeJ Ho te- le« P*- 0HENDAY ■ilXSeSfSJS •' BS* SEV*«* vemu. “Marička, liter belega.” 1 “Tudi nam”, mirno ukaže Jernej. Koj, ko nakatarica zgine, Fronc vstane in odide za njo, Grebenčev in Kodrasov se spogledata in nasmehneta potlej se Fronc vrne. “Bo, pa sem jo komaj pripravil. Deklina je mestna in se vsakega boji.” Potlej se vsi trije zasmejejo. Marička prinese vino na Froncovo mizo. Koj nato priteče nazaj, postavi liter še na Jernejevo, in odbeži. V litru je mleko. Fronc se reži na ves glas, Ko. drasov se tolče ob kolena. Mandel Drug 16702 Waterloo Rd. slovenska lekarna V blag spomin čujte! Zborovanje je sklenilo, da se župnika takoj izključi iz OF. Tako važna je ta izključitev, da je to vest prinesla urad-! na jugoslovanska poročevalska! agencija Tanjug. Se bo že na-; g, obletnici odkar Je umrla učil, da ima pri cerkvenem premoženju v Jugoslaviji besedo samo novi bog — Tito. Ni dvomiti, da bomo slišali, kako bo šel župnik Fajfar vsaj za malo časa okušati ričet, če mu ga bodo sploh dali, seveda. CIGANI DOBRI PARTIZANI. — Ni to nikako norčevanje. Tako se bere v “Slov. por.” 8. novembra. Ne morda vsi cigani. Mnoge so partizani med vojsko “Za otroke ni vino.” se lomi porabili, da so se učili streljati od smeha Žaleharjev. V Jerneja rine bledica. Tudi Fronca popusti smeh. Pre-dno se dobro zave, mu teče mleko preko klobuka po zak-mašni črni obleki. Razbit liter mu pade na stol. Na steni na ljudi. Videti pa je, da so tisti, ki so to preskušnjo prestali, kar dobri titovci, če ne jih ne bi hvalili. Taki vzorni cigani so po “Slov. Por.” v v^si černelavci blizu Murske Sobote v Prekmurju. In kaj so naredili ti fcigani Mim U»0«AWIB*L tefc ^>^11 t * 4*44W444 1*1 l*4**+* »f nad Žaleharjevo glavo je velik tako vzornega? Prvi so podpisa-li kandidatno listo za volitve v krajevne odbore. Podpisali čisto tako kot so jo predlagali “aktivisti,” to se pravi “čisto ta pravi” komunisti. In čujte, ha listi moker madež. Grebenčev in Kodrasov se otepata mlečnih curkov. “Hudič!” rine Fronc pokonci. Tudi Jernej vstane. naša ljubljma nepozabna hčerka in sestra Mary (Minka) GERL Zatisnila je svoje blage oči dne 28. decembra 1938. že je S let minilo, odkar si zapustila nas, čina semlja Ta pokriva, i a mi Te pegraSamo vsak čas. / Tvoj duh pa biva vrh višave, kjer ni ekrbi in ne solaa. lam srtča sonca Ti ne vgasne v objemu večnega Boga. Žalujoča mati. sestra in bratje Cleveland,- Ohio 29. decembra, 1947 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE BLAGOPOXOJ-NEGA MOŽA IN OČETA Anton Slamik] ki je zaspal v Gospodu dne 30. decembra 1945. t«• se preselil v boljše življenje. Počival mirno, dobri oče, spavaj sladko, moj soprog, božja volja se zgodila, da odvzel te nam je Bog. Pri Bogu bomo se združili, na veke gledali Boga, saj to je vedno božja volja, da vsi gremo iz sveta. Nad zvezdami bo dom naš pravi, ko se zopet cnideiqp, veselje bode v višavah pri Bogu našem Stvarniku. Žalujoči ostali: FRANCES SLAMNIK soproga, in HČERE. Cleveland, O., 30. dec. 1047. Pečeh na plin in elektriko Deep Freezers Mangels Toasters Waffle Irons Eleklričnh sušilcih za obleko pohištvu za parlor iHiUlto — Na pohištvu za zajtrkovalno sobo Na svetilkah, preprogah, Vacuum čistilcih Odplačujete lahko na lahke obroke, če tako želite NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE JERRY BOHINC, lastnik 22530 Lake Shore Blvd. POLEG SHORE THEATRE «111111 WE GIVE anti REDEEM EAGLE 5TAMP5 Dajemo Eagle mamke samo v trgovini na Lake Shore Bouievardu 819 East 185th Street POLEG LA SALLE THEATRE j J JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY PRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 WIS NEFF ROAD PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase in domače kislo zelje. Se priporočamo. OGRINC’S MARKET 6414 St Clair Ave. (254) Soba v najem V najem se odda sobo za moška. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1189 E. 176. St. (254) Radijski aparati, prahšd in čistilci popravljamo—rame dele mnje Popravljalne meh vrat ledenice MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4801 Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S N. Domu (Tue».-x) Vabilo ki ga priredi KLUB DRUŠTEV SLOVENSKEGA NA HOLMES AVE. Pričetek ob 8:00 IGRA PETE SOKACH ORKESTER Vstopnina 75c Vljudno vabi m********* H-4W4444 <44 [seorwai leaving the entire opacity of &« bi« (is-ioa* wide) hake ores free for bisoitt. ok«, pastries, casserole dishes, etc. NEW YORK DRY (LEANING (0. VSEM SKUPAJ ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1948 | IN SE PRIPOROČAMO | Z našim delom boste gotovo zadovoljni | 6120 GLASS AVE. »E 6465 | Fiberglts inflation; / Charcol-ator Broiler; /C Automatic Ovco Coo-\. trol; Divided Cookiaj j Top; Safe-Tce-Kee J Burners; two Utensil 0 Drawers; gleaming white Porcelain Bnamcl. Set them «11 — compare -a before you bur * nagtoi asr Wnd^l^ mjlJ1jTjV1jTjijinnnnnjxi^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresli nečlanom po'4^% obresti na zemljišča in posestva /, brez kake provizije _ ali bonusa ■ ★★★★★ i Posojila so napravljena na tat način, da se glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pilite na: ^ X*^OAS RANGES fo*a^rOtfANDl^’,•^lW,,« sklicuje v nedeljo 1. februarja 1948 ob eni uri popoldne, V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. SREČNO NOVO LETO ŽELI IN VOŠČI VSEM ODJEMALCEM, DELNIČARJEM IN PRIJATELJEM SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 East 152nd St. 16201 Waterloo & GL 6316 IV 12« 712-14 Ea«t200tK Sta IV 3562 , J GLAVNI URAD K.S.K.JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS bi | n n nnn;n niir^H jmkthKK DOMOVINA. DECEMBER 30, 1947 ga?OTej, kaj te je prineslo iz O O *> o o o - > 0 1 > o o BELI MENIHI Poveat U prvu polovic« XII. atoletja spisal IVAN ZOREC Slabe je molčal, nejevoljen je bil sam nase in kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno gledal, ko ga je ob dijaškem metežu roka srbela, da bi udaril, udaril “Da te treni: tišči te pa, tiš čil" se je Matevžek poredno smehljal in urno dalje droben Po krajinških vaseh so ga 1_ udaril. Po krajinskih vasen so g* V mestu sta gospoda potlej vendar tu, tam premotili, da je šla svojo pot. Slabe pa svojo, počival .. , • •__________ UKmn «««7« ' Mahnil jo je v znano krčmo, da bi prenočil. “Jutri pa se udarim z glavar, če bo treba, in z vsemi njegovimi biriči!" se je Miril, ko je legal spat. “In hitro moram opraviti, Polone ne smem predolgo pustiti same . . XXVIII. Minil je dan, umrl je še drugi, Franceta in Naceta pa od-nikoder. Trlepa je začelo skrbeti. “Stavil bi ne vem kaj,” je Vrbičev gospod dejal, “vešče ju ne blodijo, kakor ondan Matevža, kaj drugega mora biti.” “Samo kje sta, bi rad vedel.” “Hm, Sotečan ima dobro ro-ko.” “Pa ne za moja fanta! Razbojnika nista in stiska sta. Vrbičev gospod je privzdignil ramo in si s suhimi, dolgimi prsti molče počesal brado. Terlepu se je stisnilo srce, glava mu je kiknila na pnsi. “Do Polone zdrsni,” je brž poklical Matevžka, “teci, s spotoma se mi spet ne nacejaj, brž brž pozvej, kje sta fanta!” Matevžku je bilo močno čez glavo, če ga je kdo spominjal hudih vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga je dregnilo tudi zdaj, zato se je kar obrnil in precej JViVOA “Za Trlepovima fantoma voham,” je previdno tipal. “Pred dvema, trem; dnevi sta se nekamo zgubila.” “Glej ga, na pravi sledi si, videli smo ju, proti Soteski ali kam sta se gnala.” • “Vrnila se še nista. Kje neki b; bila zdaj?” “Ne skrbi, velika sta, Trlepo-va sta, ne zgubota se ti. A če prideš do Soteske, vprašaj tudi na gradu. Tja ga radi spravijo grajski, kdor prezgublje-no motovili po njibni gospoščini.” Po Matevžku so šli mravljinci groze. “Da te hudir!” se je menil s plahimi mislimi. “Ce je tako, bo še prebito hudo.” Pil je, kolikor so mu dajali, take dalje?” “I, po fantiča sem prišel,” se je skušal šaliti. “Oče joka za njima kakor mati za otrokom, ki ji ga vratnica duši. Kje ju skrivaš? Spusti ju, za božjo voljo, da pojdeta z menoj, če sta še toliko pri moči.” “Da, uboga fanta!” je zaihtela in počasi povedala, kje zdaj sta. “In to se primeri gostoma v naši hiši!” Matevžek je obstal kakor bi se vkopal. “Sotečan ju je priprl?” je strahmo šepetal, “in Bog si ga vedi, kaj z njima počenja zdaj?” “Uboga fanta, uboga fanta!” je Polona še huje ihtela. “Zakaj pa 'nam nisi precej poslala glasu, da bi vsaj vedeli, kaj se je nakretilo?” “Nikogar nimam, da bi mu zaupala, če bi graščak zvedel, da kaj napletam zoper njega, zmanjkalo tudi mene.” , “Tako pa je zdaj še prostora “Kaj ti je, metla pisarniška,! “Povedati moram.pisamiku, tako govoriti s poštenim mo- jki je v prednji izbi, sicer te ne r --- “*“* " w mi • m.L - ..inwll 4ilr awi o oniiof l Dm Al*. ’ 18KO gOVUriU B jjvaucimu ‘*‘»-1«* J” ' r----------" žem?” je Slabe stopil tikoma spusti noter.” . - i . _ J« **TFn\ in rvl n predenj in ga tako grdo pogledal, da se je metla strahoma odmeknila. “Do glavarja hočem, samo povej, katera vra. ta naj odslonim.” “Tako? Do glavarja?” se je metla že čisto upognila. ‘‘Zakaj bi rad prav do njega?” “Ali je to tebi vedeti?” “Kaj je glavar samo zanj in ne tudi za nas, da ne bi smeli do njega, kadar nam je treba?" Oni je molče privzdignil ramo in pogledal proč: ni se več upal po svoje besedičiti z od ločnim možem. (Dalje prihodnjič.) PRE-INVENTORY SALE 20% Reduction on COATS -LEGGING SETS SNOW SUITS Hilda's Children Apparel Shop 22378 Lake Shore Blvd. Euclid, O. REdwood 0440 FOR YOUR HOLIDAY PARTIES iFREE DELIVERY - FREE DELIVERY - FREE DELIVERY«) BEER - WINE - ALE < LIQUER’S MIXERS ARLINGTON BEVERAGE ’ 786 East 125th Street GORDON CHERNEY—The Music Man, Prop. THE FREE (11 NtU T DEUVERY NO. " ■ ’ 7 * * ’ X v ječi, kajne, da mene porine-1 MjMMiuiwm ..........- — iffg-AA'&rlWIII 111 ll.ll.imikllllllllHMI—i» in i.otiMloZ nrltnri.l “Prej ko jo ustrižeš odtod, bolje bo zate in zame .Mrkni še nocoj in cčetu Trlepu vse povej, on že ubere pravo, da fanta spet ugledata sonce.” Tudi Matevžku se je zdelo najpravše, da se brž ko brz umekne Sotečanu. Še toliko ni hotel počakati, da bi mu ril je, Kuimui »v ■■■“ m imrei ...... — pa veselja se ni mogel napiti, cmarila kaj za večerjo. im mn i n 4-oanil RT*- Unk« in ri n m a šil v i.ili--L slu-i I----------------1 “Stoj no,” je Tone hlastnil za nim, “Poloni, glej ga, reci, da mi je žal, ker oče mene ne pošiljajo do nje; dosti dosti da se mi je pomeniti z njo, ji re- pa vcac.jo - .......° prevelik strah mu je tesnil srce. “Morda pa kje ležita prav bolna?” jih je popravljal. "Pa kar oba bolna in taka hrusta?’' “Če sta se kaj preveč nalo-kala vina iz teh krajev, jima samo Bog še lehko pomaga.” “Kaj boš! Naše vino je res kislo, pa ne bolj od primskov-škega.” “Razloček med njima res ni velik.” se je Matevžek smehljal. yjMii murnu i. m WTW brtavs kruha je pomašil v žep, bušil vase korec vina, kislega pa že tako, da je kar zamižal in da ga je za ušesi zabolelb, kakor je kesneje pravil, v naglici še povedal, kar mu je Tone naročil, in jo ves preplašen res pocedil, odkoder je bil prišel. “O, če bi me Sotečan dobil v parklje, bi mi preteto tenka pela!” jo je urno pobiral, da bi prej ko prej prišel v stisko go-spoščino. "Djt, vrag je takle ATTENTION Veterana-Civiliana DE SIMI0 SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to I P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 “Po cerkvah v Temeriiški (fo-j graščak, lini se zvon oglasi vsako noč samo enkrat, v vaših krajih pa vsaj dvakrat.” “Beži, beži zakaj neki?” “Zvoni zato, da se dedci zbudijo in na drugo stran obrnejo, sicer bi jim takale vinska kislica želodec pregriznila.” Krajinčani so se smejali, pa ne radi; smešilca svojega težko pridelanega vinčka niso več zadrževali. Bolj ko se je Matevžek bližal Slabetovini, bolj ga je minevala porednost in večji strah ga je plašil. Za mejami in po stegneh se je že v mraku prav na skrivaj pritihotapil do Slabetove doma. čije in, kakor bi zviška pal, stopil pred Polono. “Jejhata,” se je ustrašil^, “kaj si ti?" “Ali si čakala koga druge- "^rWO-OVEH CAPACITY 'm a Standard Size GAS RINGE