Mtnino plačana v ootavU. Leto LXXIII., št. 139 L]abl)ana, četrtek 20. Junija 194» Cena Din t*- LOVENS tzhaia vsak dan popoldne izvzemti nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.-^, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" veljo mesečno v Jugoslaviji Din 12—, ro inozemstvo Din 25.— /J Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 II JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnico v Ljubljani št. 10.351. d izročitvi o mirovnih pogojev Fra Danes se bodo najbrže v Versaillesu sestali pooblaščenci francoske vlade z nemškimi delegati - Italija pri pogajanjih ne bo direktno zastopana — Francija je za ustavitev sovražnosti, ne bo pa kapitulirala pred pogoji, ki niso združljivi s častjo operativnih edinic London, 20. juniia. e. Radio poroča po vesteh iz dobro informiranih krogov, da se bodo danes sestali predstavniki francoske vlade z nemškimi pooblaščenci k razgovorom glede mirovnih predlogov. Po nekaterih vesteh bodo razgovori potekali v Versaillesu, kjer naj bi prišlo do novc-ffa ver?3llleskcgra mira. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov Italija ne bo poslal1. Svojih zastopnikov na ta sestanek, ker je bilo v Mona-koveiu 2agrt0vljj.no, da bodo zaščiteni fta-Ii3an5ki interesi in da bo ugodeno italijanskim zahtevam tudi brez direktnega sodelovat ia pri pogajanjih. Francoska delegacija Bordeau.v, 20. jun, s. (Renter) Po zadnjih informacijah je imenovala francoska vlada za mirovna pogajanja z Nemčijo tri pooblaščence, ki so že na poti na mesto, ki ga je označila nemška vlada. Uradno to mesto ni bilo objavljeno, domnevajo pa, da bodo pogoji za mir sporočeni francoski delegaciji v Parizu ali v Versaillesu. London, 20. junija, e. (Havas) Po sporočilih iz službenih krogov so bili določeni kot pooblaščenci francoske vlade za raz- govore o premirju z Nemci sedanji fia-i- coski zunanji minister Baucioii. general Uncinger in bivši francoski veleposlanik v Varšavi Leon Noel. Odločnost frer.coske vlade London. 20. jun. e. (Renter) V zvezi s francosko ponudbo za ustavitev sovražnosti je radijski napovedovalec francoskega radia izjavil: Dasi je francoska vlada pripravljena najti način za ustavitev sovražnosti smo vendarle odločeni, da ne sprejmem3 pogojev, ki bi uničili strukturo našega naroda. Predsednik vlade maršal Peain pravi, da morajo biti pogoJi častni. Francija ne bo nikoli kapitulirala, ako pogoji ne bodo v skladu s Častjo operativnih edinic. Če se bo to zgodilo, bomo nadaljevali borbo s Svojimi zavezniki. Skupni nemško italijanski mirovni pogoji Berlin, 20. jun. e. Glede pogojev Francije za sklenitev prernirja. ki so bili dolo- čeni v Monako vem ni mogoče v Berlinu nič konkretnega zvedeti. Z nekaterih mest so izjavili, da so vre kombinacije glede mirovnih pogojev, ki so jih cbjav li nekateri tuji listi, popolnoma samovoljne. V krogih blizu zunanjega ministrstva poudarjajo, da gre za nemške in Hali an-ske zahteve, ki jih postavljata Nemčija in Italija sfcupno in se o teh zahtevah ne more razpravljati ločeno. Ce pride do sporazuma s sedanjo francosko vlado, mora biti to tak sporazum, da bo franco^a vlada sprejela skupne pogoje. Ncmcgoč:? r . da bi Italija posebej sklepala s Francijo premirje. Poudarja se, da je zveza m "d Nemčijo in Italijo sedaj trdnejša kot kdaj prej in zato odpadejo vse komb nac:jo o možnosti sklepanja ločenega premirja s Francijo in Italijo. informacije Rim. 20. junija- e. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da Hitlerjevi in Mussolinijevi predlogi za sklenitev miru s Francijo ne bodo taki. da jih Francija ne bi mogla sprejeti. Za sedai ie težko delati prognoze in gibati, kakšni so ti pogoji, toda v Rimu so prepričani, da bo zmagal razum in da bo francoska vlada sprejela pogoje, s katerimi se noče uničiti Francija, temveč samo omogočiti nadaljnja akcija, s katero bi Italija in Nemčija uspešno zaključili pričeto operacije proti Angliji. Po mnenju rimskih političnih krogov obstojajo samo trije smotri, ki jih želita Nemčija in Italija doseči in sicer: 1. Okupacija francoskih prislanšč ob Atlantiku, to so Brest. St. Nazaire in Bor-deaux. brez katerih se ne more zamisliti uspešna organizacija blokade proti Angliji. 2. Dominacija na vsem francoskem ozemlju do Pireneiev. 3. Nevtralizacija francoskih divizij, ki so še nedotaknjene na fronti proti Italiji. Basel. 20. jun s. (Štefani) Včeraj ie neka neznana radijska posta'a sooroMla. 1 da je francoska vlada odklonila nemške mirovne pogoje, ker so za francoski narod nesprejemljivi. Ta vest je zbudila precejšnje presenečenje, ker se ve. da ob Čacn oddaje te vesti nemški mirovni pogoji še niso bili izročeni franco-ki vladi. Jiierlin, 20. jun. e. (Stefnni) Z mer oda j ne strani se izve, da bodo nemške čete nadaljevale operacije z največio energiio. dokler ne bo francoska vlada brez pridržka sprejela nemških mirovnih pogojev. Fraaic&ska vlada Se ni dokončno ©^kSosiIla angleškega predloga Bordeaux, 20 junija s. (United Press) Po informacijah, ki jih je bilo mogoče do sno či dobiti iz krogov blizu sedanji francoski vlrrdi, vlada še ni dokončno odklonila an-gleškega predloga za sklenitev državne unije med Anglijo in Francijo. V dobro poučenih krofih tudi ne izključujejo možnosti, da bo fi%pleska vlada svoj prediog v kratkem ponovila. Bordeax, 20. junija e Eden izmed predstavnikov francoske vlade je snoči izjavil« da je treba kljub poizkusom za sklenitev miru z Nemčijo, proučiti angl-eški predlog o sklenitvi unije med Francijo in Anglijo. ek leta'ske ofenzive proti Angliii Ponoči so nemški bombniki izvedli nove napade skoraj na vse dele angleškega ozemlja — Vso noč so se slišale deto* nacije — Številni požari London, 20. juri. s. (Reuter) Preteklo noč so se nemški letalski napadi na Anglijo zopet ponovili. Zdi se, da so zavzeli celo večji obseg necro oni v noči od torka na Sredo. Poročila o napadih prihajajo skoro iz vseh delov Anglije. Tako so bili letalski alarmi tudi v severnozapadni Angliji in prišlo je tam tudi do bombnih napadov. To je prvi primer v dosedanjem poteku vojne, da je bila nad severnozapadno Anglijo sploh opažena aktivnost sovražnih letal. Prav tako so izvedli nemški bombniki več napadov ob južni angleški obali. Protiletalski toi>ovi so stop.li tu v akcUo in vsi oddclkj za zaščito pred letalskimi napadi so bili na delu. Letalski alarmi v Južni Angliji so ponehali šele proti jutru. Ob južnovzhodni obali je bilo opaženo, da Je večje število nemških letal preletelo obalo v smeri proti severu. Končno poročajo o bombnih napadih tudi iz severno vzhodne Anglije. VSo noč so slikali na več mestih detonacije zaradi eksplozije bomb ter brnenje letalskih motorjev. Očividci pripovedujejo, da sta bili dve nemški letali menda težje poškodovani, ko sta se oddaljevali proti morju. Letalski alarmi v severaovzhodni Angliji so trajali pet ur. London. 20 jun. s. fReuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta izdala davi ob ".30 komunike, ki pravi: V teku pretekle noči so sovražna letala izvedla nove napade na Anglijo. Vrženih je bilo mnogo bomb ob severno vzhodni obali Anglije. Škoda Je bila povzročena v treh mestih. Izbnihnilo .ie mnogo požarov. Nadalje so bile vržene bombe v grofiji Lincoln, v Južni Angliji in v južnem Wa-lesu. Po dosedanjih podatkih je bilo pri teh napadih ubitih Fkupno 6 civilistov, ranjenih pa 60. Protiletalski topovi in lovska letala So stopili V akcijo. NaJmanj 3 Sovražna letala so bila sestreljena, mnogo drugih na ie bilo poškodovanih. Varnostni ukrepi London. 20 jun. s. (Reuter) Zaradi možnosti sovražnega vpada so angleške vojaške oblasti proglasile nekatere pokrajine Južnovzhodne Anglije kot prepovedana ozemlja, v katera ni dovoljen dostop brez po ebnega dovoljenja. Notranje ministrstvo je izdalo na prebivalstvo v vsej Angliji opozorilo, r»aj v primeru sovražnega vpada ne zapušča svojih domov, temveč ostane na svojih me*trh. Izkušnje iz Francije in Belgije so namreč pokazale, da begunci lahko resno ovirajo obrambo. Moč angleškega letalstva London, 20. jun. s. (Reuter) Minister za letalsko proizvodnjo lord Beaverfarook ie izjavil sinoči da razpolaga Anglija sedaj z več letali, neco iih je imeia ob nemškem vpadu na Nizozemske in Belgijo. Letalska proizvodnja vseh kategorij letal ie v Angliji 00 10. maju presegla število izgub vključno one. ki so se primerile zaradi raznih nesreč doma. Angliia ima danes tudi več letal nego ob izbruhu vojne. Zelo se ie povečala tudi proizvodnja letalskih motorjev ter ima letalstvo trenutno na razpolago celo več motorjev, nego jih more uporabiti. Angleži založeni z živežem London, 20. jun. s. (Reuter) V zgornji zbornici je sporočil minister za prehrano lord \Voolton, da ima Anglija na razpolago živeža za več tednov tudi za primer, če bi bili odslej naprej vsi dovozi ustavljeni. V Angliji je več tajnih skladišč živeža, ki tvorijo železne rezerve. Te bodo porabljene samo v izrednih primerih. Poleg tega so bile ustanovljene že preje posebne zaloge v pokrajinah, kamor bi bilo v primeru potrebe treba evakuirati večje število civilnega prebivalstva. Evakuacija otrok iz Anglije v Ameriko London, 20. junija, s. (Reuter) Minister Attlee j© sporočil v parlamentu, da vlada ponovno z vso naglico proučuje na podlagi došlih ponudb možnost evakuacije otrok iz Anglije v Zedinjene države, v angleške dominione in kolonije. V svrho pespešenja in izvedbe te evakuacije bo ustanovljen posebni izvršni odbor in informacijski urad. Vlada nadaljuje glede tega vprašanja posvetovanja z vladami dominionov. Angleška letala nad sovražnim ozemljem London, 20. jun. s. (Reuter) Davi je objavilo angleško letalsko ministrstvo komunike, ki pravi: Včeraj popoldne in zvečer so izvedli angleški bombniki vrsto uspešnih napadov na sovražna letališča in letala na tleh pri Amiensu in Rouenu. Več letal je bilo uničenih in mnogo hangarjev zadetih. Ponoči so izvedli angleški bombniki zopet velike bombne napade na Poruhrje, Porerje in zapadno Nemčijo. Eno naše letalo pogrešajo. London, 20. jun. s. (Reuter) O letalskih napadih, ki eo iih izvedli angleški bombniki na severnozapadno Nemčijo v noči od torka na sredo, je objavilo letalsko ministrstvo sinoči nekaj nadaljnjih podrobnosti. Tako je ugotovljeno, da je bilo samo v Diisseldorfu povzročenih 21 požarov. V Kolnu je bil razstreijen vlak z municijo. Pri Hamburgu je bila zadeta elektrarna. Na bencinska skladišča pri Bremenu je bilo vrženih 250 bomb ter so bili povzročeni veliki požari. Angleški bombniki so napadli nemške vojaške ob~ekte tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. Pri Cherbourgu so bile bombardirane nemške oklopne edini-ce ter jim ie bila povzročena velika škoda. Mornariška letala so bombardirala nemško pomorsko oporišče D en Helder na Nizozemskem. Z vseh teh poletov se niso vrnila tri angleška bombna letala in dve lovski leta'i. Berlin, 20. junija AA. (DXB) V noči med 17. in 18. junijem so angleška letala letela nad Koblenzom ter ob tej priliki bombardirala vojno bolnico Joffehaus. toda k sreči bombe niso zadele poslopja, temveč so eksplodirale v bližini. Bombe so padle na Kempershof. Levo krilo bolnice se je podrlo ter sta bili ob tej priliki ranjeni dve bolničarki. Sedaj smo v trdnjavi ki je dobro branjena In dobro oskrbljena dana z modnim obzidjem Atlantskega je izjavil Duff Cooper London, 20. junija e. Propagandni minister Duff Cooper je v svojem govoru po radiu izjavil med drugim: Ne glede na to, kakšna bi mogla biti pogajanja sedanje francoske vlade z Nemčijo, moramo biti prepričani, da si francoski narod ne bo dovolil, da bi prišel v suženjstvo in da bo ohranil ljubezen do svoje domovine in svoje svobode. Neomajno je prepričanje francoskega naroda, da se mu bo vrnila njegova domovina v celoti in obenem z njo svoboda. Težko je za Anglijo, ko je izgubila s francosko vojsko svojo najmočnejšo oporo, toda mi gojimo še vedno naklonjenost francoskemu narodu, kakor tudi vsem drugim, ki so bili in so šc z nami v tem boju. V bodoče je za nas vprašanje resno, a tudi enostavno. Fronta je znatno skrajšana. Gre samo šc za obrambo angleške obale. Mi se bomo borili in imamo za seboj zelo močno obzidje, to je Atlantski ocean od Starega do Novega sveta. Na drugi strani oceana je Kanada pre— vzela važne naloge, da proizvaja < 1 > opremo in nam nudi izvežbano raošivo, Amerika pa je največji vir za oskrbo na svetu. Ameriška vlada in ameriški narod sta naša prijatelja. Njih predstavniki nam pw "jo, da nas bc Amerika z vsemi napori oskrbovala z vsemi sredstvi ki jih potrebujemo za borbo. Južno od Amerike ležijo države, ki so prijateljsko razpoložene do Anglije. To so produktivne in plodne države, ki zavzemajo veliko ozemlje. Zato imamo za seboj neizčrpen vir za oskrbovanje, ki nam je na razpolago. Mi moramo samo odbijati sovražnika vsaj mesec dni. medtem pa se bodo naše rezerve toliko povečale, kolik«.* se bodo sovražnikove zmanjšale. Vemo, da je sovražnik uporabil vse sile v svojem velikem naporu, da bi dosegel hitro zmago in ne more sprejeti druge vojne. Sedaj smo v trdnjavi, ki je dohm branjena in dobro oskrbljena ter bo vzdržala, dokler ne bodo sovražnikovi napori izčrpan1' „Gospodarski Gibraltar44 Madrid, 2* jun. AA. (DNB). španski i; * ze bavi jo s vprašanjem angleških ru-ZxJS77 ▼ ftponijl. »FuebJo* in >Informatk>- nes< ugotavljata, da 5» veliki španski rudniki v Rlu Ttntu v angleških rokah. Listi naglašajo velik« koristi, ki jih imajo angleški lastniki od tega velikega rudnika. : Puehlo« pravi, da je Rio Trni o t gospodarski Gibraltar. Izredna pooblastila irske vlade Dublin. 20. jun. s. (Reuter) Irski parlament je sprejel včeraj popoldne zakon, ki daje vladi izredna pooblastila. Osebe, ki se pregreše proti varnosti države, smeio biti postavljene pred vojaško sodišče. Kanadski obrambni ukrepi London, 20. jun. (C. Z.) Reuter poroča iz Ottaue, da Je kanadska vlada že razširila svoje obrambne ukrepe tudi na francoske kolonije na zapadni polobli. Ni dvoma, da so že podvzeti koraki za zavarovanje francoskih kolonij v primeru, da Francija zaključi separaten mir z Italijo in Nemčijo. Eglptske čete so se umaknile z libijske meje Pomembne izjave egiptskega ministrskega predsednika v parlamentu — Italijanski poslanik ostal v Kaira Kairo. 20. jun. s. (Reuter) Egiptskj ministrski predsednik Ali Mater pasa je sporočil sinoči v parlamentu, da so bile po odredbi vlade effiptske čete umaknjene z libijske meje. Ta ukrep je bil storjen zato. da se prepreči vsak resnejši incident z italijansko vojsko, preden sprejme parlament odločitev dede nadaljnjega zadržanja Egipta v skladu z najboljšimi interesi države. Ali Maher paša je dejal dalje, da izpolnjuje Egipt vse svoje obveznosti iz pogodbe z Anglijo ter da nudi svojemu angleškemu zavezniku vso mogočo podporo z lojalnostjo in dobro voljo. Kairo, 20. junija. AA. (Reuter) Italijanski poslanik v Egiptu grof Macolini, ki bi moral snoči zapustiti Egipt z osebjem poslaništva in konzulatov, je še vedno v Kairu. Zbiranje ruskih . čet v Baltiku Riga, 20. junija e. (United Press) Sovjetska Rusija je zbrala v Baltiku že nad deset armadnih zborov. Vsa baltiška letališča so prenapolnjena s sovjetskimi letali. Večji del teh letal je dospelo na letališča v teku pretekle noč L Neprestano pa se nadaljuje dovoz novega vojnega materiala. Obenem pa nemška vojska zbira močne čete v Vzhodni Prusiji. Helsinki, 20 junija s. (DNB) V mero-dajnih finskih krogih so včeraj odločno demantirali govorice, da bi sovjetska Rusija nameravala napasti Finsko. Finskim uradnim krogom ni o teh načrtih ničesar znanega. s * ' - - * -'' ~ ' i - -V % „ - o v i v . I , v > • » l ■ «~ *■ g "v- l » • ' *%„t\ -V *V . xt (t, «/ O* ' . \ , ^. v. >\ . . ^ .u. r Curih, 20. junija. Beograd 10, London 15.50, New York 445. Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 178.25, Stockholm 106.26, Sofija 4, Bukarešta 2.25. Malta v vojni La Vallete, 20. junija. AA. (Reuter) Včeraj je bil izvršen nad Malto samo en ogledniški polet, ki se ga je udeležilo samo eno letalo, ki je vrglo samo eno bombo. Ni bilo ne škode in ne človeških žrtev. Položaj Sirije Ankara, 20. jun. AA. (Reuterj Iz dobro obveščenega vira se izve, da so se med Turčijo in Sirijo začela podajan i a glede položaja Sirije v bodočnosti. Smatra se, da ie to vprašanje največjega pomena za Turčijo in da se je turška vlada sestala snoči, da razpravlja o tem vprašanju. Ankara, 20. junija. AA. (DNB) Turški parlament je sklenil, da letos ne bo šel f na počitnice ter da bo imel vsak teden . samo po eno sejo, če ne bi bilo zaradi res-I nih razlogov potrebnih več sej. Odkrite zarote v Urugvaju in Kanadi MOntevideo, 20. jun. s. (Reuter). Oblasti so odredile, da bodo zakadi odkritja zarote, ki je pripravljala prevrat v Urugvaju, do nadaljnjeg-a vse stratoSko važne točke Urugvaja vojaško zastražene. Sicer izjavljajo na merodajmh mestih, da je sedaj nevarnost za prevrat že odstranjena, O^taur*, 20. jun. s. (Reuter). Zaradi pripravljanja prevrata v Kanadi je postavljenih pred sodišče 11 vodilnih članov desničarske kanadske stranke ^-Nacionalne unije«. Državni prav dni k je sporočil, da so bili pri obtožencih najdeni dokumenti, ki pričajo, da je bil Še v teku leta 1940. v načrtu prevrat v Kanadi. Izjava bolgarskega ministrskega predsednika SofUa, 20. jun. e. Predsednik bolgarske vlade Filov se ie razgcvarial z novinar i in izrazil svoje zadovoljstvo, kakor tudi zadovoljstvo bolgarske vlade in bolgarskega naroda, da se ie že pričelo govorili o miru. Kaže. da se sklenitev mir.i pribi-žuje, kar na ne pomeni, da bi z^.-adi togi bolgarska vlada spremenila sv?io zunanjo politiko. Vlada z veliko pozornostjo za 1 -duje razvoj položaja in bo s1 o i a vsa zaščiti interese države. Vlada udu d t s 2 bodo njene zahteve in njeni in cresi p: - znali ker sta oba vojujoča ss tabora -javila, da se z novim mirom ustvarja nov red, ki bo slonel na pravici. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 20. Junija 1940. Manevrski umik francoske vojske na vsej fronti Kljub neprestanim in ogorčenim borbam s premočnim sovražnikom je morala francoskih čet sijajna Bordeaux 20. junija AA (Havasi Sinoćnje francosko poročilo z boiišča se lahko dopolni s temi podrobnostmi: Pod velikim pritiskom nemških oklopnih divizij in zaradi učinka nemške t. letalstva je bila fronta ki jo drže naše armade v zadniih štirih dneh oresekana na več krajih. Naše enote na zapadu se pod poveljstvom generalov de la Lorancvia in Lane-loisa umikaio proti Bretafini in proti spodnji Loiri. Armade okros Pariza ki so pod poveljstvom generalov Airenea Freresa in Tou-sina, se bi je jo s sovražnikom na srednii Loiri in so v zadnjem trenutku dobile nalog, nai se umaknejo proti jugu da bi se ustavile na boljših postojankah. Naše armade v Chimoacrn: so z b">kov pritisnile nemške oklepne enote in zalo se naše divizije poskušajo prebiti proti Dijo-nu. Naše armade v Loraini pod poveljstvom generalov Condina in Bourea so naredile bataljonske kvadrate in se upirajo sovražniku ter se v redu umik jd proti zaoad-nim Vogezom. da bi prebile sovražni obroč. Naša armada v Alzadii. ki ie nod no-veljstvom generala Laurea si utira not skozi sovražne množice. Id jih posku.'ajo obkoliti. Potemtakem so VSe naše armade odrezane in se bore vsaka na svojem odseku, vendar pa je VSalsa cd n.'ih obranila svoj.i enotnost in Sposobnost za male V raki umik v smeri, ki so jim določene in ukazan-. Ker se iz dneva v dan in brez vsakega odmora bore s premočnim sovražnikom, je naravno, da imajo naše e>te izgube in da so izmučene, toda navzlic temu Je njho-va morala sijajna. Vse se k ;r najbolj og r-čeno bore proti napadalcu. ženeva, 20. jun. AA. t DNB). Garnizija francoske trdnjave Fort de Rouse, ki je v neposredni b.iž ni švicarske meje, je prestopila Švico ter se predata švicarskim ob-lastvom. Posadka šteje 400 vojakov ter je bila internirana. Tudi Lyon v nemških rokah London, 20. jun s. (Reuter) Francoski radio je davi Javil, da so ponoči prvi oddelki nemške vojske zasedli Lyoa Francozi bodo branili Toulon Bordeaux, 20. jun. s. (Reuter) Vojaški poveljnik francoske voJne lake Toulon .ie razglasil po radiu, da Toulon ni bil proglašen za odprto mesto in da ga bodo Francozi do zadnjega branili. Toulon je. kakor znano, glavno oporišče francoske vojne mornarice v Sredozemskem morju. Italijansko poročilo o položaju Rim, 20. junija e. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: rrancoske čete, ki so v umiku, se bore samo še za čast svojih zastav. Francoski parlamentarcu k: jih je določil maršal Peta in za razgovore z nemškimi zastopniki, so včeraj prišli v Borde-aux. Francoska vlada se zdaj bavi z vprašanji upravnega značaja in z vprašanjem prehrane civilnega prebivalstva. Vsa obala Bretagne je zavzeta. Nemška vojska v centru stalno napreduje. Na vzhodu maršira jo nemške čete v dveh kolonah proti Lvonu. Zavzele so Vichv. V Alzaciji in Loreni ru>ijo nemške čete Maginotovo črto. Strasbourg, Colmark in Nancv so v nemških rokah. Mulhouscn je obkoljen in ga napadajo nemške čete. Bojišče ▼ Vogc zih stalno napadajo nemški letalci. Ves pas med Nancvjem ir Metzom je v nem ških rokah. V Lorem in Alzaciji je polo žaj nejasen, ker se nekateri francoski od delki še bore,, nekateri pa Še niso stopi v vojno akciio drugi se predajajo Oko polovice Mag notove črte je že v nemški* rokah Bombni napad na Bordeaux London. 20 junija > (Reuter) Iz Bor deauxa poročajo, dp s, da v nemška letala izvedla velik bembni napad na mesto. Ker je v mestu zelo nno* beguncev, se boje. da ie število žrtev veliko Madrid 20 junija s (DNB) Begunci, ki prihajajo preko francoske meje v Irun. pri povedu je jo da se je baje bane* ska vlada iz Bordeauva preselila v Bayonne v bližini -panske meje Govsr f>2«ie9skega veleposlanika v ■ Lcnđanu London, 20. junija e (Havas) Francoski veleposlanik v Londonu Corbin je v svojem snočnjem radijskem govoru poudaril, da je imela Francija v preteklosti velike nesreče, a jih je vedno prebrodila. Naj bodo v tem trenutku preizkušnje Francije še tako velike, vendar b^do vrline francoske rase. prekaljene v prejšnjih izkušnjah, ostale nedotaknj^ie in bodo pripomogle k vstajenju domovine. Veleposlanik je dodal, da bodo angleške radijske postaje odslej povečale francosko informativno službo v an^eškem radiu London, 20 junija s (Reuter) Ker je sedaj zl mnogo francosk'h radijskih postaj pod nemško upravo, je na prošnjo uglednih francoskih krogov prevzela angleška radijska družba posebno informacijsko oddajno službo za Francijo. Oddajo je snoči svečano otvori! francoski ve'eposlanik v Londonu Corbin in dejal, da bodo te oddaje angleškega radia sigurna osnova, na kateri bo mogoče ohraniti vero v bodočnost Francije med francoskim prebivalstvom. London, 20 jumja s (Reuter) Tukajšnja francoska kolonija je odločno za to, da I-rancija nadaljuje borbo ob strani zaveznikov. Pariški župan Bordeaux. 20 jun. AA (Havas) Nekateri listi so prinesli vest, da je bil Chiappe imenovan za guvernerja Pariza. Agencija Havas s tem v zvezi sporoča, da so pariški občinski odborniki, ki so ostali v prestolnici, soglasno izvolili Chlappa za predsednika občine in da je on v tem svojstvu določen, da zastopa interese mesta Pariza pred nemškimi oblastmi. Pomoč ameriškega Rdečega križa hre\v York. 20. jumja A A. (Havas) Ameriški Rdeči križ sporoča, da bo v 10 dneh lahko poslal v Evropo ladjo z živežem, zdravili, obleko in bolniškimi avtomobili. Prva ladja, ki jo je v ta namen kupil ame--: "ki Rdeči križ, je »Mekisport« ki bo od-plula v soboto iz New Yorka v Burdeaux. Tovor ladje bo imel vrednost enega milijona dolarjev. Nevarnosti za kopalce — na suheiL Nekaj umestnimi nasvetov oh pričetku kopalno sezone Ljubljana, 20. junija Kopalna sezona se je končno začela — zdi se, da se začenja vsako leto bolj pozno — s svojimi radostmi, pa tudi nevarnostmi. Kopanje s sončenjem ne nudi kopalcem le užitkov, temveč zahteva od njih vsako leto tudi žrtve. Največ nevarnosti je v sami vodi. a nc smeli bi tudi omalovaževati nevarnosti na suhem. Ob tej priliki ne nameravamo opozarjati na nevarnosti nepravilnega rn pretiranega sončenja, ki zahteva precej žrtev vsako leto zlasti med pljučno bolnimi, temveč na nevarne rastline, ki povzročajo pri mnogih kopalcih neprijetna, zelo skeleča kožna vnetja. Doslej še nismo čitali o teh kožnih obolenjih nobene slovenske poljudno znanstvene razprave in prav je, da opozorimo na članek v zadnji številki »Proteja« o rastlinah, ki povzročajo kožna vnetja. »Proteus« jc naš edini časopis za poljudno prirodoznan-stvo (urednik dr. L. Čermelj), ki zasluži vse priznanje javnosti. Prirodoslovno društvo v Ljubljani, ki ga izdaja, pa naj bi za popularizacijo prirodoslovnih ved uživalo tudi primerno gmotno podporo. Članek, ki nas ob tej priliki posebno zanima zaradi začetka kopalne sezone, je napisal dr. J. Jakša, zdravnik, in navedel mnogo zanimivih opazovanj iz svoje prakse. Dr. Jakša se je posebej začel zanimati za vzroke kožnih vnetij pri bolnikih, ki so ga leto za letom obiskovali v poletnih mesecih, juniju, juliju in avgustu. Vsak bolnik je povedal, da se je, preden se mu je koža vnela, kopal. Sončil se je na travniku. Teh kožnih vnetij pa ne povzroča voda in ne sonce, temveč nekatere rastline, ki ra-sto na travnikih ob vodah Prvi je opisal kožno vnetje pri kopalcih L 1926 dermatolog Oppenheim. Mislil je, da vnetje povzroča mala grinja travnatih rastlin, a tega ni mogel dokazati. Naslednje leto se je pa izkazalo, da ta kožna vnetja povzročajo rastline Bolezen so imenovali »mehur jasto vnetje kože, povzročeno po travniških rastlinah«. Zdravniki so ugotovili ta obolenja najpogosteje na koži podlehti, na nogah, hrbtu in sploh tam, kjer kopalec ni bil zavarovan z obleko ter je priše1 s kožo neposredno v dotik s škod'jivo rastlino. Bolnik občuti že ponoči po kopanju v prosti naravi žgočo, srbečo bolečino. Koža je ži-vordeča in nekoliko otekla. Na teh lisah se razvije mehurček, ki vsebuje prozorno tekočino. Zdravnik je imel priliko opazovati celo za oreh velike mehurje. Zdravljenje traja 7 do 10 dni in bolezen ne zapusti nobenih hujših posledic. Ozdravljena koža ostane le delj časa pigmentirana. Ce se koža vname v večjem obsegu, se bol-'niki pogosto prestrašijo, vendar jim ne grozi nobena resna nevarnost. Dokaz, da ta kožna obolenja povzročajo rastline, se nam nudi pogosto v tem, da lise na koži kažejo precej vemo sliko, odtis rastline, povzročiteljice bolezni. Tudi sam zdravnik je že obolel za to boleznijo po kopanju na prostem. Pozneje je kraj, kjer se je sončil, preiskal in na pokošenem travniku je našel janežu podobna semena in posušena stebla s pernatimi veiJikimi listi. Ta rastlina se imenuje pastinaka ali pašternak, rebrinec (Pastinaca sativa); spada v vrsto kobulnic in raste pogosto po travnikih ter je kot plevel zelo nepriljubljena rastlina. Cvete rumeno, seme pa je podobno kumini in janežu. Ko cvete, julija in avgusta, ima korenina polno jedkega soka. Pisec sodi, da vsebuje tudi posušena kakor sveža rastlina v vseh nadzemskih delih s cvetjem in semenom vred neko eterično olje, ki povzroča kožno vnetje. Napravil je tudi poskus ter z raznimi zmletimi deli pastinake nadrgnil kože in vselej se je pojavilo vnetje. Tudi drugi avtorji so ugotovili, da vnetje povzroča past enaka, a naštevajo tudi še druge tako škodljive rastline, n. pr. navadni dežen ali bršč, ki je znana plevelna rastlina močvirnih travnikov, dalje navadni rman, ki cvete vse poletje in ga je dovolj na naših travnikih (ima drobno bele ali rožnato rdeče cvetove, ki so razviti na vrhu stebla v ploščato češuljo), zlatice, mleček itd. Zlatice veljajo med kmeti sploh za strupeno cvetje ter jih zato nihče ne trga, meščani jih pa na izletih lahkomiselno trgajo, a tudi kopalci so premalo pazljivi pred njimi- Dr. Jakša omenja, da je ugotovil številne primere kožnega vnetja pri kopalcih, ki so pole-žavali med zlaticami ob Gradaščici. Opozoriti je treba, da so precej nevarne rastline tudi razne primul«, ki spadajo v vrsto jegličev in ki to pri nas priljublji •vubne cvetice, lončnice. Kožna vnetja po rimulah se pojavljajo vse leto, najbolj pogosto pa spomladi. Zdravnik je ugotovil ^ožna vnetja, povzročena po primul i, tud: rvozimi. Nekateri ljudje so posebno občut jivi proti primulam. Ugotovljena je že ke nična sestavina strupenega soka, ki ga vse kujejo primule in ki se imenuje prirm Kemična formula se glasi: CnHieOi a CmHsoO*. Pri drugih rastlinah pa kemičn sestavina strupenih sokov ie ni znana. Nc kateri ljudje so tako občutljivi, da se jim koča vname že zaradi samega izhlapevanja ■ irupenega soka primule, ne da bi prišli \ neposreden stik z rastlino Končno piee. e navaja, da je ugotovil kožno vnetje pr neki pacientki tudi po šmarnicah in nare .ah in sklepa, ds je strupen cvetni pra eh cvetlic. Povzročiteljev kožnih vnetij j. 'orej mnogo med rastlinami, a priporočij o bi bilo, da poznamo vsaj najnavadnejs«. Zadnja poročila : Danes je opoldne j* odpotovala francoska delegacija Nin SebaMiano, 20. jun. z. (Siefani< Francoska delegacija, določena za mirovna pogajanja, je pod predsedstvom zunanjega ministra isaudoina odpotovala (Lme5 opoldne z letalom na kraj sestanka, ki je na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci. Ženeva, 20. juruja. AA. (DNii) Francoski radio poroča, da. so pooblaščenci, ki bodo vodij, pogajanja za sklenitev premirja, odpotovali z letalom. Krila let la so belo pobarvana. Francoski radiu doda a, da se ne bodo sporočila niti imena delegatov, niti čas in kraj sestanka. London, 20. jun. s. (Reuter) Potem, ko ie francoska vlada včeraj imenovala svoje pooblaščence za mirovna rx>2?riania. ie nemška vlada snoročtta f ran drski vladi, kerai in kam na i oride francoska delegacija na podajanja. Italijanski glas o mirovnih pogojih Milan, 20. jeinija. AA. (Stefamii ^Corri-ere della Sera« obiavlia članek v katerem ostro napada Veliko Britanijo. Velika Britanija, pravi list. je kriva za vse mednarodne napetosti, in ona je kriva tudi za neuspeh Francije. List pravi, da ie znd'^i Churchillov govor zelo značilen Churchill pripisuje Franciji in samo Franciji skupne napake, ki so povzročile zlom francoske vojske. Toda stvarno je Anglija tudi odgovorna za poraz Francije. Mirovni pogoji, ki bodo vsiljeni Franciji, pravi list, bodo taki, da bo Evrona osvoboiena ne samo vojaške premoči Francije, temveč bo Evropi omogočeno osvoboditi se tudi dosedanjega vpliva Velike B ritani i e. Rim, 20. junija. AA. (Štefani) Vojaški strokovnjak »Messaggera« piše o polož ju Francije ter pravi, da so propadli vsi poizkusi Francije, da bi organizirala novo bojišče proti nemškemu prodiranju. V članku se trdi. da so francoske čete kompaktne edino v Alpah. Kaj pravi nemški tisk Berlin, 20. junija, z. (S'efani) Dan š: i ji »Volkischer Beobachter« piše. da pride sedaj na vrsto Anglija in se bo šele sedaj poikazalo. kakšni junaki so Angleži, kadar se bore sami. kajti doslej se Angleži .še niso nikoli borili sami razen z Buri in Arabci. Glede na nestrpnost v pričakovanju nemških mirovnih predlogov piše 12Unr Blatt«. da je morala Nemčija L 1918. čakati 31 dni na pogoje zmagovitih zaveznikov. Sedaj premaganim Francozom ne bo treba tako dolgo čakati, toda pričakovati ne smejo velikodušnosti osi Rim-Berlin, V pisarni bivšega predsednika Rev-nauda so našli zemlievid. na katerem ie bila Nemčija popolnoma razkosana v majhne državice. Italijansko vojno poročilo Rim, 20. junija, z. Vrhovno poveljstvo italijanske armade je objavilo, da so bile številne letalske in pomorske sovražne baze v Sredozemskem morju, kakor Bi-zerta, Borgo, Ajaccio, Bonifacio, Porto Vecchio bombardirane in je bila povzročena velika škoda. Vsa italijanska letala so se vrnila na svoja oporišča. Neko francosko vojno ladjo je potopila italijanska, podmornica, V Severni Afriki so se nadaljevale operacije. Na meji Cirenaico sd italijanska letala razpršila sovražne sile. Dve naši letali se nista vrnili. V Vzhod u Afriki so italijanska letala bombardirala Aden in druga važna angleš^va oporišča v Sudanu in Keniji. Napravila so veliko škodo. Eno nase letalo se ni vrnilo. Sovražnik je ponovil naoade na Lisurijo in Sardinijo. Žrtev ni bilo in tudi ne večje škode. Skupni interesi Litve in Kovno, 20. junija. AA. (DNB) Litva .a vlada je priredila banket na čast preri-stavnik-Tin sovjetske vlade Dekanozovu. Z i časa banketa sta predsednik vlade Pa leski je in Dekanozov izmenjala zdravici, ter naglasila litvansko sovjetsko prijateljstvo in sfeupne interese cbeh držav. Kovno, 20. junija, AA. (DNB) Nova vlada je sklenila razpustiti politično zvezo znano pod imenom »Tautenav«. Tej zvezi so pripadali skoro vsi člani litvanske vlade ter tudi sam predsednik Smetona. Ameriška atlantska eskadra New Tei*. 20. jun. AA. (Havas) Mornariško ministrstvo sporoča, da bodo začeli graditi eskadro rušilcev za Atlantski ocean. Ta eskadra. kateri bo poveljeval viceadmiral Rajhrnouth, bo štela 100 vojnih ladij, večinoma rušilcev. Wa«hington, 20. junija. AA. (Reuter) Finančni minister Morgenthau ie izjavil, da je francoska vlada odstopila Zedinjenim državam načrte motorja »Hispano-Suisa«. Patenti se bodo uporabili za proizvodnjo omenjenih letalskih motorjev v Zedirsjenih državah za Francijo in njene zavez- Usoda naših izseljencev v zapadni Evropi ali rudarji mana pa je zapustili dela na Nizozemskem, ne-naših izseljencev v Belgiji in severni Franciji Ljubljana, 20. junija v'ojna vihra je prizadela tudi naše iz-ijence v zapadnih evropskih državah. . av tam, kjer so bile največje kolonije ših izseljencev na Nizozemskem, v Bel-ji in Franciji, so bila prejšnje tedne pri-rišča najstrašnejših bitk. Vojna vihra je i skozi mnoge industrijske kraje s hi-stjo tornada, tako da je bilo pri vsej sreči še precej sreče, kar se zdi sicer i prvi pogled paradoks; boji so besneli I u in tam s takšno naglico, da ni bilo nsa niti za preseljevanje prebivalstva. Vemo sicer, da je bilo v Belgiji in Franciji ravo preseljevanje narodov, a begunci so v mnogih primerih trpeli celo mnogo bolj kakor prebivalci, U niso zapustili svojih krajev. Mnogo manj kakor v Belgiji in severni Franciji so se ljudje umikali pred strahotami vojne na Nizozemskem. Značilno je tudi. da je bilo iz mnogih obmejnih krajev na nemško-nizozemski meji in fran-cosko-neir.ški manj beguncev kakor n. pr. iz središča Belgije in severne Francije. V Belgiji ni bilo skoraj kraja, odkoder ne bi ljudje bežali. Zato bi morda kdo mislil, da so ostali zapuščeni tudi industrijski kraji ob nemško-nizozemsko-belgijski tro-meji blizu Manstrichta. kjer je prišlo najprej do spopada, ko se je začela prva nemška ofenziva. Prav v tistih krajih pa so naši izseljenci ostali pri svojem delu kakor vemo po zanesljivih vesteh. Razumljivo je da se svojci in sorodniki izseljencev v domovini živo zanimajo za usodo naših ljudi, ki si služijo kruh v zapadnih evropskih državah. Ko se je začela velika ofenziva, niso več prihajale vesti v domovino od dopisnikov naših izseljencev, pa tudi izseljenci nam niso mogli več redno dopisovati. Težko je bilo celo dobiti vesti od naših konzularnih oblasti. Zato še niso zbrani nobeni zanesljivi podatki, kaj je z našimi izseljenci, ki so živeli v Belgiji in industrijskih krajih severne Francije. Znano je le, da delajo še vedno kakor pred vojno naši rudarji v Belgiji ob francoski meji v Monsu in Charleroi. V Belgiji naši izseljen^' sedaj nimajo svojega konzularnega zastopstva. Znano je, da se je vrni i iz Bruslja naš izseljenski odposlanec Ing. J. Svajger, ki je napravil s izseljenskim učiteljem Stovičkom odise-jado po vdoru nemške vojske v Belgijo. Svatopluk Stoviček je sedaj v Ljubljani. Naše oblasti še niso mogle ugotoviti, aH je pobegnilo iz Belgije kaj naših izseljencev ali ne. Nedvomno jih je nekaj potegnil s seboj tok beguncev v Francijo. V domovino se še niso začeli vračati, vsaj ne v večjem številu. Sedaj je pač zelo težko in tvegano tako dolgo potovanje, zlasti še, če je človek brez dokumentov in denarja. Naše oblasti bodo seveda skušale zaščititi naše izseljence v novih razmerah in prizadetim nuditi pomoč, če bo le mogoče. Nekaj ukrepov je bilo že storjenih v ta namen, predvsem za izseljence v zapadni Nemčiji po našem konzulatu v Diisseldorfu. čeprav še niso zbrani podrobni ln številnejši podatki, moremo vendar potolažiti svojce in sorodnike naših Izseljencev, da sedaj našim rojakom v Belgiji, severni Franciji in zlasti na Nizozemskem in v zapadni Nemčiji ne preti nobena večja nevarnost. Ker so mnogi ostali pri kruhu v krajih na nemško-belgijski meji (Ev. Beringen. Z\varterberg Itd.), smemo po tem soditi, da se bodo naši rudarji, čc so že zapustili kraje, kjer so bili zaposleni v Belgiji, bodisi vrnili — morda so se že — ali so pa tu in tam tudi ostali pri svojem delu. Povsem zanesljive so pa vesti, da so raSi rudarji s svojimi družinami ostali v nizozemskih krajih ob nemški moji. saj so prispele nedavno od našega konzula v Rotter-damu. Tako so ostali naši rojaki v naslednjih nizozemskih krajih: v ITeorlenu, Ey-gelshavenu, Nieuhavenu, Hoenbroeku, Ge-lcenu, Lutteradu in Brunssumu. Po uradni statistiki je na Nizozemskem okrog 1000 naših ljudi (z ženami in otroci, medtem ko je rudarjev samih IU SE g% YCnri?H nit^ v režiji AiNATOLA LlTVArL\. DANES Iti J J I Lli UUC EDW. G. ROBINSON. Misterij kirurga, o katerem se ne more trditi, ali je genijalen raziskovalec, norec _KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19., 21. uri. *ili zločinec. še danes in jutri ob 16., 19. in 21.! SLOGA — TELEFON 27-30 Kovbojski film močnih senzacij in divjih pustolovščin. Jezdec Santom II. d*l jej VNE VESTI — Pripravljenost Rdečega križa v drugih državah je bila tudi v sedanji vojni potrebna. Koliko gorja so lajšale ustanove Rdečega križa ranjencem, bolnikom in beguncem! Brez Rdečega križa bi bilo gorje še večje! Zato pomagajmo tudi našemu JRdoeVmu križu in darujmo mu v naravi razni sanitetni material, posteljnino, perilo; če ga pa nimamo odveč, pa v denarju! — Iz. »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 49. z dne 18. t. m. objavlja uredbo o kontroli zaloge blaga; odločbo o razširitvi kontrole cen; spremembe in dopolnitve uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi; oprostitev proizvodov z dvolastniških posestev od uvoznih carinskih davščin in imenovanje nove izpitne komisije za kinooperaterje. — Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika, uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Al u rs ki Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko =>ažbo v smislu § 3 zakona o uradnikih v zvezi čl. 1 pravilnika o službenih raz meriih. ustani\ljanju mest m prejemkih bcno\in?.k]h uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v L- bljani do 10. julija. — Živalske kužne bolezni v dravski ba-no\ini. Po stanju 8. junija je bila slinavka in parklje*' L i . 2 uvorcih, vranični prisad na 1. steklina na 7 dvorcih, garje na 2, mehurcasti izpuščaj na 2, svinjska kuga na 14. svinjska rdečica na 9 in kuga Čebel-ne zaloge na 1 dvorcu. — Iz diplomatske službe, v zadnjem tednu je dobilo Skoplje dva nova konzularna zastopnika. Za nemškega konzula je bil imenovan Heribert von Trol-Oberfeld, bivši avstrijski konzul v Ljubljani in svetnik avstrijskega pos^.ništva v Beogradu. Za angleškega konzula v Skoplju je bil imenovan Ralf Parker, po poklicu novinar. V am nudi zdravje in idealen mir v sedanjem viharnem Času. — Sezona je normalna in nujno rezerviranje stanovanj je potrebno. — Vprašanje naše preskrbe z bombažem. Naša država mora uvažati na leto okrog 40,000.000 kg bombaža. Leta 1937, ko je bila poraba normalna, smo uvozili 43.9 milijona kilogramov bombaža. 1. 1938 39.1 milijona kg in lani, ko so že nastopile uvozne ovire, 33.7 milijona kg. Od tega je odpadlo 1S.1 milijona kg na bombaž in 12.2 milijona kg na bombažno prejo, ostanek pa na tkanino in tekstilne izdelke. Letos se je povečal uvoz bombaža, zmanjšal pa se je uvoz bombažne preje. Tekstilne tovarne so začele razširjati svoje predilnice, odnosno iih ustanavljati, če jih še niso imele, tsko da se je kapaciteta predilnic znatno povečala in znaša zdaj okrog 35.000.000 kg na leto. Toda predilnice nimajo dovolj bombaža, da bi lahko izkoristile svojo kapaciteto. Kvartalni uvozni kontigent, ki ga je odobril uvozni odbor pri Narodni banki, znaša, samo 6.29 milijona kg, a nismo mogli niti toliko uvoziti. Po razširitvi vojne na Sredozemsko morje se naši uvozniki interesirajo predvsem za uvoz bombaža iz Rusije. Za uvoz prihaja v poštev tudi Turčija, ki pa ne more mnogo izvažati. Zdaj je Rusija v svetovni produkciji bombaža na tretjem mestu, ker lani je Rusija pridelala 29.9 milijona bal bombaža. Naša tekstilna industrija je prejela informacije, da bomo uvažali v vrednosti okrog milijona dolarjev (50 milij. din) ruskega bombaža na leto. kar pa je zelo malo, saj smo lani samo za bombnžno prejo izdali skoraj 320.000.000 din. Zato bi bilo treba kontingent za uvoz bombaža iz Rusije znatno povečati. — Dovoljeno večje število vajencev v kovinski industriji. Trgovinski minister je izdal odlok glede na izredne razmere in tehniko dela v kovinski industriji, da je dovoljeno v tej stroki povečati število vajencev, število vajencev v posameznih strokah je predpisano z zakonom. Po novem odloku bodo lahko v kovinski stroki, tudi v obrtnih obratih, na teritoriju uprave Beograda zaposlovali po dva vajenca v obratu, kjer je zaposlen delodajalec sam ali z dvema pomočnikoma: tri vajence, če so v obratu zaposleni trije pomočniki, štiri na štiri pomočnike, pet na pet pomočnikov, šest na sedem pomočnikov, sedem na devet, osem na enajst, devet na trinajst in deset na petnajst ali več pomočnikov. Gospodarski krogi zahtevajo povečanje števila vajencev tudi v drugih strokah, ker je zadnje čase občutno pomanjkanje delovnih moči. Kmalu bo baje sklicana v ta namen posebna konferenca, ki bo razpravljala o tem vprašanju. — Konferenca za sanacijo hotelirstva. V Beogradu je sklicana konferenca za sanacijo hotelirstva v naši državi. Na to konferenco niso bili povabljeni zastopniki Hrvatske gostinske zveze, v kateri so včlanjeni vsi hotelirji na področju banovine Hrvatske. — Državni dohodki v prvem letošnjem trimesečju so znašali 3.301,000.000 din. V primeri z dohodki v istem razdobju lani, ko so znašali 3.062,000.000, so bili letos večji za 239.000.000 din. Od skupnih državnih dohodkov odpade tretjino na dohodke državnih podjetij, ki so znašali skupno 1.231,000.000 din ter so bili večji za 174,000.000 v primeri z dohodki lani. Dohodki neposrednih davkov so »našali 710,000.000 din (lani 625.000.000). dohodki monopolov 479.000.000 ( 493,000.000), posredni davki 314,000.000 ( 250,000.000), carine 235,000.000 ( 266,000.000; in dohodki raznih taks 414.000.000 (330.000.000). — Instalacije za produkcijo koksa Iz domačega premoga. Zdaj je prišlo do de-finitivnega sklepa, da bodo v naši državi začeli urejati instalacije za pr iukcijo koksa iz domačega premoga, Ll. sicer iz lignita. Naprav Ui so več poskusov z našim lignitom in z rezultati so zadovoljni. Posebna komisija bo predložila ekonem-sko-finančnemu odooru ministrov svoje sklepe o tem vprašanju in ko bo odbor ministrov izdal končno odredbo, bodo takoj priskrbeli potrebne kredite za nabavo instalacij. Naša država je morala doslej uvažati koks za industrijske potrebe in ker so bile zndnje mesce velike težave z uvozom, so bila prizadeta mnoga industrijska podjetja. — Razmejitev med borzami dela. Te dni je bila v Beograd : seja osrednje uprave borz dela. Na tej seji je prišlo do načelnega sporazuma o razdelitvi splošnega rezervnega fonda borz dela m o razmejitvi med borzami ^iela v zvezd z novo ureditvijo države. Po tej razmejitvi bo priključeno 12 okrajev sarajevske borze dela splitski borzi dela. — Sprememba v sestavi deviznega odbora Narodna banke. Finančni minister je izdal odlok o spremembi sestave deviznega odbora pri Narodni banki. Odslej bo imela direkcija za zunanjo trgovino dva zastopnika v deviznem odboru. Prav tako bo spremenjena sestava uvoznega odbora pri Narodni banki, tako da bo imela direkcija za zunanjo trgovino dva zasto*^-nika npmesto enega kakor d j .e,j. — Promet na i»~;:»h borzah v prvih Štirih mestvih letos. Promet na naših borzah je znašal v prvih štirih mesecih letos skupno 382,964.000 din. Od tega odpf""- na ljubljansko borzo 45,786.000 din. O' ~k>-slovanja naših borz je kazal sta. tendenco porasta v teh mesecih kljub kritičnim mednarodnim razmeram. — Udeležba tujega kapitala v Jugoslaviji. Iz zanesljivega vira posnemamo, da je v jugoslovanski industriji naloženega 10.379.7 milijona din kapitala v delnicah in kreditu; udeležba tujega kapitala znaša 46.5ry;. Denarni zavodi imajo skipno 64S2.8 milij. din kapitala in 13.9% je tujega. V trgovini je tuji kapital udeležen s 34.-1 Cr v transportnih družbah s 26.6r/o in pri zavarovalnicah z 38.1 r/r. Skupno je bilo v vseh strokah našega gospodarstva vloženo 18.476 milijona din kapitala, od česar Je odpadla tretjina na tuji kapital. Na prvem mestu je bil francoski kapital (16.9rl ), na drugem angleški (14rr), na tretjem bivši češkoslovaški (11.9*?'), na Četrtem švicarski (11.3%). sledi udeležba italijanskega, ameriškega in madžarskega kapitala. V ¥ ? r r- "V - > - I - r — -„fc. V & GJ£ >• t'.L /t , > # — Trgovinska pogajanja s Slovaško so začasno odložena za nedoločen čas. Gospodarske zbornice sedaj še zbirajo podatke od interesentov, uvoznikov in izvoznikov, da bi z novimi pogajanji skušali odstraniti vse ovire v trgovinskem prometu med obema državama. — Akcija za zgraditev ene največjih elektrarn v Jugoslaviji. xa reki Tari v črni gori pri Kolašinu nameravajo zgraditi veliko hidrocentralo, ki bi bila ena največjih v naši državi. Ta elektrarna bi napajala veliko električno omrežje, tako da bi lahko velik del zetske banovine dobil elektrifikacijo in elektrificirali bi tudi lahko železnico, ki bo po projektu velike jadranske proge zgrajena v bližini. S projektom hidrocentrale na Tari so se pečali že pred svetovno vojno. Lani sta načela to vprašanje bančnik Zuber in bivši poslanec Andjelič. Zaprosila sta bansko upravo na Cetinju za dovoljenje za izkoriščanje vodne sile Tare. Banska uprava je dovoljenje izdala. — 10,000.000 din bo razdeljenih na račun predujma pridelovalcem tobaka v Hercegovini. Poročali smo, da bodo pridelovalci tobaka prejeli predujem, da bodo lahko krili stroške v pridelovanju tobaka. V ta namen so jim že začeli razdeljevati denar. Pridelovalci bodo dobil: okrog 10 midjonov odnosno 10 •'» dohodkov letnega pridelka. — 110,000.000 din za letošnja c-Otna dela na Hrvatskem. Na Hrvatskem razpravljajo o velikem programu cestnih del v letošnji sezoni. Za letošnja dela bodo imeli okrog 100 milij. din kreditov in sicer 65,000.000 iz sredstev banovinske^a proračuna, 15.000.000 iz državnega proračuna in 30.000.000 iz posebnega fonda, skupno torej 110.000.000 din. — Ribiči morajo metati ribe nazaj v morje. Naše tovarne za konservirmje morskih rib še vedno nimajo kositrne pločevine za konzervne škatle In zaradi tega ne morejo nakupovati rib za konservira-nje. Tako se je zgodilo te dni, da so morali mnogi morski ribiči v Dalmaciji zmetati nalovljene ribe nazaj v morje, ker niso mogli rib prodati tovarnam, sodov za na-soljenje rib pa tudz niso Imeli. Kositrna pločevina leži v carinskih skladiščih in tovarne je ne morejo dobiti. Ribiči so za" to naslovili na pristojno mesto apel, naj bi oblasti poskrbele, da bi bila ta zadeva čim prej urejena. — Omejitev d*»la v l^oje^elnie^n. Splitska ladjedelnica družbe >Jadranska brodogradilišta« bo omejila obratovanje in podjetje je odpovedalo delo 176 delavcem, zaposlenim v Splitu. Prav tako je bilo odpovedano delavcem zaposlenim v ladjedelnici v Kraljeviči. Doslej je bilo zaposl nih v teh ladjedelnicah 774 delavcev. Do redukcije je prišlo zaradi pomanjkanja dela, Ladjedelnice so zašle v. krizo po spre- membi mednarodnega položaja. Krediti, ki so bili odobreni za potrebe vojne mornarice, pa so bili ćudi že izčrpani. Ladje naše proste plovbe so po večini v inozemstvu, zato jih ne popravljajo v naših ladjedelnicah, s popravili ladij lokalne plovbe je pa zelo malo dela. — pomanjkanje kruha v Šibeniku zaradi stavke. V Šibeniku so zaceli stavkati pekovski pomočniki, ker delodajalci niso pristali na njihove zahteve po zvišanju mezd. Zaradi stavke je v Šibeniku občutno pomanjkanje kruha in je nevarnost, da ostanejo brez peciva tudi nekatere ustanove, n. pr. bolnica, ki nima svoje pekari je. — Nenavadna nesreća. V vasi Grabovi-ce pri Banj al u ki se je pripetila nenavadna nesreča. Zemeljski usad je zasul pet hi*, škoda je zelo velika, a Še ni ocenjena, — Mom v župniače. Preteklo nedeljo 9e je med jutranjo mašo vtihotapil v SkOCja-nu pri Turjaku neznan vlomilec v župni-šče. župnik je opazil vlom takoj potem, ko je prišel iz cerkve. Vlomilec je odprl omaro, v kateri je župnik hranil denar, in vzel 10 tisočakov, spregledal pa je kuverto v sosednem predalu, v kateri so bili 4 tisočaki. Vlomilec si je prisvojil tudi samokres, ki je bil spravljen v omari in 70 nabojev. Po dejanju je lopov pobegnil, ne da bi ga videla živa duša. Vlom je župnik takoj prijavil orožnikom na Turjaku ter o. stil tudi orožniško postajo na Grosupljem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je bila najvišja temperatura v Dubrovniku 27, v Splitu 26, na Visu in Kum boru 25, v Zagrebu. Beogradu in Sarajevu 24, v Ljubljani 23 8, na Rabu 22, v Mariboru 19.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5, temperatura je znašala 14.6. Vsak dan je treba iz zdravstvenih razlogov desinficirati ustno votlino z zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesna. Paradentin je v resnici najefektnejše sredstvo za higieno ust in zob. Dobiva se v lekarnah po 16 din ta v drogeriji Gre^orič, Ljubljana, Iz Ljubljane —lj Rdeči k.iž. pododbor Ljubljana, bo v dneh 22. in 23. junija organiziral v Ljubljani zbirko prostovoljnih darov, pri kateri bodo sodelovale prijateljice in prijatelji Rdečega križa z go. Nijo Natlačenovo, soprogo bana dravske banovine na čelu. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil prispevek v prid Rdečega križa, ko z ozirom na sedanje resne čase še bolj potrebuje a-Jne pomoči, ako naj dovrši svojo pripravljenost. —lj Nov grob. Umrla je včeraj v Ljubljani ga. Fani Papež roj. Krivan, 3oproga višjega zdravstvenega svetnika dr. Milana Papeža, Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred hiše žalosti, Vrstovškova ulica 19. na pokopališče pri Sv. Križu, kjer jo polože v ročbinsko grobnico. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —lj Nadaljevanje del pri vseučlliski knjižnici v Ljubljani. Ni še zanesljivo, kdaj bedo končana vsa dela pri novi vseučiliški knjižnici. Doslej še niso bila oddana niti vsa stavbna dela. Kljub temu pa so že prepeljali nekaj arhiva v novo poslopje. Sedaj razpisuje banska uprava drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo pečarskih del. Licitacija bo 6. julija v tehničnem oddelku banske uprave. Proračunska vsota znaša 57 025 din, —lj Iztepanje prahu Skozi okna je tudi v Ljubljani prepovedano, zdi se nam pa, da so hišne gospodinje na to strogo prepoved letos precej pozabile in ne opozarjajo več svojih pomočnic na to grdo razvado. Pomislijo naj. da ljudje po tem sodijo tudi vzgojo gospodinje in njeno obzirnost nasproti drugim ljudem. Stresanje prahu in smeti skozi okna jim gotovo ne dela časti in ne množi ugleda. Tudi same ne marajo smeti, pepela ali celo ogorkov v skrbno aranžiranih pričeskah in na najmodernejših klobučkih. Po naših krajih pa tudi ne velja za dokaz posebnega okusa, če kdo razstavlja posteljno perilo po oknih. Skozi okna vihrajoče rjuhe še ne pomenijo okrasa mesta, pač pa take razstave po oknih pričajo o nemodernih nazorih gospodinj. Zato naj naše dame te tuje in zastarele razvade rajši opuste, saj bi jim intervencija stražnika ne bila zelo prijetna. Sicer pa stražniki nimajo preveč časa, da bi se ozirali po oknih, in zato priporočamo javnosti, naj stražnike sama opozarja na iztepanje cunj na ulico. To je prepovedano že iz zdravstvenih razlogov, prav tako pa to zahtevata tudi obzirnost in takt do pa-santov in naposled tudi dejstvo, da zaradi pomanjkanja šoferjev in bencina ni več mogoče tako pogosto škropljenje ulic. — lj Putnikova »zieta v nedeljo. Logarska dolina. Kurešoek-Turjak, Prijave do sobote, —lj Vlomilca Tekavca z»MLšu)e}o. Vlomilcu Janezu Tekavcu. ki so ga v nedeljo po hudi borbi prijeli v Rožni ska preizkušnja za Ljubljančane v soboto ob 16., za tekmovalce iz drugih krajev pa v nedeljo 23. t. m. ob 10. In ob 16. Prodaja vstopnic za pevsko tekmo pri dnevni blagajni v operi. Orgelska produkcija srednje glasbene šele Na letošnji orgelski kot tretji sklepni produkciji so nastopili gojer :i Srednje glasbene šole in ena gojenka Glasbene Matice (M. Mullerjeva) iz šole prof. Tomca, ki je tehnično solidno zaigrala po eno Bachovo in Fajgljevo skladbo. Iz šole prof. Tomca na SGŠ je najprej zaigral N. škra-bar Handlovo »Fugo v b-duru«, Hochrei-terjev ne baš zanimiv »Intermezzo« in Duganov »Preludij in fugo v g-duru«; zlasti v začetku je bil v prijemih nesiguren in netočen, prav tako tudi v pedalih, kar je prispevalo tudi k ritmični nejasnosti in preostremu izvajanju tonov, ozlr. akordov. Proti koncu se je umiril ln poslednja skladba je bila izvedena dovolj solidno. Mnogo boljša, čeprav tudi v odstavljanju nekoliko preostra, je bila Olga Primčeva, ki je v treh Bachovih koralnih predigrah in v Re-gerjevi »Ave Maria« pokazala sigurnost, dobro tehnično izšolanost in tudi smiselnost igre. Zelo dober je bil P. Rajgelj tako tehnično kakor tudi vsebinsko, le v nekaterih postopih je bil malo nejasen, oredvsem zaradi pedalizacije; igral je Ho^urMterjev *2alnt preludij* in Bachov »Preludij in fugo v g-moliiT. Poslednji iz omenjene šole je bil V. Fabjani, ki je imel na programu dve zanimivi skladbi: Tomčev strogo grajen, pa vendar razgiban »Preludij in fugo na temo »Ite missa est« in živahno, pestro in kompozicijsko — vsebinsko polno Fran-ckovo skladbo »Preludij, fuga in variacije«; tehnično je izvajalec podal obe skladbi prav dobro v vseh delih, razen morda v varijacijah, ko je bila njegova igra zaradi preozkih intenzitetnih razlik za spoznanje zabrisana. Tudi vsebinski del je bil smiselno izdelan in prikazan. Iz šole prof. Premrla so prav tako nastopili štirje gojenci, ki so vsi pokazali izrazito skrb za čim jasnejšo in učinkovitejšo vsebinsko obdelavo. Bušič Rudolf je tehnično zelo pripravljeno, sigurno in smiselno zaigral efektno Krekovo »Slavnostno predigro« in Rheinbergerjev »Ricercar«. »Vizijo« istega skladatelja in Bassljev »Finale« je dinamično in formalno dobro izdelano izvedel Ivan Melč. Prav tako skrbno, lepo zveneče, s fino igro in vsebinski naglašeno je zaigral P. Capuder Gollerjev »Slavnostni preludij« in zanimivo grajeno Premrlovo »Fugo-?. Ob koncu pa je absolvent J. Hanc stopnji primerno tehnično prav lepo pripravljeno, ponekod nekoliko ostro odsekano, vsebinsko pravilno zamišljeno izvedel Bachov »Preludij v c-molu« in pester Sprlngerjev »Pastorale št. 2« impresionističnega razpoloženja. Registrirala sta profesorja sama in z zanimivimi kombinacijami izvabllala lepe učinke. Intere-rant^o na bi bilo eiiSat! registracijo, ki bi io dolrčali go^'enei sami, v kolikor bi to njih cvi razvojni stopnji seveda bilo primerno. V celoti je orgelska produkcija pokazala zelo lepe sadove smotrnega dela. Predvsem velja to za lepe tehnične dospelosti posameznih gojencev in še posebej za negovanje smisla v razumevanju vsebine. Poseben tehnični del za organiste je pedaliza-cija, s katero se je še boril marsikateri nastopajoči, kar pa je spričo težkoč in različnih dospelosti seveda razumljivo: kajti vsak razvoj zahteva svoj čas, da se more v redu sistematski IzvrSiti. Posebej naj se naglasim, da so bili na produkciji dostojno zastopani slovenski in hrvatski avtorji, kar naj v bodoče zavzema vedno širši okvir. cd. — Planinci, pozor! planinci, ki posečajo naše obmejne planine, se morajo zavedati, da so sedaj strožji predpisi v obmejnem prometu in da imajo obmejni organi težko in odgovorno službo. Obmejnim organom je treba pokazati takoj izkaznico. V obmejnem ozemlju naj planinci ne nosijo s seboj fotografskih aparatov in naj ne fotografirajo v teh gorskih predelih, da se izognejo neprijetnostim. Dokler ne bodo nastopile stalne in mirne razmere, ne smejo planinci fotografirati v obmejnem ozemlju. Izlet SPD. Po sedanjih uspelih izletih planincev prireja Slovensko planinsko dni-štvo tretji izlet in sicer tokrat v Kamniške planine, V nedeljo 7. julija ob 5. zjutraj bo odpeljal poseben avtobus izpred evangelske cerkve na Gosposvetski cesti v Ljubljani na Jezersko. Po kratkem jutranjem okrepčilu krenejo planinci takoj dalje proti CešKi koči pod Grintavcem. Kdor hoče, lahko ostane v okolici koče, drugi pa lahko krenejo po zavarovani poti preko severne stene na vrh Grintavca ali pa se povzpnejo na Kočno in sosedne vrhove. Ob 20. se zberejo planinci zopet na Jezerskem pri avtobusu, ki bo ob tem času odpeljal nazaj proti LJubljani. Prijavite se čimprej v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti> da vam rezervira sedež v avtobusu. Iz Maribora — Osebna vest. Diplomiral Je na pravni fakulteti ljubljanske univerze Mariborčan Borislav Pik. Iskreno čestitamo! — življenja se je nilvt'l>t"-:d 271etni pos. sin Franc Rebcrnik iz Oslušovcev. V trenutku duševne zmedenosti je se^el po blitvi in si prerezal vrat. Nezavestnega in vsega krvavega so pripeljali v mariborsko bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje, toda poškodbe so tako težke, da je le malo upanja, da bi okreval. Vzroki obupn^-a dejanja niso točno znani. — O tem in onem. Na nocojšnjem občnem zboru zadruge »Pohorska žeif/.nica« bodo odlomili glede nadaljnjega, obstoja omenjene zadruge. — Več prešičev je poginilo ob priliki večjega transporta, ki je bil namenjen čez mejo. — 701etna dnina-rica Jera Strelec je obležala pod naloženim vozom. Ima težke poškoube. Prepeljali so jo v bolnico. — K^zne novice. Na Tržaški cesti je 251etni Franc Košmelj padel z drugega nadstropja in obležal z zlomljenima nogama. Zdravi se v bolnici. V Korošcev! ulici je padci s črešnje lSletni Franc Šib-lak, ki je obležal z zlomljeno levico in presekanimi ustnicami. Tudi š*ib'aka so prepeljali v bolnico. — Na Meijski cesti ^.6 je zavozil tovorni avto v Izložbo frizerskega salona Ljudmile Krefti, ki ima zaradi razbite šipe nad 2000 din škode. — Na Fran kopan ovi ulici je prišel pod kolesa enovprežnega voza Gletru železničarjev sin Rudolf Semenič, ki je obležal z zlomljeno desno nogo. —- Hud pes je napadel 131etno viničarjevo hčerko Heleno Pavlic iz Košakov ter jo tako nevarno obgrizel po rokah in nogah, da se je Pavličeva morala zateči v bolnico. — Drzni zlikovci so vdrli v stanovanje posestnika Ivana liab-jančiča v Selnici ob Dravi. Prebrskali so v odsotnosti domačinov vse stanovanje ter odnesli razne jestvine, obleke, perilo in druge predmete v skupni vrednosti okoli 1500 din. — Ob kolo je prišel železničar Konrad Cafuta, ki mu ga je neznan ziiko-vec ukradel izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti. Kolo, ki je znamke >Wii-fenrad*, Je vredno 1200 (fin. — Kavalir. Pri Sv. Barbari je napadel neki moški 67 le trio pocestnico Nežo Vido vi č. Prizadel ji je več udarcev in se je rovi ca zgrudila nezavestna na tla. Prepeljali so jo v Delnico. Za »kavalirjcua^ poizvedujejo. Iz Kranja Himen. Poročila sta se gdč. Boža Plahuta in Marko- Stuhec. oba vneta igralca. Narodne čitalnico ki zavedna Sokola. Iskreno čestitamo. Nesreče. Cestna dela v mestu pov^ruČa<-jo zaradi preozkih cestišč čim dalje več nesreč. Poročali smo že o karamboli!i motorjev in avtcjmobilov. v zadnic-m času na se ie primerilo vsled pogo&tih nalivov, da zdrčijo razna vozila s cestišča na spodaj ležeči del novograjene ceste. V nedelj > popoldne je zdrknil v bližini stare tehtnica na Vidovdanski cesti neki osebni avto iz Tržiča in so se potniki vsled mzbd/tih šdo močno porezali, da so morali iskati zdravniško pomoč. Naslednji dan se ie pievrnfl voz nekega rx>sestndka s Preddvora na novi del ceste in so ga močno pošivjdovanega komaj zvlekli na cesto. Naj bodo te stalno se ponavlja i (>če nesreče opozorilo odgovornim, da bi pospešili dela na teh delih ceste, ki jih na inogoče obiti s preusmeritvijo prometa po stranskih poteh. V gramozni lami pri vasi Naklo se j* ponesrečil delavec Franc Murgelj. Pri kopanju gramoza se je nenadoma zrušil nanj del zgornjega sloj a proda in ga pokopad. Komaj 18 letni delavec je dobil precej resne poškodbe po glavi ki ostalem životu. Kranjski reševalci so Sa takoj prepeljaH v ljubljansko bolnico. Kino »Narodni dom« predvaja drevi in petek ob 21. film »Medeni mesec«. Umrla Je gdč. Vikna Požgaj, hčerka lastnika knjigoveznice. Smrt hčerke Vilme je družino tem boli prizadela, ker ie to že tretji smrtni primer v družini. Naj v miru počiva, preostalim naše globoko sožalje! Iz Metlike — Poizkusen samomor. Zaradi nesrečne ljubezni si je poskušala skrajšati življenje 221ctna P. E. iz Metlike, ki je v nerazsodnosti segla po oetovi kislini. Materi je pustila poslovilno pi6mo vn nato odšla v Črnomelj, kjer je izvršila svojo namero. Nc-STečnico so po prvi zdravniški pomoči odpeljali v javno žensko bolnico v Novem mestu, kjer ji bodo skušali rešiti življenja »SLOVENSKI NARODI, četrtek, 20. junija 1940. Stev. 139 Veliki topovi nekdaj in dandanes S topovi velikega kalibra konkurirajo letalske bombe, vendar pa njihov pomen ni postal nii manjši Tudi topovi imajo zanimivo zgodovino. To orožje se je znatno spremnilo v dolgi dobi svojega razvoja, vendar je težko reči, če je razvoj že zaključen. Med svetovno vojno se je zdelo, da bodo veliki topovi začeli prevladovati nad rnanjšimi. V se- danji vojni se pa zopet uveljavljajo topovi manjših kalibrov. Topovom večjega kalibra sedaj zelo konkurirajo letalske bombe, vendar pa tudi dandanes ne kaže podcenjevati velikih topov. Napačna bi bila domneva, če bi mislili, Nemška baterija za obrambo obale Basanje nemškega obalnega topa da v starih dobah niso bili znani veuki topovi, ze v prejšnjih stoletjih je bilo povsem jasno, ua miajo topovi tem večji učinek, čun večji so, niso pa takrat Se poznali eksplozivnih granat. Streljali so s kamnitimi kroglami, ki so imele železni ali svinčeni oklep. V izdelavi velikih topov so se odlikovali zlasti livarji v Flandriji, posebno v Liegu. Tudi v Nemčiji so bili sloviti livarji v krajih vzdolž Rena. V Gandu je še ohranjen starinski veliki top, ki ga imenujejo iDulle Griet* (neumna Marke ta). To je možnar, ki ima pet metrov dolgo lafeto. Njegovo ime nas spominja na slovito nemško -leno M arke t o*. Kamnite krogle tega možnarja, ki je bil vlit 1.1411 v Gandu, so tehtale po 200 kg. Drug podoben top je bil tudi narejen v Gandu ter je bil 13 m dolg in so njegove krogle tehtale celo po 2000 kg. V starih časih teh vrst velikih topov ni bilo malo. Z uporabo tako velikih in okornih topov je bila težava predvsem s prevozom. Zato so v tistih Časih izdelovali predvsem manjše topove. Velike topove so začeli izdelovati v večjem številu šele v 19. stoletju. V bojih Belgijcev za neodvisnost 1.1832 so Francozi uporabljali za bombardiranje Anversa, ki so ga branili Nizozemci, »veliki lieški možnar , ki je bil le 1.66 m dolg in je imel kaliber 60 cm. Topovske krogle so bile težke po 587 kg. Ves top je tehtal 7750 kg in za njegov prevoz so potrebovali 30 konj. Ta top je po 20. strelu počil. r*rvi moderni veliki topovi so se pojavili v svetovni vojni in sicer avstrijski kalibra 303 cm. Top tega kalibra so prevažali po železniških tračnicah s pomočjo motorja. V tej dobi se je pojavila tudi slovita »debela Bertav, Kruppov izdelek, top kalibra 42 cm, ki so ga prevažali na 12 posebnih vagonih in je tehtal 88.000 kg. Njegove krogle eo tehtale le po 400 Kg, a so bile tako uCinkovite, da jih je bilo dovolj pet asa. napad na Liege, za napad na Nam ur in Maubeuge pa celo samo po ena. Zelo zanimivi so tudi načrti za topove, ki niso bili nikdar izdelani. Konstrukterji topov so se pečaU z raznimi zamislimi, da bi iznašli topove, pri katerih bi ne uporabljali smodnika. Značilno je, da je za streljanje s topovi v rabi še vedno smodnik kakor v srednjem veku, čeprav sedaj ljudje obvladajo tudi mnoge druge fizikalne sile, ki bi bile morda primerne za streljanje. Kljub temu se jim ni posrečilo iznajti nič priporočljivega, da bi zamenjali smodnik s kakšno drugo silo. Laiki mislijo, da bi bila. zelo primerna uporaba stisnjenega zraka za streljanje s topovi. Prvič so se s to idejo pečali pred 50 leti in v ta namen je bila postavljena priprava, ki je teh- MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseaa ^ai lavek poseoej Najmamši znesek i.— din MALEVOVEC naraven, kg din 17.—, nudi HOMAN, Sv. Petra c. 81 Posložite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! ■ ■ mm ■ ■ s i ■ ■ i.....i ■ • i a a ■ ■ ■ •■■■■■■■■■■■■■a 50 PAK fclN 11~-4JNJ1l zunranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc -Velika zaloga perja po 7.— dir. *u!ijanan. Gosposvetska c. 12 -r>«*!Akanska ul 3 4. L. CA vsako hkllulvu najboljša in aajcenejSa oblačila si a a d a v 1 t e pri P K E S fi tL B Sv Petra ceste S LUŽBE Beseda dO par, davek posebej Satmanjšl ojesek H.— din PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. — Matija Zupančič, Dol. Logatec. 1558 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za splošna dela sprejme takoj Kmet Ivan, Čevljar, Brezno, p. Laško. 1559 KUPIM cSeseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. POZOR! ~~ Kupujem rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžar, Vošnja-kova ul. 4. 1418 PRODAM >eseda oO par. davek posene., v a imnm*' din SVEZE ČEŠNJE I.a, trde, črne m rumene, kg din 5 — 6 v košarah po 45 kg razpošilja brzovozno — franko podvoz — G. Drechsler, Tuzla. 1551 izvrstna MEDICA barva ustne in d ca! Dobite jo v MED AR NI Ljubljana, židovska ulica 6 OPERNA KLET V LJUBLJANI nudi vsako sredo, četrtek in petek sveže pošiljke najboljših morskih rib Danes za sladokusce tudi jastog in grancievoli. Poleg bogato založene kuhinje imamo razne bosanske posebnosti, kakor okusne ražnjiće, ćevapčiće itd. — Točimo zajamčeno pristna dalmatinska vina in razne druge pijače. — Pivo v vrčkih! Za oddih prijazen vrt v zatišju! napodna "TIskarna i L3UBUANA OVKSUJJi 'SS VRSTR TlSKtfVIM KPROKTR /A iV AJ Fl N RJŠP Vaiboltši vod- "I* po radijskem sveto ie NAŠ VAL" ixh a j a LfKA spored) evropsKir postal oa vsen ^aiovih »troKov^ Manki roman novela novice t raaijsK^* m leievizijsKega sveta, tilmskj pregiea oagradm natečaj, smešnice. vsak pei<*fc *d je tu seboj tudi mojo obsodbo. Jaz sam ga proglašam za potvorbo in zakrivil sem tako poleg vseh drugih še to drzno sleparijo. Oni namreč soglasno zanikajo, da bi šlo za potvorbo. Po tem, kako so se vsi ti kričači s skrajne levice požurili s pripovedovanjem, da sem raziil cele potoke zlata po Bretagni, da sem dal razširiti conquettsko pri- stanišče in da so bili vsi moji volilci podkupljeni — boste pač lahko presodili, da ne bo mnogo tovarišev, ki bi glasovali zame. In tu, dragi moj Pavert, dosežete lep uspeh s tem, da stopite na tribuno in izjavite : Dovolite — tu je še ena malenkost... o, skoraj ni vredno govoriti o nji... gre za vodni znak na tem papirju. Renaud je počil v smeh. V smeh, kakršen ni zaigral pogosto na ustih tega ponosnega moža. Smehljal se je pogosto, kajti smehljaj je pomenil velikodušnost. Ni se pa smejal, kajti smejati se pomeni popuščati. Toda, zdaj je bil tako vesel, da se ni mogel premagati. Pavert je bil sicer navdušen za svojo vlogo, vendar se mu pa ni prav nič mudilo sprejeti jo. — Bože moj, — je vzkliknil in se prijel za glavo. — Kdo vas ovira? — je vprašal markiz. — Gospod markiz, ali bi se ne mogli obrniti na koga drugega? Saj vam menda ni mnogo ležeče na govornikovi spretnosti. Dejstvo je tu in ono govori samo zase. — Kako to? — je vzkliknil Renaud presenečeno. — Mar to ne odgovarja več vaši politični smeri? — To še preveč odgovarja moji politični smeri. Še preveč, pravim ... Razumete ? To me potiska naravnost na desno. V tem primeru bi bil s svojo stranko zvezan z reakcionarno opozicijo. Moji pristaši bi se upirali. Kaj bi se zgodilo z mojim sistemom, če bi prišel na tehtnico, ki je moja in moč mojih prijateljev? Uretuie Josip Zupančič H Zo .Narodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo in inseraJni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani