rZapolleta Za Nm York celo leto • $7.00 cdo leto $7.00 GLAS NARODA * The largest Slovenian Duly Id the United States« Iiftislo^iikihJeUveery Ameriki. and legal Holiday«. 75,000 TELKTOV: OHelaea 3—3878 NO. 263. — ŠTEV. 263. gnUred M Second OUm Mitfr gopteaber tL, 1908, «t the Fort OfBoo tt Mew York. H. Y„ and« Act erf Oongg— of gweh 8. 1870 __NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 9, 1934. — PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA 1934 TELEFON: OHtlaea 8—8878 VOLUME ZLIL — LETNIK XT JI. DRUGO RAZDOBJE "NEW DEALA" SE JE PRIČELO ŠTEVILO DEMOKRATOV SE JE POVEČALO ZA TRI MILIJONE; POSVETOVANJE V BELI HIŠI Postni mojster Farley zatrjuje, da bo tudi pri prihodnjih volitvah zmagal Roosevelt. — V tridesetih izmed oseminštiridesetih držav so si priborili demokrat je popolno kontrolo. — LaFollette gost predsednika RoDsevelta. — Zadnjih volitev se je udeležilo 28 in pol milijona volivcev. Flandin novi francoski premier JUGOSLAVIJA DVA 2IDA HOČE IZROČITEV OBSOJENA TERORISTOV WASHINGTON, D. C.. 8. novembra. — Takoj ko se je vrnil predsednik Roosevelt iz Hyde Parka, se je podal na delo. Začelo se je namreč drugo razdobje "New Deala", v katerem bo treba izpolniti zadane obljube ter napraviti in izvršiti nadaljne načrte za uspešen boj proti depresiji. Narod Združenih držav je izrekel njemu in nje figovi politiki zaupnico in sedaj je treba udejstviti direktivo, ki so mu jo dali volivci. V prvi vrsti se bo bavil s podporo nezaposlenim, dobavo dela in uravnovešenjem proračuna. V to svrho je pozval k sebi svoje svetovalce in strokovnjake. Značilno je, da je povabil v Belo hišo wisconsin-skega zveznega senatorja LaFollette-a, ki je bil ponovno izvoljen na progresivnem tiketu. Predsednik se zavzema za produktivno preskrbo j nezaposlenih, ne pa za direktno podporo. Pri tem bo gledal na to, da bo čimveč mogoče razbremenil zve-/no zakladnico ter poveril preskrbo državnim in mestnim upravam. Predsednik se bo poslužil vseh sredstev in bo napel vse sile, da v prihodnjem fiskalnem letu u-ravnovesi proračun. Treba bo dobiti nove vire dohodkov. Trgovinski tajnik Roper je namignil, da bodo davki najbrže zvišani, toda ne na stroške revnega človeka. WASHINGTON, D. C., 8. novembra. — Predsednik demokratskega narodnega odbora, James A. Farley, je izjavil, da je republikanska stranka izgubila ves svoj vpliv in da bo leta I 936 predsednik Roosevelt soglasno izvoljen. Republikanci ne vedo, kaj početi. Eden njihovih odličnih voditeljev, senator Borah iz Idaho, je odkritosrčno priznal, da se mora republikanska stranka temeljito reorganizirati, če ne ji bo zavedno od-klenkalo. Ko se je vrnil wisoonsinski senator "Bob "LaFollette iz Bele hiše, kjer je bil gost predsednika, je rekel, da je dolgo časa razpravljal ž njim ter da s predsednikom v vseh vprašanjih sogla sita. Generalni poštni mojster Farley je ves vesel povedal časniškim poročevalcem, da se je vse tako zgodilo kot je prerokoval. Na vprašanje, če se bo porodila nova opozicijska stranka ali če bo republikanska stranka reorganizirana, je odvrnil: — Mi demokrat je smo z demokratsko stranko zadovoljni, odločitev glede republikan-i ske stranke pa prepuščamo republikancem. Pred-1 sednik Roosevelt bo imel leta 1936 nekaj nasprot-1 nikov, ki pa seveda ne bodo prišli vpoštev. Repub-i iikanci bodo pri prihodnjih predsedniških volitvah v veliki zadregi. Treba jim bo namreč najti predsedniškega kandidata* ki bo pripravljen žrtvovati se zanje. Ko so ga opozorili na republikanskega senatorja Vandertberga, ki je bil v torek ponovno izvoljen v državi Michigan in ki je bil že večkrat "imenovan" kot republikanski predsedniški kandidat, je rekel Farley, da je Vandenberg preveč prebrisan in previden, da bi nominacijo sprejel. WASHINGTON. D. C., 8. novembra. — Kako silno zmago so izvojevaK demokrat je, je razvidno iz. sledečih podatkov: Volitev se je udeležilo 28 in pol milijona voliv- Jugoslovanski postlani k je zahteval izroč i t e v dveh hrvatskih teroristov. — Zahteval je, da je Perčevič izročen Franciji. Dunaj, Avstrija, H. novembra. — Jugoslovanski )»osla-nik se j«« zglasil pri avstrijskem zunanjem ministru Kg. Berger-Waldeneggu t<*r mn je vročil ve«' žalitev, ki so v zvezi z umorom kralja Aleksandra. Zahteval je izročitev dveh hrvat.-kili teroristov, ki sta bila na jugoslovansko zahtevo pred kratkim aretirana na Koroškem. Nadalje je zahteval, da avstrijska vlada ugodi zahtevi Francije, da ji izroči polkovnika Perčeviča. ki je od dr. Ante Paveliča iz Italije prenašal navodila in denarno podporo hrvatskim teroristom na Ogrskem in ki je po žrebu izbral kraljeve morilce. Konečno je zunanjemu ministru predložil imenik hrvatskih teroristov, ki žive v Avstriji ter ga je prosil, da izpo-sIuje, da jih avstrijska vlada izžene iz dežele. Zunanji minister Berger-Waldenegg je jugoslovanskemu poslaniku odgovoril, da bo glede izročitve polkov. Pereeviea Franciji odločilo sodišče. GOEMBOES ODPOTOVAL IZ RIMA Sim, Italija, 8. novembra. Ogrski ministrski predsednik Julius Gocmboes je imel v sredo jM>|>oldue drugo in zadnjo konferenco z Mussolini jem ter je kmalu nato odpotoval v Budimpešto. Uradno poročilo, ki je bilo izdano glede te konference, povdarja, da je bil razgovor v prijateljskem duhu in da sta oba državnika razpravljala o ekonomičnih in tehničnih vprašanjih. Poročilo pa ne omenja, ako sta razpravljala o pre-membi trianonske mirovne pogodbe. Vatikan, 8. novembra. — Papež Pij je v svoji avdijenci sprejel ministrskega predsednika Goemboesa, prodno je Goeinboes odšel na konrerenco k Mussolini ju. _ V ITALIJI Obsojena sta bila na zaporno kazen zaradi protifašistične agitacije. — fen žid je pobegnil v Švico. Kim, Italija, 8. novembra. — Dva židovska proti fašista sta bila pod obdolžbo zarote proti državi in vsled poskusa razširjati revolucijonarno propagando ]M>slaua v ječo. (>btoženca sta Sion Segre iz Turi na in Leon Ginsberg, ki je bil rojen v Odesi, p?. j« italijanski državljan. Posebno sodišče je obsodilo (iiusberga, na štiri, Segreja pa na tri let ječe. Dve leti pa jima je bilo odpuščenih zaradi razglašene amnestije ob priliki rojstva princese Marije Pije- Razsodim je zbudila veliko presenečenje, ker je Mussolini zasledoval proti Židom vedno prijazno j>oIitiko. Le redkokdaj so bila med njegovimi nasprotniki židovska imena. Tretji te skupine, Mario Levi, pa je pobegnil v Švico. Ka-korhitro je bil čez mejo, je objavil proti Italiji sovražno in žaljivo izjavo. Levi in Segre sta bila 11. septembra 19.3'» prijeta, ko sta hotela prekoračiti mejo pri Pontc T resa. Pri preiskavi njihovega avtomobila, s katerim stji se peljala v Italijo, je bilo najdenih več protifašistovskih spisov, kateri bi imeli biti razdeljeni pred volitvami v poslansko zbornico 25. marca. Ginsberg pa je bil aretiran, ko je -tajna policija pri »preiskavo Levijeve pisarne našla več spisov, ki so bili proti njemu obtežilni. Vsi trije so bili obdolženi, da so bili v zvezi s protifašistovsko organizacijo v inozemstvu. OBLETNICA B0LJŠEVIŠKE ________REVOLUCIJE Ob svoji 17. obletnici je Rusija pokazala svojo vojaško moč« — Slav-nost različna od prejšnjih. SKRAJNA NAPETOST JE HIPOMA PONEHALA PARIZ, Francija, 8. novembra. — Medtem, ko je ljudska množica v Parizu in po drugih francoskih mestih vprizarjala burne demonstracije in kričala "Proč s parlamentom!", se je posrečilo Pierru Flandinu sestaviti nov kabinet. 0DVAJALEC ARETIRAN Moskva, Rusija, 8. nov. — 17. obletnica boljševiške revolucije je bila v sredo slovesno obhajana. Na prostranem Rdečem trgu pred nagrobnim sj>o-menikom Nikolaja Ljenina je njegov naslednik Josip Stalin« sprejel vojaško in delavsko para-do, v kateri je bilo nad milijon ljudi. Vojni in mornariški Jvomisar Vorošilov je imel temu dogodku primeren govor. Vojaštvo je korakalo s tan-I ki, velikimi topovi, bombnimi aeroplani in drugo vojaško j motorizirano opremo, kar je I imelo namen pokazati veliko j vojako silo sovjetske Rusije. J Vendar pa je med vsemi sve-{čanostmi vladalo drugačo raz-I f)oloženje, kot prejšnja leta. 1 Pri letošnji proslavi so skoro j popolnoma izostali pozivi na j delavce celega sveta, da strmo-! ječo. glavijo kapitalizem. V paradi Robson, ki je star ;S1 let, je je bilo samo nekaj zastav z na- j bil vsled nenadne aretacije pisi proti nemškemu fašizmu ' prestrašen. Že kmalu po od-in japonskemu militarizmu. I vedbi male June je bil Robson Lastnik ponočnega zabavišča je osumljen od-vedbe June Robles. — Bil je aretiran spomladi, toda deklica ga ni spoznala. Phoenix, Ariz., S. novembra. Lastnik ponočnega zabavišča v Tucson, Ariz. Oscar Robson je bil aretiran pod obdolžbo od vod be 6-letne June Robles v aprilu letošnjega kvta. Zvezni komisar Dan Hurley je Robsona postavil pod $50,000 varščine in ker te vsote ni mogel plačati, so ga trije zvezni detektivi odpeljali v KANSAS OSTANE SE VEDNO SUH Pri volitvah v torek se je tradicijonalno — že 54 let — suha država zopet izrekla za prohibicijo, šest drugih držav pa je zavrglo 18. amendment. Z veliko večino sta "West Virginia in Florida glasovali za odpravo prohibicije, Nebraska, South Dakota, Wyoming in Idaho pa so glasovale, da je prodaja alkoholne pijače dovo-1 jena. cev. Demokratski kandidati so dobili petnajst milijonov glasov, torej tri milijone glasov več kot pri katerihkoli volitvah. V poslanski zbornici je 321 demokratov, 1 03 republikanci, I zastopnik farmersko-delavske stran-ke, 7 progresivcev, I neodločilen. V senatu je 69 demokratov, 24 republikancev, 1 zastopnik farmersko delavske stranke, 1 progre-sivec, 1 neodločilen. Governerjev je 38 demokratov, 8 republikancev, I farmersko-delavske stranke, 1 progresivec. Odkar so Rusijo priznale Zdr. države in je bila Rusija sprejeta v Ligo narodov ter je stopila v diplomaske odnošaje z drugimi državami, ni v Rusiji več one velike gonje proti kapitalizmu.' Pri sedanji proslavi boljševiške revolucije je J^usija skušala pokazati notranji razvoj velike države, razvoj industrije in vojaško silo. Nasproti Krcmlju je bila samo razobe-šena velikanska rdeča zastava z napisom: "Delavci sveta, združite se!" S tem je izraženo mnenje sovjetskih voditeljev, da so še vedno prepričani, da bo prišlo do svetovne revolucije, toda ne na način, kakor so ga predstavljali bolj-ševiki, ko so v svojem počet-ku napovedali boj svetovnemu kapitalizmu. Ako sedaj pride do vojne med sovjetsko Rusijo in kapitalističnimi državami, bodo vojno izzvale kapitalistične države, tedaj pa bo kapitalizem strt, toda v tem slučaju komunizem ne bo kapitalizmu odsekal glave, kajti kapitalizem bo izvršil samo-'mor in komunizem bo njegov pogrebni k. Washington, D. G., 8. nov. Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku sovjetskih republik, Mihaelu Kaliniun, naslednjo čestitko: Njegova ekselenca, Mihael Kalinin, predsednik unije so-vjetekih socijalističnih republik: Sprejmite, prosim, ob tej obletnici ustanovitve sovjetske vlade zagotovilo mojih najboljših želja za dobrobit in procvit vaše dežele. z nekaterimi drugimi osumljenci aretiran, toda June ga ni mogla spoznati. Izvedenci v rokopisu pa so dognali, da je Robson pisal pisma, v katerih je zahteval od očeta odvedene deklice Fernando Roblesa $lo,0()0 odkupnine. V pismu na Roblesa je Robson dal navodila, kam se naj pelje z avtomobilom, da bo prišel v stik z odvajalcem. Robles je storil vse, kar mu je bilo naročeno, toda odvajalca ni našel, da bi mu izročil zahtevano odkupnino. Slednja* je Robler prejel pismo iz Chicago, v ka j terem je bil natančno popisan prostor, kjer se nahaja June. Iskalcem se je res posrečilo najti dekletce v neki jami v zaboju, ki je imel samo na vrhu majhno odprtino za zrak. June je bila odvedena 2.'). aprila popoldne, ko se je vračala iz šole. Deklico so potem našli 14. maja. Ko so bila objavljena imena novih ministrov, se je prebivalstvo mahoma pomirilo. Flandin je odpravil najtežjo krizo, kar jih je doživela Francija izza nastopa ministrskega predsednika Doumer-gua. To se je zgodilo preti devetimi meseci, ko so se vršili po vsej Franciji krvavi nemiri. Flandin je obdržal v svojem j kabinetu večino bivših mini-| strov. V splošnem bo zasledoval prognun svojega prednika, opustil bo pa le one točke v programu, ki se tičejo zije francoske ustave. V novem kabinetu je tudi Kdouard Herriot, ki je postal državni minister brez portfe-Ija. Manjka pa vojnega m;ni-stra Petaina, odločnega lier-riotovega nasprotnika. Malo prej je bilo /branih pred parlamentom na tisoče o-seb, ki so kričale: — Proč s parlamentom! — Proč s poslanci! Do resnejših izgredov ni prišlo. Policija je aretirala petdeset razgrajačev, ki so bili pa pozneje izpuščeni na prosto. Doumergue je moral zato odstopiti, ker je zahteval, naj se 59 let stara francoska ustava prikroji, da bo imel ministrski predsednik več moči, parlament pa manj. MCADOOJEVA Htl SE BO POROČILA Los Angeles, Cal., 8. nov. — Senator William G. McAddo je slednjič dovolil svoji 11» let stari hčeri Ellen MBcAddo, da se sme poročiti s filmskim iirral-cem Rafaelom de Onate De Onate jn Ellen sta že prejšnji mesec vložila prošnjo za poročno dovoljenje, toda sodnijski uradnik jim dovoljenja ni hotel dati, ker califor-nijska postava prepoveduje zakon med Amerikanei in Fili-pinci. De Onate, ki je bil rojen v Manili na Filipinih, mora najprej dokazati, da v sebi nima filipinske krvi. nakar mu bo izdano poročno dovoljenje. NEMŠKI PROTEST GLEDE SAARA Berlin, Nemčija, 8. novembra. — Nemčija je vložila protest v Parizu. Londonu, Rimu in Bruslju proti uporabljal ju francoskih čet v Saaru. Pari*, Francija, 8. nov. — Nemčija je bila uradno obveščena, da je Francija pripravljena poslati v Saar svojo armado, ako jo za to naprosi Liga narodov, ki vlada tej pokrajini. Prebivalci Saara bodo v ja-» nuarju glasovali, ali hočejo še j Nemčiji, ali pa hočejo ostati dalje ostati pod vlado Lige na-1 pod Francijo. Ob času plebjfi- a1« MA 1* w■ ■ !l! 1—® 1 _ __! ___•__• _ __ PODERŽAJ BO IZROČEN AMERIKI Dunaj, Avstrija, 8. nov. — Avstrija bo v kratkem ugodila zahtevi Združenih držav ter jim bo izročila stotnika Ivana Poderžaja, ki je bil skoro pet mesecev v dunajskem zaporu pod osumi jen jem, da je umoril I newyorsko od vet ni do Agneso j Tufversonovo, ki je kmalu po | poroki s Poderžajem skriv-j nos (no izginila. I — Franklin D. Roosevelt".!rodov, ali se hočejo vrniti k'cita pričakujejo nemire. "OLAft IlKODr HBWYOKK, FRIDAY, HOV EMBER 9, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. Glaa Naroda" WBHC PUBLISHING COUP ANT U OwpwitkQ) tbt corporation and addrewca of above officers: •f MiihittM, New ¥«rk City, N. I. OSLEPLJENI OTROCI SLAB NARODA" (Voire of tke Penit) Qv Except Sundays and Holidays *mZm IN" la .................... 90/10 93.Q0 ■m 01 .bo Za New York ca odo leto Za pol leta .............. Za Inoaenurro sa celo leto Za pol leta.............. ......97.00 •..... $3.60' ....... $7.00 ......$3.60 SobeesintioD Yearly $6.00 IdvKtlHBCBt on Agreement Heroda" lahaja fitkl dan lgrsemM nedrij In pramlkor. bna podplat In osebnosti ge ne prlohfinjejo. Denar naj ,ee blagovoli po Mawy Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se fdl prcjjnje Mvallfifie oasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. 18 th Stmt, New Ymtk, N. T. nakopa", 21« W. 1-48» ROOSEVELT NA VIŠKU Franklin D. Roosevelt, ki je moral pred trinajstimi eti opustiti svojo politično karijero, ker ga je vrgla na bolniško posteljo linda bolezen, je da>ues največji politi-lii mogoenik, kar jih ]K»zna zgodovina Združenih držav. Od Atlantika do Pacifika, od Mehiškega 'zaliva do !:anadske meje je dobil njegov "New Deal" pri torkovih volitvah zaupnico, ki je brez primere. Ncttcaltere j>osamezne postojanke so sicer vzdržale si-'•11 naval, padle so pa najmočnejše republikanske trdnjave: — Pennsylvania, Connecticut hi Ohio. . Mogočni nasprotniki predsednikove politike — Foss iz Oliio, Keau iz New Jersey, Patersou iz Missouri, Robinson iz Indiane in Redd iz Pennsylvanije, — so se mora'i uma knit i s politične pozornice- Ne rečemo, da za vselej, najbrž pa za dolgo časa. Visoko nad njegov osebni uspeli se pa dviga dejstvo, da bo njegovo politično stališče še dolgo lieUotakljivo. To je pa najpomembnejši izid torkovih volitev. Volitve so si okrajnim poud .»olitičua vprašanja, dočim je do .lev še vodno ostalo nerešenih. Oči vidno je, da hoče večina ameriškega prebivalstva lediti liadakjni dve le.ti predsednikovi politiki, da je demokratska stranka pri volitvah izvojovala moč, kakršne • imel še nikdar noben politični režim v Ameriki; 'da je : publikanska stranka dosegla svojo najuižj > točko. V tem pogledu je izid torkovih volitev zgodovinske-; a pomena- Pod površino so pa še globlje politične možnostd. — ' >;»rijem demokratske kontrole je tako močan, da je O l nje * d vi sna bodočnost naroda. Kaj bodo demokrat je napravi-i s to svojo zmago, v kakšnem smislu jo bolo izkoristili, ž.ako bddo gospodarili ž njo — to vprašanje je ostalo pri •rkovih volim-ali nerešeno. Kandidati najrazličnejših prepričanj so bili v torek zvoljeni na demokratskem tiketu. Nekateri so jmj mišljenju skrajni nazadnjaki, nekateri skrajni radikalei. Do moči so se povzpeli pod administracijo, ki lnne-ju nekaterih nima jasnih ciljev in čije metode niso iz-i.ritftalizirane. V času ko so v Jugoslaviji zelo žalovali za pokojnini kraljem Aleksandrom so imeli v španski Asturiji kratkotrajno a nečloveško vlado rdečega režima. Posebno mesto -Oviedo jo preizkusilo v tistih dneh vso grozovitost komunistične strahovlade. Začelo se je s tem, da so rdeči uporniki naskočili o-rožniške straže v Llanari, Ollo-niegu, CarbaVinu, Mieresu in drugih krajih ter jih premagali. U]>orniki so večinoma pomorili svoje ujetnike, s katerimi so ravnali tako zverinsko, da je stotnik Alonso Hart v Folgueri rajši izvršil samomor, kakor se predal revolnci-jonarjem, ki so ga še mrtvega obglavili ter razstavili njegovo glavo v izložbenem oknu. Kmalu zatem se je pojavilo v Oviedu kakšnih 600 upornikov. Imeli so puško, pištole, ročne granate in dinamitne pa-trone. Z njimi so uapadli «»-rožnike in jih obvladali. Oddelke čet, ki so nastopilo proti upornikom in niso bile dovolj močne, da bi jih prisilile k pre-daji, so u|>omiki pomorili. Potem se je začela nadčloveška borba za stan civilnega govor-nerja. Borba je trajala vso noč, nakar so tudi tukaj zmagali u|»omiki in pregnali vladno čete. Posledico toga poraza so bile strašne. lTy>omiki so dobesedno poklali orožnike in razobesili povsod rdeče zastave. XajH>sleotiiajst drugih hiš. Komunistično razdejanje je bilo s tem končano. Triperjevo Grenko Vino — Njeno Edino Zdravilo "liervv.vn, lil., JI. oktobru. V enem tednu boui stara ST let, toila imk-uMui h' diibro. hvala Triuerjovemu tirru-keuui Vinu. ki luoje itliuu zdravilo TRINHUEVO GRENKO VINO je pri jet ua želo-! »"da dansko maslo je mnogo\.Q hodi, in ni ka2a, ZImkoy nc_ zabimo slabe čase in skrbi ki! T'11** ko baje sti- vari|e ,>olczllL DolIia j, Wl{ iz nas tarejo, sem in tam prireja-' V-,. - i vtuTy-/jllUt 111 \*u" Trebnjega, odkoder jo prišel v . iditi, co cariniki ponoei opazijo m zabavo. 1 1 i » jo veselice Tukaj Po tem dogodku je nastal hioložaj, ki si ga niso prebival- tvenice dni jei Ovieda niti od daleč pred- »JSK. arkom rešile marsikatera J ^'U««: nastopila je lakota. - .. Nihče nT smel iz hiše in ženske, osti važnih političnih za- i.: ^ i;-t.4: .. , l ki so so zaradi stisko upalo na smo priredile dru-uštva "Zvezda'', 1 družini Mr in skrivnostne tovorne avtomobile, Ui vozijo brez luči s silno naglico, da bi ušli v Švico in tja mimo švicarskih carinikov ui, razen tega je imel v rokah z belim prtom pokrit koš.ki s»» ga očitno ni upa) položiti na tla. Končno je možakar le našel pripraven prostor pri oknu, I , postavil koš rahlo pod klop, • | udobno sedel in takoj zaspal. ' j Spal je kakšno uro, ko je mahoma planil pokonci, >e začel zvijati m vpiti, naj ženske takoj odidejo iz oddelka, ker si mora na vsak način sleči hlače. Seveda so ga vsi začudeno gledali, a kmetič ni čakal, da bi jih začudenje šele minilo, temveč je hlače začel onostav- Ameriko pred U7 le\i. — V Clevolandu jo umrla j110 udinjati, nakar so vse žen Mary Kuušck, rojena Zakraj-' skc jadnio pobegnile v sosetl šok. Pokojnica je bila rojena »ji "ddelek. Mrs. Frank in Cecilija Jurca vtihotapili dansko maslo. Vča-suiprise party ob priliki njiho- sih švicarski cariniki te nvto-ve petindvajset letnico ali sre- 'mobile vendarle ujamejo, von-ulico, so u^Hirniki pozdravili z i jMu oko. To jo bilo no- dar le poredko. Tihotapci, ki ognjem iz strojnic in z granat-i veinbra, v soboto zvečer. Na1 so zajeti, pač izgubo svoje bla-nimi izstrelki. Začele so se tu-! »j1'1 domu 2270 No. Blue go, potom pa jih cariniki pože-
  • rijateljev in znancev. Za-tosti. j konca je v soboto {»opoldne od- V tem fMtložaju so se nad. I>eljal Martin Keržiin v So. Oviodoni imjavila letala, ki so Chicago )>od pn>tvezo, da se metala upornikom letake s po- [ <>ndi vrši veselica zvečer. Mr. zivoni, naj s<* pretlajo. Toda : i» M rs. Jurca sta so dala od-komunisti so se jim rogali, re- |*djati, ker nista vedela, kaj koč: * Revoluci ja je zinagalaP jdoma pripravlja. Ko se pa Za spremljavo pa so vos dan i zvečer vrneta domov okoli de-rogljale strojne puške j sete uro, je bilo vse temno. Ko ti«> nazaj na francosko mejo. Ct: so pa tihtapci Švicarji, jih pa seveda čaka huda kazen. Na italijansko-šviearski meji, na Tessinskem pa cvete politično tihotapstvo. Tu so obmejni stražniki preti kratkim ugotovili, da nekdo v čisto določenih presledkih pošilja iz Švice v Italijo makarone. To Ise jo carinikom čudno zdel« hami in obstreljevala uporniške postojanke, odkoder m Mrs. Martin Ivanše-ka lepo pozdravi in jima izro-srebrnih rož, SO > j. | . jim komunisti odgovarjali s''\' -l><*tl"< Vu:?et „ .. i__- -i j -i v košarici zlozenih. salvami (morozeiiih udarnikov. CfKirniki so pri obstreljevanju Nato godec Juročič zaigra pogoh4a najrazličnejših izprememb. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOCLAYUO ▼ IT ALU O Za $ IM ......Din. 199 Za $ 9.35 .......... Lir 199 0 ##••!•«••• Din. 200 $18.25 .................... Ur 290 9 ••••*»••»• Din* 300 $14.60 .......... Lir 500 $mes .......... Din. SM 988.29 .......... Lir 1090 SS4J0 .......... Qfa 1999 $176.— .......... Ur 2000 'S am CENS SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI J S* hulfcrtlo teCJUi sneakOT kot sgoraj naTedeno, bPdlu t dlaaxjin ali lirah dovoUajomo fte "bolje pogoj«. osruftu ? amkriSkih dolarjih bhphBto H^wnttpMUU..........f Mi ti«— " " ..........sltj5 ti«— I ^ ... fi«^- - " ....r.____Ml J* 9B*.— " " ..........$SLM Prejemal k dobi e ttarem kraja izplačilo ▼ dolarjih. SLOVENK PUBLISHING* C0MF%NY MGlm« Naroda" NPf lOBK, N. I. grožnjami, da bodo zažgali vso j grem dam, da so bo delal hišo. Pripravili so v ta namen dan". tudi ogromne množine petro- Naj lK)y(im, otlkod sta naša srebrna jjoročenca doma. Mr. Frank Jurca je doma iz Podlipe pri Vrhniki. V Ameriko je prišel leta 1!)07 v Kenosha, Wis. Mrs. Cecilija Jurca je pa doma iz Torbo j pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1909. Poročila sta se 5. novembra 1911. V Kenosha, Wis. imata dva otroka, hčer staro 22 let in sina. starega 19 let. Da sta priljubljena v naselbini, se je pokazalo na surprise party, ko se je toliko prijateljev zbralo skupaj in to kljnb slabim časom. Zatoraj kličem vama še loja, ki so ga bili rekvirirali v skladiščih oviedskili trgovcev, do izvršitve grožnjo pa ni prišlo. ^ Obupna situacija je dosegla višek, ko je začelo primanjkovati vode, ki je ]x>stala tako redka in draga, da so jo kuj>o-vali za tobak. In niti za tobak je niso mogli dobiti. Tedaj so uporniki sprevideli, da so izgubljeni. Voditelji "Ilornia-mos Prolotarios Unidos*' — (Združenih proletarskih bratov) — so zbežali, mnogi u-porniški borci so dezertirali, drugi pa so sami položili roko mise ter izvršili samomor. Po- , v. . v . , »a mnoga leta ali do zlate po- I žigi so so čedalje bolj gostili. roke bila stara Nekoliko mož pa se je vrglo ua čudnega kmeta, da bi mu preprečili njegovo nespodobni* dejanje, a jih je v hipu pometal na tla. tako se je tudi tem andu je bivala 22 zdelo pametneje uifi. bila rojena vi Trenutek nato v Clevolandu ter je 411 let. V nedeljo zvečer j«- po dolgi Itolezni umrla v Cleve-landu Marv Piuculič, stara 47 let. V ( 'level let. Pokojna je luia rojena bik fara Sv. Križ vasi Brezovica, ob Krki. — Ko je (»orota ua okrajni s od ni ji v Clevolandu j»odala oprostilni pravorek zii 20-let-noga John Fabiana, ki je IS. avgusta smrtno povozil 14 let starega Alfonsa Amato. je mati ubitega dečka v silni jezi zagnala ročno torbico proti Fabianu, potem pa je zgrabila lH>zncje pa se je osebni vlak stol ter nameravala oproščeno- stavil na postaji v (Jvomroju. ga avtomobtlista dejansko na- a vsa okna na eni strani vlaka polna glav, ki so gledale začudeno ali prestrašeno, kako se znoreli možak sklanja skozi okno svo jega praznega oddelka in vili ti hlače besno po zraku. Ta prizor pa ni trajal dolgo. Od nasprotne strani je pri-vozil brzovlak. ki je hlače enostavno odnesel s seboj, malo se ves podoben (Oviedo jo bil 3 ognjeni peči. I Kmalu nato je dozorela tudi! dejanska odločitev. Španska vlada, ki si jo medtem utrdila pozicijo v drugih pokrajinah, je prešla v ofenzivo. Poslala je nad upornike vojaštvo* tujske legije in maroške čete, ki so z vsemi vrstami orožja napadli in premagali upornike. Po tej krvavi borbi, v kateri so padale na strani upornikov tudi ženske, ki so se jim bile pridružile, so vladne čete vkora- Frauces Lukanich. [Zoper boli in bolečine 1 zahtevajte svetoYDoBlavni ANCHOR >AIN - EXPELLER\ Pain-Expeller redno gaMpe bolečine K II I S p A t N ljajo celo iz Francije skozi Svi-cov Italijo. Zato so začeli te makarone preiskovati in našli, da so v nedolžnih palčicah makaroni spravljeni majhni svit-ki iz papirja, mi katerih so bili' lepo narisane francoske u-trdbe. Kaj so napravili »Švicarji ? Zadevo so sporočili francoski in italijanski vladi, nakar so nehali potovati makaroni v Italijo. Pri Baslu meji Švica na Nemčijo in Francijo. Tu je torej dovolj možnosti za vsakovrstno tihotapstvo. Tudi tu so odkrili politično tihotapstvo. Švicarski cariniki so letošnjo jesen neke nedelje slučajno preiskali železniški voz, ki se je pripeljal % "izletniki" iz Alzacije v Basel ter bil namenjen na Badensko v Nemčiji. V vozu so našli več šolskih i knjig z napisom "Neniško-francoska slovnica". Ko je carinik začel listati tako slovni-1 co, je na našel v njej komuni- j stičen oklic. Ugotovili so, da' so bile vse te "šolsko knjige"; samo preobleka za marksistie- j no propagando, katera naj bi j se na ta način vtihotapila v j Nemčijo. "Izletniki" pa so bi-» li alzaski in švicarski komunisti. Knjige so zaplenili ter obvestili o tem nemške oblasti, katere sedaj budno pazijo na "šolske knjige". Na avstrijsko-švicarski meji pa so pred kratkim zasledili to-le "politično" tihotaptsvo, ki pa ni bilp politično: mali kmetic iz Predarlskega je na skrivaj prišel v Švico ter iz svoje vasi, kjer je vse mnogo pasti, toda ji je sodni klerk pravočasno iztrgal stol iz rok. Fabian jo bled odliitol iz sodne dvorane in isto jo storilo pet žensk, ki so bile na poroti. Nesreča se je zgodila na križišču Fulton Kod. in Denison Ave., Iz njega so planili sprevodniki in hiteli v pisarno poročat, kakšnega čudnega potni ka imajo v vlaku. Tja je takoj odšlo nekoliko orožnikov, ki so moža pozvali, naj izstopi. Pa to ni bilo tako preprosto. Brez hlač ni !iet«*l ill Fabian jo trdil, da se j«> de- »ikamor, šolo potem, ko so cek tako nenadoma pojavil pred avtom, baš ko se je prometni signal spremenil, da ni mogel preprečiti nesreče. — V Denver. Colo., je neki avtoniobilist povozil osenide-set let nega rojaka Antona Palčiča. Odvedli so ga v bolnico, kjer je 13. t^etobra podlegel poškodbam. BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 8 poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1; 1935 Cena 50c "Gfas~Naroda" 216 West 18th Street New York, H. za silo ovili z odejo, se je dal mirno odvesti v pisarne. Poklicali so zdravnika, da bi preiskal njegove možganske sposobnosti. Zdravniku ni bilo treba, da bi bil velik strokovnjak, zadeva so je takoj razčistila: Kmet je hotel namreč nekega prijatelja, ki živi nekoliko postaj dalje in ki je vnet čebelar. razveseliti s posebnim darom. s celim panjem čebel. Panj je nosil v košu. Medtem ko je spal, so čebele našle luknjo, skozi katero so ušlo. Takoj ob luknji jo bila hlačnica, ki je živalice tako zamika hi, da so se s svojo matieo vred naselile vanjo. Sčasoma |>a jim je postalo tam neudobno, razdražilc so se in začele moža neusmiljeno pikati. Vso ostalo je jasno. Množita potnikov, ki se je zbrala pred pisarno, je udarila v smeh. ko je zvedela, za kaj gre. Nato sta vlak z nekaj zamude in kmet z izposojenimi hlačami nadaljevala svojo pol. Tako je bilo torej, drago či-tat el j ice. Ubogemu kmetiču iz srca privoščine, kaj ne i Jaz pa bi iz srca privoščil vsaki izmed vas, če bi se ji kaj takšnega zgodilo. "GLAS NiiOBA »» NEW YORK, FRIDAY, NOV EMBER 9,1934 THE LARGEST 8LQTOP5 DAILY Ip U. g» J^, Naprodaj, poceni: ZDRAVJE V modri daljavi se trgajo obrisi Somi je, vlak pelje lia jug proti Dupuici, a pozlačena kupola katedrale Aleksandra Nevskega nam ob enakomeren ropotu koles še vedno blesti 11:1 pot. Ni-je mar bolgarskim dijakom, ki pojejo in brenkajo narodne ]K'smi, izraz narodovega življenja. Poleg gleda na riževa polja, na tobak in dalje v zameglene temne vršat mnogo bolj ko naše brate resen fantič meji. Mi pa spoznavamo po ne- desetih let — njegov sin. kaj dneh, da so le redke bolgar-j Kadar ni romarjev, da bi viške besede, ki nam jih daje po-1 seli s stopili«*, se pri postaji Ki-govor v premišljevanje; a to | II odahuela strojevodja in nam je v slovanskem občutju vselej prijetno. Zamaknjen nisem videl, kdaj stroj. Na pobočju hriba nad vasjo Iwli meščansko Šola, da j ' so hušuili dijaki iz vlaka. V j pri pouku mir in zrak, hi mor-Dupniei stisnemo Junaku roko J da, da se dviga nad vaškimi in se utesuiuio v \ oz ozkotirna j hišami, kakor bo v življenju železniee ob umazani Strum i I položaj človeka, ki bo izšel iz •e čokat, rdečeličen, j do postaje Strunie, ko odropo-» nje. mož. Pri Bata-(če doljri skbn» večiidel tovor liaiiiehljitii mož. l'ri Bata-(če dolgi sklop večjidel tovor noveih nas vljudno o|N»zori, da ! nili voz z ovinkom proti Džu- V ugašajočem dnevu se sprehaja mladina po glavni uliei, i KOLIKO jr vaše zdravje vrrdno? l*w prnn>jev iia dan? Poslušajte! Danes predstavlja mleko—najbolj približno popolna hrana Narave—višek prebrane po eeni. Telesu da elemente, potrebne za življenje ... in jih da v pravilni sestavi po naravi zmešane soglasno * VITALAKTIČNIM PRINCIPOM. Dober izgled ne more imeti bo-ljega temelja nego je zdravje, in dobro zdravje ne more imeti bolj«*-ga temelja nego je mleko. Zato pijte ver mleka. Gospa — je dobro /a vas! Najmanj pint na dan! Da posiinal nt* bomo kot Jugoslovani Srbi. a Slovenei Slo DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY je velika eemeutania "Orani-! maji hi Petriču, kjer bi doma-j vsej razrvani v skrbi za boljšo j ^,.ovaiu * 1 ,l* kozi okna, kajti! onstran žične črte kdo ve kako šami prebirajo vsak svoj niz l,r(,(ls^avimo ? eni sapi: kajti v zaiiiegleuem temnem pogor- poudaril mejo. ,jn v daljavi je J4 dobrih mine-« Pečene ril«-, štruklji, jjuieže-rulnili vrelcev. I vec in smeh vrteče se okrogle Prijazni mož dviga roke nad točajice čakajo postaji Stru- rlavo, češ, da je telovadec. — Junak?! V zaupanju našega smehlja- mi potnika za nadaljnjo pot. Kakor v hišici na kolesih milit iska rilski ropotač med lili- jo odkima, kar znači bolgarsko.be. Čeprav se vsi ne poznamo, pritrditev. Kopruenje je ute- smo družba, ker smo se name-šeno, toda — mili v isti kraj. Včasi pade sko- — Junaki so biti letos v Bu-' /.i zaseke sij večernega solnen. diinpešti 1 Dobro so se razumeii Vlak se izvija v širšo gorsko z Madžari.'! 'pokrajino: veter ziba trstj e, v — Madžari so Junake lepo močvirju sedeča -dorklja pro->prejeli. Bolgari pa <*n,o hva ži peruti ugodju. P<» tiru, ki je ležni za gostoliuhnost. i ves porasel s travo, vijugamo N*i bilo v tej prijaznost i tik dreves, kakor hi stroj z -likaj več? mom sproti krčil pot. Veje /•* Ali, ne, nikako politika!''»'»U« v in švrkajo zw- razume Bolgar, davee v »'»raz. V zapuščenem obgorjn stoji vrst,i vitkih topolov. Tja pokaže prestopajoči se prijazni trebušnik v črni > obleki in s čepico na ghu! — Topolov les rabi v iinlu--Iriji vžigalic, lisi je p;< j<. zini ski na>telj kozam. Ta mož je na rilski progi vi-• dno domač. < 'cz uro sem ga po-i gledoval k o t zadovoljnega i sprevodnika, pa je pod čepic» pozna usmerjeni teolog iz Sofije, spet na poti v rilski samo- ______ prem rajo vsak svoj 1 roženih jagod. II kupu kovčegov, k nam, ki >1110 pred gostilno in kavarno vsak kakor svoj kup na svojem stolu, prihajajo mladci in za njimi plahi deklici iz glavne u lice, vstajajo možje in starci izpred hiš-in vsi skupaj tesnijo krog okoli nas. Jagode pa Še vedno polzijo po dve in dve po vrvicah navzdol. — Kaj je t<»; — Brojamca. Vzlie pogovoril prebirajo prsi i naprej. — < 'emu vam rabi! — V zabavo, za kratek ca-, lirojauica ;ili kokolj. — Xu, koliko jagod je spodnjem koncu/ — Šestnajst! Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na moftiem ]|»irjn g jilat-iit-iiiini i>r-*^il»I ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Ilravska Banovina............30 ljubljanske in mariborske oblasti .....................30 Potior je, liozjuk..............30 CANADA .40 ZDRUŽENIH DRŽAV V KLIK I .................40 MAM ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington. Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York, Virginia .............40 Karotilom je priložili denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poAtne Tnamko po 1 ali 2 centa, če po&ljeto gotovino, rekomandi-rajte pismo, knjigarna "glas naroda" 216 W. 18 Street New York, N. Y. Slovenci iz Jugoslavije, kjer živijo Srbi, Hrvati in Slovenci na zapadu: tam smo mi. Pri zapadu smo poniknili, njim pa so se kakor, se sicer odklanjajo od zapada, pri zapadu uvoljili obrazi: ni redkost karta Bolgarije, kjer so Do-brudža, Trakija in Makedonija črne. Prav, da v trenutkih, ko mi, neudeleženi na trpkih dogodkih tati ? XIV. Že prve dni po operaciji je bilo Petrovo stanje zelo povoljno. Nobenega povoda ni bilo za bojazen; doktor Hebert je spoznal, da lahko preide na drugi del svojega načrta. Vemo, da je bil sklenil napraviti iz Petra moža, ki bi lahko zavzel v družbi primerno mesto. Zato je bilo pa zlasti potrebno eno: poskrbeti za njegovo izobrazbo. | Nekega jutra, ko je prišel k svojim bolnikom v bolnico, je dejal doktor Hebert Petru: — No, zdaj si pa že fant od fare; ješ, piješ in spiš kot milijonar: toda treba bi bilo pomisliti na to, da bi zapolnil dvanajst ur dnevno z nečem drugim in ne samo s sanjarenjem, ki se suče po mojem trdnem prepričanju vedno o-krog istega predmeta... Pri tem se pa redimo in krepimo... To bi zadostovalo, če bi se nameravali po odhodu iz bolnice znova posvetiti brusu... Toda tega napornega dela ne bomo več dolgo opravljali, — je pripomnil zdravnik smeje, — kajti ne bilo bi vrtnino truditi se z naravnavanjem tvoje pohabljene noge in negovanjem tvojega telesa, če bi moral zopet kričati po ulicah... (V si mislil ostati brusač, bi bil lahko ostal šepast. Zdaj gre za to, i'ant, da dobiš primerno izobrazijo. Najprej — ali znaš či- Zares! Čudoviti lip: prsi i I udi šte je jo. Suiejemo se imietniji in za nami se muza župan ali kmet Kile, veiik. suhljat, zagorel, s klobukom kakor sin prerij". Prikaže s«- tudi načelnik policije, skoraj še fant, ki mu je zrasel ponos iz podrejenosti dveh policajev. RAZVOJ LETALSTVA V RUSIJI prešlih dni, neprijetno občutimo razdvojenost, prizvonklja po sredi Rile vprežen oslič .11 nam zariga pozdrav v hladen večer. Teče živahno, da je veselje: v Bolgariji je večjidel , predstavnik vprežne živine in ta zavest mu je v ugodnem 11 1 podnebju menda vzbudila o-slovski ponos. Cez kupe kamenja na glavni ulici, ki ga tolčejo bedni delavci od prvega svila do šestih zvečer za pet levov na uro, se prebijein k trafiki brez človeka. Pa mi pravijo, naj vzamem, kar želim in pustim denar, kolikor velja. Tako je zaupanje in taka je navada med rilskimi ljudmi. V večer se skriva temno pogorje, avto je odpeljal ob tretji, prihaja pa dol v vas -ob deseti dopoldne. Ustrežljivi župan hiti na postajo telefonirat, a zaman. To noč bo rilski samostan liani še skrit v hladu rilskega pogorja. Zdaj lili otipava suknjo vaški krojač, zanima ga kakovost naših izdelkov. Rilčani nam prvim slovenskim študentom v svoji vasi lezejo pod roke in nas vodijo v gostilno k večerji. Teolog iz Sofije naroči vina i;i dvigne časo na zbližaujc Slovanov. Naš reprezentančni vodja Ivan vrti oči k veliki kupi, premika ganjen lepo satirsko brado. Ne gre, da bi nekaj ne naročil tudi župan, a načelnik policije zaradi njegovih besed k zbližan ju plašen skoraj ne seže po časi. Nam, Slovanom • z zapada, poje postaven tenor s svojimi pevci bolgarske narodne m u-inetne pesmi. Njihovi smo: — predsednik Zare je postal Za-hari, Marjan — Marin. Upe-Ijejo nas v poslednjo skrivnost svoje vasi, v krokarski klub "Pakost", ki mu kiunuje, ka-kakor vidimo v klubovem žigu, sam peklenšček z verigo. A verigo "Pakosti" uklene vso noč od večera do svetlega dne. /> ttša u I '<( rt fazo n. Nad petdeset milijonov Rusov se je priglasilo, da bo proučevalo in podpiralo zrakoplovst vo. Za letala se posebno zanimajo otroci. Slika nam kaže staro letalo, iz katerega so odstranili motor, letalo pa dali Deškemu domu v Ivanovo. V domu je 160 otrok, ki imajo z letalom največje veselje. Naročite se na "GLA8 NARODA" največji slovenski dnevnik 9 Združenih driavah — Nihče me ni učil, gospod doktor. — Dobro... to je način govora, ki bi nedvomno pristojal brusačii; toda če boš govoril z izobraženimi ljudmi, ne boš smel požreti polovice zloga, kakor si prav kar storil. Peter je zardel. Zdelo se je, da si ne upa več govoriti, da bi ga zdravnik znova ne karal. Zdravnik je torej nadaljeval smeje: — Nikar tako ne zardevaj... Priznani, da ni tvoja krivda, da nisi hodil v šolo, ko si bil še otrok... Toda pozneje.'... Ko >i prišel k parne ti, mar si včasih nisi želel vedeti, kako se človek nauči gladko citati in pisati .' — Da, gospod doktor... Poskusil sem to sam. V molitveniku, ki so ga našli nekega jutra pred cerkvijo. — Našli.' Kdo? Tvoja... Obmolknil je in se popravil: — Froehardka ! — Da. — In si zlogoval l — Crke mi je pokazal .Jakob, ki je znal čita-ti. In vedno, kadar sem se vrnil domov pred njim, sem vzel knjigo in poskusil spomniti se, kako je izgovarjal nekatere črke. Tako sem se začel učiti citati. .. malo.. . zelo malo.. . ko sem naenkrat prenehal... — Naenkrat, je-li.'... Tako je vedno; človeK ima nekaj dni najboljšo voljo; dela z vso vnemo.. . potem pa vrže naenkrat puško v koruzo in nekega jutra je konec njegove volje. — Ne, bilo je zvečer, je dejal Peter otožno. — Kako to! — je vprašal zdravnik presenečeno. — Da, gospod, nekega večera, ko smo se vrnili.. . ne sami.. . se seboj smo privedli siroto.. . ki smo jo bili srečali v mestu. — Luizo... slepo? Peter je zardel 111 povesil oči. — In od tistega trenutka se nisi več učil čitati.'... Zakaj pa ne? — Ker... ker, — je jecljal Peter, — vse se je s tem v mojem življenju izpremenilo, vse je bilo postavljeno na glavo... Imel sem druge skrbi m... mnogo več, nego prej. Začel je govoriti živahne je: — Treba je bilo delati z večjo vnemo... ker je nas bilo več... In potem... porabil sem ves prosti čas.. . da sem govoril s slepim dekletom. — Da, da! — ga je prebil zdravnik, — vem kaj hočeš reči. Puščali so vaju saiua, da bi p;i zil na slepo siroto, ki sa jo mučili; vem to. Veni tudi dobro, da si tolažil iu*** xiril ubogo dekle, če si le mogel. Tako si imel i čitanje malo čase. — Res je, gospod doktoi\ . Od tistega dne se nisem več vrnil k svoji knjigi. Globoko je vzdilmil in obmolknil, zdravnik je pa ta čas menda razmišljal, predtio je hotel nadaljevati v izpraševanju. Kar ni se mogel od ločiti, da bi pripravil svojega varovanca do po polnega priznanja. Vendar se 11111 je pa zdel trenutek ugoden in dejal je Petru: — Takrat si spoznal, da so čuvstva, ki jih človek prej ni poznal, ki se pa naenkrat oglasijo, prevzamejo močno-našo dušo in pretresejo srce. Peter je zardel 111 oči so se mu zaiskrile. — Zdravnikove besede so ga zadele v živo. Čutil je, da je zdravniku znana njegova tajna. Molčal je in doktor Hebert je spoznal, da se v svoji domnevi ni zmotil. — Da, — je dejal, — bivanje nesrečnega dekleta v vašem brlogu je zdramilo misli... plemenitost, čuvstva, nežnost, nagnjenja, ki so dremala v tebi. Že je hotel izgovoriti besedo "ljubezen", pa je pomislil, da mora Petru prizanašati. Zadovoljil se je torej s tem, da je pripomnil: — Prav sem slutil, prijatelj; in tvoja nadarjenost me je napotila, da ti preskrbim učitelja. — Pravega učitelja? — ga je prebil Peter. — Da, učitelja, ki te bo najprej naučil lepo govoriti in dostojno vesti se v družbi. Za to bosta rabila samo nekaj ur, ker si nadarjen. Pozneje bo pa polagoma odkril tvoje telesne in duševne vrline, kar imenujemo vzgojo... Razumeš to, prijatelj? Peter je prikimal. — Imenitno! Za popoln uspeli zadostuje dobra volja učiti se. — < >. na to se lahko zanesetc, gospod doktor! — To je vse, kar >cin hotel vedeti. Vse drugo bo stvar učitelja... ki pride. — Pride?... Kdaj pa? — So danes. Bil sem tako trdno prepričan, da sprejmeš mojo ponudbo, da sem povabil u čitelja, -ne da bi govoril o tem s teboj. Žarek radosti je zaigral na obrazu ubogega fanta. Saj ni mogel upati, da >r bo zdravnik tako zelo zavzel zanj. 1 Za hip se je pognala njegova domišljija V nedogled ne višave; videl je v duhu pred S^bo.j cilj, ki ga je hotel zdravnik doseči. Veselil se j.» že dobre vzgo je, ki >e mu je obetala. Da, tudi on bo izobražen človek... Ta čudež se je mogel zgoditi. O11, zanemarjen in zavržen Prochardkiu s'-n, postane... nekdo!... < )n, šc-pasti brusač, ki si nikoli ni drznil misliti na naj-neznatnejše mesto v družbi, ho živel novo življenje.. . Plemeniti zdravnik odstrani najprej njegovo telesno hibo, potem pa poskrbi za njegovo izobrazbo, da postane polnovreden član človeške družbe. Toda za to je bila potrebna železna volja. Dh, zares! Voljo bo imel; učil se bo tako marljivo in vztrajno, kakor je taval nekoč od jutra do večera po ulicah, v vetru, dežju in sn:»-gu, noseč svojo krošnjo na hrbtu in skoraj vedno lačen. 4 I11 kot da ga je to upanje, to navdušenje izpremenilo, ji' sklenil roke in vzkliknil: — Ah, gospod doktor, kaj sem storil dobremu bogu, da mi je poslal tako plemenitega zaščitnika in dobrotnika? Ubogi fant je hotel prijeti zdravnika za roko, da bi 11111 jo poljubil. — Dovolj bo tega vznemirjenja, — je dejal zdravnik, — pomiril se, prijatelj. Dovolj bo še časa govoriti o hvaležnosti. Strežnik je prišel povedat, da čaka zunaj n-čitelj. Zdravnik ga je takoj sprejel. Odvede! ga je k Petrovi postelji in dejal smeje: Tu jo učenec in sicer prav dober učenec. Lahko boste napravili iz njega, kar boste hoteli. — Pomnite, pa, da me bo tem bolj veselilo, čim hitreje bo pouk napredoval. Dalje prihodnjič.) VINSKA TRGATEV prosvetnega društva "BLED" -: V NEDELJO.:- v slovenski dvorani ^ J m Tl«rvV r 62 St. Mark's PI. New York Vstopnina 35 c. Sodnik, pisar, policisti, detektivi, viničarji, viničarke, krofi, kranjske klobase, rajželc, potica, godba, ples, vino in molt. ' s Začetek ol> '). popoldlic. - Oficijekla otVOl'itcV ob 8. ZVCCCr. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njeni boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" M. * "G L ODA" GORA NBWYORK, FRIDAY, NOVEMBER 9, 1934 ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. ZA IG — Kaj pa? In tedaj pride vprašanje boječe in počasi: — Ali je res, Vrona ? Na tvojo čast in vest? Ali sem lump? — Da! In še kakšen! I .ah k o noč! — In okno se zapre. Žorž potegne klobuk na čelo, se vzravna in dvigne stisnjeno pest. — Počakaj! Pokazal ti obm, ako sem! V Žoržu si se varala! Tedaj pa so za voglom, iz čumnate obeli starih začuje jezen glas Simmerauerja: — Za božjo voljo, kaj pa je tam zunaj? Žorž bi se v svoji jezi sprijel z vragom, toda Vronin oče je bil močnejši. Prestrašen se prevrže čez mejo in steče naravnost čez travnik. č*ele pri Gassnerjevi hiši, ki je žalostno stala s poševnimi zidovi in tramovi, obstane, da se oddahne. — Sedaj moram verjeti! Da! Jopičev ovratnik zaviha in gre po hribu navzdol. Sredi pota zapazi, da je nekje pustil svojo palico. Za trenutek pomisli, ako bi se vrnil. — A, kaj še! Naj gre k vragu! — In zdiliovaje gre dalje. — Toda palica, l»o zadnja, ki mi bo ušla iz roke. Od sedaj na-?>rej jo bom trdno držal! Trdno! — Pogleda čez ramo. — Počakaj, ti! — In kolovrati dalje. Ko pride v vas, je bila ura enajst. Pot ga |>elje mimo gostilne, pri kateri sta bila oba okna posebne sobe se razsvetljena. Po stari navadi hoče vstopiti. Pred vrat m i pa obstoji. — Nič! — Še danes moram pričeti s treznostjo! — Toda lačen je bil in grlo mu je bilo suho. Od treh zjutraj, ko se je odpravil, da za Purčelerja zasledi jelena, ni po v žil nikake pijače, ne jedi. — Nikdar lump! Toda zaradi tega ni treba lakote in Žeje umreti! — Počasi iniseže v žepe. kot ne bi vedel, da pri sebi nima svetlega gumba — Hvala Bogu! Sedaj moram domov! Xikdo mi tukaj rail ne da na upanje. Smeje, kot bi imel veselje nad tem, da so mu prazni žepi pri njegovem dobrem sklepu prijateljsko prišli na pomoč, gre dalje | H) cesti. Tedaj pa zasliši, kako nekdo poje s liri pa vim glasom. In po pivskem basu spozna svoje-a pomočnika. — Seveda! Ta ga ima zo|>et! — Xa dvorišču kovačnice uoide prijanega pomočnika, ki je zamenjal okno za vrata. — Tukaj je tesar napravil luknjo! — pravi Žorž in z nogo odpre vrat ter sune nomočnika. da se zvali v vežo. _ Ti pa lepo Bogu čas kradeš! Posnemam tebe. — godrnja pijani pomočnik; — kakor-šen mojster, tak pomočnik. Zor/ dvigne roko, jo zopet spusti in pravi resno: ■— Hvala ti, Stefel! To si bom zapomnil Ko vidi, da pomočnik v temi tiplje \h► tleli, ga vnraša: — Kaj pa iščeš? — Klobuk. — T jezi in prespi svojo pijanost. Jutri bo trel»a delati! Klobuk ti l>oin že poiskal! Žorž išče po veži, išče ik> dvorišču, toda klobuka ni nikjer. V luninem svitu gledajoč na vse strani, gre po cesti nanj do gostilne. — Najbrž ga je pustil notri, — si misli, toda takoj zmaje z glavo. THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. DRAG POLJUB 29-letna Ethel Franciscova iz Londona je tožila posestnika Alfreda Browninga, da je uničil nje zakon. Browning šteje že 57 let, a je Francisovo. ki je bila poročena z majhnim u-radnikom, začel zasledovati s svojo ljubeznijo. Zaman se ga jo otepala, pogumno je lezel za njo in ji pisal pismo za pismom. Eno teh pisem jo prišlo Francisu v roke in od tega dne med zakoncema ni bilo več miru. MEHIŠKA DUHOVŠČINA POPUŠČA Mexico City, Mehika, nov. Mehiška vlada je odločna v tem, tla nadaljuje s svojo kampanjo, da odvzame katoliški cerkvi vsak vpliv v deželi. Nii drugi strani pa jo rekel nek cerkven dostojanstvenik, da so katoliški duhovniki pripravljeni sodelovati z vlado pri preobrazbi šolskega pouka, samo da pouk ne taji Bo- Nekega večera se je zgodilo, 1 da je Browning srečal mlado * načrtu, da se odpravi eer-ženo v gledališču in ji pritisnil'kvt>ni v»)liv v deželi, pridejo v poljub na čelo, čeprav se ga jc'|P°*t('v Stiri tm'ke: 1- ka- branila z vsemi štirimi. Ni vedel, da je bil mož poleg nje njen mož. Ta poljub je dal povod za tožbo, ki se jo končala z ločitvijo zakona. Sedaj pa je lepa Ethel zahtevala odškodnino za poljub, ki ji je razdrl zakon. Sodnik je menil, da ima čisto prav in je Browninga obsodil na 500 funtov odškodnini- — To jo toliko, da si bo Browning v bodočo menda premislil nočen jati Še takšne stvari. NAJML/. *ŠA MONARHIJA ^ Nihče ne ve, kje leži dežela Suvat in vendar je ta čas to najsrečnejša in najbolj mirna dežela na svetil. Stisnjena je m (v 1 Britsko Indijo in Afganistanom ter meri komaj 1:50 km v dolžino, 1(M) km pa v širino. Se nedavno je bila prizorišče divjaških akcij gorskih plemen, ki so se med seboj neprestano jjohijala in uganjala krvno sveto. Toda pred osmimi leti j<» je zgrabil v svojo roke energičen mož, ki ne zna sicer citati ne pisati, a ima v glavi veliko pameti. Svet skoraj ni opazil, kako je ta mož deželico divjakov I spremenil v trdno monarhijo in otvoril vrata napredku. Imenuje se Miangul (iulšahzada Sir Abdul Vadud. Celo v naj-oddaljeiiejših dolinah so se pod njegovim vladanjem otvo-' rile šole; lepe hiše, ki so pokri-, te z valovito pločevino, stopajo na mesto starih, umazanih blatuic. ( oprav Itoliškc duhovščine iz dežele. 2. Zatvoritev vseh katoliških cerkva; izvzeta bi bila samo narodna katedrala in božjopot-niška cerkev Marijo Gunda-lupske. :>. Opustitev katoliških šol. 4. Odpoved službe vsem uradnikom, ki so v kaki zvezi s cerkvijo. Mexico City, Mehika, 7. no- vsmbra. — Država Queretaro je sledila mnogim drugim državam ter sprejela postavo, ki določa samo enega duhovnika na 200,000 vernikov. Ker ima država 2:14,000 prebivalcev, bo ! v celi državi smel opravljati ! verska opravila samo en du-' liovnik. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISIl SLOVENE READER 8TASE 8A MO SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU S1« WEST ltth street NEW XOKK, H. I. plSite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila ZA potovanje HIWWIWIHP»nmHIIod menoj vrti. Sprel«-tela me je strašna groza. Omahnila sem in — padla hi bila naravnost smrti v naročje, ako ne bi moj partner v hipu spoznal položaj. Pravočasno me je pograbil za roko ter me rešil \yA one smrtonosno I - ------ . ---- ne zna čitati. — Ne! Tu notri no grem! Poznam sam sebe. Od tukaj ni- V('^bir ve. kakšno vrednost kdar ne pridem. Rajši mu bom dal sam svoj klobuk. imajo lope ceste in telefonske 8 tem sklepom hoče iti domov, toda tedaj se mu zbudi zato skrbi, da se vsi - radovednost. povsod grade. Njegova drža- — Rad bi pa le vedel, kdo še tako pozno čepi notri? ,vica jo sploh vzor države. Xa- Rtegne roke, prime za železno mrežo pri oknu in se po- 11,0 zatio, ker je majhna, ker tegne ob zidu kvišku. j leži tako daleč od velikega V gostilniški sobi. katero je razsvetljevala viseča svetil- sveta, ker ne vodi vojn in ni-ka, v oblaku dima sedi Purčeler tor igra karte z lesnim trgov- 11,a trgovinskih zvez z zuna-cem in trgovskim potnikom. Za Tonetom stoji krčmar ter mu nJim svetom, ni slavna. gleda čez ramo v igro. medtem ko natakarica dremlje v za- ____ pečku. Obrazi treh gostov so bili vsled tirolca in razburjeno- --------—-- sti prt hazardni igri rdeči. Trgovski potnik, ki je držal ban- ko, in lesni trgovec sta bila tiho resna; Purčeler se jezi zara- ^^^^^^****^ di igre; pri tem je izgledal raztresen, s svojimi mislimi kje fi8^- ^ drugje. Rax-no je prejel nove karte, toda šele krčmarjeva pripomba, 44to jo pa lepa karta!*' ga opozori, da so sedaj zanj padle lepe karto. Bank ir vpraša: — Koliko? — Celo banko! Dva kralja in enega asa imam v treh barvah. — Purčeler vrže karte na mizo. — Sedaj držim banko, pa ce gre za grad. Bankir obrne karto; Purčeler je izgubil. — Jezus, Marija! — vzklikne kremar prestrašen. Purčeler mirno vstane; komaj vidno potemni rdečica njegovega obraza. — Sedaj pa ne več! Danes nimam sreče. Že davno bi moral domov. Krčmar, bodi tako dober in plačaj, nimam toliko pri sebi! Njegova izguba je presegala tristo šilingov. Toda, kdor se pise Purčeler, si v gostilni lahko izposodi in krčmar ga še počasti z besedo 4'hvala!" Oba igralca molče sedita za mizo in se smejeta, medtem ko Purčeler sname klobuk s kljuke. — Lahko noč, gospodje! Zunaj pri hišnih stopnicah vpraša krčmarja, ki ga je spremljal: — Ali danes Rufelna ni tukaj? — Ta Žid? — Da. — Danes ne. Toda jutri, ali pojutršnjem bo prišel. — Povej mu, naj skoči tudi k meni. — Ali imate kaj starega zanj? — Purčeler? Tu šef da bi prodal staro obleko♦ Ne! Kaj takega razdam. Samo nekaj bi ga rad vprašal. — Tako. tako! — Krčmar pogleda proti svetlemu nebu in iztegne roko, kot bi hotel potipati zrak. — Hladno je. Zdi se mi .da malo pritiska. Za one tam gori bi bila sreča, ako J>i kmalu nastopil mraz. — Da! Bila bi sreča! Lahko noč, krčmar! (Dalje prihodnjič.) BOŽIČNI IZLETI v v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj posije nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne 9kušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite te takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. višine. Od tedaj ne nastopam več. Pogled v zijajočo globino. — S 17. leti sem bil pristaniški delavec. Neko jutro nas je delovodja poklical, kdo se prostovoljno oglasi, da uredi zamotano železno vrv na vrhu silno visokega žrjava. s kakršnim razkladajo tovore iz prekmorskih parnikov. Oglasil sem se. <)l»orožen s primernim; orodjem sem bil kmalu na vr- 1 lili poševno proti nebu štrloče-ga dvigala in popravil napako. Tedaj pa mi je spodrsnila ena noga. Imel sem še toliko zavesti, da sem se z vso močjo oprijel križastecea železja. Pogled mi je šinil v globočino. kjer j<* stotine obrazov zrlo kvišku. Nemogoče mi ji' bilo, da bi se bil ganil, brez moči som (rstal v tem strašnem položaju ter se tako potil, da sem bil ves premočen, (lasi je skoraj zmrzovalo. Ko se mi j«' preddelavec približal, da bi me rešil, sem imel še toliko poguma, da sem z njegovo pomočjo prišel na zemljo. Ko sem začutil pod seboj trda tla, sem o-medlel. Srečen izid. — Žena mi je časo bolehala, bila je živčno bolna. Ko sem se neko po}M>l-dite vrnil z dela domov, sem našel na mizi listek z njeno pisavo. Ko sem ga prebral, mi je zastalo' srce. .Napisano jo bilo tole: ''Našel me boš v vodi". Zakričal sem na glas, da me je slišal sosed, ki je prihitcl. Ž njim sva odhitela iskat ženo, ki gotovo že leži neke na dnu reke. Drvela sva na obrežje, kjer je na bregu mirno sedela — moja žena ter se pogovarjala s prijateljicami. V naglici je namreč na listek napisala "v", namesto "pri vodi". Vlak prihaja. — Železniški uslužbenec sem. Ko sem nekoga večera urejeval svetilko na kretnici, sem zaslišal grmenju prihajajočega londonskega ek-spresa. Ko sem hotel stopiti v stran, se mi jo noga §apletla med kretnico. Zgrozil sem se, ko sem videl, kako drvi proti meni sikajoči jekleni velikan. Zgubil sem živce ter — omedlel. Pri padcu se mi je noga sprostila in obležal s*mi tik tira. Ko sem so zavedel, so kolesa zadnjega vagona pravkar švignila pot centimetrov proč od moje glave. Kadar se spomnim onih groznih trenotkov, me še vodno oblije kurja polt. Zajec. — Bil sem vojak. Pri celem bataljonu sem slovel za najboljšega plavalca. Nekega dne som se sprehajal ob kanalu, ko sera začul otroške klice na pomoč. Videl sem deklico in dečka, ki sta hotela proti meni ter kazala v vodo, kjer se jo boril z valovi majhen deček. Vrgel sem s sebe suknjo in — obstal na bregu kanala, tresoč se od doslej neznane groze po' vsem životu. Živci so popusti-" li, niti ganiti se nisem mogel z mesta. Dečka je potom rešil iz vode človek, ki ni znal niti dobro plavati, medtem, ko som jaz, šampijon, brez moči ostal na obrežju. Zdaj sodim drugače. — Ko 10. novembra: lie de France v Havre Veendam v lioulogne tur Mer 14. novembra: New York, M. C. v Hamburg 16. novembra: , Statendam v Boulogne sur M' t Uert-rig-nrla v Cherbourg 17. novembra: Champlain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Albert Ballin v aHmburgj 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savoia v .'Jenoa 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: St. Louis, M. K. v Hamburg 30. novembra* Olympic v C ""* Evropa v Bremen I. decembra: Lafayette v Hav.u Rex v Genoa 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: Saturnia v Trst Hamburg v Hamburg Herengaria v Cherbourg 8. decembra: Champlain v Havre II. decembra: Gen. Von Steuben v Hambr ti 12. decembra: New York v Hamburg 14. decembra: Majestic v Cherbourg VashinKton v Havre C >nte di Savoia v Genoa 15. deecmbra: I* i ris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: A I.ert BaJlin v Hamburg 21. decembra: O ympic v Cherbourg 26. decembra: O-mtschl«nd v Hamburg 29 decembra: II.- Ue France v Havre CE STE XAMEXJEXI V JUGOSLAVIJO POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: "ILE de FRANCE" "PARIS" 10. Nov. — 29. Dec. — 19. Jan. 24. Nov. — 15. Dec. HITRA VUZ.VJA — IZBORXA POST REZ DA — KRASNE KABINE V TRETJEM RAZREDU ZA I VE IN ŠTIRI OSEUE Svetovno slavna francoska kuhinja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PRTLJAGA 1'OTIME Z VAMI DO CILJA y.n nadaljna navodla in karte pišite na — SLOVENIC puBLisHmcca LEO ZAKRAJSEK TRAVEL BUREAU 1 GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc. 2'.6 West 18th St., New York City I 302 East 72nd St., New York City cJreoeJx J&rte. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA l'KA v platno vex...............90 v fino usnje vez ..........1J»0 v najfinejši' usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje t rila ve* 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI v platno voz...............80 v usnje vez ........... ...1.20 v fino usnje vez ..........l.:»0 •' v najfinejše usnje vez .... 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez.......60 v usnje vez .............. .80 v fino usnje vez ..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usnje trda vez 1-50 v bel eelluloid vez.........1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno ......... v najfinejše usnje vez.....1.50 y najfinejše usnje trda vez. 1.60 najfinejša vez............. Zvonrec nebeški, v platno...... fina vez.................. Virnar, najfinejša vez......... Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's I*ra> erbonU: v Imrvaiste platnico vezano v belo kost rezano........ Come Unto Me v platnice vezano ........ v lielo kost vezano........ Key of Heaven fino vezano .............. v usnje vezano ............ v najfinejše usnje vezano Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) l.r>0 .80 1.— 1.60 1.10 .30 .33 .35 .10 1.20 1._ Key of Heaven Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez. .. Slava Bogu, a mir ljudem fina vez............... KNJIGARNA 216 West 18th Street .i.— .1.50 v eelluloid vezano....... v eelluloid najfinejša vez. V fino usnje vezano..... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano .1.20 . 1.50 .1.50 .1.30 .1.10 GLAS NARODA" New York, N. Y. sem bil kmiilar na nekem pre-{ kooeeanskeui pamiku, je bila. naša lalja veekrat j »limonina ! porivati in čakati v pristaniščih. Kadi stavk rudarjev nismo dobivali dovolj premoga. Nevoljen radi zavojev, sem smatral rudarje za največje lenuhe na svetu ter to javno j voril. Organizacijski zaupnik l pa se mi je nekoč ponudil, da me spremi v podzemeljske pre- j mogovne rove, ako grem z njim, da se na lastne oči pre-1 pričam, v kašnili okoliščinah si rudarji služijo svoj kruh. Ponudbo sem kajpada sprejel. Kmalu sem se znašel v tujem, strašnem svetu, v katerem j • vladala tema, mraz, vročina, vlaga, slab zrak ... Marši kak vihar sem prestal brez strahu, tu pa me je prijela groza, zgubil sem živce in pri>sil, naj me hitro povedejo na ]>ovršje. Od tedaj spoštujem rudarski stan in rudarji so poslej moji najboljši prijatelji.