Iftjfiijr ilomaki dnevnik ▼ Združenih drianh. Velja sa celo leto..........$.600 £* pol lete.................$3.00 Za Hew York celo leto.....$7.00 Za inoaemstvo oelo leto.....$7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Tke largest tforadui Daily t 'i in the United States ssued every daj except Sundays and legal Holiday*. I3T* 75,000 Readers. GLASOVI PROTI SPLOŠNI PROHIBICIJI NEKDO ŠE VEDNO (JPA, DA BO NOVI KONGRES ROLJ "LIBERALEN". — NOVA STROGA PREPOVED UVOZA ŽGANJA. — IZJAVA NORVEŠKEGA POTNIKA. ti p Albany, X. Y. 9. februarja. — .Javni termini, ki so se vršili pred -žavnirn senatom ter poslansko zbornico glede predlog* governer-Millerja. da se izwde narodno prohibieijo, so dokazali, da so pro->liibieiji zdravniki, delavski voditelji iu drugi. Za prohibieijo so l ili seveda znani vodni apostoli pod vodstvom, znanega plačanega zagovornika Andersona. John P. Davis, k'.it zastopnik nowyorske Medical Asp. je izjavil, d«» omejitev receptov za žganje od strani zdravnikov v številnih slučajih o t »i/k oči ozdravljenje. Prohibieija je v medicinskem smislu ne-::pametua, neznanstver.a ter proti priznanim običajem civiliziranega sveta. Prav posebno ostro je govoril Jolm Sullivan, pod predsednik državne delavske federacije. Dejal je: Vsepovsod je opaziti omalovaževanje Volstead o ve postave. Hil sun precej po deželi ter nisem videl, da bi ljudje pili polodstotno j ivu. Celo proliibicijonisti ter zakonodajalci so med onimi, ki so kršili proliibicijsko postavo. In potem nezaposlenost, ki je posledica tega * Do predkratkim je bilo se na tisoče in tisoče pivovarniških de-lavcev v dobro plačanih stalnih službah, a sedaj so breme javne dobrodelnosti. (iovorilo jih je š? nekaj proti državni prohibiciji, nakar so prišli na vrsto sukači z neizogibnim Andersonom. Potniki, ki so dospeli danes v New York z nekim norveškim parni k om, so bili vizitirani od carinskih uradnikov na pomolu v Bro-« klvmt. Pri prvih treh so našli žganje, katero so carinski uradniki /uplenili. Ostali potniki so si vzeli usodo prvih treh za svarilo ter rujie izpili žganje kot pa ga darovali morju. George Rasmuseen, eden izmed potnikov, je rekel, da se na Norveškem pripravljajo na to, da odpravijo prepoved žganja. Dose-daj so tam dovoljeno pijače, ki vsebujejo do jlvanajst oc'stotkov alkohola, vendar pa se i.amerava povečati alkoholno vsebino na 40 odstotkov. ' ' *v Washington, D. C. 9. februarja. — Vsled prizadevanj komisarja za notranjo carino je nadomestujoči generalni pravdnik izdal naslednji odlok: — Dejstvo, da ima v Združene države namenjen parnik na krovu pijače, predstavlja že dokaz, da se hoče in namerava kršiti prohi- „ bicijske postave. Prepovedano je izkrcati vse, kar vsebuje P* '"""'HP?^ woodrow Wilson v avtomobilu. To je ena aadnjih slik ameriškega predsednika. ~ LAŠKA FAKINAŽA NAČRT PRIHODNJEGA PREDSEDNIKA ZDR. DR. UNIČILA "EDINOST" BOUSEVIKI ZBIRAJO VOJAŠTVO NA MEJI IZ FRANCOSKE POSLANSKE ZBGRNICE BRIAND JE BIL NAPADEN, KER SE MU NI POSREČILO DO BITI KANCEURANJA DOLGA. — REKEL JE POSLANSKI ZBORNICI, DA SE POGAJANJA SEDAJ VRŠE. Pariz, Francija, 9. februarja. — V ozračju, ki je til o zelo na polnjeno s parlamentarno elektriko, je francoski kabinet včeraj po poldne nadaljeval pred nabito poslansko zbornico s svojo obrambe zavezniškega reparacijskega programa, ki je bil sestavljen na pari iki konferenci dne 29. januarja tekčega lete. Ministrski predsednik Briand je prekinil ostro kritiko, kater< jc vprizoril bivši finančni minster Klotz ter zagotovi poslaneem, d* bodo v tekru štirinajstih dni izvedeli za rezultate pogajanj, ki se se daj -vrše med zavezniškimi državniki in ki imajo za predmet dolgo ve zaveznikov pri Angliji ter dolgove vseh zaveznikov skupaj v — Združenih državah. Louis Loueheur, minister za osvobojene pokrajine, je odločn« trdil, da je dogovor, sklenjen v Parizu, dosegel to, česar Reparacij ska komisija ni mogla doseči, — da se je namreč določilo svoto, ka tero mora Nemčija plačati žrtvam svoje agresivne politike. V odgovor na argument Andre Tardieu-ja, nadaljcega člani Clemenceau-jevega kabineta, da so vse kazni, določene za Nemčija v slučaju, da bi ne hotela plačati, že navedene v Versaillsld mirovn pogodbi, dočim so bile v mirovni pogodbi le nejasno namignjene. Koncem govora ministra Loucheurja je zahteval ministrsk predsednik Briand, kojega edina intervencija v debati je obstajal; v prekinjenju opozicijskih govornikov, naj se debato, ki se je ž predolgo zavlekla, zaključi na prihodnji seji. Končno je bila seja odgodena in poslanci so bHi očividno še ved no prijaznega razpoloženja napram ministrstvu. Brez dvoma bod< vprizorjeni napori, da se omeji akcijsko sfero ministrskega pred sednika Brianda na bodoči konferenci v Londonu, a ministr. predsednik bo najbrž vztrajal pri"svoji zahtevi, da «e mu da popolnoma ■prosto roko in v tej svoji zahtevi bo najbrž tudi zmagal. Debata, katero je otvorilo na medel način par manlsih članov opozicije, je postala zopet živahna, ko je M. Klotz, finančni minister v kabinetu Clemeneeau-a ter eden glavnih avtorjev mirovne pogod-I be, ostro napadel ministr. predsednika Brianda, ker se slednjemu ni .posrečilo dobiti kanceliranja ali skrčenja francoskega dol era v Angliji in v Združenih državah v zameno za "žrtve", dopriuešene od strani Francije glede vojne odškodnine. | — Vlada vodi sedaj tozadevna pogajanja z našimi zavezniki, — ga je prekinil Briand. Dostavil je prošnjo za polno zaupanje poslan-iske zbornice, da bo v stanu privesti tozadevna pogajanja do zadovoljivega konca. j Klofz je odvrnil, da tega zaupanja ni mogoče izreči ker tava parlament še vedno preveč v temi glede celega položaja. I — V štirinajstih dneh ljom v stanu predložiti poslanski zbornici vse posameznosti, do katerih je upravičena, «— je vzkliknil ministrski predsednik Briand. I Pariz, Francija, 9 februarja. — Francoski ministr. predsednik Briand je danes tekom nekega pogovora izjavil, da bo Nemci j n hitro in uspešno kaznovana, če bo kak zavezniški carod nezadovoljen z odgovorom Nemčije na reparacijske in razoroževalne zahteve zaveznikov. — Zavezniška nota, poslana v Berlin po zaključeni konferenci, — je rekel Briand, — ne vsibuje nikakih stipulacij glede kazni, kajti tak korak bi »ne pomenjal nič drugega kot priznanje, da Nemčija mogoče ne bo hotela izpolniti pogojev. — Dogovorjeni mehanizem kaznovanja je veliko bolj enostaven in hitro izvedljiv kot ee splošno domneva. — Prepričan sem, da se bo londonska konferenca vršila ob do-' govorjenem času, čeprav si Nemci na vse nečine prizadevajo, da jo preprečijo. Prepričan sem tudi, da bo ta konferenca uspešna. — Vprašanje je izvedeti, Če je Nemčija pripravljena zadostiti svojim obveznostim ali ne in če hoče prisiliti zaveznike, da se poslu-žijo bolj drastičnih sredstev. NOVI ARMADNI TANKI rELEFON: 2876 OORTLANT Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yen*, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 GORTLANDT NO. 34. — ŠTEV. 34. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 10, 1921. — ČETRTEK, 10. FEBRUARJA, 1921. , VOLUME vrar LETNIK rant WBUHP AMD PCTJLE1BU1JU) UNDER FMPT (Ma. PWJ AUTHORIZED ** TEM AO* OW OCTOBER ItlT. ON M AT TO W! OFFM OF MEW YORK. g. T. By OTtHf §t m h*, A. B.Bort—«, F. M. seljuje pleme nahsudov, ki se je lanskega leta podčinilo Angliji, pa je zdaj sopet dvignilo prapor vstaje. Novi vicekralj lord Reading stoji pred nalogo, kakrne že dolgo niso imeli angleški oblastniki v Indiji. POSVET LIGE NARODOV. Ženeva, Švica, 9. februarja. — jPrihodnja seja Lige narodov se 'bc vršila v Parizu. Zborovalci se i — Ibodo sestali koncem meseca mar-'ca. VSTAJA V INDUI. | - i "Eclair'* piše: Položaj v Indiji je veliko bolj resen nego se misli. Ne gre vee za posamezne napade proti angleškim oblastim, gibanje se je polastilo širokih mas, ki u-prizarjajo burne manifestacije v prid aretiranim kolovodjem. — Centra vstaškega gibanja sta o-kraj Ribarei na severu Ganga in Allahabad. Odtod se agitacija raz širja na provinco Ough in Afga-j nistan, kjer C ah Dejda oznanja« vojsko na življenje in smrt zoper j Anglijo. Ta del Afganistana na-' - ZANESLJIVO IN HITRO - oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage bančne posle Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Rotjaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po ile* dečih cenah: 300 kron----$2.40 1,000 kron .... $ 7.75 400 kron .... $3.20 ' 5,000 kron .... $38.50 600 kron----84:00 10,000 kron____$76 00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vna-prej. Mi računamo po ceni Istega dne, ko nam podani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, all p« New York Bank Draft . Frail Saber State Bask . n Mam stmt, ««v m so hoteli ruski boljševiki umoriti japonskega generala Tahibana, 1 ko se je vozil iz Čankhuma v Via- ( divostok. ' 1 Japonska vlada je poslala na si-Ibirsko mejo veliko svojega voja- " I štva. 1 Balaklava, Krim; 8. febr. — 1 Boljševiška oblast je dala ustreliti madamo Rado, ki je bila načel eg tankov ter signalizirali posadkam smeri napada. (To je zopet nadaljna pot k razoroženju in svetovnem miru i s Ljudje se res ne bodo nikdar spa-.i metovali). i ---— £ c PREDNO SE ODLOČITE 1 za svojo družino sorodnika all ^ prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, pilite najpr < vo za tozadema pojasnila na zna , no in zanesljivo tvrdko , FRANK SAKSER STATE BANK 82 OortlancU St., New York I] pol odstotka alkohola ali transportirati preko ozemlja Združenih dr-/av v namenu, da sc spravi pijačo v kak drugo državo. Le Panama ozemlje je izvzeto iz te prepovedi in transport opojnih pijač po Zdru* ženih državah m dovoljen. Posestvovanje opojnih pijač je dovolje-i no le doma in za lastno vporabo in pri tem pravilu ni nobene- izjeme.' Aterbury, Conn. 9. ebruarja. — Zvezni komisar Coleman je odločil danes, da je žep v zadnjem delu hlač nedotakljiv. Če hoče kak pn)i» ist pregledati žepe osumljenega človeka, mora dobiti za to najprej preiskovalno dovoljenje in povelje. Komisar je podal to odločitev v zadevi npkepa Krajca, kojega žepe je na neki železniški postaji preiskal neki polic;st Kitajec je bil odpuščen, a tri steklenice žga-| nja, katere je našel policist pri sinu nebeškega kraljestva, so bile zaplenjene. Buffalo, N. Y. 9. februarja. — Pastor Fowler, supea Anti-salon-?ke Hge, je nastopil pred veliko poroto kot priča ter izjavil, da je njegov namen razkrinkati duševno sorodstvo gostilničarjev, politikov in prohibicijskih agentov. Navedel je izjavo nekega Shannona, bivšefra šoferja nekega prohibicijskega agenta ter rekel, da je večkrat kolektal pri gostdniČarjih, kadar je bil njegov bos preveč zaposlen drugod. Nadalje je rekel, da je imel' neki gostilničar, kojega ime je navedel, privilegij izbrati si zaplenjene pijače, in sicer to, kar mu je najbolj uprajalo. Sharnnon je pripovedoval o sestankih, katerih so se vdeležili gostilničarji, občinski uradniki in politiki, ki !-' posvetovali, kako bi se dalo Volsteadovo postavo speljati na led. (To je šele dobro jutro. Kaj ves bo še prišlo v teku časa!) 'LAŠKI FAKINI SO VDRLI V TISKARNO SLOVENSKEGA LISTA "EDINOST" V TRSTU TER VSE UNIČILI. Trst, 8. februarja. — Danes zjutraj je vdrla v uredništvo in tiskarno "Edinosti' % edinega slovenskega dnevnika v Trstu, laška fakinska ban d a ter s sekirami padla po tiskarskih strojih, i V par minutah je bila vsa tiskarna razdejana, vsi tiskarski stroji uničeni, ves stavek razmetan. j Laška drhal je torej uničila poglavitno slovensko postojanko v zasedenem ozemlju, uničila je naj-; pstrajnejšega branilca slovenskih pravic, časopis "Edinost". Povod napadu je najbrže dal neki članek, ki je bil pred kratkim objavljen v "Edinosti". Članek je ostro napadal pogod-; bo, sklenjeno v Rapallu ter pozival Slovence, naj nikdar ne pozabijo svojega'naroda. Najbolj značilno pri vsem tem je pa to, da ni bil aretiran nobeden izmed napadalcev. Prvo, kar bo napravil, bo mir z1 Avstrijo in Nemčijo. — Tozadevne obljube je dal pri volitvah. St. Augustine, Fla. 9. februarja — Intimni prijatelji bodočega predsednika, "Warren Hardinga, izjavljajo, da bo v svoji prvi poslanici na kongre3 priporočil sprejem Knoxove resolucije, ko-je namen je, kot znano, zopetno uveljavljenje mirovnega stanja z Nemčijo in Avstrijo,- Nadalje bo' v poslanici razvil svoj inozemski program, ki obstaja v prvi vrsti v tem, da se sklene trgovinsko pogodbo z nemško vlado. Harding namerava vreči med staro železo cclo Versaillsko pogodbo ter dokazati, da nova administracija popolnoma zametuje politiko 'predsednika Wilsona v, Parizu. Harding je prepričan, da je do takega f tališča ne le upravičen, temveč tudi prisiljen vsled ljudskega glasovanja dne 2. novembra preteklega leta. Sprejem Knoxove resolucije, ka: tero bo Harding takoj podpisal,, dela sklenitev separatnega miru I za nepotrebno. Sploh se pa separatnega miru ne bo niti z besedo, o\nenjalo. 52 divizij se bo v kratkem času odpravilo na določeno mesto. Japonska ojačena v Sibiriji. Carigrad, Turčija, S. febr. — Sem so dospela poročila, da bo boljševiska vlada polovico svojega vojaštva poslala v akcijo. Štirideset divizij bo poslala na poljsko* dvanajst pa na rumun-sko fronto. Čete namenjene za poljsko fronto, so se že začele zbirati v okolici Smolenska. Prvi ka-valerijski kor, kateremu poveljuje general Budeny, se nahaja v bližini Gomela. Boljševiki imajo vsc?a skupaj nad 600.000 vojakov. Več kot polovica te sile bo poslana na razne mske fronte. Tokio, Japonska, 8. febr. — Neki tukajšnji list je baje dobil iz zanesljivega vira poročilo, da gov čas po razpadu. Najprej je začel širiti sovraštvo proti vojski ter je imel tudi uspeli, kar ni bilo težko, ee se pomisli, kakšna je ona množica, ki vidi v njem svojega preroka. Velika- napaka demokratov je bila, da so proti svoji -rolji napravili Radiea ža mneenika v oeeh kmetskega ljudstva. To je največ pomagalo Radiču, da je P°"'i euo| leer fsvoie dpmflffnuiiV r»ridobil mandatnv RjifJiri*»v rrnvnr -na culianJ Peter Zgaga — Ali je bilo res pri vas vlom- leg svoje demagogije pridobil 50 mandatov. Radieev govor na seljač-k;. skupščini je bil pravi tobuvabohu nasprotnih pojmov, katerega višek je bilo zanikanje našega ujedinjenja. Naj. bo že kakor hoče, vsega tega se ne sme vzeti za tragično, ker ne more imeti nobenih re*»nih posledic. Naša država je pravno dovršeno dejstvo. Radičevo delovanje sicer ne vzbnja zaupanja, toda smatrati se ga mora za tj.ko, kakorkšno je. Nič več in nič manj! Treba je skrbeti, da pride Radič k zavesti. Ker poznamo njegovo prošlost, mislimo, da to ne bo tako težko. Na njegovo izjavo, da bi se gumijeve krogljiee njegove stranke lahko spremenile v svinčene, pa mu je treba odgovo-' da imamo mi neštevilno več svinčenih in železnih. riti. opisi Da. — In ko jo tvoja žena pogledala pod posteljo, je opazila nekega možkega 1 — Da. — To je bil vlomilec, kaj ne? — Ne, to sem bil jaz. * * * Čevlji so postali cenejši. Čevljarske barone je torej vseeno začel enkrat čevelj žuliti. * * • V Louisiani je šerif pozabil obesiti nekejra na smrt obsojenega zamorca. V Louisiani so že marsikoga obesili, katerega bi morali 'Pozabiti obesiti. — Prohibicija je velik nspeh. — pravi suhi ?o>pod Kramar. — I »a. velik u^p*-h za bivše saionar-jo in bat lesarje. V Bel?radu zboruje ustavotvor-na skupš-ina. Zboruje v senci bajonetov. da se vzdrži dostojanstvo presvetle din.ts»ije ter da so na varnem oni po«postopa!a. leot post o- \ pa z Wrauglovimi podkupljencl v Dalmaciji. Lucky Strike cigarette Kriminalni val. Its ioasied KAKO SE UČITI ANGLEŠKO Vzemite v rok« anole&ko knjlao alf časopis, beležnlco (note-book) In angreiko. slovenski besednjak, ki ga je sestavi« dr. Kem. Vsako neznano angleiko besedo poglejte v besednjaku, kako se Izgovori In kak pomen ima; zaptiite neirane besede v beleinico in jih večkrat ponovite. V neka.) mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotin« denarja. Jesenki In zimski večeri bo kot nalaid za učenje. Vsaka slovanska hifta bi moraia imeti ta besednjak. Naročite ga na sledeči na. slov: Dr. F. J. Kern 6202 (St. Clair Avenue CLEVEJ-AND, OHIO. Cena besednjaku Je 15. — I stota m lahko naročite za $1-25 Zormano-vs pesmi, ki vam bedo ugajale. w GLASJJA^ODA'' IMVIISO PUBLISHING OOKPAI1 www. Pmiiam__Leni« ■knepik. Tnmm **mm mr »usinsas of the Corporation and Addresses of Abov« Offlatarst — Certlsndt tr—t. »»renah of Manhattan. N«w York CHy. W. V.._ _**«aa Waroda* tehaja vak ■■!>! Ca Hmm York mm oolo Ma «TjM bi C«n«d* m mm mol tota RJI Ka Ml IM MjH Zm fcwmnWi ca celo lata §7M Km Mrt »— HJ»_m Ml lata tfcW •LAS NARODA rV«lM Sff KM P*OOU> aMM Ml day sxo«pt tunSzyi «M Maal * la« Order, frt bmjk —rnfuHiii prodaš, As mm mmmm MS M0- i ~ a i mi n m in J*^*" "ifWOOA ~ i I»ii\ . Yale, Kansas. 1 Citala scui v neki .številki (Has Naroda dopis iz Franklina. Kansas namreč, a jra noče. potem ga. >e ho pa manj. Če ima pa avto-lu »bil in plavo peč. naj bo zadovoljen. Moderna obleka mu pa ne pi istoja. kakor nam došlim dekletom ne. Da mu ne bodo došla dekleta preveč skrbi delala% naj bo l»rez skrbi in potolažen. čeprav imajo smolo.. Upam, da ne l>o nobena prišla na "breme" njegove dobrodelnosti. Naročnica Glas Naroda. Hew York, H. Y. Vidiš. Pet^r. splošno ogorčenje vlada vsled poročila pristranskega in podkupljenega poroeevalea. ki je poročal o poteku Slavčeve maškerade in ki je svoje nesramno zavito skrpucalo vštulil a- tvojo slavno kolono. In kako me ne bi obvladal gnev - . . Pravi, naj se zjrlasim čimpre-j? pri blajrajniku Slavca, da ran plačam za svojo jemper«rt> (pol oi*e spanca ima za eeli board), češ. da je bil to Slavcev bal, ne pa boa^dinjrhouse. Vse, kar je prav! Videti je. da no poročevalcu ležali v želodcu samo trotovi lj«idje. a najbolj si je privoščil najn, mene irf tebe. Zga-! pa. . . No ja, kaj je bilo potreba obešati na veliki zvon. da si ti iz-gotfl dvoje svojih čntov, vid in Bhone, Pa. I Slov«* je vzel ta blaženi i»red->ust. Veliko samcev in samic si je nadelo zakonske jarme v tem ; asu. ali v naši okolici je bilo vse nrtvo. Kaj je vzrok, je lahko • mano vsakemu pečlarju. ( Vseeno pa nam ne bo pozab-jen letošnji predpustni čas. ka-Ireri je tudi nam napravil en ve-*er veselje in dobro zabavo. To t je bilo v soboto 2fK januarja. ko| I je f>rir»*dilo naše društvo SI>PZ. ' veselico, pri kateri je sodelovalo i lamo pevsko in tam4>uraško j Iruštvo iz Forest City. Pa. Vsa J "a-»t in tudi hvala vam. nijaki. ka-j irri se strinjate z nami. Zahvaljujem se tudi vsem Slovencem iz ; okolice, kateri ste nas obiskali v ' »bilnem številu. Na zdar! | j S. S. j James City, Pa. \ >«*ka stvar s<* začne pri enem kraju, tako hočem tudi jaz to na-iS<» main razglašeno naselbino popisati. Janit-N City leži jug»»zapadno «k1 Kane. Pa., ki je še precej pri-iazn<» mesto ter šteje 8000 prebivalcev. Slovencev ni razen treh 1 nižin, ki ioiajo svoja douiovja in < katerimi se prav dobro razumemo. Industrije ima še preeej, ali -.-daj so naši predpfjstavljeni po->P'»dje otlslovili vse delavce. Tako' je. ti trpin pa si poinagraj kakor i veš in znaš. Ce si je pred par leti' •kateri človek vzel par dni dopu-' ' -ta. ni «4inel po mesitu. so gra precej poslali v špeiikamro. Takrat je nKiral vsakdo delati, bilo je v vojnem času. danes pa je drugače. | Tukaj v James City obratuje American Plate Olass Co. Sedaj j dela s polno paro. Place so različne. Nam so tudi odbili plačo \'ic(. pa še več dela naložili na naša zgarana pleča. Kaj hočemo," kdor hoče imeti delo. mora trpeti kot Kristus na križu, če se kateri« kaj oglasi, mu dajo laufpos. Naš , ubogi trpin trpi sam po svoji krivdi, ker nimamo sloge med se-' lM>j. l> bomo živeli v taki temi še zanaprej. bodo naši potomci'še < garali in trpeli za kapitalist ovski'j Skrivnosti Radičeve politike. iHihrovni^ki "Narod'* piše o KaHiču: Stjcpan Iiadi<- je čuden poi.jv \ naši p<< itiki. Po k«»tikem m- je spoznal z raznimi politiki, ki so videli v e-i.rw Kosi j i «,\4>j.» ko siik*t ter je >«iniielit za uj««ljen) v>»#-b Slovanov ptnl eprido K^ixije. drnro krilo pa je pi ♦-.jav!jaUi takoimeaovano novo»Jovaii*ko snu r. ki je stremilo za kult urnim /blizanj**m »-b>vaii>>kili plemen brez uničenja av*»tro-ogrske ttonarliije. Radi>'- je v tem društvu postal tudi s^m Vseslovan v ru-imislu Antro^jrr^ke oblasti se niso posebno menile za Radi-i • to |*»lit!< iM> delovanje, ker jei mel do razpada monarhije le malo pristaš, v v narodu. 4»a tmli 7» to ne. ker so fx»zuale Radiča, ki je l il vexna nlružiti v Hrvatsko in ne s Srltijo. Da pa Avstrija nameravala združitve Bosne s Hrvatsko, ampak s eeloktipno av-stro-ogrsko monarhijo, in sicer na škodo Jugoslovanov, to nam je povedal pokojni Supilo v svoji knjigi 'Politika u Hrvatskoj". Ka-korhitro je začel Radič zagovarjati avstrijsko tezo. ga je grof Ro-brinskij izključil iz vseslovanskih kropov. Avstrijske oblasti so to-1 rej uvidele, da Radič lahko menjava barvo in dn se »ra za to ni treba bati. Za eana evropske vojne je i«rral Radič žalostno vlogo avstrijskega eksponent u. ki se je veselil srbskih neuspehov, in se radovai mul avstrijske-nemikimi zmagami. Neposredno pred razpadom av-atro-ocrske monarhije je klical v hrvatskem saboru: doli s Habsbur-govci d očim jim je med vojno prepeval pesthi. Radič je napisal tudi par zgodovinskih gospodarskih in filoloskih knjig toda v teh knjigah je podal malh svojejra. k'ar so vse večalimanj dobra kompila-cja. Na vsak način je Radič k on t radi kt oren dub, ki je zelo veliko ti tal, Kia^iv je zelo 4*vohlepeu vlovek, ki je mislil, da je prišel nje-% N*-w> riiii pf.i- .j^ki k»ni«ar KnriiH:t isna pri^t'-'ja v dr. 1 eorr» jl, pfvtesorja za jno dušeslovje lu: vseučilišču Virginia. r'-Tgn-on i r ^^r.ij: ne-.v^ rške«ra p'4i«ij»kcga komisarja v 1 »u. «1« ttripiHUje cei kriminalnega vala On pravi, da J" -i^sUjjejo opiki :zvrieiiiii zločinov naim^-tije v nekaterik ljudeh, da poskusijo i»to stvar l)tiš«*vlovec iz VirgiLijc ium čudi nada?juo akademično poja%ni-»♦•V za Triiko število ;vi««ih r!očh*OT ter ugowvlja. da ne obstoja \e« iaa -a-danjili zločšfi« ev iz »;*ri!t. trdo knhau;ii zločincev, temveč i* ajo/kii in jrt-n>k. k«it»re so prohibicija. nemir |h> vojni in sedanji delavski položaj dovoli i do tega. da mj šii preka mejne črte pušteno-s? v življenje tlo-io«. Višnjeve p«»»tav*- in druge odredbe, ki omejujejo osebno svobodo, *o nadaljni pi .opevajoči vzroki. — Anierikaij. i niM> nikdar j.avadili besedic Verboteii. — iz-j-«vlja dr. l*'ergu»ou. — Reeite človeku Ne. in 011 ^e bo uprl. Nemci i : raje ^prejeli take omejitve, kajti vzgojeni so bili v pokorščini. I činek Volstead o ve postave je bil. e je zmanjšal r-^spekt )>ovpre«-n«ga človeka do aiueriških postav. Podnormalen človek, oni ivu.ihn«- mt*-lijf**n<-f iu < lov« k :ia in» jni črti krim;nslnost! dobi kaj vzgled, če vidi policista ali kakega občinskega svetovalca kršiti j oslavo t» tem. da kupi žganje. On čuti. da ima pravico kršiti kako občinsko dolov bo. če imajo vodilni možje v občim pravico kršiti zvezno postavo. — Ne moremo napraviti moralnega zločina za kakeovzročile veliko ogorčenje. Človek, kt s< bliža zločihu, je seveda proti vsaki omejitvi. On je slab. On hoče s«* naprej vršiti svoje male grehe. Kakorliitro se mu kaj takega one-naogoči, čuti. da ima pritožijo proti svetd" v splošnem ter proti družbi v posebnem. Posledica tejra je kršenje zakonov. VLioke plače -o bile skrčene in mehanik, ki je zaslužil še preti klo leto po deset dolarjev na dan. je moral sprejeti veliko »krčenje slu/.ka. T«*kom dobrih let se je privadil marsikateri stvari, katere M ne more sedaj preskrbeti. Tega prehoda od sorazmei :io dobrega i Življenja k slabšemu, ne sprejme dobre volje. I>ober državljan bo >i-«er klel ter obstal pri tem. a slabše razpoloženi bo rekel: — Hnižba' mi je dolžna življenje in če mi ae bo dala. kar sem vreden, bom šel 1 ter vzel sam. — Izvedel je. da je lahka stvar oslepariii postavo, da so kazni j za zločine sorazmerno majhne in da mu tudi v ječi ne bo preveč sla-i bo. Vsled tega postane zločinec iz navade. — Val zločinov, ki ga je opaziti v vseh večjih ameriških mestih.' pomen ja resnično nevimost in bogati ljudje >0 prišli do prepričanja i da je najti veliko število li».:ov. ki dejanski poživljajo Iji .i k izvrševanju zločinov. Po mojem mmnju ne bo mogoče tega zločinskega vala popolnoma ustaviti, dokler ^ deiel« ne bo vrnila k svojim normalxiim (kononiskim ra-aneram. dokler ne bo zaupanjo »upi! » na mesto sedanjega netrira in doklrr h* ameriški narod ne bo navadil -»prejema-1 ti onemnaisti amendm-nt kot dela z\ezne ustave. "" Little Nh, H. Y. j * ariša " šta|»arja*". da kratkočasim. V *#*bot«» fel»ru-arja zvečer hodim g«»ri in d«»!L maha Latnerad. rekoč: He. kaj ti ne gres? Jaz |a hitro vpraiiam: Kam pa! !*a mi pravi; Kaj ne veš. da bo naša u-nlba imela no- eoj s pi*-M>ni ' Takoj se po- praskam za ušesom in pravim; Poglej no. skoraj bi pozabil! In tako jo 'nahava naravnost v dv«*-rano. Kar začudil sem se. ko vidim. da je bila dvorana tako na-Mta kakor vžigalice v b<»xi. K '.reči dobim £e en sedež v kotu. Povem vam. da «;em bil že 14 dni lako nadnšljiv in nanoden. da s<»m gotovo mislil že zdravnika ol»-skati. Te nadlege sem se takoj znebil, ko zagledani Pavleta <"vir-•ia. kako je štruklje mesil. kloba-( kuhal, otroka zibal in v uniformi. Povem vam. ta je pa še • »olj kerle kot pa jaz. Tudi drugi ■gralci *o ga tako bili. da ne ino- i rem vs«-ga popisati. Res sera se ! tako smejal, da me je kar trebuh , '»oleL Po igri sem si zaaral lušno : punjko in ž nj*» plesal kar do 4. j zjutraj. Ordbo imamo izvrstno. Pristo-il»itc. da bo še večja! Kaj ti kadar (Zaigrajo. gred«» meni kar lasje imkoncu. še bolj iue ]>a pete sr-j Naj zad<»stuje za daiie^. Po-' /.drav vsem štaparjem in štapar-1 j -am. Žibei-ški Jaka. : nikdar siti Tukaj v tej to- varni dela približno -jUO delavcev. V«ruu na» je sfa>vaink«fa poko-Slovaki in Poljaki. Slovencev nas je 16 «>ženjenih in 11 sam-eev. pa ».melo rečem, da se salame« sk o < a!ti. razumemo med se-o»»j- V>ak hoče biti taJj :»«»2at kot dra^i. ( e ne delamo en dan. pa -koraj ne bi imeli kaj za pod zob. T«, pa ni prav. V-»i srno delavski trpini. Vvi *-uaki. nimamo kaj jm »sta vi jat eden pre«l drugim. Imamo društvo SXPJ, katero smo vstanov-ili 7. deeen»i»ra 19? o. < V bo šlo tako naprej. l»orao šl: rakom žvi>eat. Premislite. bratje, kaj imamo v enem letu pokazati našega 'insštva. i i-^to nič. samo nekaj je zapisane^ra v dvorani na nekem papirju. Kdor zna čitatL ve. kaj je. kdor ne zna. pa Tioff t? ^>omagaj. Tudi to je posledica slo^e. ki vlada med nami. ("e bomo še 15 let tako živeli, ne bo noben človek za nas vedel. PovsfKl <»e zbuja narod iz dolgega ajija. tukaj pa .smo šele začeli dremati. Živela naprednost! K nam je tudi prišlo pol ducata slovenskih cvetk, ali vse. razen ' ne. so si izbrale fante in jim obljubile večno zvest*d)o. Prva. ki nas je /»spustila je Matilda Gulič. doma iz Ponikev na Krasu, ženin pa iz Javorja, tudi Kra^ovec. Zabavali smo se cel dan*m noč tako. da se je moj nikoli siti želodec počutil prav dobro. Poročevalec. Turkey Run, W. Va. Z delom «rre tukaj lw»lj počasi, ker je preveč ljudi. Zaslužimo toliko. da s*' jM*šten<> preživimo. Kot star pe>elar sem se že nave-! ličal sam kuhat i, zatorej sva se s j pi ijateljcm Jožetom s par pogl»>
  • -iskat si. ako nama bo sreča mila. vsaj eno cvetko. Kako sva bila razočarana, ko so nama tamkajšnji rojaki povedali, da so že vse oddane. Vrnila sva se nazaj v peč-j larski stan in tako .sva bila pri koncu z ženitovanjskim potova-' njem. Pozdravljam rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa one v Thomasu in Philipq>u. To««- vr sluh ter da sj se mogrrl posluževati le. še tretjega svojega čuta — tipa! Razen oseb. katerim je bil ta čut posvečen, kaj to koga brisa! Ne!! Ali širšo newyorsko slovensko javnost morda? Prav nič: Ampak poročevalce je od hudiča! Nfari naj bi poročal resnično ln nepristranski: vsem naj bi meril 5 enako mero! Zakaj je naprimer molčal kot grob o našem jugoslovanskem Don Jtianu tam iz div-ie Hrvatske, čigar moška odločnost je žela splošno priznanje ln ti zasluži, da .izve o njej tudi Hrte javnost. Ampdr ne! Ali mu Je t>il poročevalec morda fovš, ker OBLETNICA MESTA MILWAUKEE. Mesto Milwaukee. Wis., j,- slavilo v tednu .od ru. jan. d«» •"». febr. 7">!etnip.i svoje stan»sti. Takrat s<» se zdmžile tri vasi r Juneau. Kilbourn in Walker Town, ki m. stale na Lsi»*m prostoru, kjer je danes največje in najvažnejše mesto v "Badger" državi. Zanimivo bo i z veil et i nekaj pivih dogodkov v mestu. Prvo belo dete rojeno Milwaukee H. >smith; rojeno tam. kjer je danes. East Water Street. Prvi stalni nemški naseljenec Henry BIeyer. ki se je naselil leta Cestna železnica je bila zgrajena leta lv»i). 1 ileiljilišr-.' bilo prvi«" otv.«r-jeno 21. sept. 1 Prva električna luč je prišla v ralH> leta ls^l. Telefon s*- prit-el rabiti leta 1^7'». Prvi sodnik, ki je stanoval v Milwaukee, j" bil W. C. Frazier. Kdo pa je l»il neki prvi slovenski naseljence? Kako misli rusko ljudstvo? Pri volitvah v petrograjski so-vj<*t. kamor volijo sami <»r£ranizi-i*a ii delavci so dobili komunisti le 20 mandatov, dočim njihovi na>protniki strahovlado drže ^e dalje. Lepa svoboda! Obletnico narodnega osvobojenja in 300-letnico belogorske bitke j' praznovala vsaka strauka na CVhosIovaskcm /as»- ker te zgodovinske dogodke v.suk po svoje pojmuje. Iš'"*em svojega i *rat a ANTONA SKKIiL. ina iz TofKilea št. pri Ilirski Uistrici na Notranjskem. Pn>sim cenjene rojake, če kdo ve zanj. naj mi naznani njegov naslov, /a kar mu bom zelo hvaležen; ako pa sam here ta oglas, naj se mi takoj javi. ker tnn imam nekaj zelo važnega poročati. — Joseph Skcrl. 1427 K. HH. sr.. Cleveland. Ohio. <10-14—2) je iiot^i omenjeni trubadnr od -Svoje Duleineje vse hkratu: sr-ad - in pristavo * ln s kakšnim milim > glaskom je zaprosil svojo favorit-» ko za poljub: I>»*arie. srivc me a > ki-s. . . I« potem, ko kraso-? t;ca sklonila ter mu pritisnila svoji nlet-i češiijiei ua njesrova n>ta: 'And your tongue t«»o. plea>e!" J Ali ne zasluži ta junak splošnih . -imparij.* Ali ni potrdil, da je -j fant in pol. Li se ne zadovoljuje - z vsakdanjostmi? Tor^j čemu 11! -jv poročevalievem pi»ročiIu niti ibe>ediee priznanja? Da s.» goveji -|in prašičji jezički ii: jeziki užitni. 1 iu. če dobro pripravljeni, celo o-i kosna delikate.^a. to mi. navadni ? plebejei. vemo. a omenjeni junak - je dokazal, da -veži in gibčni jezički mladih damic š« v-^ drugačna slaščica, o kateri se nam. - navadnim Zemljanom, niti ne sa-i nja! Vidiš, o vsem tem je reporter ? ali i7. zavisti ali škodeželjnostl -I— bilo kakor bilo — molčal, a do , kosti pa je oglodal poštene, za Uplošni blair«»r iu za Slavca zaslu-. žene može. pa kaj može. — vel-. može! — me:l njimi zla>ti liaše-1 g;1 mladega pianista, kateremu ne . odmeva z glave niti en siv las. ka-t kršen je dieil sioječasno Antona . Rebul o. S kakim satanskim A*esc-iljem je poro-al o tem. ker je o-. men jeni muzik med tipkanjem i. vesele vdovi.za par mmnt za-. dremal! Škandal! Abzug - takim . poročevalcem! Pri svojem škode-»izeljno zavitem poročilu ni jemal Jv obzir nobenih olajševalnih okoliščin. ne po opojnem vonju žehte-|eih mamljivih telesc prelestnih .turških liurisk. ne pozne. < hI nosno , j zgodnje ure. ne bana Mr. G ruma ! 'Ali ni tu dovolj olajševalnih okol-ščin? Ampak javnost naj sodi. javnost! In sicer pravično in nepristranski! ! T11 pa ta rafiniranost. ki meji že skoro na zlobnost! V svojem poročilu pravi, da so svirali samo trije godbeniki, a da so bili godbeniki. ki so zadostovali za celo bando! . . . Kam cika? Kam meri? Kakšno bando? Ali j.' prišel namenoma zgago delat ? Ali jc ne 1 delajo med sb»venskim ljudstvom! I v Ameriki dovolj že tvoji would-! j be bratci in sorodniki: pn»sluli jčikaški meteoi-ist Peter Zgaga No.1 2. idijotični Pavlek. izrodek Ska-J ;zov in nepoznane matere? Daj 'molčim o pohlevni Oegarei! . . j Ampak kljnb svojim zafrkaef-i ij?m ne bo poročevalec omalovažili !te Slavčeve prireditve! Kakor s! j sam videl, je izpadla imenitno in | ,proti jutru se je plesalo vse - kolo. j Jeaidaš. in tango, a prisornl polic ! man je z največjo briljantnostjo izvajal kanknn. Vse se jc torej Vršilo po božjf! volji in ee je kojra kriviti, je to le} sistem, ki je L-aš dotienefra jutra; operiral naravnost škandalozno.! j Ta ko naprimer jaz za hudiča ni* i sem mojrel priti Grand i entra-J ,la in Times >l«piarja. ki se je pri-1 i čel dozdevati kot kak zaklet prav-j ljični grad. Nič boljše -te ni godilo; idrugim. kakor so mi pravili, kaj-' , ti nekateri so jo primahali domov šele popoldne, med temi je bil ba- tudi dični Slavcev pevovodja. j a ticki drugi Slavcev velmož je vsled gneče, ki je vladala na pouličnih karali, izgubil celo svojo soprogo. . . Vidiš, in to vse v«.led brezbrižnosti lakomne rfruzbe. kr nam hoče za tako škandalozno poslovanje vsiliti o*em-eentni fare. Pa še kaj ob priliki! Da si mi zdrav! Tvoj Tone Žolna. USTNICA UREDNIŠTVA. Ch., Hartford, Wis. — Naslov one družbe je: The A tipa c "For-, warding Corporation. 42 Broad-war, New York, X. Y. 1 Slovenske novice. Hibbing, Minn. Frank Jurčič in njegov svak sta dobila {4 obisk" treh banditov na njihovem domu v Lavina Location. Ko so jih zvezali, so vdrli v prvo nadstropje, odkoder »o odnesli #70 v denarju in $500 v Liberty bondiii. Kot po navadi, tudi v tem slučaju nima policija in šerif najmanjšega sledu za roparji, kajti tudi v Minnesoti se zasleduje dandanes samo eno hudodelstvo, namreč preganjanje žejnih. ; Prvega metulja — seveda žive-ua — je vjei na dvorišču brivec Pavel Domsch. Ko ga jc vjel. ga •je hvil kot znak letošnje neprimerno mile zime v steklenico, kjer era kale radovedneže m. ki se prid» j » njemu brit i in striči. Klein, Mont. V starci 41* let je umrl rojak (t ran* Ježek. — Drugi dan za t t«-- : x»a m;rl v mladoletni sinček, i San Francisco, Cal. t Aretiran je bil J-»lm Marink«>- • vie. Zvezni detektivi «a» zavohali - v njfpiv^u stanovanju napravo. : - kat»-r' >c da izj>r»*iu.»-. ".Il £>ctake \ {»etd^etake. t ____ ■gagi mmtcmmmmmmm < Klavni odborniki: r^lMHluik: Bl'DOLF PERDAK, WKJ EL 185th St.. Cleve land. O. l*>«lprf*dwdnik: IA H" is BALJLXT, Box 10«. Pwri Avenue. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Rlapajuik neizplačanih sinrtnln: JOHN MoVERX, &!4 X. 2nd Ave., W. l>uluth, Minn. Vrhovni zdravnik i Dr. JCS. V. tittAHEK, M.J E. Ohio St.. N. S.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: MAX K K RŽ iS VI K. Box 872, Roek Si prints. Wyo. MOlInlt MI. A Dir. -Jtiu« So. Ijiwndale Ave. Chicago. I1L FRAXK SKRABEC, Washington St., Denver, Colo. > * Porotni odbor: LEONARI» St.ABor»NlK. Box 4««». Ely. Minn. GRKCnR J POREJCTA. Box 17«. Bla<-k Diamond, Wash. FRANK ZORICH. «127 St. Clair Ave., Clevenland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. HIO Meadow Aw.. R.t-kdale. Jollet. 11». PAI LINE I^IMENC, — 3rd Street. Iji Salle. 111. JOSIP STEELE. 40» E. Mesa Avenue. Pueblo. Culo. ANTON CEI.ARC, 7rtC Market Stwt. Waukegan, 111. - — Jednotino uradno glasilo: /CLAS NARODA**. - Vse stvari, tikajoč se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj *e pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožite naj se poSilja na predalnika por« t ne« odltora. Prodtaje za sprejem novih članov in bolniška "ijirlN-TiU naj w» pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za ol»il«*n pri h t op. Kdor ieli postati član te organizacije. naj se zslasi tajniku Mjlfcrnta društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev m- ]i«t ot»mite na gl. tajnika. Novo druitvo lahko v sta nov i r. S. člani ali članicami. Nadaljevanje seje dne 21. januarja popoldne. Ker je pregledovanje stroškov končano, se slednji-seštejejo na računski stroj, pri čemer se razvidi, da je vse pravilno sešteto in vknjiženo. Vsi računi se popolnoma strinjajo tako v glavnih knjigah tajnika, kakor tudi blagajnika. Nadalje se je tudi dognalo, da je denar v resnici tam naložen, kakor knjige .nakazujejo. Nato se prične s pregledovanjem boudov in bančnih vlog, kar se vs«_ ^ nde v redu in so vse vloge pravilno naložene. Isto velja tudi o U^gSaJi IIo je bilo pregledovanje knjig in računov končanife John Gouže. predsednik Nadzornega odbora, zahvali staremu Nadzornemu odboru za vestno poslovanje, novemu pa želi obilo uspeha ter izroči predsedniški urad novemu predsedniku s kratkim nagovorom ter pozivom na vse navzoče, da vestno in točno delujejo kot uradniki in odborniki JSKJ. Na dnevni red pride nato čitanje zapisnika zadnje polletne seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik sprejme kakor čitan. Soglasno sprejeto. Na dnevni red pridejo poročila glavnih uradnikov in odbornikov. Prejšnji glavni predsednik ni naVzoč. Glavni tajnik prebere od njega pismo, v katerem slednji poroča, da se mu nikakor ni mogoče vdeležiti sej. Pismo se vzame naznanje in ua podpirani predlog se ga oprosti. Čitan« je biio tudi pismo glav. podpredsednika Louis Balanta, tičoče se glavne letne seje. Tudi to pismo se vzame v T.azna-nje. Nato pride poročilo glav. tajnika, ki se glasi: POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA. Bratje souradniki! UIU1111112 © KAIILIIKE JEDSOlt V4TAJIOVLJXNA LETA ltM GLAVNI OBAD ELY. HINN. VKOirOBOAIA LETA J M* ZAPISNIK LETNE SEJE GLAV. ODBORA IN NADZORNIKOV J. S. K. J. od 18. do 23. januarja 1921., v navzočnosti starega in novega odbora.. Od starega odbora so bili navzoči Joseph Pishler, glav. tajnik, Geo. L. Brozich, glav. blagajnik, Louis Costelo, blagajnik neizplačanih smrtnin, John Gotiže, predsednik Nadzornega odbora, Anthony Motz in John Varosra nadzornika ter Geo Porenta, predsednik Porotnega odbora in Lecnard Slobodnik, porotnik. Od novega odbor* so bili navzoči Glavni predsednik Rudolf Perdan glavni blaga *nik reizplačanih smrtnin, John Movern. pred-s« dn k Nadzornega odb< ra Maks Keržišnik, Mohor Mladich in Frank Skrii'cc nadzornika ler Leonard Slobodnik. predsednik Porotnega odbora. Predsednik Xadz< rnega odbora. John Gouže. prosi, da se ga o-rosti zaradi smrti n.f» gove hčerke, ki je ravnokar umrla. Na podpi-• n predlog se ga enoglasno oprosti. >tari predsednik Nadzornega odbora prepusti nato vodstvo za i> < gled iHČun3. Y>a prizadeta društva opozarjamo, da odslej vpošteva-.]<> točno in pravočasno pošiljatrv, posebno ob letnili in polletnih sejah, da se v glavnem uradu lahko pravočasno zaključijo šestmesečni laeuni. Pregledovanj* -.e zaključi točno ob polš^sti zvečer. Nadaljevanje sej in pregledovanje knjig dne 19. januarja ob osmih zjutraj.; Pregledovanje knjig rine 19. januarja. Ket» je bilo pregledovanje dohodkov končano, se na prošnjo starega blagajnika neizplačanih smrtnin začne s pregledovanjem njego-\ih knjig in nakazili *, to pa zato, ker zaradi nujnega opravka, ki ga čaka domu. bi rad odpotoval čimprej mogoče. Njegovi prošnji se u-t;odi ter se prične s pr« gledovairjem. kar se je pronašlo vse v pravilnem redu. Nadaljevanje ločno ob poldveh popoldne dne 19. januarja. — 1 regledajo se knjige m blagajnik neizplačanih smrtnin dožene, da je vse v redu in nadzorniki su pripravljeni podpisati njegove kujige.1 Ker je pregledovanj-1 knjig blagajnika neizplačanih smrtnin končano, «ie pri>"tie pregledovanjem izplačanih nakaznic za bolike podpore, operac.ie. poškodb« smrtnin in zh porod. Pregleduje se do treh popoldne, nakar vstopi v urad predsednik društva št. 5, ker želi po-j ja&niti glavnim Odbornikom zadeve njih društva iu člana po imenu Math Stepati, (hnenjtni je odšel na lov 7. dvema drugima rojakoma| in se ni več vrnil domov. Iskali so ga povsod, toda zaman. Ko celo zadevo pojasni, se sklene, da se razinotriva o tein na glavni seji, ki se bo priče1.1 po pregledovanja vseh računov. Nato s^ omenjeni po-j slovi in lialo odloči predsednik deset minut odmora. Po odmoru se zopet nadaljuje s pregledovanjem izplačanih nakazni do polšestc ure zvečer. — Nadaljevanje dne 20. januarja. Točno ob osmih 7 jut raj se zopet prične s pregledovanjem izpla-| čanih nakaznic. Revizije se vdeleži tudi stari predsednik Nadzorne-! ga odbora, John Gouže. On prevzame vodstvo, pregledovanje raču-; nov ter pregledovanje izplačanih nakaznic. Nato se prične seštevati j ua računski stroj. Dognalo se je, da je vse pravilno ter tudi pravil-r.n vknjiieno za vseh šest mesecev, to je od 30. junija, pa do 31. decembra. Pregledovanje traja do 12. ure opoldne. -j Nadaljevanje seje dne 20. januarja in sicer se prične seja toč-, ro ob poldveh popoldne. Na dnevni red pride seštevanje na računskem stroju in sicer za1 Mladinski oddelek. Revizija je dognala, da je vse pravilno ter pravilno vknjiieno v glavnih knjigah Mladinskega oddelka. Nato sej prične a pregledovanjem stroškovnih nakaznic, s čemer se nadaljuje! do polieatih zvečer. Nadaljevanje dne 21. januarja zjutraj, točno ob osmih. Nadaljuje se a pregledovanjem stroškov. Ob desetih določi pred-' sednik Nadzornega odbora 15-minutni odmor. Po odmora se zopet j nadaljuje z započetim delom, katerega se vrši do 12» ure. I po prvem oktobru 1920, se sprejmejo kot novi člani, da plačujejo po pravi National Fraternal of Cougres lestvici in da se jih ne asesira kakor drugih starih članov, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem gl zborovanju v Cikagu. Sprejeto. Nadaljevanje dno 22. januarja 1921. Sobrat glavni tajnik prečita pismo od sobrata m bivšega uprav-, nega odbornika Math Pogorelea. ki zahteva za stroške, katere je imel 1 ko je bil v zgoraj omenjenem odboru. Nato se g'avnemu tajniku naroči, naj sobratu Matiji Pogoreleu piše. da naj mu slednji pošlje račun in pobotnice, nakar se mu pravilno nakaže ter izplača. Na dnevni red pridejo nerešene točke in prošnje. Sobrat glavni tajnik prečita prošnjo sestre Marv Pečar, članica druživa st. 2 Srca Jezusovega. Omenjena se nahaja v umobolnici in ker je družina v; bednem stanju, se na podnirani predlog sklene, da se da njenemu soprogu svoto .$50.00 iz Sklada za anemogle. to pa za to, ker je omenjena prejela oziroma prejel že vso bolniško podporo po pravilih JSKJ. Sprejeto sogla .no. Prebere se prošnja od iste številke društva. Math Košeak. Ker stanuje omenjeni ravno v tem mestu, kjer se nahaja Glavni urad, ua pozove v glavni urad. Sprejeto. Halje pride na vrst« zadeva sobrata Math Stepana. o^ana društva št. r». Omenjeni j * še1, ua lov dne l.r». novembra 1920 z dvema drugima ter se je na lovu izgubil. Iskali so ga vsepovsod, toda brez us-' peha. Kavno tak si in-.-: j <.«* primeril tudi pri društvu št. S2. namreč Antonu Bregantu, ki st* odpravi! od doma one 7. decembra zvečer. rekoč, da gre ua društveno sejo. Odš»-l je res. toda ker ga ni bilo nazaj, so ga tudi iskali povsod, tako tudi po časopisju, toda o njem so kljub temu ni izvedelo ničesar. Predlagano in podpirano, da se v vseh takih slučajih ne pobira od prizadetih nobenega asesmenta iu če se v takih slučajih osebe, ki s<* je izgubila, ne najdi , oziroma se sama oglasi, se v teku let. ka-1 kor je postavno dolo«Vno v takih slučajih, plača njih dedičem ^inil-i nina. to je. kadar jih državni zakon protHasi mri v itn. Zatem se razmotriva zadeva člana Mde Hat ičeviča. društva :t9. j Omenjeni član je neozdravljivo bolan in zahteva svoto &MHK00. Ker po pravilih JSKJ ne more tega zahtevati, zato se na podpirani predlog sklene, da se pooblasti sobrata glavnega porotnika Geo Porento. d? ko bo potoval domov v Black Diamond. Wash., da se ustavi pri dotičniku. ki se nahaja v njegovi bližini, in da njemu ali tajniku di»-tičnesra društva pojasni, kako se je ravnati sedaj po novih pravilih. Sprejeto. V glavni urad pride Math Koščak. čiru dr. 2 in vsi glavni uradniki ter odborniki vidijo, da je on v resnici izgubil tri prste do tretjega čl*>na ter se nato v smislu pravil, ki so bila v veljavi, ko se je on poškodoval, plača svoto $100. Dalie se prečita pismo od (Trni* v a št. -14 «rlede sobrata Alojzija Sknbel. ki se nahaja \ umobolnici. Ker je tudi ta že prejel vso bolniško podporo in ker se nahaja družina istega v bedi. se na podpirani predlo«- sklene, da se plača njegovi ženi svoto $50. Sprejeto soglasno. Zatem se prečita pismo od društva št. 66 glede rojaka .Tos. Spe-|licha. On ie namreč skrbel za pokojnega Frank Rajerja od omenjenega društva, mu strcgel za časa bolezni in plačeval zanj asesmente. Prosi, da se mu ta svota povrne, ker je dedinja dovolila. Sklne se. Ida «c mu plnča. mora pa vse dokazati z verodostojnimi listinami, da I je bil pokojnik v resnici soprog gospe Frančiške Rajer. kajti ona je bila prava dedinia. Sprejeto. • Nnto fTrečita bolniška nakaznica društva št. 68. Po kratkem ! razmotrivanjn se sklene, da se ravna po pravilih JSKJ in po sklepu vrhovnega zdravnika. Sprejeto enoglasno. Ker pride v glavri urad ravno lastnik poslopja, v katerem se nahaja glavni urad in leer je tirdi ravnokar notekel čas pogodbe, spre-j ic*e in sklenjene glede najemnine pred štirimi leti za svoto 'KJO.OO mesečno. Lastnik zahTeva več najemnine. Stavljen je bil predlog, da se mu plača $35 mesečno. Ta predlog je bil podpiran. Nato je bil pa stavljen protipredlog, da ostane pri starem, namreč pri svoti $30. Za predlog je bilo oddanih pet glasov, za protipredlog enako. Predsednik je imel odločilni glas ter se izrekel za protipredlog za svoto $30. Glavni predsednik in glavni tajnik podpišeta pogodbo za nadaljna štiri leta. Soglasno sprejeto. Glede ekspresnih stroškov, ki so jih imela društva, ko so prejela nova pravila je stavljen in podpirat; predlog, da vsako društvo samo trpi to malenkost. Sprejeto soglasno. Dalje se prečita pismo Frank Alesha. predsednika Združevalnega odbora SNPJ ki je tudi obenem predsednik Združevalnih odhorov Iprizadetih organizaeti. On je namreč posle! račun za stroške, ki so bili nastali pri zadnji združevalni konferenei. katere morajo po takratni pogoditi percentualno plačati vse organizacije, ki so bile ia-krat zastopane. V tem oziru se po dolgem ukrepanju pooblasti glavnega tajnika, da on vse natanko zahteva, z« kaj so bili stroški in koliko da pride na vsako posamezno organizacijo. Kadar to prejme in ko vidi. da je vse pravilno, naj ^ plača. To je /a vse stroške do zadnje konvencije meseca s*pt. 1920 in za vse nndaljne stroške, ko je bila sprejeta nova pogodba za združenje od strani JSKJ. Ako se Nte ne bo upoštevalo, naj se ne plača. Sprejeto. Nato se razmotriva irlede bolnikov, ki so prejeli že vso bolniško podporo t>d Jednote. *«» je po starih pravilih. Predlog stavljen in podpiran, da se ravna, v tem ozirit v smislu novih pravil. Dalje s,, prečita pismo od Hrvatskega zavetišča. Se name vnaznanje ter se obenem izroči pismo G »o L. T»roziehn. ker je on blagajnik Slovenskega zavetišča in naj se tam. ko bodo imeli svojo sejo, o tem nadalje ukrepa. gre na delo za Slovenski Narodni Dom. kateri naj bi bil last Slovencev v Chicagi. Kakor že zgoraj omenjeno, je nad 30 društev, zborov in klubov v Chicagi. kateri priredijo skupaj približno 60 veselic v letu v dvoranah druge narodnosti ter plačujemo visoko najemnino drugim ljudem. Zakaj ne bi ta denar ostal med Slovenci v Clhicagi? Poememajmo druge slovenske naselbine v Ameriki! Zatorej, rojaki Slovenci v Chicagi. društvo Zvon št. 70 JSKJ. pošlje povabila na vsa cenjena društva, zbore in klube v Chicagi, da vsako društvo, zbor in klub, ki se zanima za to prekoristno idejo, izvoli dva zastopnika, katera naj imata polno moč zastopat svoje društvo na sestanku za-1 Chicago, IU. i Ker imamo v Chicagi nad 30 različnih društev, zborov in klubov, in ker skoraj vsako društvo, zbor in klub priredi po dvakrat ! v letu kakšno prireditev v razve-j d ril o naroda in v korist svoje -bla-i 'gajne, je sklenilo tudi društvo; j Zvon št. 70 JSKJ. v Chieagi, da v tem letu priredi vrtno veselico,! j v jeseni pa Martinov večer v dvo-j .rani, ako bo sploh katera ae[ prazna. i Kljub temu, da je v Chicagi na! 'stotine dvoran, si morajo društva,' j zbori in klubi iskati leto dui prej in v najem vzeti. Zraven tega se • večkrat pripeti, da sta na en dan ^dve zabavi. Da se pa temu iz-| ! ognemo, je društvo Zvon štev. 70 I JSKJ. v Chieagi na svoji redni mesečni seji sklenilo, da društvo! Dopisi. V dolžnost si štejem podati nekoliko poročila o poslovanju Jednote za leto 1920. Ker sem pa že na minuli konvenpiji podal poročilo do 30. junija, bo moje sedanje poročilo kratko. Jednota je v preteklem letu v splošnem povoljno napredovala, finančno in tudi v članstvu. Tekom leta je pristopilo 534 novih članov in članic. Jednota je štela z dnem 31. decembra 1919 7695 čla-inov in članic, z dnem 31. decembra 1920 pa šteje 7879 -članov in članic. Napredek v članstvu je torej za 184 članov. Stanje blagajne z dnem 31. decembra 1919 je bilo $301.7666. 17 in z dnem 31. decembra 1920 pa $329.053 47. Napredek v premoženju Jednote ie $27 287.30. To je vsekakor lep napredek, posebno še, ako pomislimo, da je bilo preteklo leto v zvezi z velikimi izrednimi stroški. Konvencija nas je stala nad 16 tisoč dolarjev, kar je razvideti iz priloženih računov, katere sem vam predložil v pregled. Umrlo je tudi 84 članov in Članic? katerih smrtnine so znašale skupno $72.000.00. Soglasno ^sklepom in po naročilu konvencije, sva z bratom Sla-bodnikora uredila nova pravila ter jih oddala v tisk Narodni tiskarni v Chieagti. Ta tiskarna je izvršila delo najcenejše in dala tudi najboljše pogoje. Pravila so bila izgotovljena in razposlana na društva še pred novim letom. Enako tudi Mladinska pravila. Oboja pravila sem preložil na zavarovalniške oddelke posameznih držav, v katerih poslujemo. Poročati moram, da zavarovalniški oddelek države Minnesote zahteva, da moramo Mladinska pravila takoj amendirati. Postava namreč veleva, da se mora sprejemati otroke iz Mladinskega oddelka v Odrastli oddelek brez zdravniške preiskave, kadar dopolnijo starost 16 let. Naša pravila pa določajo, da morajo biti zdravniško preiskani. To je važna zadeva, ki jo moramo rešiti v korist Jednote in v zadovoljstvo državne avtoritete. Sporočam tudi, da sem najel potrebno pomoč v glavnem uradu, kar je bilo dovoljeno na konvenciji. Ker pa konvencija ni določila, koliko se sme plačati za pomočnika, sem se moral sam pogoditi z osebe in sicer za $100.00 mesečne plače do novega leta. Vnaprej pa ima skupni odbor pravico določati plače pomočnikov, kakor določajo pravila. * . Poslovanje v preteklem letu je bilo za urad glav. tajnika precej naporno. Vsled konvencije je nastalo veliko izrednega dela. _ Storil sem. kar je bilo v moji moči, da "hi redno delo preveč zaostajalo. Izrednega dela je pa še vedno veliko, kar bomo skušali izvršiti čimprej mogoče. S tem, ko so stopila v veljavo nova pravila, je nastala nova doba jednotinega poslovanja. Upajmo, da bo ta nova doba, doba velikega uspeha in npredka za Jednoto. Vas brate nove souradnike po-zdravljifhi in apeliram na vas, da pomagamo eden dnigemtt z nasveti, da poslujemo složno in da pri vsaki priliki agitiramo za našo dič-nc organizacijo. Vam rdstopivšim uradnikom, posebno bratom nadzornikom, se čutim dolžnega zahvaliti se za prijaznost, katero ste mi I izkazovali ob vsaki priliki. Upam, da ste id svesli, da ste izvrševali |svoje naloge v polni meri ter da ste oddali svojim naslednikom svoje odgovornosti v popolnem redu. S spoštovanjem predloženo, Joseph Pishler, glav. tajnik Na dnevni red pride zadeva starega predsednika Mihael Ro-vanška in sicer glede tc-ga, ker inu je k on venci ji odobrila svoto $50 i kot nagrado, ki naj se mu plača prej kot koncem leta, če se bo bolj točno držal svojih dolžnosti. Ker je bil še precej točen, se sklene, da se mu izplača svota $50, in to tedaj, ko vrne Jednotine stvari glavnemu predsedniku al? po v glavni urad. Nadalje se razmotriva iu se končno na podpirani predlog sklene | da pristopimo k družbi, ki oskrbuje računske stroje in katera proti i mali odškodnini pošilja, svoje delavce okrog, ki skrbe, da so stroji ,vedno v dobrem stanju. Sprejeto. Nato prečita brat glavni tajnik pismo Jugoslovanskega Repu -1 bličanskega Združenja, v katerem se omenja, da bi bila tudi JSKJ zastopana na zborovanju dotične organizacije. Po kratkem razmo-trivanju se na podpiraui predlog sklene, da se ne pošlje "nobenega zastopnika in da se ,TSKJ ne vmešava v te zadeve. Dalje se razmotriva glede zastopnika za National Fraternal of Congres of America, katera bo imela tudi letos svojo konvencijo in katere član je tudi JSKJ. Predlagano in podpirano, da se izvoli zastopnikom glavni blagajnik Geo L. Brozich, kar pa slednji odklanja. Nato se enoglasno izvoli zastopnikom predsednik Rudolf Perdan da on zastopa našo organizacijo na preje omenjenem zborovanju. j Nato se prečita pismo od National Fraterual of Congres od države Minnesota, v kaierem Se nas pozivlje, da postanemo tudi njih član. Na podpirani predlog se enoglasno sprejme, da postane naša| .organizacija član iste in da se plača pristopnino $10. s Dalje pride na dnevni red glede hišnika ali osebe, ki mora čisti- j ti glavni urad, to je pisarne. Brat glavni tajnik poroča, da ker je on ravno prebival v tem poslopju, je tudi on skrbel za snago. Pri tem pa je rabil električno razsvetljavo in premog in vodo, kar je vse pla-čcla Jednota. Ker se zdi vsem navzočim, da bi se nikakor ne moglo ! i obiti ceneje hišnika, se sklene enoglasno, da ostane pri starem Nato sr i razmotriva glede onih Članov, ki so bili v Jednoti že več Časa in če bi zvišali smrtnine, kako da bi potem oni mogli plačevati. Po dolgem debatiranju se je končno prišlo do zaključka, da se da glav. tajniku v tem ozira polno moč, da dela po svoji najboljši previdnosti. ( j Zatem je predlagano m podpirano, da vsi člani, ki se pristopili stopnikov za Slovenski Narodni Dom. Prvi sestanek zastopnikov društev, zborov in klubov se vrši dne 27. februarja točno ob drugi uri p<«poldne v mali dvorani g. Geo. RulsLs na 2001 West 22. Sireet. vogal Robey Sr. Torej na noge, Slovenci v Chicagi. za Slovenski Narodni Doni! Odborniki so sledeča: John Jure«" ič. začasni predsednik; John Zvezič, začasni tajnik; John Be-denčič, Anton Krapenc, Frank Retel. V. B. Laurich. Andrew Spol ar iti John Gottlieb. Izvoljeni odbor na seji 16. januarja 1921. Calumet. Mich. i>o^-daj srm opazil izjave dveh društev v glasilu JSKJ. glede sklepa ua zadnji konvenciji, namreč. da je bil asesmeut preveč povišan in ravno taku tudi plače uradnikom Jednote. Cela stvar naj hi šla z mrzlično hitrostjo na referendum in se hit ro zopet sprejela lestvica, določena v Kveletli, Minn. Dragi sobrat je! Nikar ne tako l naglo, kar tjavendan. Ives je. časi slabejši iu te/ko .se plačuje 'višji averment, posebno ako ima 'človek kojH) otrok, kakor jih ; imam sam. ter inora paziti na vsaki cent. predno ga izda. Toda poglejmo stvar o se bomo lahko s ]>onosoni ozirali na današnjo d«>bo. ko smo i utrdili JSKJ., dočim bo ^narsikatera organizacija spala -.panje minulost i. Toliko v trezno premišljevanje vsemu cenjenemu članstvu za sedaj. Žele.'* sreče in napredka vsem članom iu članicam JSKJ.. vas pozdravljam sirom Amerike. Joseph Plautz. i ---—--- Militarizem v Franciji. Zakon o dobi vo jaške službe, ki ;e bil predložen zborniei, se ne o-zira na letnik 1921 in predvideva službeno dobo 18 mesecev s pridržkom. da bo leta 192:1 odšlo 100 tisoč mož in !ie. kakor doslej 80 tiso'4 mož. izimŠi častnike, in da se poveča število kolonijalnih čet od 100.000 moz. kakor jih predvideva zakon »eta 1913, na 300,000 ;mož. Doba vojaške obveznosti se podaljša od 28 na 30 let, torej od 20. do 50. leta. Stavke v Norveški. Stavka žel ?zniear:ev je končana. 5000 nameščencev je glasovalo za vzpostavitev dela, 3000 pa proti P '.pr:' ■"t: Mg? -V Iz Slovenije. Jugoslavia irredenta. v Podgori.. Tam se je držal go-[niso vdali vor, nakar so republican!, spremljani od godbe, se podali v Gorico, kjer se je v društvenih prostorih njihovih goriških tovarišev vršil sprejem. Okoli ene popoldne so prišli pred dom fašisti, ki so od republičanov zahtevali, da aaame-jo republičansko zastavo, ki je visela raz balkon. Republičani se 80 potem sli na.oseb, nekaj, med njimi en kara-(smo ga priobčili tudi mi) piše Goriško prebival-,ljubljanskemu "Slovenskemu Narodu" gospa Andrejana Grom-Vrtovec, soproga orožniškega častnika v Ljubljani, da je podla športno igrišče; proti večeru pa binijer, teiko. _____r______ na postajo, da se odpeljejo v Trst.! stvo, ki je "zelo spodobno" m mir-Tu jim je godba zaigrala še re- no, splošno z ogorčenjem obsoja publikansko himno. Kar naenkrat [dejanja laških nacijonalistov, ki _________JO se zaeuje detonacija, vpitje, sto-[zastrupljajo celo javno življenje.'izmišljotina, ako se njej očita da ki, panika. Fašisti so bili vrgiil • je dne n novembra vdeležila med množico dve bombi, od ka- "Spomini na Tolmin." italjanske vojaške slavnosti v terih se ena k sreči zu razpoČilaJ z ozirom na dopis "Goriške;Tolminu in da je proti obrekoval-Ranjenih je bilo nič manj kot 30 Straže" pod tem naslovom (ki cu že nastopila sodno pot. MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO ZA MESEC DECEMBER 1920. DOHODKI IZDATKI 1 $ $ $ $ $ $ $ $ $ 51.00 $ 51.00 2 180.83 144.85. 3.54 17.70 1.00 347.92 253.00 253.00 2 76.75 52.20 1.68 8.40 3.00 142.03 4 93.00 93.00 5 75.17 54.05 1.28 6.40 136.90 11.00 11.00 6 . 52.97 57.45 M. 18 5.90 1.00 118.50 * 9 137.00 137.00 11 51.53 28.80 .96 4.80 86.09 12 49.00" 49.00 13 83.78 70.85 1.94 9.70 3.00 169.27 8.00 S.00 14 48.62 22.10 .84 4.20 75.76 15 16 98.88 57.80 1.94 9.70 168.32 18 235.04 153.60 4.62 23.10 1.00 41.73 37.00 37.00 19 131.77 92.40 2.58 12.90 .25 239.90 75.00 75.00 20 114.84 88.20 2.32 11.60 .25 217.21 34.00 34.00 21 93.00 93.00 22 142.47 49.30 1.86 9.30 .25 203.18 • 25 187.31 131.90 3.58 17.90 3.00 343.69 135.00 135.00 26 109.51 65.70 2.00 10.00 187.21 16.00 16.00 27 48.39 39.95 .96 4.80 94.10 45.00 45.00 28 36.48 26.60 .62 3.10 66.80 100.00 100.00 29 93.20 57.50 2.00 10.00 162.70 500.00 19.00 519.00 30 SI 208.29 145.15 3.94 19.70 .25 377.33 32 70.00 70.00 33 99.76 68.00 2.60 13.00 183.36 85 73.54 54.15 1.48 7.40 136.57 38.00 38.00 36 230.70 207.95 4.52 22.60 4.00 469.77 199.33 199.33 37 441.57 302.45 8.50 42.50 1.25 796.27 59.33 59.33 38 52.64 38.80 1.00 5.00 97.44 39 133.64 • 96.70 2.26 11.30 3.00 2.00 248.90 73.00 73.00 40 123.79 66.85 2.54 12.70 205.88 41 38.18 26.05 .84 4.20 69.27 42 109.75 70.60 1.96 9.80 2.00 194.11 43 46.73 28.80 .86 4.30 80.69 50.00 50.00 44 68.32 51.55 1.54 7.70 129.11 45 156.42 112.95 3.28 16.40 2.00 .25 291.30 75.00 75.00 47 78.83 41.65 1.52 7.60 129.60 73.00 73.00 49 99.91 65.80 1.68 8.40 175.79 66.00 66.00 50 40.34 35.30 .88 4.40 80.92 51 27.62 22.95 .58 2.90 0 54.05 52 78.80 52.95 1.60 8.00 141.35 53 114.44 84.50 2.58 12.90 .90 215.32 131.00 131.00 54 39.07 25.85 .74 3.70 .25 69.61 55 1.18 68.90 68.90 57 53.89 47.45 5.90 108.42 58 86.93 .54.35 1.60 8.00 150.88 46.96 46.96 60 50.40 35.60 .86 4.30 91.16 61 55.43 59.35 1.28 6.40 122.46 76.00 76.00 64 - 28.64 17.55 .48 2.40 49.07 66 94.79 56.10 1.50 7.50 159.89 68 46.00 46.00 69 42.34' 28.70 .76 3.80 .25 75.85 71 60.41 58.70 1.36 6.80 127.27 71 139.78 113.65 2.70 13.50 .50 270.13 116.00 116.00 72 25.09 13.60 .46 2.30 41.45 99.67 99.67 75 57.40 59.05 1.28 6.40 124.13 30.00 30 00 76 42.89 25.30 .84 4.20 1.00 74.23 77 70.54 51.30 1.34 6.70 129.88 78 11.70 58.45 2.00 10.00 .25 182.40 - 79 15.82 13.60 .34 1.70 .25 31.71 49.00 ' " 49.00 81 35.01 38.85 .72 3.60 78.18 21.00 21.00 82 69.59 52.70 1.50 7.50 131.29 1000.00 1000.00 83 84 67.31 41.15 1.18 5.90 3.00 118.54 85 125.88 90.70 2.38 11.90 230.86 46.00 46.00 86 40.46 28.10 .76 3.80 73.12 87 25.35 27.10 .68 3.40 56.53 88 66.94 55.10 1.24 6.20 .25 129.73 241.00 241.00 89 48.66 42.95 1.12 5.60 1.00 99.33 90 17.28 16.15 .38 1.90 35.71 92 48.55 34.45 .90 4.50 88.40 33.00 33.00 94 154.87 88.40 2.76 13.80 1.00 260.83 105. 00 105.00 99 46.35 34.55 1.02 5.10 1.00 88.02 100 16.81 20.10 .42 2.10 3.00 42.43 101 38.46 33.00 .60 3.00 1.00 76.0fi 84.00 84.00 103 66.86 61.95 1.46 7.30 2.00 139.57 104 28.95 30.50 .74 3.70 63.89 25.00 25.00 105 61.85 49.60 1.10 5.50 118.05 101.00 101.00 106 35.53 34.70 .66 3.30 74.19 107 12.34 10.95 .24 1.20 24.73 108 45.95 39.15 1.04 5.20 91.34 100.00 100.00 109 30.41 22.65 .56 2.80 1.00 17.42 22.00 22.00 110 106.13 85.10 1.68 8.40 1.00 202.31 507.00 507.00 111 54.49 27.95 .82 4:10 87.36 112 30.24 20.30 .54 2.70 53.78 114 114.18 112.10 2.36 11.80 240.44 24.00 24.00 116 . 55.31 37.85 1.36 6.80 101.32 40.00 40.00 117 - 18.82» 15.30 * .40 2.00 1.00 37.52 118 14.63 7.55 .22 1.10 23.50 16.55 16.55 119 16.77 18.70 .44 2.20 38.11 11.00 11.00 120 44.19 38.70 .84 4.20 87.93 121 30.82 22.35 .58 2.90 56.65 122 89.74 82.95 1.50 7.50 1.00 182.69 213.00 213.00 123 23.98 22.15 .46 2.30 48.89 10.00 10.00 124 32.85 33.30 .70 3.50 1.00 71.35 10.00 10.00 125 35.53 49.25 .72 3.60 1.00 90.10 50.00 50.00 126 18.59 25.05 .44 2.20 46.28 127 19.21 32.20 .46 2.30 54.17 128 58.17 62.95 1.12 5.60 1.00 128.84 220.00 220.00 129 23.60 29.25 .60 3.00 • 56.45 20.00 22.00 130 12.66 16.80 .38 1.90 31.74 131 11.39 11.50 .20 1.00 24.09 •32 73.80 50.70 1.40 7.00 132.90 r •57 53.89 47.45 1.18 5.90 108.42 _ — •111 51.69 27.95 .82 4.10 84.56 . " *------- --- • r — •114 114.18 112 JO 2.36 11.80 240.44 ... — - . ~ -T $7154.20 $5327.30 $139.82 $699.10 $48.00 $7.15 $13370.57 $1500.00 *44«>Q 7 A v*««, 1 * $5022.74 *Za meneč I Barzilai, Hortis in Valerio, vsi trije senatorji-bojevniki za italjanstvo Trsta in Primorja, so govorili v rimskem* senatu k ra-pallski pogodbi. Barzilai je poudarjal. da se s pogodbami ne uničuje nai-odova pravica. To je res, to si zapomnimo. Barzilai dvomi 1 o -prijateljstvu z Jugoslavijo in sklepa, da ako ne bo Iskreno, potem se dobi razlog za prerušeujc rapallske pogodbe in ta možnost tiči v duhu, s katerim je pročeta pogodba. Prav! Tudi to si zapomnimo! Vaierio glasuje iz bratske solidarnosti z Dalmacijo proti pogodbi, Ilortis pa pravi, da je dobila Italija svoje naravne meje. Tako se delijo čestiti senatorji v svojem mnenja o italjanskih pridobitvah Preveč so dobili, zato pa kar ne morejo vstaviti svoje gost obesednosti. I - O evakuaciji Dalmacije prinašajo italjanski listi komunike admirala Milla, ki pravi, da se evakuacija (izpraznenje po italjanskih četah) še ne vrši. Vesti o evakuaciji torej niso resnične. Alillo pravi, da se hoče pri odhodu pobrigati za varstvo življenja in imetja I tal ja nov v Dalmaciji. Kdo pa jim kaj hoče? Življenje in imetje Italjanov je povsem varno, nevarni so le nahujskani in podivjani Italjanaši, na čemur ima svojo krivdo tudi gospod admiral Millo! - i Novi bomlmi atentat v Gorici. Fašisti so si očividno postavili za nalogo zavladati potom terorja nad vsem javnim življenjem. V teku enega meseca že tretji atentat z bombami, izvršen od strani te uit rapat riot ione organi« zacije. V nedeljo 12. dec. se je tržaški republikanski športni klub "Edera" podal v Gorico, dm pro-1 slavi nekega padlega republt&ana « rnrnc november. OPOMBA: Prva številka znači številko- društva, drag« smrtnimki sklad, tretja bolniški sklad, četrta onemogli sklad, peta I stroškovni sklad, šesta pristopnina- sedma razno, osma skupaj, deveta smrtnina, deseta bolniška podpora, en a jet* skopaj. Posledice premog arske stavke se ie čutijo. ZelezniAka uprava je odpovedala celo vrsto vlakov, da prište- di na ta način premog. Zaradi tega zastaja blago in zastaja gosjK>-darsko življenje. Koiuu v korist? Saj delavec s tem enako trpi kot drugi. Ne z yriavo skozi zid, kadar je sporazum mogoč! Okrožni agrarni urad v Mariboru je končno aktiviran in nastanjen 11a Koroški cesti št. 19. Vodstvo urada je prevzel inšpektor in o-' krožni agrarni jK>vcrjennik dr. Vilko Pfcifer. Območje urada ob-seza področja okrajnih glavarstev Maribor. Ljutomer, I*tuj, Celje, SI ovengradec, Brežice iu Konjice ter političnih ekspozitur Mozirje in Guštunj. Župnik, ki grozi z revolverjem. V **Kmetijskem listu" beremo: Iz Bohinja poročajo: Čudno se je ]>outt.šal na občnem zboru podružnice 4'Kmetijske družbe" zloid«Mit nadueitelj Silvester. S pomočjo bivšega klerikalnega poverjenika dana je namreč dosegel, da j,' zadnji občni zl>or bi-tetrteikf podružnice kljub v^m pravilnostiiu razve!javil. Takrat' so dobili namreč kandidati "Sa-1 moMojnc kmetijske stranke" po! 7«, kandidati klerikalcev pa samo po 14 do 13 pdasov. Vsled na&il-' n«^a raz vel javi jen ja bi se moral vrniti v nedeljo 12. dec. vnovič občni zbor bistriške podružnice.1 Pot urica Silvester je kot kolo vod-1 ja bohinjske "Kinoteke zveie" napel vse sile, da tojnrt doseže zrnato za potapljajočo se klerikalno barko. Vdeležba na občnem zboru je pokazala, da mora iti njegov zadnji up po vodi. To je tudi tik preti otvoritvijo občnega zbora mogel ugotoviti; zato se je pri zborovanju samem poslužil novega nezaslišanega na.silit v a Zaradi lažjega umevanja nam je pripomniti, da je načelništvo bistriške |>odružnice še vedno v klerikalnih rokali, da jej načeluje nezmožni župan Arh, da pa pašu-je v njej "tajnik" Silvester. Ko1 je ta vzor-na&ilnež u videl, da tudi to pot ne p rod ere s svojimi kan-1 didati-kimovci — namesto treh jih je iz taktičnih razlogov postavil kar *«t — se je odločil, da z j novim na« i 1stvo m onemogoči volitve. Župana kot načelnika in predsednika j&borovimja je krat-, komalo odstavil, vzel sam vajeti svoje korete ▼ roko in nikakor ni pripustil, da bi .se glasovalo o od liotelirift \bllMnMP» darlumih predlogih, ki so bili v smislu dru - žbenih pravil in na podlagi zbo - rovalnega zakona skozinskoz ute meljeni. Kljub temu, da je bil ob .j avl jen v "Kmetovalcu" natanČ 1110 dnevni red, kljub temu, da s< je proti njegovemu postopanji: najodločneje ugovarjalo, je nje 1 go v a "vsegamogočnoeit" odredila takoj volitve brez vsake debate ra-unajoč gotovo s tem, da edine na ta način v jame še kakšnega kalina na svoje limanice in da tako vnovič potvori .pravi izraz bohinjske ljudske v^lje. No, to pot je tudi drugače potrpežljivim Bo-hinjcein začelo presedati to nasil-stvo. Našlo se je nekaj mož, ki so te^ra vzor-šoLnika pograbili in vrgli skozi vrata, da tako omogočijo s v oborn o zborovanje. Toda v tem treuotku je priskočil Si l vest ro-vim načrtom 11a pomoč drugače neodločni župan Arh. ki je liitro zaključil zborovanje in tako udej- vil Sil vest rovo nasilno taktiko. Značilno za to. v kakdi rokah se nahajajo vodstva 4'Kmetske zveze". je dejstvo, da je hotelir Mencinger zalučal ob priliki tega zborovanja ponovim -Silvestru v obraz. da ni vtmo nasilnež, nego tudi denuucijant. in da je Silvester na vse te. vsaj za vsakega naob-ražen«*ga človeka uničujoče očitka odgovoril, pozvan, naj toži, da tega ne bo storil. Bohinjci so se ; prepričali. sta naša duhovna razlagala trpljenje toga sv. mu-čenika. osobito g. župnik, kojega patron je sv. Šefan. A hudo smo se varali. Prišla je komanda iz Ljubljane, da ni sedaj časa razlagali trpljenje sv. mučenikov.. temveč da je treba agitirati za klerikalno časopisje, ki naj si ga sedaj ob novem letu vsak naroči. Z naš«* lete in z lec sosednih župnij. zlasti v Stopicali, je vršalo kot ob najhujši poletni nevihti proti ".slal>emu, brezverskemu" časopisju. Brezverski in slabi so pa po njih mišljenju vsi listi, ki ne pišejo za klerikalno stranko. Posebno se v tem odlikuje naš mladi kaplan. Bolje bi seveda bilo, ko bi ta mož skrbel za to, za kar je postavljen in plačan. Tako je na dan volitev v kandijsko hranilimico. namesto da bi šel poučevat verouk v šolo na Ruperč-vrli, ves dan agitiral za klerikalne odbornike. Zaleglo ni seveda nič, ker vse to, kar ta možiček' prime, nima blagoslova, pač pa jih je pošteno izkupil od zavednih' kmetskih mož, da se je jokaL Bralki kamen za Anglijo. Pred kratkim je bilo z otoka BrsČa odposlano v Anglijo 50 vagonov kamna, ki dobiva vsled svoje i zborne kakovosti vedno večji sloves, I Umrl je v llumu pri Ormožu Martin Iva-nuša, posestnik in mnogoletni župan. načelnik posojilnice in kle-tarskeyra društva v Ormožu, v 63. letu >voje starokti. Samomor znanega mesarja. Ravno pred božičnimi prazniki se je na svojem stanovanju v Trnovem ustrelil v čelo! mesarski mojster Andrej Podkov. Kaj je povzročilo samomor, se ne ve iu je naravnost zagonetno. Podkov je bil še okolu opoldneva v gostilni pri Zlati ribi, kjer je bil vesel in se jc zabaval. Smrtno nevarno ranjenega Podkova so prepeljali v ljubljansko bolnišnico; ko so ga neikli z voza na kirurgi-čeu oddelek, jc umrl. Nemčorski nestrpnež. Kakor se |>oroča, so v Železnikih že dolgo brez zdravnika. Zve-' deli so. da pride z novim letom neka gospa doktorica tja, katero so z največjim veseljem pozdravljali že vnaprej. Ker jc pa stanovanje prejšnjega zdravnika že za-w-de»io, so naprosili in kega Lgra. ki ima več hiš praznih, za malo stanovanje proti plačilu. Toda kako se je ta mož. ki ga trpijo še v .Jugoslav i ji. razburil, češ, da ne da pod nobenim pogojem nič za tako potrebno zdravnico. Ali tu, res ni nobene pomoči? Stavka premogarjev traja dalje. Dočirn v> j** delavci v Velenju sporazumeli z vlado, dosegli takoj lep povišek plače in tudi zboljšanje prehrane, ne da bi pri tem trpelo gospodarstvo, hočejo trboveljski komunisti iz gospodarskega vprašanja na vsak način narediti politično vprašanje in. s pomočjo stradajočih rudarjev, skovali sebi politični kapital. Se-lepo početje, ki silno škoduje delavcem. j I Gorica "italianissima". Zunanji minister Sforza je rekel v rimskem parlamentu, da sta 'središči za Slovence, ki ostanejo »pod Italijo, Trst in Goriea. ali ^jobe te središči sta italianissimi. i Gorica italianLssima! Gorica ni (bila nikdar pod Italijo, beaiečan-jsko gospodstvo nad goriškim me-i stoni je bilo le epizoda. Italjanski značaj Gorice je bil umetno j vstvarjen po zaslugi avstrijskega jvladnega protislovanskega sistema, ki je podpiral na Goriškem, ker že ni 'mogel takoj naseliti Nemcev, pa" italjanski element proti slovenskemu ter tlačil poslednjega. Lahko se reče, da večina predvojnega italjanskega prebivalstva goriškega mesta je slovenskega rojstva. O tem pričajo nešteta rodbinska slovenska imena, in ako je bilo kje skupaj, recimo, 20 Italjanov, jih je imelo med njimi gotovo 18 čisto slovenska imena. Gorica je nadalje okoli in okoli obdana od slovenske okolice, ker je pač središče slovenske pokrajine in se priseljuje v L'la vnem le slovenski element z mesto, dočim se Fur lan i Gorice naravnost izogibajo, ker nimajo ž njo ni kakega gospodarskega interesa. Njihova središča so Gra-diška, Červinjan in Tržič. Ako bi se ne bila vršila umetna gojitev italjanskega življa v mestu, bi bilo že zdavnaj ponehalo italjan-čevanje in mesto bi bilo dobilo čisto slovensko lice. Gorica je geografski, trgovski/ prometni, gospodarski, kulturni in politični centrum slovenske pokrajine, od katere se ne more ločiti, ne da bi se neizmerno škodovalo pokrajini in istočasno mestu samemu, ki brez svoje pokrajine nima možnosti obstoja ter je obsojena v propast. Tako je in nič drugače. I - O naravnih mejah Italije govore in pišejo italjanski politiki m generali venomer, tako da je to pripovedovanje že precej dolgočasno. Dobili so sedanje "naravne meje" samo radi slabosti Jugoslavije. Pred dobrim pol letom so se še lovili okoli Wilso-nove črte, in ako bi bila stekla meja nad Idrijo, pa bi se bila tam pri Divači pomaknila malo bolj na Notranjsko, pa bi bili isti politiki in oficirji tudi .razlagali, da je Italija dosegla svoje naravne meje. Kako Ahilovo peto, kak ne-dostatek pa mora najti kak general. ce ne. pa ni general. Naravna* meja je tam ob Soči. Tega mnenja je bil Napoleon, ki je bil že nekoliko pomembnejši vojščak, kal \or pa so laški generali. J Prva ljubezen Abrahama Lineolna. Veliki osvoboditelj sužnjev ni nikdar pozabil svoje prve ljubezni. _ Spominska plošča postavljena na čast Ann Rut ledge. Poroča Torrey Ford. Dne 2.V avgusta 1>3i> je umrla na samotni farmi v bližini Salem. 11 K, neka vitka mlada deklica, *tara triindvajset let. Pisala se je Ann Kutledge. Visok. mi h mož je sta! poleg njene smrtne oostelje, suhih oči. Prav do zadnjega je držal njeno mehko, mrzlično roko v svoji veliki in žuljevi. On ji ni ničesar rekel. Ne mogla bi ga čuti, a v svojem srcu je goreče molil k Bogu. Ko je bilo vsega konec, je odšel iz sobe. prevzet od velikega jada Kotel je napraviti konce svojemu življenju ter oditi s tega sveta. Ta lno« je bil Abraham Lincoln. Ann in Abraham sta bila zaročena. Ona «ra je ljubila in on je l.shbil njo. To je bila njegova prva ljubezen. Ona je potnenjala zanj v-< na svetu. Kljub *einu pa je umrla ter ga pustila samega. Abraham pa je tudi žaloval v samoti. I/ globin svoje "lelosti se je vrnil Lincoln ter dosegel svojo višine Iiuel je druge srvne zadeve ter se tudi oženil. Najti pa je take ljudi, ki trdijo, da je ljubi! le enkrat. Proti kom-u njegovega življe-li j a ga je vprašal neki njegov prijatelj glede Ann Rutledge. — Nikdar je nisem pozabil, — je rekel. Pokopali so jo na mahovitem bregu reke Sangamon. N^poli- ran mi ii ljivirai barvami. Lincoln je domneval, da se je že enkrat sestal ž rjo. — Oe se boste hoteli poročiti ž njo, bom storila vse. Vsak mlad človek, ki ima le količkaj kavalirstva v sebi, bi v takem slučaju odgovoril: — Pa jo pokličite. Ko je Mary Owens dospela, je vse prej kot zadostila pričakovanjem. Bila je preveč razburljiva, da bi jo bilo mogoče smatrati za dobro partijo. Razventega je imela navado česati si lase nazaj in tudi v ustoh ji je spredaj manjkalo par zob. Lincoln se je sestal ž njo ter pričel razmišljati o izgovorih. Ženski pa sta ga že prekanili. Dali sta mu razumeti, da je toliko kot podpisal papirje, ko je povabil deklico v Salem. Rekli sta mu, da je zaročen, in bil je tudi. Za večino ljudi bi tak položaj ne predstavljal nikakih težkoč, a pojmi Lineolna o časti so bili bolj fini kot pa oni večine ljudi. Mary Owen je odpotovala domov in Lincoln ji je pisal nekaj pisem, v katerih ji je dal na razpolago, da razdre vezi, ki so ju vezale in ki so bile tako prenagljeno sklenjene. Zadnje pismo, ki ga ji je pisal, je izbilo dno iz soda. Miss Owens se je izrazila napram prijateljicam. da manjka Lincolnu onih malh vezij, iz katerih se plete veriga ženske sreče. Kmalu nato se je poročila z nekim dragim na jugu. Njeno obnašanje v celi zadevi je omajalo v Lincolnu vero v ženske. — Drugi so bili napravljeni za bedake od žensk, — se je izrazil proti nekemu prijatejlu, — a kaj takega se ne more nikdar s pravico | reči o meni. V tem slučaju sem pozitivno sam napravil bedaka iz sebe. Prišel sem sedaj do sklepa, da ne bom nikdar a*cč mislil na ženi-tev in iz istega vzroka tudi ne morem biti nikdar zadovoljen z žensko, ki bi bila tako neumna, da bi me vzelaT Ravno eno leto pozneje pa se je zaročil z Mary Todd. Miss Todd je prihajala iz Leiiigton, Ky.. ter bila hčerka ueke-ga odličnega bankirja Prišla je v Springfield, da živi pri svoji poročeni sestri in da se vdeleži družabnih prireditev. Na eni teh se je tudi seznanila z Lincolnom. Mis Todd je bila ambicijozua. Hotela je postati žena predsedni-| ka. Nikdar ni bilo mogoče ugotoviti, da ji je bil lasten drugi vid ali j šesti čut. Na vsak način si je izbrala Lineolna iz celega ducata snu-, bačev. Njeni prijatelji in sorodniki niso mogli nikdar razumeti njene izbire. V onem času je stala namreč Marv Todd visoko nad Lin-i čolnom, tako soeijalno kot denarno. Niso mogli razumeti, zakaj ni \2tla .'.cnalorja Štefaua Douglasa. Svojo izbiro je utemeljila z naslednjimi besedami: — Le malo ljudi oči vi dno spoznava, da je njegovo srce prav ta-j ko veliko kot je dolga njegova roka. Rečeno je, da je stavil Lincoln ponudbo v napadu navduenja. Pozneje pa se je nj°gova gorečnost ohladila in bil je zelo potrt. Pisal je pisino Marv. v katerem je rekel, da je naoravil po njegovih mislih najbž napako. Tega pisma pa ni nikdar oddal. Prcčital ga je nekemu svojemu prijatelju, in ta mu je rekel. d| se take stvari lahko pove. ne pa jih piše. Pozneje je šel Lincoln k Maty' in sam je priznal, da so mu tekle solze po licu, ko jo je objel. Ko je bil dan poroke določen, je pričel Lincoln zopet tuhtati. —-N*oč in dan so ga mučile slutnje, tikajoče se strašne bodočnosti. —! Njegov prijatelj Speed ga je skušal potolažiti, a ga nI mogel. Usode-j polnega 3. januarja 3 840 je prelomil svojo zaroko z Mary Todd. j Gotova stvar je, da je dal Lincoln Mary Tocld obilo Gasa, da od-j strani pajčolan in golovo je, da ni nevesta čakala na ženina v cerkvi. Najboljša razlaga njegovega vedenja je, da je dobil hud napad bo-| jazljivostL Pozneje pa se je vendar poročil z Mary Todd. Le malo zgodovinarjev trdi, da je bil zakon Lineolna srečen. — Dosti je znakov, da ni našel sladkega TElizeja, katerega bi bil mogo-1 če deležen v družbi Ann Rutledge. Kljub temu pa jih je dosti, ki dvomijo, da bi se njegov značaj razvil v takih smereh, če bi bilo njegovo družinsko življenje povsem neharmonično. Kišdj, pivlilidf so ▼ tam času sptoiae bolezni ▼ letu. Skušajta jih iznebiti. Hitro ozdravljenje lahko prepreči resne posledice. Severn's Cough Balsam (preje Severov pljučni balzam) je bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti. ranjenega ffrla, prehlada. pokašljevanja in k&ijja. ki prihaja iz sapnika. Prijeten zaviitek. Odrastli, otroci in celo do jenčki ga. lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25c in 50c. VV. F. SEVERA CC CEDAR PapiDS «OWA Mhnhm, MIH* ta ■ajnumovrr Mj*a domača zdravila pripareta mftgr. Kneip? Imam vedno v salogl po brnjMU tuik MATH. PEZDIR V. O. Box 772, City Hall Buqu. WW YOU CITY IŠČE SE [OPERATORJE za moške slamnike. — SI v in g A če Ilat Co., 143 Prince St., New York City. (10-11—2) ran kamen so dvignili i/ vode ter ga postavili ob vzglavje. Na kamini pa ^ta stali / okornimi črkami izsklesani besedi: — Ann Rutledge. < elih petinosewdeset let j<* bilo to vse. kar j-> bilo videti na nje-Im im ^robii in kar je spominjalo na rojstvo, življenje in smrt deklice. k oje upliv iu ime to- bosta nikdar izginila .iz anal povestniee. V i.asj.rotju s samotnim grobom ter prijwosto skal.) na njeni, si človek lahko ogleda spomenik v Oak Creek, pri Springfield. 111., in narodni spomenik v Washing!oniL I*reiek!»*'_ra se je na predlog Hon. Rankina iz Sprincficl- esede: 40 Out of me, m worthy and uknown. The vibrations of deathless music. With maliee toward none, with charity for all. Out of me. forgivuess of millions toward millions, ' And the beneficent fate of a nation Shining with justice and truth. * 1 am Ann Rutledge, who sleeps beneath these weeds, Beloved of Abraham Lincoln, Wed det to him not trough union Hut through separation. Bloom forever, o Republic, From the dust of m v bosom. * * * Ko j. Lincoln prvi«" prišel v New Salem, je bil v ženski družbi boji-e. V gozdovih, sredi katerih je preživel svojo mladost ter zra-htel v moža, ne servirajo popoldne čaja. New Salem seveda ni bil ni-kak.i m»'tr«>p«»Ja. a imel je svoje ženske. Brez dvoma je bilo tudi dosti stalili devic, ki so si prizadevale na vse moaroče načine, da ostali« jo mlade. V svoji itstnosti kot trgovec v mestu, se je moral Lincoln limitam sestati z eno ali drugo teh žensk. (bi pa ni imel 7.a to nobenega okusa. Bil je preveč inršav ter pre-\t<- koščen. Njegova oMeka mu je priMojala le na robih. Iz načina, ktko so s** ženske ozirale nauj. je lahko spoznal. ''a ni bilo nekaj prav. Vsled tega se je izogibal žensk. Kljub temu pa s,- je učil lepih fraz, kajti hotel je biti pripravljen kadar bi prišel čas za to. Itila je ena deklica, za katero se je zanimal. Imela je modre oči t«*r ni! > n snu liljaj. T>idi lepa j«- bila kot je to mogoče na deželi. — Prihajala je iz Kentucky - ja ter j.> pričakovala od inoža več kot je i» islil Litn oln, tla ji bo mogel nuditi. Bila je devetnajst let stara Ann Rutledge. Lincoln je sedel ^ ozadju ter občudoval Ana iz daljave. Mogoče mu je ra/.vneht *r«*e do skrajnosti, a on je molčal. Bila je lepotica v Ji «-stu. Plašila i_ra je. posebno kadar se je smehljala v njegovo smer. (Vlo potem, ko je stanoval v hiši njenega očeta, se ni mogel privaditi misli, da bi živel v neposredni bližini tako lepe deklice. dolin MeNeil, lep mladenič, ki ji prišel z vzhoda, je zasnubil An-ro ter jo dobil brez ooozb-ije od strani nerodnega gozdnega romarji. Lincoln tudi dejanski ni bil nikdar zapisan kot oficijelni tekmec. Bil j. na galeriji ter enostavno zrl navzdol. Ana je bila predobra tanj, — vsaj tako je mislil. Kmalu po zaroki ter prejetih čestitkah je odpotoval mladi Me-N« il n.'/aj na vzhod. Rekel je, da se bo kmalu vrnil ter se poročil. Obljubil je tudi, da bo pogosto pisal. V va i takega obsega kot je bila vas New Salem so bile te posameznosti seveda skupna last vsega prebivalstva. Vsakdo je vsled tega tudi zapazil, da McNeil ni pisal svoji zaročenki. Kot poštni mojster je storil Lincoln vse. kar je bilo v njegovi moči. a ni mogel pričarati uikxkih pa^em. Ana je postajala, nesrečna. Tedaj pa je zaupala nekaterim znance«, da je Neil le psevdonim, in da se piše njen caročenee v resnici McNamar. Kljub temu je še vedno verovala vanj. Lincoln je čakal v nekaj ejtsa. Preveč vesten je bil. da bi silil v Ospredje, dokler je obstajal še kak dvom glede namenov McNama-ra. Polagoma pa je r»nrmextila Ana svoja <-ustva od odsotnega Mc-Namara ter jih naklonila vedno navzočemu Lincolnu. Bilo je pomladi leta 1835, ko je Alia Rutledge priznala neki svoji prijateljici, da se namerava poročiti z Abrahamom Lincolnom. Bila pa je to dolga zaroka. Ana se je pripravila, da stopi v akademijo za mlade ženske v Jacksonville, lil., dočim je študiral Liueoln za odvetnika. Sklenila sta .se poročiti, ko bo Lincoln nekaj več kot navaden vaški kramar. Tekom jmletja 1S35 je zadela centralni Illinois epidemija mala-ričnih bolezni. Tudi družina Rutledge je bila prizadeta. Ana, ki ni l ila nikdar preveč robustna, je stregla-številnim bratom in sestram predno je sama postala žrtev nalezljive bole'zni. Življenjepise! Lineolna so posvečali precej pozornosti in časa tragični smrti Ane Ritledge. Naslikali.sn zelo sentimentalno sliko o deklici, ki je umirala od strtega srca .ali razdvojenega vsled nove ljubezni do Lineolna ur stare do MeNamare. Povest je že samapo-sebi dosti tragična ter ne potrebuje nikake sentimentalne navlake. -A'1* je umrla, ker ni bila dosti močna, da bi se borila proti bolezni. Njena ljubezen je bila v onem času posvečena Lincolnu. Če bi ic kaj mislila na McNamaro, bi se gotovo kaj izrazila proti ostalim članom družine. Bila je ljubi«« Lineolna do zadnjega. Lincolnu je prinesla smrt Ane najbolj mračno dobo njegovega žhljenja. Potem ko s* je par dni hrez cilja potikal naokrog, ga je dr. .John Allen pregovoril, da je šel na dom Bo-.viing Greene - a. — Tam se je materinski postrežbi Mrs. Greene posrečilo razvedriti ga ter zbuditi v njem zopet smisel za življenje. V manj kot enem me«* en se je vrnil Lincoln v Salem ter bU pripravljen pričeti z novim življenjem. * tf Poteklo je več raeseeev, predno se je Lincoln zopet drznil lotiti zadeve, ki je mejila r-.a romantično. V obrambo končnega izida pa moramo reči, da je bil Lincoln le pasiven sovdeltženec. Kot pričajo vsi njegovi prijatelji, je postal žrtev nesrečnih okoidčin. Neka Mrs. Bennett Able, robustna ženska v Salem, je imela v K en tacky ju »eko seat i o. Mrs. Able je opisala to Mary Owens z ow- njej poročala o komunističnem u .poru in korakih, storjenih proti J njemu. Komunisti so pri poročilu ministrskega predsednika dr. Čr nvja delali velik nemir, ki se jt1 znova pojavil pri vsakem odobra-jv&Hfu in soglašanju ostlih strank jZa komuniste je govoril poslanec Skalak. Oglasilo se je več govor nikov in ob treh popoldne je bila j seja prekinjena do pol petih j Vzrok temu je bilo poročilo, ki je I prišlo iz Mosta, da je prišlo tam • do spoadov in da se je izvršil na-j skok na poslopje okrajnega gla I varstva. Sedem demonstrantov je bilo ustreljenih, IS ranjenih. V nadaljevanju se je je bila vladna izjava odobrena z vsemi glasovi proti glasovom komunistov. Poskus komunistov se ni obnesel ir 'se tudi ni mogel obnesti, ker vse kaže. da niso bili in niso pripravljeni na nikak "puč". Proti njihovi akciji ne nastopa samo via-j da, ampak tudi ostale politične j stranke in ne le češka, ampak tu-(di nemška socijalno-demokratičua stranka. Ta je razglasila, da se ne bc nič mešala v spor radi <;Ljud-[skega doma" in kar se tiče osta- • lih vprašanj, se ni o njih obravnavalo in ne more vzeti nase odgovornosti za nedogledne posledice, ki bi jih mogla prinesti komunistična akcija. Zahteva sklicanje kongresa vseh delavskih .strank. RAZGLAS. Dne 11. januarja je prišel k meni nek rojak ves raztrgan, poln ! uši in sLamc ter lačen kot bi že .več dni ne bil kaj gorkega jedel. Meni se je zasmilil, zato sem mu postregel kakor sem mogel. Bil je 'pri meni kake štiri ure in si po sobi ogledal vse, kje kaj leži, se zahvalil in odšel. Drugi dan, ko pridem z dela, pa najdem vse narobe v moji sobi in okna pa raz-j bita. Iz sobe je zmanjkalo več | čevljev iu 4 palce visok ter tehta ne 1 več kot 140 funtov, ima črno bra-'tlo iu črne lase, angleško govori prav dobro, doma je pa nekje iz j Notranjske blizu Logatca. Po nje-' govern govoru seni spoznal, da ga ' morajo v Clevelandu prav dobro poznati. 40 dolarjev nagrade^dam i onemu, ki posreduje, da pride v 'roke pravice. — John Dolenc, Box 424, Martins Ferry, Ohio, i . _ Rad bi zvedel za svojega bratran- Potovanje iz starega kraja Vsem onim, ki so nas vprašali v zadevi voznih listkov po Cosu-lich progi, katere parniki vozijo iz Trsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo voz ni listki po tej progi iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Cena iz Trsta do New Yorka $150 in $8 naselniškega davka. Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj. naj se obrne za vsa tozadevna navodila na znano tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York Kje _ie moj brat JANEZ GLAVIC: Doma je iz Ihana pri Domžalah. Minulo je že 11 let, odkar ni več nobenega glasu o njeni. Jaz mu imam poročati o dedščini za umrlim očetom, kar je zanj jako važno, da ne propade. Zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča. ali če sam čita ta oglas, da se mi takoj javi. — Mrs. Polo-nia Iiuria. Box 12."3, Mountain Iron. Minn. Tisočeri slave v Juvito Krvni Čaj Zakaj bi vi ali katerikoli v vaši lružini še nadalje trpel vsled odčnih. ledičnih, jeternih ali črevesnih bolezni, glavobola, nepre->ave, zaprtja, revmatizma, bolečin križu, nečiste krvi, prehladov in tašlja, če vam bo dal JUVITO KRVNI ČAJ, sestavljen iz najčiš-ejših in najboljših želišč, rastočih la vseh krajih sveta in uporablja-jočih od tisočerih, hitro in trajno pomoč. Če je vag lekarnar all grocer slučajno brez njega, ne vzemite ničesar druge-ea, arnpak pošljite nam $1.00. za veliko družinsko Skatljo. ki bo zadostovala za stodvajset dni, ali $.".00 za (i skatelj Denar dobite nazaj, če ne boste zadovoljni z uspehi. Juvito Laboratory South Hills Branch 50, Pittsburgh,Pa. P. S. Z veseljem vam bomo poslali brezplačno po skušnjo, če pišete ponjo. Rada bi izvedela za mojega strica KAROLA M RAM OR. Doma je iz Verda. Pred petimi leti je bival v Carbondale. Pa., seda j pa ne veni. kje se naJiaja. Rada bi izvedela cd njegove sestre Mary hčer. .laz seni prišla iz sta-rega kraja pred dvema mesecema in se nahajam pri stricu Antonu Pustavrh. Moj naslov j«1: Miss Mary Puxtavrh, 628 Market St.. AVaukegan. 111. (10-11— 30 Patenti. Na zahtevo vam bo postanal | brezplačno dragocena knjižica | z informacijami o patentih. Iznajditelji In drugi, pišite pon]o. Ime A. M. WILSON Je že znano 30 LET in vsaka nam poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše iiczornostL Pošljite model ali sliko vače iznajdbe v pregled. Pišite danes po stovensko patentno knjižico v slovenskem Jeziku na sledeči naslov: A. M. WILSON '"t Registered Patent Attorneys! 320 Victor Bldg.f Washington, D. C. ca AXTOXA SVETINA, ki je bival pred par leti s svojo drn-žino v La Salle, IU. Delal je v premogorovu at. 1. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo sedanje bivališče, da mi naznani, ali naj se pa §am ja v iT — Primož Maley, Rvon, Inyo Co., Cal. (9-10—2) SVARILO! Farme na prodaj. Spodaj podpisani naznanjam, da se bom preselil iz East Worcester, New Vork v Cleveland, Ohio. Moj novi naslov bo: JOHN ZUUCH, Farm Agency 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. to je v prostorih Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega Društva. Preselil se bom 15. februarja. S prvini marcem bom izdal nove cenike kmetij. Kdor rojakov hoče imeti cenik, naj piše ponj na gori omenjeni naslov v Cleveland. Kmetije boni prodajal po raznih državah. Imel bom pomočnike, kateri bodo iskali kmetije in jih kazali kupcem. Prepisnino bom vrejeval sam. Dajal bom vsa važna pojasnila in nasvete, podrobnosti o kmetijah bodo pa dajali moji pomočniki vsak za svojo okolico. Slovence, kateri la-stujote kmetije v državi Ohio in sicer v okrajih Ashtabula. Erie, Portage, Lorain in Medina, prosim, ako katerega veseli meni pomagati nabirali kmetije. Sole ne potrebuje nobeden, samo poštenosJ in nekoliko angleščine. Sistem bo imel tako vpeljan, da bo sleherni rojak lahko delal to, kar se bo od njega zahtevalo. Prepisnino bom imel sam v svoji oskrbi. Kdor se zirlasi do 15. februarja na gori omenjeni naslov, k njemu bom prišel osebno. Rojaki, nikar ne mislite, tla bo pri tem kaka goljufija, ne. nikakor ne. "a tiste procente, katere airenti navadno dobijo, je kupcu vseeno, ako jih agent sam spravi, ali pa če jih na več krajev. Na ta način bodo imeli Slovenci priliko si kupovati kmetije po krajih, kjer jim bo bolj-ugajalo. Upam. da zaradi tejra ne bo nobenega nepotrebnega govorjenja. Rojaki, ni moj namen ljudi vabiti na limanice. tega mi še do danes nobeden ne more dokazati. Skrbel bom tudi nadalje. da se ne bo nobenemu krivica godila. Naznanjam rojakom, da me bo v okolici East Worcester, Nftiv York, zastopal Anton Paiilin. R. D. 1, East Worcester, New York. V Elk Creek in okolici: Anton Tome. Elk Creek, New York. V okoli .-i Hartwick. Fly Creek iu CooperstownAugust Konchar. R. D 3, Cooperstown, New York. Vsi trije so posestniki in poštenjaki in upam, da bodo stregli rojakom po svojih najboljših močeh. Zastopnike za državo Ohio bom pa objavil pozneje, ali pa v ceniku. Tem potom se tudi poslcvljain od vas, cenjeni mi prijatelji v okolici Ea-st Worcester, N. Y. Iskreno se vam zahvaljujem za naklonjenost, katero ste mi izkazovali v času mojega bivanja v tej okolici. Cenjeni, pri odhodu vam obljubu-jeiu, da vam boni vedno na razpolago. Kadarkoli boste potrebovali kako pojasnilo, obrnite se do mene in bodite prepričani, da vam bom storil drage volje vse. kar bo v moji moči. Želim vam mnogo sreče in napredka ter vam kličem: Bodite složni! John Zulich. 4* m M fse ni šlo samo za izgubo "Ljud-Iskega doma", marveč za izgubo^ ] prestiža. Zato je bila razglašena j 'generalna stavka, ki se je pa izja-j povila, prišlo je do demonstracij, na praških ulicah, katerih se je vdeležilo okoli 1000 boljševikov, k: se je končala s popadom s policijo pred poslansko zbornico. To jc bil poskus', spraviti vso reč na drugi tir in potom generalne stavke doseči tudi izpolnitev zahtevi g^ede socijalizacije, glede tovarniških svetov, kontrole zcmljedel-skih podjetij in prehrane ter zvi-' sanje mezde za 30 odst. Vse te za-čj hteve so imele biti vabilo za delavstvo, da bi pristopalo h komunistom in tako je bil njihov poraz maskiran. Delavske vrste pa se niso hotele odzvati temu vabilu,1 marveč so se mu naravnost upr-^ le, kar nam siuži najlepše v presojo fijaska generalne stavke. j V podjetjiii in tovarnah se de-( lo ni ustavilo in stavkujočili komunistov je bilo prilično malo odstotkov, kar velja zlasti za veli-j komestna in industrijska središča. Na deželi so se v nekaterih, krajih dali d?lovci zavesti k stav-1 ki, ali energičen nastop s strani v?ade, ki se ni strašila tudi poseči po vojaški moči. jih je pripravila zopet kmalu do dela. Vlada je nastopila, da potlači komunstič-no gibanje, energično, proglasiv-Ši 12. dec. za območje okrajnih političnih uprav v Horovieih, Farlinn, na Kladnu. v Kraljupih, ua Kraljevskih Vinphradih, v Lo-neh, na Melniku, v Slanem, na Smihovu izjemno stanje in ko se včeraj v nekaterih krajih na Mo-ravi začele raz m ere k litično razvijati, jep ro glasil a danes preki sod v Velikem Brnu in v politic-1 rih okrajih Boskoviškem. Hodo-ninskem in Trebiškcm. Voditelji ; komunistov, predvsem Muna, po-i slanec Za potočki, degradirani pol-' kevnik Mleoeh in okrajni starosta Naprstek (iz Kladna) so bili ' danes ponoči aretirani. Komuni-■ stični tisk je konfiseiran. Kladen-t ska "Svoboda'* ustavljena. Da-> nes dopoldne je zopet imela sejo i pogUmsk« «l?pn«9ft in vlada je v d« st« bolni, morate Imeti pristal Bol-gareki Krvni Čaj z mojim imenom n« tkati j i. se pojavlja, bolezen v vašem te-lodcu. jetrih, lefilcah aH krvi je najboljši in najbolj zanesljivi prijatelj bolnih Bolgarski Krvni Čaj- " Vzemite ga vrelega pred počitkom, in pomagal vam bo odpraviti bud prehlad. Zdravniki priporočajo ta £lato*eiU£nI Ca}. Vsi lekarnarji prodajajo pristnega 9 mojim imenom na ftkattjl. Ali vam pošljem svojo veliko drulinsko Skatljo po polti, poitnlna plačana in zavarovano, ca $1.25. Naslovite name: H. H..rta RCHUCK, pnitšrmt 9 Murni Mtftef, TM#vph r« Pismo iz Prage, j _ : i Dogodkom poslednjega tedna se je posvečala mnogo večja pozor-1 nost. kot so jo zaslužili. Njihovim povzročiteljem, komunistom, pa je bilo ležeče na tem, da so jih poveličevali in izkoriščali v svoje s vrhe. Ako hočemo današnjo situacijo razumeti, treba pregledati ves razvoj boljše v i št v a pri ras. Z vso pravico se mora trditi, da pravega boljševištva pri nas ni bilo. Ali neokretna iu bojazljiva taktika socijalno-demokratič-ne stranke, ločne j še njene desnice, mu je naravnost pripravljala tla. Socijalno-demokratična desni-ec. se je še takoj spočetka vdala pogrešku. da se ni poravnala z ^funo in da ni nastopila energično. V tem jo je ovirala bojazen pred razkolom in oslabljenjem stranke, zato pa je rajše popuščala, imajoč pred očmi edinost v stranki. Molčala je k vsema in s tem indirektno podpisala moč komunistov, katerih voditelji — ljudje po večini male duševne potence in malo serijozni, a veliki straliopetei, kar je n. pr. pokazal dr. &meral pri zabrani Ljudskega doma — so okušali dobiti iz tega ugodno situacijo in delali na to, da v organizacijah soeijalne demokracije dobe komunisti večino. Boj levičarjev proti desnici je dobil osebni značaj trudili so se dobiti vodilna in dobro plačana mesta v stranki in polastiti se strankinih fondov. Ta faza boja se je končala z zabrano " Ljudskega doma" levici, kar je ta smatrala za pojav n&silstva *n za dokaz da so metode, katerih ste poslužuje, prave. Desnica pa se je z zabnmo "Ljudskega doma" branila, podpirana od državtT in spremljana s simpatijami javnosti. In ko je vsa stvar Šla skozi sodne instance, je bila izvedena zabrana "Ljudskega doma" s strani desnice, ki je tako zopet prišla dO sroji lastnino. AH od tam pregnani komunisti te bili t to izgubo hudo zadeti in 'razdraženi, kajti t tem trenutku ........ " ".-'J .1." 'tWJW*'......IL i I i f. A.tf IWIMI^ H«5H ......'"""v GLAS NARODA- 10. FEB. 1921 ■ — ^ ŽENSKA VOJNA. Zgodoriiuki.rom&iL — Francoski ipisal Aleksander Dumma. Za "Ola« Naroda" priredil Q. P. 30 (Nadaljevanje.) — Hvala, Vieomte, — je rekel Candles. — Tukaj je v resnici je boljše kot pa v veži. — Ali hočete spati, gospod baron? — je vprašal Vieomte. — Gotovo. Le pokažite mi posteljo ali pa mi pustite zopet prižgati luč. — Ne. ne tega ni treba, — je rekel Vi com te zelo živahno. — Vaša postelja jc na levi strani. Ker j#- bila levica Vicomta na desni od barona, je šel slednji na to stran ter našel na mizici v bližini okna zvonček, kat.crega jc Virom te iskal. Ta svonček je utaknil v večjo varnost v svoj žep. — Kaj |>a delate pravzaprav! — je rekel proti Vicomtu. — Ali mislite igrati z menoj slepe miši! Kaj j»a stikate vendar po temi? f&čem zvonec, ds pokličem Pompee-ja. — Kaj pa hočete s Pompee-jem? — Hočem, da napravi posteljo poleg nune.,. — Za katerega? — Za sebe. . . „ . — Za sebe! Da -el«*. Kaj pa je pravzaprav z vami. Vicouitet Lakaji in \ isti sobi 7. {»ospodo ? Hex. take navade imate kot majhne deklice. Tak velik dečko bi pa«" lahko branil siiine«ru. sebe No. ne dajte mi i"k-> ter me spremite do postelje... ali pa bom prižgal luč .. — Ne. ne. ni karte. — je rekel Vicomte hitro. — No. če mi nočete podati roke, — je rekel Canolles, — potem mi dajte vsaj kos sukanca, kajti nahajam se v pravcatem labirintu. Z razprostrtima rokama je šel \ smeri proii glasu, katerega, je «"nl. Ničesar pa ni mogel ter lovil le čisti zrak. Tam, lam. — jc klical Vieomte z druge strani sobe. — Prav poleg svoje postelje ste. — Katera izmed obeh je moja ? — Ta" ali ona. jaz itak'ne grem v posteljo. — Kaj, vi nočete iti spat? — je rekel baron vspričo te neprevidne besede. — Kaj pa boste počeli -a Zaspal bom na stolu. — Take otročarije ne morem trpeti. Pojdite vendar, Vieomte. V zadnjem odsevu plamena, ki je še pohajal v kaminu je videl Canolles Vieomte, kako je čepel v kotu med oknom ter omaro, zavit v plašč. Prizor mu je bil odprt le zA trenutek. Popolnoma pa mu je za-riostoval, kajti Canolles je šel proti Vicomtu z razprostrtima rokama in čeprav je bilo v sobi temno, je moral proti mladi mož do spoznanja, da ne more v tem slučaju uiti svojemu zasledovalcu. — Baron, baron, ne pojdite naprej. — je jecal Vieomte. — Lepo vas prosim. Niti enega koraka naprej, če ste plemenitaS. Canolles je obstal. Vieomte se je nahajal tako blizu njega, da jc cul utripanje srca. — Milost, milost, — je stokal Vieomte in Canolles je cul, kako s; je telo Vicomta pomaknilo naprej ter padlo na kolena. Stopil je korak naprej ter iztegnil roki, dočirn ni bil mladi mož več v stanu upirati se. V istem trenutku pa je bilo čuti galopiranje nekega konja. Nekdo je potrkal na vrata gostilne in čuti je bilo zapovedovalen glas: — Gospod baron de Canolles! — Moj Bog. rešen sem, — je mrmral Vieomte.- \ — Sto hudičev naj ga vzame, — je mrmral Canolles. — Ali ni mogel priti jtiiri zjutraj! — Gospod baron de Canolles. — je klical isti glas. — Gospod barou dc < auolles, takoj moram govoriti z vami. — Kaj pa je* — je vprašal baron. — Kaj hočete od mene! — Milosti ji vi gospod, — je rekel CastorLn, ki je prišel pred xrata. — Kličejo vas — Kdo pa! — Neki brzi sel. — Od koga ? -— Od vojvode dc E peni on. — Kaj pa hoče ta od mene? — Služba kralja. Pri teh magičnih b»-s«*duh. katerim se mora pokoriti vsakdo, je tdpri Canolles \rata ter odšel po stopnjieah navzdol. < uti je bilo iz daljave, kako je Pompee smrčal. Brzi vel jc stopil ter čakal v st»bi v pritličju. Canolles se je seval / njim ter preči al z velikim začudenjem poslanico Nanou. Kot smo /ta preje omenili je bil sel Courtauvaux sata, ki je odjahal pri-i<:i>iio d«-v. t ur za Cauollesom ter bil šele na drugem dnevnem potovanju v stanu dohiteti Canolles«. Par vpraaiuj. katera je stavil Canolles slu. ni pustilo baronu niti najmaiišji-ga dvoma o tem, kako potrebno i-' bilo njegovo hitro k d pot ovali je iz gostilne "Pri zlatem teletu". Prečital je pismo drugič in izraz-. — Tvoja draga sestra Nation. — mu je nudil spoznanje, da se je gospodična de Lartignes potegnila s tem iz zaiijke. da se je izdala za njegovega brata. Canolle* je slišal več kot «-nk'rat govoriti v ne preveč laskavih razili o tem bratu. k«>jega mesto jc sedaj zavzel. To je le še povečalo odpor, katereira je gojil proti povelju vojvode. Jc že dobro. • - je rekel proti Courtauvaux. ne da bi mu otvo-ril kredit v gostilni ali mu dal kaj napitnine, kar bi ob drugi priliki urez dvoma storil. — Povejte svojemu gospodu, da ste me dohiteli in da bo izvršil dano naročilo. ' — ln kaj naj sporočim gospodični de Lartigues! — Recite ji, da sem ji na usluge in da znam ceniti čast, katero mi je naklonila. — Castorin. osedlaj konja. Ne da bi dostavil kako nadaljno besedo je šel Canolles zopet v sobo Vieomta, katereira je našel tresočega se po celem životu ter v blesku dveh sveč, kateri je med tem časom prižgal. Veselite se. gospod Vieomte, — je rekel Canolles, — kajti sreča je hotela, da boste za preostali del potovanja oproščeni mene. Jaz itorsro takoj oditi v službi kralja. -r Kedaj greste! — jc vprašal Vieomte z glasom, ki je še vedno kazal veliko razburjenje. — Takoj. Grem v Nantes, kjer se sedaj mudi dvor. — Z Bogom, gospod moj, — je rekel mladi mož, ki je omahnil oa stol, ne da bi si upal dvigniti oči kvišku. Canolles je napravil korak proti njemu. — Brez dvoma vas ne bom nič več videl, — je rekel z ginjenim glasom. Kdo ve 1 — je rekel Vieomte ter se skušal nasmehniti. . ~ — Ali hočete nekaj obljubiti človeku, ki be-ivedno ohranit spo-,min na vas? — jc r?kel Canolles s prepričevalnim glasom ter polo-' žil pri tem roko na svoje srce. — Kaj pa zahtevate od mene! — Da se včasih spomnite name. — To vam obljubljam. — In brez zamere? — Brez vsake najmanjše. — In v potrdilo te obljube ? — je rekel Canolles ter podal svojo roko. . Vieomte mu je podal svojo roko. Canolles je prijei za tresočo roko in ne da bi imel kak prejšnji namen jo je pritisnil na svoje ustnice, nakar j^ planil skozi vrata, mrmrajoč pri tem: — Nanon, Nanon, ali me moreš odškodovali za izgubo, katero! si mi sedaj povzročile. ? (Dalje prihodnjič.) Kje so: ANTON in JANEZ* I/OCTIM It DlDIIUfflV VRENK ter JOŽE LENAEŠlC, RlitiAllUt ^AliniKUf vsi doma iz Bresta, pošta Ig, Studenec pri Ljubljani, in JA-: LAPLAND KOB SNOJ, doma iz Lip pri rvndam Ljubljani. Vsi se nahajajo nad Striatic™ vee let v Združenih državah in Finland bratranec Anton je bil L 1912. nekje v Eveletbu, Minn. Pro- ^amsterdam sini cenjene rojake, če kdo ve aquitania i za katerega izmed teh, da mi javi, ali naj se pa sami oglasi-! Finland jo. — Matija Lenamič, 38 Des-j KVoSSaine brosses St., New York City. !«axonia ' --------KROONLAND MIIBLIŽNO ODPLUJKJ« U NEW YORK A. 12 febr. — Cherbourg ^^^H 12 *ebr. — Boulogne enim otrokom, na to se ne gleda, samo da je poštena. Pisma naslovite: William Pan vel j, Box 216, Cherrv Vallev, Pa. (9-10—2) Blaznikova Pratika Cena je 15 centov. Posebno isdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj pos. je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mu jo bora) Slovetaic Publishing Co.. 82 Cortlandt St., hew York, N. T. 610ft «t Clair Ave. V Clevelandn, O., se jib dofci » r.afci podružnici: Iščem Pozor rojaki io rojakinje! svojega brata JOILXA ROZMAN,- rojenega v vasi •Ce-plane pri Črnomlju. Pred petimi leti je bival v Bisbee, Ariz. Za njegov naslov bi rada zvedela jaz njegova sestra Marija Rozman. Pred par meseci seru prišla iz stare domovine. Pro-1 »"""ntlnktnns Vam postanejo sivi -a s je nopolnoma natural kakor so bili Od Alpen tinkture Vam zrastejo kra.nl lasje ▼ 6tih tednih. Od Alpen pomade zrastejo v (Stih tednih moškim krasne ■trke in brada- Rercatizem Ali kostibol Ozdravi popaaom« v 6tih dneh. Od rochambeau r. matoika impčrator zeeland «a touraine crevic columbia france olvmpic ndam bania argentina aquitania V ALI 15 ftor. — Trrt 1« f«br. — Cherbourg 19 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havr 17 febr. — Havr« 19 feur. — Boulogne H febr. — Trat 26 febr. — Cherbourg 26 febr. — Havre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg 5 marca — Cherboura 6 marca — Havre 8 marca -r- Genoa 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg 12 marca — Havre 15 marca — Genoa 16. marca — Trel « CQMPA6NIE GENERALE TRANSATUKTiQUE v jugoslavijo preko havre sim cenjene rojake, če kdo ve! v mladosti- Zdravilo za rane, opekline za njega, naj mi blagovoli na- kraste, bule, turove, a kurje očesa, znaniti: če pa on sam bere te1 b**«lortoe, potne noge, ozebline, Zasta-. ^ , ' ntse. želodčne bolezni se zdravijo hitro vrstice, naj se nu javi na ta-lejln p,wnL Pigite takoJ ^ ^ naslov: Miss Marv Rozman, 441 i" krasen žepni Koledar in knJ12*co za Ferry St.. Kansas City. Kansas'1Ho 1Kl |H*ljtMU £9-11—2) mark., za poštuiuo. knjižica, velja vsakemu v iK.trelM več kot $10. Johnstown » okolica, pozor« I.t-l»a prilika za funte iii m>«i' ki žfl«* iim-fi lt-pt> lil odo sigurni, tla bodo najl»oljo iw>*trežt?-ni. Imam un\;e in najbolje vzorce jjosebno za sevlaujo spoinladno fjez<»iu». Za vsa «l»r-la jamčim. «ta Ih> vsaki postr»'žt*i» iu z mojim delom zadovoljen. Delam pa najnovejšem kroju: material za jM»d-lat£o je prve vrste. V obilni po«*et si> prijKtroča najtoplije FLORIAN WIRANT MERCHANT TAILOR ( leaning. Pressing and Repairing 67 IRON STREET, (City I'll ONE J7U8-J > JOHN: TOWN. PA. Jakob Wahcich i 111! Bonna Ave.. N. E. Clevdaad. O. NAZNANILO IN PRIPOBOClLO. Pridite! Tukaj je nekaj velikanskega. Pridite! ™ r°k° | Rojakom v Jobnstownu in oka i lici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rcjakom Iga (oplo priporočamo in jih prosimo, naj mn gredo v vsen ozirih Ura z godbo. UpravniMvo "Glas Naroda". Union Sales Company Resnica Je, da ho5e vsaka družina tin«*i dobro uro. ln vaak ve. da je dober časomer potrp-ba. v vsaki domačiji, ne samo to. da veste koliko je ura. ampak služi tudi y okrasek. Ali vidite tukaj to krasno uro? Kaže e^as in poleg tega vas razveseljuje s posebno godbo. Ce hočete slišati dobro godbo, vam ni potreba troSiti težko pri-služenega denarja za draga godala kot so kl_vir. fonograf • Violina a1 < flavta, potreba vam je le naviti to uro in igrala vam bo isvrstno katerokoli skladbo hoOete sl«ati. Vi in vaSi prijatelji bodo čudili. Ce jo enkrat navijate, bo igrala četrt ure. Po-legtega vam pa nI potreba kupovati rekordov ali kaj podobnega, kajti ta ura Je tako napravljena. da lahko iz^remenlte vale ter igrate vsakipot drugačen komad. Napravljena je iz solidne bronee z umetniškem okraskom ter Je nadebelo pozlačena. Garantirana je za 25 let. Ta era Je veliko vredna, ne mmo kot časomer. pač pa tudi kot godalo. Trajalo vam bo vse življenje. Vredna Je $20.00, toda mi jo -hočemo dati v tem mesecu za $10.95. V.un ni treba pošiljati nobene-|T» denarja, samo izrtžite ta ogla«, pošljite ga nam s 50 centi v postnih znamkah ln mi vam bomo poslali to krasno uro* Ostanek boste plačali ko vam bo ura. dostavi jen ja na dom. Pomnite, da J« ta. ponudba, ve-ljavr.a le za kratek čaa, kajti pozneje bo stala ura $20.00. Sedaj na delo. rt 2029 W. Chicago Ave., Chicago, lil : D« pi. 22 smr 19 marca — Trst i 22 marca — Cherbourg rDiwrc N. AMSTERDAM 26 marca — Bouloqns " " PRES. WILSON » marca - Trat f" sAVOlk LA SAVO IE 26 marca — Havr« leopdldn BELVEDERE 2 aprila — Trst ^-^POI-OIN. oid~ -avre naravnost do Hamburga utad« c*n za vozna listka In vsa d rush 'H) Jasni la. obrnit« m na tvrdko. PRANK ft A K • E R Certandt St.. Now Vork Veliki parnik t "SAN G IU S T O" h (Cosulich proga) p (prej nemški parnik £ "Fiirst Bismarck") odpluje 15. februarja v Trst. £ Cena: IIJ. razred $120.00, 11. »' razred $180.00 z vojno takso vred. Za vsa tozadevna pojasnila se D obrnite na tvrdko « • FRANK SAKSER STATE BANK ; SLOVENSKO - AMERIK A NSKI KOLEDAR sa lato 1021. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (> poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo. Cena sa Jugoslavijo ista. Pozor! Sldvenci, Hrvati in Srbi ki potujete skozi New York. . Ne pozabite na do 1 R. M. S. P. v Evropo Z "0" parniki vsakih štirinajst dni. NEW YORK-HAMBURG ___. Vstavi se v cherbourg!! in s0uthampt0nu orbita......21. maja. 0r0pesa .... 4. junija. orduna .. .. 18. junija. Za Dasažir|e 1.. 2. in 3. razreda Izborne udobnosti za pasažirje tretieaa razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York. Ali pri kateremkoli parobrodnem aoentu. Grozdje! Mošt! Grozdje! Mošt! «""rni garantiran naravni mošt. sod 50 salon $60.00 < J riKo Kr->zdje muJo zrno rto. 1«>0 funtov $15.00 Kalifornijsko malo zrno. Korane. 100 funtov. $16.00 Helo Kalifornijsko MuSk.it, 10v funtov, prva vr»t;i $24.00 jielo Kalifornijsko Muškat. 1 funtov, drutra vrsta $22.00 t'mo Kalifornijsko Zinfan'"> funt. 2. vrsta $25 00 Prež-- za grozdje od $T5.00 do 150.00. barve ena onca SI.OO. en funi 411 CO. Z vsakim naročilom morate poslati malo srvoto $5.00 kot aro; ostalo boste plačali ekspresmanu. ko boste dobflt naredilo. DALM. CALIFORNIA GRAPE CO. 66 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. V. DOCTOR LORENZ f.dim slovensko govoreči zdkavnib iPECIJALIST noških eoletni 644 Penil Ave Pittsburgh, pa. Hoja strok« Ja idravljenj« akutnih io kroničnih bolesnL Ju nn ie sdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseli boleznih in katf ■n*™ slovensko, sato vas čorem popolnoma rman meti in apoena ti vakc beljen, da vas ozdravim in vrB*m moi in sdravje. 8ko n 23 let sem pridobil posebno sknin^o pri ozdravljenju moikA bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja ikri pa je, da vas popolnoma oidravim. Na odlašajte, ampak pridit« iimpreje. Jas ozdravim mtruHkm krt. m>JJ« ta tla« mm Mmu, betaui v erl* ls- psdsnj« iss, botsCIns v kostsh. stars rsns. iivtn* bo Kazni oslabstost. bolsan v mehurju. Moth. Jatrali U »aloicu. UradM ura ao: V »r«M]ak. srsSaS In pvtktn *4 urm gjutraj Sa $ SaaaKna. V torkih. Aatrtklh In aobotah od S. ura OuM Sa & ura zvaoar. Ob nadaljali pa So i. ura oipaMna. M MftTI NK ZDRAVIM. PR.DETE OSEBNO. NE N2AKTI INE IK NASUOV. Dr. LORENZ 644 P«in Ave. PITTSBURGH, PA. HllfUri druai zdravniki raki jo tclmača. da vas razumaSo Jat xn+jn fcrvaasr BT ROJAKI, NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA", NA. VEČJI BLOYFN8KI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. __ ______ t&i^y s- RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA NEW YORK -- HAMBURG Najbolj pripravna pot na Cehoslovasko. VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. POLAND i7. februarja S. S. GOTHLAND 5. marca Prevaža se samo potnike tretjaga razreda. , Veliko prostora za ietanje. Velika svetla, dobro ventilirana Jedilnica na promenadnem krovu. Udob> nI zaprti prostori z dvema, žtirimi ali §estimi posteljlml reaervlranl. Vprašajte pri kompanljskl pisarni 9 BROADWAY, NEW YORK ali pri lokalnem agentu. Cosulich črta I PRES. "WILSON .... 12. febr. SAN GII STO ...... 15. febr. COLUMBIA ........ 16. marca ARGENTINA ...... 19. marca Potom i lat kov. Izdanih sa «m ara Ja v Jusoatavljl In SrSUL Waikaina usodnoatl prva«a. druaa es In trstjsos razrada. Patnlki 'trstJasa razrada SaMvsi. brasplaCno vina. phel^brothmsj 00 • Wei 8trea< H&m Ie»fc | POZOR, SLOVENKE! Slovenec srednje starosti se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 30 do 43 let. samica ali vdova z enim otrokom, na to se ne gleda, »amo da je poštena. Pisma naslovite: William Pan vel j, Box 216, Cherrv Valley, Pa. Tloyo sabaudo I Prihodnji odptatje Is N. T. Mrnft Sa I 2 vijaka RE D* ITALIA — 26. febr. I REGINA D* ITALIA — 23. marca J Izdajajo aa dlraktnl vozni Batkl Sa ndi { (ltrnik mast t JnsoalavtfL Brwidatno lino sotnlkoaa t. runM j French Line C0MPA6NIE GENERALE TMXSATLAK7IQUE v jugoslavijo preko havre FRANCE ................ 17 februarla CHICAGO ................................februarla LA SAVOIE ............ 26. februarj- LEOPOLDINA .............. 1. marca naravnost do hamburga. NIAGARA .................. 15 marca new york - vigo - havre. ROUSSI LLON ............... 24. marca Dlraktna tcieznlika zvaza Iz Pariza « vse glavna točke JuHoslavl]a. Hitri pa<-nlkl a Stlrlml In dvema vijakoma. Poseben zastopnik jugoslovanske vlade K* pričakal potnike ob prihodu naftlh par-nlkov v Hivru tsr jih toino o d pram u. kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoske črte ao transportlrall takom vojna na tisoče £eho«lov»4kih vo. takov brez vsa naorlllke. Za Alfkarta In cen* vpra&ajta v DRUŽBINI PISARNI, 19 Stzte SI. N. 1. C. ali pa pri lokainlb atantlh. COLUMBIA - ▼SUKA ZALOGA — PLOM V vam JJUB. GRAMOFONE Sk^SS^SS0* VICTOR MVINSEK, 331 SlKR St, C0MEMAU6H, PI.