O F
Logaške
NOVICE
marec 1984
Ocena - analiza stanja na področju družbenega varstva otrok v občini Logatec
I. UVOD
Skupnost otroškega varstva je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, drugi delov-ni ljudje in občani po načelih solidarnosti in vzajemnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Skupnost otroškega varstva upravlja skupščina skupnosti, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Delegate te v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov Delegate v zbor izvajalcev pa delegira temeljna organizacija združenega dela, ki opravlja vzgojo in varstvo otrok - WZ Kurirček
V skupščini skupnosti delegati oblikujejo politiko na področju družbenega varstva otrok, Programe dela, finančne načrte in zaključne račune, sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume za izvrševanje nalog skupnosti, sprejemajo statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti., volijo in razrešujejo Predsednika skupščine in organov skupščine ter druge delavce skladno s statutom Po predhod nem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, odločajo delegati v skupščini o samoupravnih splošnih aktih, s katerimi urejajo materialne pravice
DELOVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA
Ugotavljamo, da je prisotnost delegatov zbora "Porabnikov na sejah skupščin slaba V zadnjem mandatnem obdobju je bila najboljša udeležba na prvi redni seji skupščine, kjer je bilo prisotnih 70 % delegatov zbora uporabnikov, na vseh os talih sejah je bila najboljša udeležba delegatov 54 % Zadnji dve seji skupščine sta bili celo nesklepčni in smo morali naknadno pridobiti soglasje k sprejetim sklepom Udeležba delega •°v zbora izvajalcev je bila dobra, 100 % ali 89 % Na sejah skupščin je premalo razprav delega t°v, pobud in pripomb, v zadnjem mandatnem obdobju so delegati postavili samo eno delegat sk° vprašanje   Delegati redko prihajajo na skupščino z oblikovanimi predlogi svojih sredin m v glavnem zastopajo oziroma izražajo lastno mnenje.
v Prejšnjem mandatnem obdobju je bilo števi '° delegatskih mest v obeh zborih manjše, ven dar je bila udeležba delegatov na sejah precej boljša
Skupna strokovna služba SIS je za vodje dele 9acij organizirala dodatno tolmačenje gradiv za seje skupščin. Ugotovili smo, da so se posveto Vanja oziroma dodatnega tolmačenja gradiva udeležili največkrat tisti delegati, ki so tudi sicer Prisotni na sejah skupščin
Pri skupščini skupnosti deluje predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik skupščine, predsednika obeh zborov, predsednik odbora samoupravne delavske kontrole in predsednik komisije za denarne pomoči, odbor samoupravne delavske kontrole, odbor za LO in DSZ in komisija za denarne pomoči.
Za oblikovanje politike usmeritev skupnih ci- ' Ijev, skupnega sprejemanja odločitev o programiranju družbenega varstva otrok in opravljanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov, ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju SRS, se delovni ljudje in občani, organizirani v skupnosti, po njej in skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi otroškega varstva združujejo v Skupnost otroškega varstva Slovenije Skupnost ima v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev Skupnosti otroškega varstva Slovenije po eno delegatsko mesto.
Skupnost otroškega varstva je soustanoviteljica Skupnosti socialnega varstva občine Logatec.
Med Skupnostjo otroškega varstva Logatec in družbenopolitičnimi organizacijami bi moralo biti tesno sodelovanje, ko se obravnavajo zadeve s področja družbenega varstva otrok (tj predvsem izmenjava mnenj in stališč, sodelova nje predstavnikov skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, sodelovanje dele gatov skupnosti na sejah organov in teles Skupščine občine Logatec in družbenopolitičnih organizacij ter organiziranje javnih razprav pri uresničevanju politike družbenega varstva otrok) Do sedaj takega sodelovanja v občini ni bilo Čeprav prejmejo gradiva za vse seje skupščin, se predstavniki družbenopolitičnih organiza
OPOZORILO vodjem delegacij, ki delegirajo delegate v Skupščino občine Logatec In Skupščino otroškega varstva občine Logatec. Pred seboj imate gradivo o tem, kako v občini Logatec uresničujemo naloge In cilje, predvidene v planskih dokumentih in zakonih 8 področja družbenega varstva otrok. Gradivo Je pripravila posebna delovna skupina. Problematika te ocene bo na dnevnem redu Skupščine otroškega varstva Logatec konec marca letos, nato pa se na skupni seji Skupščine občine Logatec In otroškega varstva v aprilu 1984. Glede na to, delovna skupina skupaj s predsedstvom Skupščine občine Logatec in Skupščine otroškega varstva Logatec predlaga vodjem delegacij, ki delegirajo delegate v občinsko skupščino in skupščino otroškega varstva, da v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, organizirajo skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij In krajevnih skupnosti skupno razpravo.
Če boste ob razpravi gradiva imeli pripombe, vprašanja, mnenja, ali drugačna stališča, vas prosimo, da jih v pismeni obliki pošljete pred sejo Skupščine otroškega varstva Logatec In sejo Skupščine občine Logatec na naslov: Občinska skupnost otroškega varstva Logatec, Notranjska 14. Na vsa vprašanja, predloge, pobude bomo dali odgovore na seji Skupščine otroškega varstva Logatec, oziroma na skupni seji obeh skupščin meseca aprila letos.
cij sej skupščin niso udeleževali, predstavnik izvršnega sveta pa je bil prisoten na eni seji skupščine
KAJ MENIJO O DELU DELEGACIJ V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
V 18 delovnih organizacij smo poslali vprašalnike, na podlagi katerih smo želeli dobiti odgovore o delu delegacij in o tem, kako v delovnih organizacijah pomagajo svojim delavcem pri razreševanju problemov varstva otrok Na vprašalnik je odgovorilo 15 delovnih organizacij Al-pina - obrat Rovte ni odgovorila na vprašanja o delu delegacije Pri tem ne vemo, koliko so bile v oblikovanje odgovorov vključene delegacije
a) Na vprašanje, kako se člani delegacije vključujejo v obravnavo gradiva za seje skupščin, je 46 % anketiranih odgovorilo, da člani delegacije obravnavajo gradiva za seje skupščin
PTT je odgovorila, da se člani delegacije ne vključujejo v obravnavo, v Motelu Lom delegacija za SIS ne deluje, v Gradniku pa tećeio razprave največkrat o višini prispevka staršev v VVZ in glede lestvice prispevka staršev.
b) 86 % anketiranih je odgovorilo, da delegacije, drugi organi in posamezniki nimajo pripomb na programske dokumente družbenega varstva - vzgoje otrok. LB pa je pripomnila, naj Skupnost otroškega varstva Logatec v letu 1984 zagotovi, da se bodo vse oblike vzgoje in varstva izvajale v enakem obsegu kot leta 1983, razvijali pa naj bi tudi druge, cenejše oblike dnevnega varstva otrok, npr 4-urno dnevno varstvo in vzgoja brez koriščenja prehrane Politiko dodeljevanja denarnih pomoči naj bi bolj usmerili v dodeljevanje denarnih pomoči otrokom družin, ki so dejansko v težjem socialnem položaju Prizadevati bi si morali za takšno udeležbo staršev k ceni storitve, ki bi enakomerneje obremenjevale starše glede na dohodek Menijo, da ukrepi gospodarske stabilizacije še zlasti v razmerah hitre rasti cen in življenjskih stroškov ne smejo omejevati razvoja otroškega varstva pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb otrok Normativi in standardi dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok, vključenih v VV, naj bodo zagotovljeni na ravni leta 1981
c) Predlog za izboljšanje družbenega varstva otrok v naši občini je poslala osnovna šola Edvarda Kardelja, ki meni. da bi se družbeno varstvo otrok izboljšalo z zgraditvijo oddelka VVZ v krajevni skupnosti Tabor, seveda, ko bodo za to možnosti in dovolj zainteresiranih.
d) Z delom delegacije je zadovoljnih 60 % anketiranih, 20 % je nezadovoljnih, Konfekcija pa je le delno zadovoljna. Pri delu delegacije poma gajo 73 % anketiranih strokovne službe, v osnovni šoli Edvarda Kardelja samoupravni organi, delegaciji PTT in Konfekciji pa pri delu nihče ne pomaga
e) Delegacije so sklepčne pri 60 % anketiranih, niso sklepčne v NZD TOZD Zdravstvo, Motelu Lom in KLI-ju, 3 delovne organizacije na to vprašanje niso odgovorile Gradivo za skupščine se v delegaciji Gozdarstva obravnava tudi v primeru nesklepčnosti delegacije Sklepčnost je zelo težko zagotoviti, ker so v delegaciji zajeti gozdni delavci in kmetje kooperanti, ki jih je zaradi terenskega dela težko pritegniti k delu delegacije Vodja delegacije člane večkrat opozarja in upajo, da se bo stanje izboljšalo V NZD TOZD Zdravstvo opozarjajo na neodgovorno delo samoupravni organi TOZD (OOS in OOZK), v Motelu Lom pa so razpravljali o delu delegacije na sejah DPO in DS TOZD V KLI-ju ugotavljajo, da se za dosledno delo delegacije nihče ne čuti odgovornega, tudi vodje delegacij ne Na sestankih DPO (sindikat) so pri ocenjevanju delegatskih in samoupravnih odnosov ugotovili, da so delavci nezainteresirani za odločanje
f) Praksa povratne informacije je vpeljana v 53 % anketiranih, v 27 % ni vpeljana V delegaciji Gozdarstva je vpeljana samo tedaj, ko se obrav-
navajo vprašanja, ki so bistvena, zanimiva za de lavca (spremembe prispevnih stopenj ipd )
Delegati neradi poročajo o sejah, kjer se obravnavajo strokovna gradiva V Konfekciji delegat samo občasno poroča o sejah skupščin, v OŠ Edvarda Kardelja pa delegati poročajo na sejah delovne skupnosti Povratna informacija ni vpeljana v KTL - Valkarton Logatec, razloga za to pa niso povedali
g) V delegaciji osnovne šole Edvarda Kardelja so obravnavali še druga vprašanja, ki so vezana na vzgojo in varstvo otrok: celoletna mala šola, lutkovne predstave po vseh krajevnih skupnostih - ne samo enkrat letno, zaposlitev logopeda in alkoholizem Pri svojem delu opažajo, da imajo otroci, ki niso v organiziranem družbenem varstvu, skromnejši besedni zaklad, da se težje vključijo v skupnost, niso tako komunikativni ipd Pri otrocih, ki so bili v vrtcu, pa se pokaže večja sproščenost, igrivost in tudi razposajenost.
KAKO POMAGAJO DELOVNE ORGANIZACIJE DELAVCEM RAZREŠEVATI PROBLEM VARSTVA OTROK
Od delovnih organizacij smo želeli dobiti odgovore, ali so kdaj razpravljali o problemu var stva otrok svojih delavcev, ali so v konkretnih primerih skušali staršem pomagati razrešiti pro blem varstva otrok in na kakšen način
a) Problem varstva otrok so reševali v NZD TOZD Zdravstvo. PTT, Konfekciji in v Valkartonu tako. da so materam, ki imajo otroke v vrtcu, omogočili delo samo v dopoldanski izmeni V KLI-ju so v primerih, ko sta oba starša zaposlena v njihovi delovni organizaciji, omogočili delo v izmenah V Konfekciji pa so delavkam, ki imajo urejeno varstvo v popoldanskem času, omogo čili delo v popoldanski izmeni V LB so delavki iz Hotedršice, ki je vozila dva otroka v varstvo v VVZ Logatec, s posredovanjem vodstvenih de lavcev v VVZ omogočili varstvo v oddelku v Ho tedršici
V ostalih delovnih organizacijah o tem problemu niso razpravljali, ker so si starši sami uredili varstvo za svoje otroke ali ker nihče od delav cev tega problema ni izpostavil
Pri reševanju problema varstva otrok niso mogli pomagati le v Motelu Lom zaradi narave dela - delajo neprekinjeno v treh izmenah Zara di tega problema si več delavk išče delo v drugih delovnih organizacijah
b) Kako vpliva neurejeno varstvo otrok na počutje delavcev na delovnem mestu, na kvali teto dela in na produktivnost, so ugotavljali v LB in Konfekciji in ugotovili, da je zaradi neurejene ga varstva otrok prisotna večja odsotnost mater z otroki z dela (bolniška) in da je posledica neu rejenega varstva otrok nižja produktivnost dela posameznega delavca
II. NALOGE SKUPNOSTI
V skupnosti smo se dogovorili, da bomo v okviru materialnih možnosti zagotavljali sredstva za izvedbo naslednjih programov-
- vzgojo in varstvo predšolskih otrok v VVZ,
- organizacijo varstva predšolskih otrok v varstvenih družinah,
- izvajanje 80-urnega vzgojnega programa za otroke, ki niso vključeni v organizirano vsakodnevno varstvo v vseh krajevnih skupnostih (cici-banove urice),
- izvedba programa male šole za otroke pred vstopom v prvi razred osnovne šole,
- zagotavljanje sredstev za kritje amortizacije po z zakonom predpisanih minimalnih stopnjah.
- za subvencioniranje oskrbnin,
- za izvedbo programa telesne vzgoje in ure pravljic,
- za štipendiranje vzgojiteljic,
- za letovanje predšolskih otrok,
- za nadomestilo osebnega dohodka za refe renta za denarne pomoči otrokom,
- za delovanje skupnosti in strokovne službe,
- za sofinanciranje humanitarnih organizacij, Logaških novic, in Skupnosti socialnega varstva Logatec,
- za ostale storitve in naloge (provizija SDK, davčni upravi, funkcionalni izdatki),
- za plačilo anuitet za že zgrajene objekte,
- za minimalni obseg denarnih pomoči Program skupnih nalog družbenega varstva
otrok v SRS pa obsega
- varstvo matere in novorojenca (nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, minimalno porodno nadomestilo združeni kmetici, pomoč pri opremi za novorojenca),
- pospeševanje razvoja vzgojnovarstvenih dejavnosti, sofinanciranje predšolske vzgoje razvojno motenih otrok, ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Ljubljani,
- sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Skupnosti otroškega varstva Slovenije
1. VZGOJNOVARSTVENA DEJAVNOST
V naši občini se vzgojnovarstvena dejavnost odvija v VVZ Kurirček v krajevni skupnosti Naklo in v dveh oddelkih v krajevni skupnosti Rovte in Hotedršica V VVZ Kurirček je 12 oddelkov, od tega 4 oddelki dojenčkov v starosti do 2 1/2 let in 8 oddelkov za predšolske otroke v starosti od 2 112 let do vstopa v osnovno šolo Vključenih je 248 otrok
V oddelku v krajevni skupnosti Hotedršica je mešani oddelek za otroke v starosti od 3 let do vstopa v šolo Vključenih je 15 otrok V krajevni skupnosti Rovte sta dva nerazvita oddelka za otroke v starosti od 7 mesecev do vstopa v šolo Vključenih je 19 otrok
Vseh predšolskih otrok v starosti od 7 mesecev do 7 leta je v naši občini 871, v vzgojnovar-stveno dejavnost je vključenih 282 otrok, kar predstavlja 32 % V dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 smo si zastavili cilj, da bi se približali 50 %-nemu zajetju otrok v organizirano družbeno varstvo s tem, da so se podpisniki zavezali, da bodo združili sredstva za izgradnjo vrtca v krajevni skupnosti Tabor, krajevni skupnosti Rovte in krajevni skupnosti Naklo v soseski S-1 za Narodnim domom
I
V krajevni skupnosti Rovte je oddelek pričel z dejavnostjo oktobra leta 1982 V samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981-1985 je predvideno zajetje 60 otrok v soseski S-1 za Narodnim domom in zajetje 60 otrok v krajevni skupnosti Tabor V soseski S-1 že potekajo pripravljalna dela za izgradnjo bloka, v katerem so v pritličju predvideni prostori za vzgojnovarstveno dejavnost Del stroškov za izgradnjo prostorov je vkalkuliran v ceno m' stanovanj, ki so namenjena prodaji, skupnost pa mora zagotoviti sredstva za dokončno usposobitev in za opremo prostorov Tudi v primeru, da nam uspe s sredstvi samoprispevka zgraditi enoto v krajevni skupnosti Tabor, ocenjujemo, da ne bomo dosegli 50 % zajetja predšolskih otrok v organizirano družbeno varstvo, ker je v naši občini prisoten močan faktor priseljevanja
ALI SMO STARŠI PREMALO ZAINTERESIRANI ZA DRUŽBENO VZGOJO IN VARSTVO OTROK?
V novembru je bil vsem staršem predšolskih otrok v naši občini poslan vprašalnik, na podlagi katerega smo skušali izvedeti za dejanske potrebe po organiziranem družbenem varstvu v Posameznih krajevnih skupnostih
Vprašalnik smo poslali 679 družinam, nanj pa J'h je odgovorilo le 290 (42 %), od katerih ima otroke že vključene v vrtec 111 družin (38%) Tako kaže na zaskrbljujočo nezainteresiranost staršev za reševanje problematike družbenega varstva otrok, ki je prisotna v naši občini Vsako 'eto je za sprejem v vrtec odklonjenih okoli 30 otrok Občani, ki združujejo sredstva za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v samoupravni interesni skupnosti otroškega varstva, bi morali kot uporabniki posvečati več pozornosti razvoju družbenega varstva predšolskih otrok s svojimi konkretnimi predlogi, ki jih imajo možnost posredovati neposredno na skupščini skupnosti Preko svojih delegatov, bodisi iz krajevnih skup nosti ali delovnih organizacij
a) Družinam, ki živijo v krajevnih skupnostih, kjer ni organiziranega družbenega varstva - Tabor, Laze, Vrh, Trate smo zastavili vprašanje, če Di bili pripravljeni svoje predšolske otroke vključi v vrtec, če bi leta bil
Poudarjamo, da podatki zaradi slabega odziva staršev najbrž niso odraz realnih potreb in zato niso oprijemljivi V krajevni skupnosti Tabor je na t° vprašanje odgovorilo 34 družin ali 32 % od vseh, ki jim je bil poslan vprašalnik 24 družin je °dgovorilo. da bi otroka vključili v vrtec, 10 dru-žln Pa ne.
» krajevni skupnosti Laze je odgovorilo 9 dru zm ali 47 % od vseh 7 družin bi otroka vključilo v vrtec, 2 družini ne. V krajevni skupnosti Trate je odgovorilo 7 družin ali 23 % od vseh, 4 družine bl vključile otroke, 3 družine ne
v krajevni skupnosti Vrh je odgovorilo 7 dru-*ln ali 70 % od vseh 3 družine bi vključile otroke. 4 ne.
b) Razlogi, da bi starši vključili otroke v vrtec, so naslednji: primerna vzgoje, igre z vrstniki, vključevanje otrok v kolektiv Starši, ki ne bi vključili otrok v vtec, pa imajo varstvo urejeno pri sorodnikih ali pa otroke varuje mati, ki ni zaposlena Nekaj staršev iz krajevne skupnosti Vrh in Trate je odgovorilo, da bi bil vrtec v vsakem primeru preveč oddaljen
Starši rešujejo problem varstva otrok na različne načine Iz odgovorov je razvidno, da je na jveč otrok, ki niso v vrtcu, v varstvu pri sorodnikih (30 %), v varstvu staršev, ki delata izmenično (17%), pri materi, ki ni zaposlena (11 %), pri znancih, sosedih (4 %), pri treh družinah pa so otroci v varstvu starejšega brata ali sestre
d) Starši so v pretežni meri (95 %), zadovoljni s tako obliko varstva, kot jo imajo V primeru, da so otroci v vrtcu, so zadovoljni z varstvom zaradi primerne vzgoje, družbe otrok enake starosti, otroci se navajajo na samostojnost Če so v varstvu pri sorodnikih ali starših, ki imata izmenični delovni čas, z varstvom nimajo velikih stroškov, otrok ni potrebno zgodaj zbujati in voziti v vrtec in so bolj zdravi
Starši, ki niso zadovoljni z varstvom, pa so navedli naslednje razloge zgodno zbujanje otrok od 7 meseca starosti dalje, pogosto obolevanje, otroci istih staršev so v vrtcu celo dopoldne ločeni, težave s prevozi otrok v vrtec, vremenske neprilike, previsoka cena v vrtcu.
Ugotovili smo. da je 35 % staršev, ki so nam odgovorili na vprašalnik, zaposlenih izven Logat ca Nekaj izmed teh staršev je navedlo, da niso zadovoljni z varstvom v vrtcu, ker urnik takim staršem ni prilagojen
KAKO JE POSKRBLJENO ZA OTROKE, KI NISO VKLJUČENI V VRTEC
Za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo v vrtec, so organizirane cicibanove urice, ure pravljic in telesne vzgoje in druge občasne oblike vzgojnega dela ob raznih priložnostih Z vsebinsko platjo so bili starši seznanjeni preko Logaških novic in preko zvočnikov v delovnih organizacijah, vendar je obisk otrok zelo slab Ugotavljamo, da se k tem oblikam vzgojnega dela vračajo otroci iz rednega dnevnega varstva Te dejavnosti se že nekaj let odvijajo v krajevni skupnosti Naklo. Rovte in Hotedršica V letu 1984 si bomo prizadevali te oblike organizirati tudi v krajevni skupnosti Tabor in Laze V letu 1983 se je udeležilo 80 otrok cicibanovih uric, ur pravljic in telesne vzgoje pa 50 otrok. V sodelovanju s krajevno skupnostjo Naklo je bilo organizirano novoletno praznovanje za 600 otrok
Ugotavljamo, da starši premalo razmišljajo o pomembnosti spodbujanja razvojnih možnosti otrok v predšolskem obdobju Če rešijo problem samega varstva otrok, je le malo pripravljenosti za vključitev otrok v druge oblike vzgoje, ki jih skupnost zagotavlja preko izvajalcev
Izvedba vzgojnih programov za otroke, ki niso v dnevnem varstvu v vrtcu, ni odvisna samo od izvajalcev, ker je organizacija povezana s številnimi težavami, kot so prevozi, zagotovitev primernih prostorov, in končno pripravljenost staršev, da otrokom omogočijo obisk (spremstvo) Sredstva za izvedbo programov v celoti zago tavlja skupnost
a) Iz odgovorov staršev je razvidno, da jih je 75 % vedelo za te programe. 25 % pa ne Med vzroki za neudeležbo so navedli oddaljenost (56 družin), otrokom ne morejo zagotoviti spremstva (18 družin), nekateri otroci pa so še premajhni za obisk programov
b) Za vse predšolske otroke v starosti od 5 do 7 let je vsako leto organizirano letovanje na morju Stroške letovanje delno pokriva skup nost delno pa starši, odvisno od dohodka na družinskega člana Tudi letovanja se udeleži le manjše število otrok, ki niso v vrtcu Razpis je vsako leto objavljen v Logaških novicah V letu 1983 je bil dopis s prošnjo, naj o letovanju skušajo obvestiti starše, poslan tudi vsem krajevnim skupnostim v naši občini, vendar je kljub temu 23 % staršev odgovorilo, da za letovanje niso vedeli
Svoje otroke bi na letovanje poslalo 92 družin ker menijo, da je morje koristno ne le zaradi zdravja, ampak otroci tam tudi splavajo oziroma premagajo strah pred vodo, obenem pa letova nje prispeva k osamosvajanju otrok
145 družin svojih otrok ne bi poslalo na morje, ker gredo sami Manjše število staršev je naved-lo, da otrok ne bi poslali na letovanje, ker bi bilo otrokom dolgčas, zaradi strahu, da se otroku ne bi kaj zgodilo, ali zaradi bojazni, da bi se otrok slabo počutil in delal težave tovarišicam Tri družine pa menijo, da otrokom morje ni potrebno
Pri obveščanju in razreševanju problemov za izvedbo vseh teh oblik vzgojnega dela za predšolske otroke bomo morali vsekakor pritegniti krajevne skupnosti, ki naj bi nam posredovale svoje predloge, pomagale razreševati probleme pri iskanju primernih prostorov, prevozih iz manjših in oddaljenejših krajevnih skupnosti
PRIPRAVA OTROK NA ŠOLO
Izvedba priprave otrok na šolo je v naši pristojnosti od leta 1980 Za otroke v dnevnem varstvu poteka priprava skozi celo leto, za otroke v dnevnem varstvu poteka priprava skozi celo leto, za otroke izven dnevnega varstva pa je organizirana oblika skrajšanega programa, ki traja najmanj 120 ur. Skupnost si prizadeva povečati število ur tega programa, da bi vsem otrokom pred vstopom v šolo zagotovili čimbolj enake možnosti za telesni in duševni razvoj
Tudi te stroške v celoti pokriva skupnost in zagotavlja prevoze.
KAKO JE Z VARSTVOM OTROK V VARSTVENIH DRUŽINAH
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981-1985 smo predvidevali organizacijo varstva otrok v varstvenih družinah Taka oblika varstva je namenjena otrokom do 3 leta starosti Momenti, ki vplivajo na ustanavljanje takih oblik varstva so naslednji;
- zagotoviti vzgojo, varstvo in nego otrokom, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti v vrtcu,
- zagotoviti vzgojo, varstvo in nego otrokom, ki zaradi prostorskih problemov niso bili sprejeti v vrtec,
- organizirati to obliko tam, kjer ni enote vrtca,
- zagotoviti otrokom, ki potrebujejo varstvo, pogoje za normalen telesni in duševni razvoj
Pri organiziranju te oblike varstva pa nastopi vrsta težav:
Logaške
NOVICE
PRILOGA
IV
- primerna družina oziroma varuška, ki mora izpolnjevati določene pogoje (prostorske, higienske, zdravstvene, primerna pripravljenost za delo z otroki),
- zaposlitev varuške za delo na domu s pravnega vidika ni urejena (varuškin delavnik je daljši od 42 ur tedensko, kar zakon ne dopušča, vprašanje varstva otrok, ko varuška zboli ali koristi redni letni dopust, kje zaposliti varuško v primeru, ko ne bo več potreb po varstvu v tej družini),
- ekonomska cena varstva v varstvenih družinah je višja kot v vrtcu (manjše število vključenih otrok - normativ je od 5 otrok, če varuška pripravlja in nabavlja vso prehrano in do 7 otrok, če hrano vozijo iz vrtca).
Zato se v skupnosti zaenkrat še nismo odločili za tako obliko varstva Če bi se odločili za organizacijo varstva otrok v varstvenih družinah, bi se morale vključevati tudi druge službe: otroški dispanzer, patronažna služba, socialna služba, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela.
ALI JE OSKRBNINA V VRTCU RES PREVISOKA?
Ekonomska cena na otroka mesečno je znašala v letu 1983 v Kurirčku 6.804 din za dojenčka in 4.682 din za predšolskega otroka Enoti v Rovtah in Hotedršici sta organizacijsko majhni, zato je ekonomska cena dosti višja Tako je znašala v enoti Hotedršica 7 743 din, v enoti v Rovtah pa 8 213 din Skupščina skupnosti se je opredelila, da bo cena za starše v obeh enotah enaka kot v Kurirčku Razliko pokriva skupnost v obliki subvencije, ki je znašala za oddelek v Hotedršici 559.800 din (ali 3.111 din mesečno na otroka), za oddelek v Rovtah pa 816.240 din (ali 3.580 din mesečno na otroka). V Kurirčku do leta 1983 ni bila potrebna subvencija, v letu 1983 pa so v poletnih mesecih starši otroke, ki so končali program priprave na šolo, izpisovali in je prišlo do izpada prihodkov od staršev Prav tako se je pojavljal izpad prihodkov od staršev zaradi bolezni otrok in praznikov (starši v tem primeru plačajo le 70 % režijo) in zaradi izpada pri razporeditvi staršev v dohodkovno lestvico Za leto 1983 je znašala subvencija za VVZ Kurir-ček v Logatcu 400040 din
Skupnost v celoti pokriva stroške vzgoje in varstva, materialne stroške, stroške vodilnega osebja in prispevke iz dohodka, starši pa prispevajo za stroške prehrane, stroške vzdrževanja in čiščenja in za stroške uprave, kar predstavlja 42% od ekonomske cene pri dojenčkih (2.841 din mesečno na otroka) in 44 % od ekonomske cene pri predšolskih otrocih (2 069 din mesečno na otroka)
Starši so od 1 4 1983, ko je bila ekonomska cena za leto 1983 potrjena na skupščini skupnosti, prispevali k stroškom oskrbe od 30 % do 60 % od ekonomske cene, odvisno od dohodka na družinskega člana Starši so glede na dohodek na družinskega člana razporejeni v 12 dohodkovnih skupin. Pri dohodku do 4 000 din mesečno na družinskega člana znaša dnevni prispevek staršev 30 % od ekonomske cene, kar predstavlja za dojenčka 85,05 din, za predšolskega otroka pa 58,50 din. Pri dohodku nad 12.000 din mesečno na družinskega člana pa je dnevni prispevek staršev 60 % od ekonomske cene, kar predstavlja za dojenčka 170,10 din, za predšolskega otroka pa 117,05 din.
V ekonomski ceni predstavljata strošek prehrane samo 33,00 din dnevno na otroka. Zaradi nenehnih podražitev je bil sprejet sklep, da se prispevek staršev na račun prehrane od 1 9 1983 poveča za 10,00 din dnevno ne glede na lestvico prispevkov staršev
Realizirana ekonomska cena je bila po opravljeni valorizaciji osebnih dohodkov in materialnih stroškov ob koncu leta 1983:
- v Logatcu: za dojenčke 7 453 din za predšolske                              5.092 din
- v Hotedršici 8.407 din
- v Rovtah 8.932 din Ker staršem ni mogoče zaračunati razlike v
ekonomski ceni za celo leto nazaj, razliko pokriva skupnost V letu 1983 je znašal prispevek skupnosti za vzgojni del program 11.481.000 din
PREDLOGI IN PRIPOMBE STARŠEV NA DRUŽBENO VZGOJO IN VARSTVO OTROK
Starše smo v vprašalniku prosili, naj nam posredujejo svoje pripombe na dosedanje varstvo in predloge za izboljšanje varstva predšolskih otrok v naši občini
Iz pripomb in predlogov je evidentno, da so starši predšolskih otrok naše občine zadovoljni z vrtcem, ki pa je predrag zlasti za mlade družine, ki si šele ustvarjajo dom Zabeležena je pripombe, da starši premalo vedo o pomenu predšolske vzgoje, da pa si želijo organiziran program za otroke, ki niso vključeni v vrtec Toda predstave bi želeli v svojih krajevnih skupnostih Pripomb in predlogov je imelo relativno malo staršev, vendar pa so si te vsebinsko podobne in zajete v zgornjo alinejo
Po posameznih krajevnih skupnostih so zabeležene takšne pripombe in predlogi:
V krajevni skupnosti Tabor je relativno majhen odziv v pripombah in predlogih, prevladuje pa želja po odpiranju novega oddelka vrtca v Gorenjem Logatcu. Nekaj je pripomb na delo obstoječega vrtca, vendar so le te tehnične narave. V krajevni skupnosti Naklo so pripombe sicer tudi številčno skromnejše, vendar vsebinsko bogate in raznolike
Starši želijo povečanje kapacitet vrtca, daljši urnik oziroma delovni dan v vrtcu. Tožijo zaradi visoke cene varstva v vrtcu Želijo, d že vrtec pomaga oblikovati primeren odnos otroka do alkohola, cigaret in toksikomanije Menijo, da so otroci v vrtcu premalo poučeni o varnosti na cesti.
Pojavlja se mnenje, da se starši premalo zavedajo pomena predšolske vzgoje za vsestranski razvoj otroka, kar ima za posledico manjše vključevanje otrok v dejavnosti, ki jih organizira vrtec. V krajevni skupnosti Hotedršica so pretežno zadovoljni z vrtcem, pritožujejo pa se nad visoko ceno
Starši iz krajevne skupnosti Vrh so predlagali, da bi se organizirale razne oblike vzgojnega dela tudi v njihovi krajevni skupnosti (v šolskih prostorih oz prostorih krajevne skupnosti) Temu bi se starši z veseljem odzvali in vključevali otroke v te oblike vzgojnega dela, kajti prevoz otrok predstavlja velik strošek, ki so ga starši pripravljeni nositi predvsem, ko je to nujno (mala šola, osnovna šola) Za potujoči vrtec bi bili zainteresirani samo ob sobotah, vendar bi otroke zago tovo vključili
Tudi v krajevni skupnosti Rovte predlagajo potujoči vrtec za manjše zaselke ter boljše obveščanje o vseh oblikah vzgojnega dela, namenjenega otrokom, ki niso v vrtcu Obenem menijo, da je vrtec predrag V krajevni skupnosti Laze predlagajo za izvajanje programov za otroke, ki niso v vrtcu, osnovno šolo Dejavnosti naj bi bile enkrat na teden ali vsaj dvakrat na mesec
V krajevni skupnosti Trate pa menijo, da je potrebno spodbujati programe in dejavnosti otroškega varstva tudi v krajih, kjer te oblike še ni, saj so vsi otroci potrebni organizirane vzgoje in var stva
Nekdo izmed staršev nam je poslal naslednji predlog:
Menim, da bi se moral vrtec odpirati s svojimi oblikami vzgojnega dela za otroke, ki niso v vrtcu ali žive v krajevnih skupnostih, kjer ni vrtca (Tabor, Trate, Laze .). Mislim, da prostor ne bi bil problem (šola, kulturni prostori) Ne bi bilo niti nujno, da te ure vodi ravno vzgojiteljica Lahko bi
jih vodil kdo od mladincev, staršev, ki ima smisel za delo z otroki in je sposoben za določeno delo Seveda bi moral ta mentor tesno sodelovati z vrtcem, se posvetiti in iskati pomoč. Trenutno manjka samo pobuda s strani vrtca za uvedbo teh ur, kajti menim, da nisem edina, ki bi bila pripravljena delati s temi otroki.
Predlog je dober in menimo, da bi ga bilo ob sodelovanju skupnosti, vrtca in mladih, ki bi bili pripravljeni za delo z otroki, tudi realizirati Vsekakor bomo to poskušali Želimo pa si še več podobnih predlogov.
2. DENARNE POMOČI OTROKOM
Za program denarnih pomoči so se sredstva do konca leta 1980 združevala po načelih vzajemnosti in totalne solidarnosti po enotnih prispevnih stopnjah od osebnih dohodkov v Skupnosti otroškega varstva Slovenije za otroke delavcev in kmetov in v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije za otroke upokojencev. V novem srednjeročnem obdobju pa se vse. kar je povezano z otrokom in družino, rešuje na enem mestu, to je v okviru skupnosti otroškega varstva. Tako se v novem srednjeročnem obdobju v občini neposredno v sodelovanju s pristojnimi organi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih denarne pomoči postopoma preobražajo v enoten socialni korektiv do otroka z ozirom na položaj in potrebe posameznega otroka, ne samo v družini, ampak tudi v bivalnem okolju.
V naši občini so občanom zagotovljene denarne pomoči v minimalnem obsegu, ki ne odstopa od meril, ki so bila sprejeta s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok za obdobje 1981-1985 Orientacijska podlaga za določitev najvišjega dohodkovnega pogoja je življenjski strošek na otroka v mesecu oktobru preteklega leta Do solidarnostnih sredstev za zagotovljeni minimalni obseg denarnih pomoči so upravičene skupnosti otroškega varstva, ki po poprečni prispevni stopnji zberejo manj sredstev kot znaša 90 % zagotovljenega programa in če je družbeni proizvod na prebivalca nižji od 80 % družbenega proizvoda na prebivalca v republiki. V naši občini ne prejemamo solidarnostnih sredstev, ker ne izpolnjujemo obeh pogojev Tako je prispevna stopnja za sredstva, ki se zbirajo za denarne pomoči, precej visoka
KDO IMA PRAVICO DO DENARNE POMOČI ZA OTROKE?
Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na podlagi dejanskega socialnega položaja družine oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otroka Denarno pomoč za otroke naj bi prejemale samo tiste družine, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti Pri ugotavljanju dejanskega socialnega stanja družine se upoštevajo vsi dohodki družine iz preteklega leta, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Med dohodke družine se štejejo tudi vse že dodeljene socialnovar-stvene pomoči
Veliko vlogo pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družin imajo delovne organizacije, ki morajo vse vloge za svoje delavce pregledati, preveriti točnost podatkov in vlogo dopolniti z mnenjem o socialnih razmerah v družini. Prav tu pa nastopijo težave V vseh delovnih organizacijah namreč nimajo ustreznih služb, ki bi jim bil znan socialni in materialni položaj posamezne družine V večjih delovnih organizacijah, npr. v KLI-ju, je ta problem rešen, saj imajo zaposleno socialno delavko Težave se pojavijo tudi v delovnih organizacijah, kjer imajo zaposlene delavce pretežno iz drugih republik Po zakonu so do denarne pomoči upravičeni tudi otroci delavcev iz drugih republik, ki imajo status de-
lavca v SR Sloveniji. Delovnim organizacijam pa stvarni socialni in materialni položaj teh družin ni znan.
Za otroke iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, in za otroke upokojencev pregledajo vlogo občanov krajevne skupnosti, kjer ima občan, ki prosi za pomoč, stalno bivališče Tudi tu nastanejo problemi Vloge obravnavajo na svetih krajevne skupnosti. Težko jih je dopolniti z objektivnimi mnenji predvsem v Primerih, ko je stvarni socialni in materialni po-'ožaj družine tak, da bi si s svojim delom lahko zagotovila socialno varnost, saj se člani sveta bojijo zamere sokrajanov, kjer živijo. To pride do izraza predvsem v manjših krajevnih skupnostih.
Komisiji za denarne pomoči (sestavljena je iz 13 delegatov iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, socialne delavke, patronažne sestre in delegata davčne uprave) je dana možnost, da v Primerih, ko ugotovi, da živi družina kljub izkazanim dohodkom v težjih socialnih razmerah, npr. zaradi bolezni, invalidnosti, elementarne nesreče, večjega števila otrok ipd., prizna pravico do denarne pomoči. Komisija lahko pomoč Poveča nad višino, ki je določena s sklepom o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči a|i jo tudi zmanjša, kadar ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih Prav pri teh odločitvah mora imeti komisija mnenje delovne organizacije ali krajevne skupnosti
Otrok, ki je upravičen do denarne pomoči, je upravičen tudi do povečane denarne pomoči, če ima edinega hranilca ali če je težje telesno ali duševno prizadet Komisija prizna povečano denarno pomoč, če ugotovi, da je družina zato, ker ima edinega hranilca ali ker ima težje telesno ali duševno prizadetega otroka, v bistveno težjem socialnem položaju Tudi pri teh odločitvah komisije je nepogrešljivo mnenje delovne organizacije ali krajevne skupnosti
KATERI OTROCI PREJEMAJO DENARNE POMOČI IN V KAKŠNI VIŠINI
število otrok in število upravičencev, ki so prejemali denarno pomoč v letu 1983, je sledeče:
- Do 30. 4. 1983 so občani prejemali denarno pomoć (DP) za otroke Po dohodkovnih pogojih in višinah denarne pomoči v letu 1982, upoštevali so se dohodki iz leta 1981
	doh na dr ti	visina DP	Stev	Stev
	mesečno	mes na	uprav	otrok
		otr		
delavci in				330
upokojenci	do 2900	1 200,	98	
	2900-3700	850,-	72	182
	3700-4200	500,-	65	142
otroci iz kmečkih	KD 2800			73
in drugih družin	letno na dr. čl.	500,-	29	
denarna pomoč po		500,-	45	87
prostem preudarku	povpr			
SKUPAJ:			309	814
Od tega: otroci din hranil.	- poveč DP	200,-	46	71
težje teles, ali duš.			14	15
prizadeti otroci		400,-		
- Od 1 maja 1983 se je upravičenost do denarne pomoči ugotavljala na podlagi dohodkov družin iz leta 1982
	doh na dr. čl	visina DP	štev	Stev
	mesečno	mes na	uprav	otrok
		otr		
delavci	do 3900	1.350,-	110	354
	3900-4200	950,-	21	58
	4200-4700	500,-	38	85
	SKUPAJ:		169	497
upokojenci	dO 3900	1 350,-	9	19
	3900-4200	950,-	2	2
	4200-4700	500,-	2	2
	SKUPAJ:		13	23
kmetje	3000 KD let./dr.čl	500,-	26	66
prosti preud.-pov.pr		500,-	36	72
SKUPAJ:		300,-	244	658
Od tega: otroci edin.	hran. - poveč. DP		28	45
težje priz otr.	- poveč DO	500,-	11	12
Morda bo zanimiv podatek, da prejema denarno pomoč od 1 5 1983 dalje 201 otrok v starosti od 0-7 let, 282 otrok v starosti od 7-15 let in samo 109 otrok v starosti nad 15 let (vzrok: v dohodek družine se šteje tudi štipendija)
Denarne pomoči prejema 69 delavcev iz drugih republik za 200 otrok Največ upravičencev, tj. 52-169 otrok je v I dohodkovni skupini (dohodek na družinskega člana znaša do din 3900 mesečno, denarna pomoč pa je 1 350,00 din mesečno za vsakega otroka), 9 upravičencev -16 otrok je v II dohodkovni skupini (dohodek na družinskega člana je od 3900 - 4200 din mesečno, denarna pomoč pa 950,00 din za vsakega otroka), 4 upravičenci - 6 otrok so v III dohodkovni skupini (dohodek na družinskega člana je od 4200 - 4700 din mesečno, denarna pomoč pa 500,000 din mesečno za vsakega otroka)
Denarnih pomoči in povečanih denarnih pomoči otrokom je bilo v letu 1983 izplačanih v vi šini 8320850,- din
KAJ NAJ BI NOVEGA PRINESEL SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SOCIALNOVARSTVENIH POMOČEH IN O PRISPEVKIH K SOCIALNOVAR-STVENIM STORITVAM
Predvidoma v začetku leta 1985 bo začel veljati samoupravni sporazum o socialnovarstve-nih pomočeh in o prispevkih k socialnovarstve-nim storitvam.
Podlaga za presojo upravičenosti do social-novarstvene pomoči bo dogovorjena raven socialne varnosti, ki bo opredeljena z odstotki od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu
Do ustrezne oblike socialnovarstvene pomoči bosta upravičena občan oziroma družina, ki bo imela manjši stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, kot bo dogovorjena raven socialne varnosti
Za predšolske in šolske otroke ter za mladino, dokler se redno šola, je v sporazumu opredeljena raven socialne varnosti 38 % od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu Višina pomoči bo razlika med 38 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu in med stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana Otrok, ki bo upravičen do denarne pomoči in je težje telesno ali duševno prizadet, bo upravičen do povečane denarne pomoči v višini največ 12 % poprečnega mesečnega čistega OD na zaposlenega v SRS v minulem letu, otrok edinega hranilca pa v višini 2 % v primeru, če drugi roditelj ne bo sposoben prispevati za otrokovo preživljanje in je družina zaradi tega v težjem socialnem položaju
Če pomoči ne bo mogoče zagotoviti v funkcionalni obliki za kritje stroškov varstva in prehrane v VVZ, prehrane v šoli ipd, bo pomoč izplačana v gotovini V tem primeru ne bo smela presegati 15 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu oz 25 % za težje telesno ali duševno prizadetega otroka
V primeru, da bo razlika med stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana in ravnijo socialne varnosti družine manjša kot 4 % povprečnega čistega oosebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu, se pomoč ne bo dodelila
V sporazumu je poudarek ha prosti presoji -pristojni organ bo lahko pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvene pomoči v utemeljenih primerih le-to odklonil ali jo dodelil v nižjem znesku, kot bi šla občanu po določilih sporazuma. V primerih, ko družina zaradi posebnih socialnih razmer živi v težkih socialnih razmerah, pa bo organ lahko kljub večjemu dohodku priznal pravico do socialnovarstvene pomoči
V samoupravnem sporazumu je opredeljen tudi enoten pristop k izračunu prispevkov zavezancev k stroškom socialnovarstvenih storitev (za področje otroškega varstva so to oskrbnine v vrtcu), ki bo določen na podlagi socialnih razmer družine ob upoštevanju dogovorjene ravni socialne varnosti in meril sporazuma Oskrbnina obsega stroške varstva in prehrane Prispevek zavezanca k oskrbnini pa bo odvisen le od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi z dogovorjeno ravnijo socialne varnosti in ne od cene socialnovarstvene storitve Višina prispevka bo določena tako, da bo najprej izračunana oz ugotovljena dogovorjena raven socialne varnosti posamezne družine in stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, nato pa kolikšen odstotek dogovorjene ravni socialne varnosti pokriva stvarni mesečni dohodek na družinskega člana Prispevek zavezanca bo nato izračunan po posebni letvici, opredeljeni v sporazumu
Zavezanci za prispevek, katerih stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne bo pokrival 70 % dogovorjene ravni socialne varnosti, ne bodo prispevali k osrbnini, ampak jo bo v celoti pokrivala skupnost
Za lažje razumevanje naj navedemo primer:
- dogovorjena raven poprečne 4-članske družine je din 6680,- mesečno na člana V primeru, da je stvarni mesečni dohodek na družinskega člana 5511,- din, predstavlja 82 % ravni socialne varnosti te družine Prispevek zavezanca za oskrbnino bo znašal 835,- din mesečno za enega otroka, razliko do stroškov varstva in prehrane v vrtcu pa bo pokrivala skupnost iz sredstev, ki se zbirajo za denarne pomoči, kot funkcionalno obliko pomoči,
- pri dohodku 7030,- din mesečno na družinskega člana, kar predstavlja 105 % od dogovor jene ravni socialne varnosti poprečne 4-članske družine, bo prispevek za oskrbnino v vrtcu znašal 1791,- din za enega otroka itd.
(Pri izračunu so bili upoštevani dohodki leta 1982 in poprečni mesečni čisti OD na zaposlenega v SRS v letu 1982)
BOMO ZMOGLI IZVAJATI DOLOČILA SPORA ZUMA?
Na podlagi določb samoupravnega sporazu ma je bil opravljen izračun potrebnih sredstev za denarne pomoči otrokom in za funkcionalne ob like Izračun je pokazal, da bi z veljavnostjo sporazuma potrebovali cca 70 % več sredstev - za denarne pomoči otrokom 950,00,- din mesečno, za funkcionalne oblike pa 240000,- din mesečno, skupaj torej cca 1.190 000,- din mesečno (od 1 5 1983 dalje cca din 700 000-)
Določbe samoupravnega sporazuma naj bi zaceli izvajati že s 1 1 1984, zaradi številnih pri pomb pa je bil predlog samoupravnega sporazuma preimenovan v osnutek. Predlagamo, da delavci in občani v svojih sredinah (TOZD in KS) določbe samoupravnega sporazuma temeljito proučijo, saj bo za njihovo izvajanje potrebnih precej več sredstev
3. PROGRAM SKUPNIH NALOG
Sredstva za program skupnih nalog se zbirajo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije po enotni prispevni stopnji.
a) Pravica do porodniškega dopusta je pogojena z delovnim statusom upravičenca Upra-. vičenec uveljavlja pravico do porodniškega dopusta v organizaciji združenega dela. v delovni skupnosti ali v skupnosti otroškega varstva, na območju katere je zaposlen oz opravlja samostojno dejavnost
Porodniški dopust traja 246 dni, praviloma 28 dni pred porodom in 218 dni po porodu, praviloma do 8 meseca otrokove starosti, če upravičenec izrabi porodniški dopust v obliki popolne odsotnosti z dela ali do 12. meseca otrokove starosti, če upravičenec po preteku 105 dni nepretrganega dopusta izrabi porodniški dopust tako, da dela 21 ur na teden, praviloma 4 ure na dan
Pravico do daljšega porodniškega dopusta ima upravičenec, ki neguje dvojčke ali več hkrati živorojenih otrok s predložitvijo dokazila, in upravičenec ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega otroka s predložitvijo mnenja ustrezne institucije oz konzilija zdravnikov, da po trebuje otrok zaradi prizadetosti daljšo in skrb-nejšo nego.
Pravica do daljšega porodniškega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela traja do 12 meseca otrokove starosti oz do 17 meseca otroko ve starosti, če dela upravičenec 21 ur na teden in praviloma 4 ure na dan
Nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust znaša 100 % od osnove, tj mesečne ga poprečja osebnih dohodkov, ki jih je upravičenec dobil za svoje tekoče in minulo delo, za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati več kot poln delovni čas, po zaključnem računu za poln delovni čas, oz osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v poslovnem letu pred letom, v katerem je prišlo do začasne zadržanosti z dela Upravičenec ima pravico do uskladitve nadomestila osebnega dohodka za porodniški do pust po šestih mesecih zadržanosti z dela Nad omestilo osebnega dohodka se usklajuje z giba njem nominalnih osebnih dohodkov vseh zapo slenih delavcev v SR Sloveniji, vendar nadomestilo ne sme biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga prejel, če bi delal, in ne manjše, kot so minimalni življenjski stroški, ki jih dvakrat letno obja vi Zavod SR Slovenije za statistiko.
Pravico do minimalnega porodnega nadomestila ima tudi združena kmetica Pogoj za izvajanje te pravice pa je, da združeni kmetje sklenejo samoupravni sporazum o pravicah in ob veznostih v Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Združeni kmetje Mercator-KZ Logatec imajo pravice in dolžnosti s podpisom samoupravnega sporazuma od 18 1982 dalje.
Osnova za porodno nadomestilo združeni kmetici je minimalni življenjski strošek
V letu 1983 je prejemalo nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust 90 upravičenk, od tega 2 združeni kmetici Porodniški dopust je 83 upravičenk koristilo v obliki polne odstotnos-ti z dela, 1 upravičenka v obliki nepolne odsotnosti z dela, 6 upravičenk je koristilo daljši porodniški dopust, 5 upravičenk zaradi nege priza detega otroka, ena pa zaradi nege dvojčkov.
Za nadomestilo osebnega dohodka za porod niški dopust je bilo v letu 1983 izplačanih 8876244,75 din Sredstva za izplačilo nadomestil nakazuje Skupnost otroškega varstva Slovenije naši skupnosti v rednih mesečnih akontacijah in opravi poračun na podlagi letne ga poročila.
b) Pravico do opreme za novorojenca ima vsak otrok, katerega mati ima stalno bivališče na območju SR Slovenije ali katerega roditelj ima na območju SR Slovenije lastnost delavca ali delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost.
V letu 1983 je prejelo zavitek za opremo novorojenca 149 upravičenk, od tega 12 upravičenk iz drugih republik.
III. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI
Ugotavljamo, da smo dosegli na področju družbene vzgoje in varstva že dokaj visok standard Verjetno je še dosti staršev, ki se spominjaj, v kakšnih razmerah so preživeli otroci dan v »starem vrtcu«.
Zaradi slabih delovnih in prostorskih pogojev se je odvijala samo redna dejavnost, vključenih pa je bilo 146 otrok Z otvoritvijo novega vrtca, ki je pričel z delovanjem v decembru 1978, so se razmere občutno izboljšale, tako delovni in prostorski pogoji kot možnost vključitve večjega števila predšolskih otrok v organizirano družbeno varstvo V januarju 1979 je pričel z dejavnostjo oddelek vrtca v Hotedršici, v oktobru 1982 pa oddelek v Rovtah Za otroke, ki niso v vrtcu, je organiziranih vedno več oblik vzgojnega dela. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, drugimi dejavniki v občini in občani samimi, si moramo prizadevati, da bi bili v vzgojne programe vključeni vsi predšolski otroci od 3 leta dalje in bi jim tako omogočili izenačene pogoje za njihov razvoj in življenje.
Pogoji, da bi lahko izpolnili zastavljene cilje:
1 Delovne organizacije morajo skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, samoupravnimi in poslovodnimi organi, strokovnimi in podobnimi službami na dnevne rede pogosteje vključevati problematiko družbenega varstva in vzgoje otrok svojih delavcev.
2. Tudi v krajevnih skupnostih naj v okviru vseh oblik političnega in samoupravnega organiziranja prisluhnejo potrebam krajanov in razpravljajo o problematiki družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok
3. Delovne organizacije, krajevne skupnosti družbenopolitične organizacije, občani in delovni ljudje naj v okviru svojih oblik organiziranja pogosteje ocenjujejo delo delegacij in njihovih članov, pa tudi uresničevanje družbenega varstva in vzgoje otrok na sploh Skupnosti naj sproti posredujejo konkretne predloge, pobude, mnenja in stališča za izboljšanje družbenega varstva in vzgoje, ki jih bomo skušali s skupnimi močmi realizirati
4 Vsako leto je za sprejem v vrtec odklonjenih približno 30 otrok Predvidena je pridobitev novih prostorov za vzgojnovarstveno dejavnost v soseski S-1 za Narodnim domom in v KS Tabor Pri realizaciji programa samoprispevka prihaja do težav, zato apeliramo na krajevno skupnost in občane krajevne skupnosti, da poskušajo najti najbolj racionalno rešitev in se vključujejo v razreševanje tega problema
5. V razne oblike vzgojnega dela moramo pritegniti čimvečje število otrok, ki niso vključeni v redno dnevno varstvo v vrtec Pri pripravi programov moramo vključiti v delo tudi Društvo prijateljev mladine in Zvezo socialistične mladine Slovenije pri obveščanju staršev o raznih oblikah vzgojnega dela m pri razreševanju prostorskih problemov za izvajanje programov pa krajevne skupnosti.
6 V sodelovanju z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi moramo zagotoviti denarne pomoči samo tistim otrokom, ki so je resnično potrebni
V pomoč pri ugotavljanju stvarnega socialnega in materialnega položaja posamezne družin« bo enotna skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči
7 V primerih, ko bo mogoče, moramo denarno pomoč otrokom zagotoviti v funkcionalni obliki za kritje stroškov varstva in prehrane v vrtcu, prehrane v šoli ipd , torej jo prilagoditi potrebam posameznega otroka v kraju, kjer družina živi
8. Po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih morajo organizirati razprave o samoupravnem sporazumu o socialnovarstvenih pomočeh in o prispevkih k socialnovarstvenim storitvam.
DELOVNA SKUPINA
Na podlagi 1., 2. in 15 člena zakona o pokopališčih (Ur list SRS, štev 49/55), 4 in 9 člena Pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih it 26/56), 12 člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Ur. list SRS, štev. 15/76 sć in 135 člena statuta občine Logatec (Ur list SRS, štev 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Logatec
1 člen
Določijo se pokopališča in pokopališki okoliši ter uveljavljajo ustaljeni običaji pri pokopu umr-Hh. Odlok zagotavlja slehernemu umrlemu dostojen pokop.
2 člen
Na območju občine Logatec so pokoaplišča: v mestnem naselju Logatec (KS Naklo in KS Tabor), Rovte, Hotedršica, Medvedje brdo. Hlevni vh in Vrh nad Rovtami
3 člen
Pokopališča na območju občine upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti ali od njih pooblaščena organizacija združenega dela, ki se ukvarja s komunalno dejavnostjo, v skladu z zakonom o pokopališčih in s tem odlokom
4 člen
Pokopališki okoliši posameznih pokopališč v občini Logatec so:
t- Okoliš pokopališča Naklo obsega del območja KS Naklo, razen naslednjih ulic oz cest: Pod Grintovcem, Blekova vas, del Tržaške ceste °d hišne številke 51 in 88 in Rovtarske ceste 40 in 42
2 Okoliš pokopališča Tabor obsega preostali del naselja Logatec. Kalce in Žibrše od hišne številke 1 do vključno 29 ter 36 in 37 in Rovtarske Žibrše 39.
3 Okoliš pokopališča Rovte obsega naselje Rovte, Petkovec, Praprotno brdo in Rovtarske 2ibrše, brez številke 39.
4 Okoliš pokopališča Medvedje brdo obsega naselje Medvedje brdo.
5 Okoliš pokopališča Hotedršica obsega naselja: Hotedršica, Ravnik, Novi svet in Žibrše od hišne številke 30 dalje, brez številke 36 in 37
6 Okoliš pokopališča Hlevni vrh obsega nase-'le Hlevni vrh in del Lavrovca.
7 Okoliš pokopališča Vrh nad Rovtami obse 9a naselja Vrh nad Rovtami, Hleviše in del Lavrovca
5 člen
Naselja Laze, Jakovica in Grčarevec uporabijo pokopališče v Planini in spoštujejo pokopa "Ski red določen za to pokopališče
°b pokopu umrlih z dela naselij Račeva in Židovski vrh se uporablja pokopališče Vrh nad P-ovtami. Občani z Rovtarske ceste 40 in 42 uPorabljajo pokopališče v Zaplani
Pri pokopu se upoštevajo določila odloka ob-Clne, v kateri se vrši pokop
6 člen
2a grobove morajo skrbeti lastniki oz zakup n'ki grobov Grob in njegova okolica mora biti
stalno primerno urejena, posuta s peskom ali urejena gredica
Poškodovanje in onesnaževanje nagrobnih spomenikov, grobov, njihove okolice, nasadov, stez ter drugih objektov in napravna pokopališčih je prepovedano in kaznivo Vsako sprememi-njanje okolja pokopališča in grobov, postavljanje plošč in spomenikov ob zidu je dovoljeno le s pristankom organa krajevne skupnosti oz up-ravljalca pokopališča
Na pokopališčih je prepovedana vsaka vožnja z vozili ali dvokolesi
Če zakupniki ne skrbijo sami za vzdrževanje grobov, lahko upravljalec pokopališča opravi potrebna dela na stroške zakupnika
Grob mora biti izkopan v merah, ki jih predvideva pravilnik o izvrševanju zakona o pokopališčih.
Pri urejanju vzdrževanju in redu na pokopališču je potrebno upoštevati tudi določila zakona o grobiščih in grobovih borcev NOV (Ur list SRS štev. 4/78)
Na prostoru pokopa je prepovedana uporaba ozvočenja, le v izjemnih primerih to dovoli oddelek za notranje zadeve
7 člen
Prostor za grobove oddaja v uporabo za določen čas upravljalec pokopališča proti predhodnemu plačilu predpisane pristojbine
Posameznemu zakupniku se sme dodeliti v uporabo prostor za največ dva groba
Prostor za grobove borcev pradlih v NOV in za grobove žrtev fašističnega nasilja se oddaja brez plačila pristojbine.
8 člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki žele počastiti spomin umrlega, je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci te svečanosti Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebu v lastnem imenu, in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in verskih skupnosti
9 člen
Pogreb s pokopom umrlega je družbena komemoracija in ima javno pietetni značaj Za vsak pogreb je treba določiti vrstni red svečanosti Slehernemu umrlemu mora biti zagotovljen dostojen pogreb
10 člen
V kraju, kjer je mrliška vežica, je pokop umrlega obvezen iz mrliške vežice V dogovoru med krajevnimi skupnostmi oz na željo sorodnikov je mogoče mrliško vezico koristiti iz krajev, kjer te ni Prevoz pokojnika mora biti opravljen v zato predpisanem vozilu
11 člen
Upravljalci pokopališča morajo imenovati pogrebne odbore in vodje pogrebnih svečanosti, ki bodo skrbeli za organizacijo pogrebnih svečanosti.
Ta odbor določi osebe, ki opravljajo pogrebne svečanosti in govornike, med predstavniki krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in društvi, katerih član je bil umrli, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih
Pri določanju osebe, ki se poslovi od umrlega pred hišo v imenu družbe, je potrebno sodelovanje vaškega sveta, kjer je umrli živel
12 člen
Upravljalci pokopališča sprejmejo pravila o pogrebni svečanosti na svojem območju, ki morajo biti v skladu s tem odlokom in so njegova dopolnitev S pravili se urejajo predvsem vprašanja upravljalca pokopališča in posebnosti pri pokopu v posamezni krajevni skupnosti
13 člen
Od vsakega umrlega se mora posloviti predstavnik krajevne skupnosti, v kateri je živel, lahko pa tudi predstavnik drugih temeljnih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, katerih član je bil
14 člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste ali žare umrlega z mrliškega odra, mrliške vežice ali mrliškega voza. ki pripelje pokojnika na določen kraj. od koder se prične pogrebni sprevod V primeru, da svojci, OZD. DPO ali društva naročajo godbo ali pevce, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko Po uvodni žalostinki sledi nagovor predstavnika krajevne skupnosti Zatem sledijo poslovilni govori predstavnikov organizacij, društev in drugih ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti
15. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prično pogrebne svečanosti, do groba na pokopališču.
Če je na željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, se v kraju, kjer ni mrliške vežice javna pogrebna svečanost prekine za čas verskega obreda v sakralnem objektu Če je v kraju mrliška vežica, se verske svečanosti pogreba opravijo pri mrliški vežici
16 člen
Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogrebne svečanosti, ima sledeč vrstni red
Na čelu sprevoda je slovenska zastava z žalnim trakom, zastava narodnosti, kateri je umrli pripadal ali črna zastava, če je bil umrli tuji državljan Nato se razvrstijo še druge zastave in prapori, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij (uniformirani gasilci, borci, taborniki), nosilci vencev, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, krsta ali žara umrlega, najožji svojci, govorniki ter drugi udeleženci pogreba
Če se pogrebne svečanosti udeleže predstav niki ali enote oboroženih sil ali milice, se razpo redijo na čelo pogrebnega sprevoda takoj za zastavo oz na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil ali milice
Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre leta v sprevodu pred krsto ali žaro umrlega Verska obeležja in simboli se nosijo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti ali ob krsti oz žari umrlega
17 člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara z umrlim položi v grob Grob nato obsto-pijo svojci umrlega, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in nosilci vencev Za njimi se razporedijo drugi udeleženci pogrebne svečanosti
Pri odprtem grobu sledi poslovilni govor predstavniki delovne organizacije, društva in drugih temeljnih organizacij in skupnosti, če ni bilo po-slovitve in govorov udeležencev na začetku svečanosti. Po govorih zaigra godba, če je prisotna ali zapojejo pevci Nato je pozdrav z zastavami in prapori Predstavnik verske skupnosti lahko opravi obred na grobu potem, ko so vsi ostali op ravili svoj del pogrebne svečanosti
Lo&a&ke
NOVICE
18. člen
Če pri pogrebu sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se ob pozdravu zastav in praporov v počastitev umrlega izstreli častni strel, največkrat trikrat. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren poveljnik enote.
19 člen
Na željo umrlega ali najožjih svojcev se lahko opravi pogreb umrlega v družinskem krogu v skladu z določili tega odloka.
20 člen
Najkasneje dve uri po končanem pogrebu je upravljalec pokopališča dolžan grob zasuti in začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov
21 člen
V primeru prevoza umrlega na upepelitev se lahko opravijo obredne svečanosti pred upepe-litvijo umrlega ali po njej
22 člen
Ožji sorodniki, fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop umrlega, mora najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti vodjo pogrebnega odbora v krajevni skupnosti.
Pogrebni odbor v krajevni skupnosti oz pooblaščena organizacija združenega dela, ki opravlja pogrebno službo, je dolžna o kraju in času pogreba pravočasno obvestiti javnost na krajevno običajen naslov
Udeležbo predstavnika verske skupnosti pri pogrebu na željo umrlega ali ožjih svojcev zagotovijo svojci sami.
23. člen
Upravljalec pokopališča lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov organizacij združenega dela ter posameznikov
24 člen
Za pokop članov ZZB NOV Jugoslavije se uporablja poleg določil tega odloka tudi odlok zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije o pogrebnih svečanostih za člane ZZB NOV Jugoslavije na željo umrlega ali ožjih članov družine. Enako se upoštevajo tudi pravila drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev Morajo pa biti v skladu s tem odlokom.
25. člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši določila 3., 7,11. 12, 14, 15., 16,17,18., 20., in 23. člena tega odloka
Za dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 din do 1.000 din
Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje fizična oseba, če krši določila 6, 10,16, 19. in 22 člena tega odloka.
26. člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje Oddelek za občo upravo občine Logatec.
27 člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu v občini Logatec (Ur. list SRS štev. 37/67) in odlok o pokopališkem ceremonialu v občini Logatec (Ur list SRS, štev 26/74).
PRILOGA
28. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC RUDI LIPOVEC, l.r.
Na podlagi zakona o odlikovanjih (Ur. list SFRJ, št. 40/73 in 58/76) in sklepa 6. seje komisije za odlikovanja z dne 16. 2. 1984 objavlja komisija izvleček iz zakona o odlikovanjih SFRJ, da tako spodbudi vse temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, da oblikujejo predloge in jih posredujejo občinski komisiji za odlikovanja.
Odlikovanja SFRJ naj bi spodbujala delovne ljudi, občane in kolektive, da bi s čim večjimi napori prispevali k splošnemu napredku našega družbenega in gospodarskega razvoja, boljšim delovnim rezultatom in produktivnosti dela, uresničevanju ukrepov stabilizacije, razvoju znanosti in kulture, nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih ter razvoju delegatskega sistema. Velik pomen imajo pri krepitvi bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter nadaljnjem uveljavljanju miroljubne in neuvrščene politike.
Odlikovanja SFRJ so znaki priznanja, ki se podeljujejo za delo ali za dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odliko:
- za večletno uspešno in vidno delo, ki ima pomen za skupnost in družbo,
- za izredna, posamezno družbeno koristna dela ali delovne in druge velike uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju, ob velikem naporu in požrtvovanju ali nevarnosti za zdravje in življenje.
Odlikovanja podeljuje predsedstvo SFRJ. Odlikujejo se lahko posamezniki, organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, enote in zavodi oboroženih sil SFRJ ter tuji državljani, tuje in mednarodne ustanove in organizacije.
Vlogo pobudnikov za odlikovanje organizacij združenega dela, drugih organizacij in društev naj prevzemajo zveza sindikatov, socialistična zveza, organi družbenopolitičnih skupnosti ali gospodarska zbornica.
Pri izbiri je treba upoštevati delovne, samoupravne in druge rezultate ter uspehe, obenem pa tudi, kaj predstavlja organizacija ali društvo v širšem prostoru.
Pobude za odlikovanje organizacij združenega dela, drugih organizacij in društev naj vsebujejo jedrnate in vsebinsko jasne obrazložitve:
a) Opredeljujejo naj nadpovprečne rezultate dela, ki so plod prizadevanja celotne delovne organizacije in prispevajo k razvoju gospodarske panoge in splošnemu napredku kraja, republike in države
Pobude naj opišejo samoupravni razvoj in pomen predlagane organizacije v širšem in ožjem družbenem prostoru
b) Pobude za oblikovanje OZD in drugih organizacij s področja družbenih dejavnosti se podajo za večletno uspešno delo, ki ima pomen za skupnost in družbo.
c) Pobude za odlikovanje družbenim organizacijam in društvom naj vsebujejo pogoje, ki veljajo za organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti, upoštevajoč, da gre pri teh društvih za prostovoljno, amatersko delo
d) Pobude za odlikovanje organizacij za telesno kulturo in šport naj se podajajo za večletno uspešno delo ali za izredne dosežke na tekmovanjih.
Pri pripravi pobud za odlikovanja je treba upoštevati določilo, da so OZD, druge organizacije in društva lahko odlikovana šele, ko delujejo
najmanj 25 let, in to s konstantnim uspehom, ponovno pa se lahko predlagajo za odlikovanje ob jubilejnih 50- ali 75-letnicah. Pobude za odlikovanje morajo biti izpolnjene na obrazcu OD-0 (DZS 0,17)
Izbiro kandidatov za odlikovanja SFRJ opravijo komisije, ki delujejo v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih Komisije med delovnimi ljudmi in občani izberejo najboljše, take, ki z izjemnimi deli in nadpovprečnimi rezultati izstopajo Med predla-ganci naj bodo tudi mladi delavci, strokovnjaki, zlasti inovatorji in racionalizatorji.
Izključno za zasluge med NOB se odlikovanja ne podeljujejo več, zato naj komisije pri izbiri posameznikov, ki za zasluge NOB še niso bili odlikovani, upoštevajo tudi njihovo konkretno delo in aktivnost po vojni.
Komisije naj upoštevajo sklep predsedstva SFRJ, da se odlikovanja ob življenjskih in delovnih jubilejih podeljujejo le enkrat, in to samo najvidnejšim jugoslovanskim osebnostim, zato naj jubileji ne bodo vzrok za pripravo pobud za odlikovanja.
Vrste odlikovanj:
1 Medalja dela in redi dela vseh treh stopenj se podelijo za zasluge pri rednem delu na delovnem mestu, predvsem na področju gospodarstva.
2. Medalja in redi zaslug za narod se podelijo za zasluge pri družbenopolitičnem delu ali če se zaslugam na tem področju daje prednost pred zaslugami pri rednem delu, če gre za ponovno odlikovanje po že prejetih redih ali medalji dela in v primerih, ko se vrednosti sedanja aktivnost udeleženca NOB.
3. Red republike se podeli za posebne zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni prispevek k splošnemu napredku države. Ta vrsta odlikovanja je namenjena za zasluge pri delu, ki je javno ali javnosti znano, npr. družbenopolitično delo, delo v državnih organih in javnih službah, v tisku in publicistiki, književnosti in znanosti.
4. Red bratstva in enotnosti se podeli za posebne zasluge na področju političnega delovanja, s posebnim poudarkom na širjenju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi-To odlikovanje se predlaga s posebno pozornostjo in obrazložitvijo, ki se po svoji specifičnosti nujno razlikuje od obrazložitev za druga odlikovanja
Pobude morajo biti pripravljene na veljavnem obrazcu OD-L (DZS 0,18), odgovori v posameznih rubrikah pa morajo biti popolni, v skladu Z navodili na zadnji strani obrazca.
Obrazložitev naj vsebuje:
1. kratek življenjepis (za osebe rojene pred letom 1929 naj bo naveden tudi podatek, kje so bile in kako so se opredelile v času NOB),
2. uspehe, rezultate in konkreten prispevek pri delu na delovnem mestu ter družbenopolitično aktivnost, kjer naj se navede konkretne zasluge in prispevek pri opravljanju posamezne funkcije in zadolžitve,
3. opis uspehov od prejema zadnjega odlikovanja do oblikovanja nove pobude ter ocena prispevkov pri delu. družbenopolitične aktivnosti in konkretne zasluge, zaradi katerih so posamezniki ponovno predlagani za odlikovanje Pri oblikovanju pobude je treba upoštevati, da je od prejema zadnjega odlikovanja minilo najmanj 7 let
Komisije v temeljnih sredinah naj predloge na pravilno izpolnjenih obrazcih pošljejo občinski komisiji za odlikovanja.
Zaradi dolgega postopka naj komisije v temeljnih sredinah nalogo pobudnika opravljajo stalno, upoštevati pa morajo, naj bi v enem letu v občini podelili največ 5 odlikovanj.
Podrobnejša navodila lahko dobite pri skupščini občine.
Komisija za odlikovanja pri SO Logatec