Poštnina plačana v gotovini. V LjnDM v so* line 3. tooiDra 1921. Leto XLDL »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije In v Ljubljani: sa oelo leto naprsj . K 240w za pol leta „ .. . 120'— za četrt leta • .. „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-— Za toossmstvo celoletno K 48D--s Sobotna Izdaja: ss &a oelo leto.....Ji. 40 — u laossmstvo ... „ 80 — s Cena lnseratomm Cnostolpna petltna vrata mali oglasi po K 4'— In K t —, veliki oglasi nad 4S na tlita« po K 8 —, poslu« iti. po K 12—. Pri ve6|em naroda« pepaat Izbala vsak d«a lzvxsmtl ponedeljka ln dneva p« pras» nlkn ob S. ari sjatrat* ■esscaa priloga; Vastatk SKSZ. _ __ Uredništvo je v Kopitarjevi nllet štev. 6/IU. Botoplsl se ne vračajo; nelranklrana ptsma se ne sprejemajo. Oredn. telet. štv. 90, npravn. itv. 323. Političen lis! za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštna trn ljubljanske it. 850 sa narodnlno In iL 349 sa oglasa, avstr. la češite 24.797, ogr. 2d.aU, bosn.-Uero, 7563. Belgrad, 1. decembra 1921. Za današnjo sejo narodne skupščine ni bilo nobenega zanimanja. Težišče sitna-cjje leži v radikalnem in demokratskem klubu. Prikrita, a ljuta borba se bije za to, da bi Pribičevič ne bil več minister notranjih zadev in drugič, na katero mesto delovnega programa se postavi volivni zakon. Demokrati hočejo, da na konec, a radikali, da pride takoj za dvanajstinami. Prvo bitko radi Pribičeviča so radikali zgubili. Kosternacija je bila velikanska. Obljubilo se jim je od mešetarjev, da demokratski klub Pribičeviča ne bo več kandidiral za notranjega ministra, samo da radikalni klub ne sme te zahteve cdkrito staviti. In res, radikalni klub je molčal. Pašič se je, ko je zvedel, nasmehnil in rekel: »Sada neka onaj,., Stojan... vidi, kako težko ide sa .., Pribičevičem!« Radikali danes ogorčeno zatrjujejo, da te solucije ne sprejmejo in da morajo demokrati dati drugega kandidata. Toda radikalni prostaki obračajo, a čiča Nikola obrne. Sedaj pride na vrsto borba za mesto, na katero se naj v delovnem programu postavi volivni zakon. Radikali povsem pravilno dokazujejo, da je volivni zakon iff-tned najnujnejših, kajti v demokratski parlamentarni državi mora biti vladarju in vladi vedno svobodno, da apelira ua narod. A naši nazovi-demokratje hočejo mirno vladati naprej, ne da bi bila možnost za razpust parlamenta z volivnim zukonom ustvarjena. Glede na kolebajočega Pašiča, ki vrhu tega goji na tihem šc istotako željo, da sebe in svojo ?porodico« ohrani na krmilu, ni Sključeno, cia bodo radikali tudi v tem dvoboju propali. Mogoče, da vas jutri že o tem obvesti teieton. Veliko presenečenje je zbudilo ludi, da je demokratski Klub proti vsem pričakovanjem imenoval dr. Kumanudija zopet kandidatom za Luančni resort O njegovi nesposobnosti sta si edina prijatelj in ne-prijatelj, A zidnje dn; od nedelje sem je začela zanj agitirati belgrajska Iramasone-rija in bankokracija. Začudeni se mnogi vprašujejo, za kak »ribji lov« jc treba tema faktorjema slabotnega diletanta v finančnem ministrstvu. Pribičevič in Kumanudi torej zopet stojita, a naš dr. Kukcvec je padel. Kako, zakaj? Še v torek dne 29. novembra je »Jutro« pisalo: »Minister Kukovec bo zapisan na prvem mestu v zgodovini socialnega razvoja našega naroda. Najmodernejša zakonodaja, ki je nimajo niti vse večje, niti vse starejše države, je zapopadena v njegovem osnutku socialne zakonodaje, ki jo predložena zakonodajnemu odboru.« Mislili smo, da ta panegirik pomeni za dr. Kukovca vstajenje, a bil- je — nekrolog. Vprašali smo demokratskega pristaša, zakaj so obglavili Kukovca in odgovoril nam je: »Da tudi drugi pridejo na vrsto!« Povsod na najnižjem nivoju! V katero ministrstvo se bo naselil semitski duh dr. Žerjava, nam trenotno še ni znano, A Pucelj ostane na svojem mestu. Samostojnem nimajo ne boljšega ne slabšega od Puclja. __ Dr. A. L.: ~ iralizma. Vlada jc predložila narodni skupščini dva važna pieJloga: 1. predlog o splošni upravi in 2. predlog o oblastni in okrajni (srezki) upravi. V splošno upravo spadajo vsi posli iz delokroga ministra notranjih zadev, prosvete, poljedelstva, trgovine in industrije, narodnega zdravja in socialne politike; iz delokroga ministrstva pravde in ver, v kolikor se nanašajo na vere, a iz delokroga ministrsrtva šum in rud, v kolikor se nanašajo na nadzorovanje priv S šum. V samoupravo spadajo vsi posl tere ji daje čl. 96 ustave. V predlogu o razdelitvi države s.. Slovenijo predvideni dve oblasti, za cel. državo je predvidenih 26 oblasti, Ostanemo pri Sloveniji. Namesto ene (pokrajin ske) uprave, ki smo jo imeli dosedaj tri leta, dobirno sedaj dve (oblastni) upravi. Za Q«vp «b]*pt (v Mariboru} se bodo mo- rala graditi nova upravna poslopja, nova uradniška stanovanja in se pridobiti novi UDravni (oblastni) uradniki, poduradnliki in sluge. Onim, ki so bili za velike avtonomne pokrajine, se je očitalo, da bi ta aparat bil zelo drag. Sedaj dobimo v Sloveniji mesto enega dva draga aparata, v celi driavi mesto 6 ali 7 dobimo 26 dragih upravnih aparatov. Tako so varali samostojneži, demokrati in socialisti naše ljudstvo, ki jim je le prerado verjelo. Poleg splošne (državne) sc ustanovita v Sloveniji tudi dve oblastni samoupravni edinici. Vsaka oblastna samouprava ima svojo oblastno skupščino in svoj oblastni odbor. Za oboje je treba uraona poslopja, stanovanja samoupravnega uradništva in samoupravnih uradnikov. Treba je torej zopet v Sloveniji mesto enega dva draga samoupravna aparata, v celi državi mesto 6 ali 7 naenkrat 26 dragih samoupravnih aparatov. Vprašamo vas, samostojneži, demokrati in socialisti, ali je res vaša centralizacija mnogo cenejša kakor naša pokrajinska avtonomija? Samo v slučaju seveda, ako je eden več kakor dva, in 6 več kakor 27! Toda to še ni vse! Po centralistični upravi dobimo tudi za splošno (državno) Merska Sobota, 2. decembra. (Izvirno) Madžarske vladne čete in graničarji so 29. novembra v polni vojni opremi nastopila na črti 80 km na meji Trtkovo do Mure in zahtevali od naših obmejnih čet, da se umaknejo nazaj za 3 km. Na dveh krajih se je tudi streljalo. Naše čete se razen na par postojankah niso umaknile, ampak so rsti*ajale na svojem mestu, kakor so dobile povelje. Kakor slišimo, so ss poslala našim obmejnim četam ojačenja iu sicer so došle tja redne čete, tako da je meja popolnoma zavarovana. Zdi se, da so Madžari smatrali Wran.glovce za slabe čuvarje naše meje in so hoteli položaj izkoristiti. upravo okrajne (sreske) urade. Zakonski predlog o splošni upravi pravi v čl. 6.: »V Sloveniji in Dalmaciji se bodo obrazovale sreske upravne oblasti za vsak sodni okraj.« V Sloveniji dobimo torej na Kranjskem 25, na Štajerskem 23, na Koroškem 2 in na Prekmurskem 1 sresko državno upravno oblast, vsega skupaj torej 51 sres-kih državnih upravnih oblasti. Dosedanjih 18 okrajnih glavarstev se bo razpršilo v 51 sreskihnačelstev, torej 33 več kot dosedaj. Narod bo zidal 33 novh uradnih poslopij, preskrbel nova uradniška stanovanja ter plačeval nove uradnike. To so dobrote, katere prinaša samo slovenskemu narodu (ne glede na nove stroške v celi državi) od samostojnežev, demokratov in socialistov hvalisana centralizacija. fSlov. Narod* ima popolno prav, ako trdi da bodo novi stroški samo za Slovenijo šli v milijarde. Na Kranjskem, Koroškem in Prekmurskem,, kjer dosedaj niso imeli samoupravnih okrajnih zasto-pov, pa se bodo morali poiskali prostori tudi za sreske (okrajne) samoupravne oblasti in lo za oblast in uradnike. To so prve finančne dobrote, ki jih imamo pričakovati cd centralizacije. O političnih in gospodarskih bomo še govorili! ¥ Kobilje, 1. decembra. (Izvirno) V našo občino so prišle madžarske patrulje 28. novembra in so tukajšnjemu prebivalstvu izjavljale, da bo pripadla občina Kobilje k Madžarski. Ko je došlo ojačenje naših čet, so se madžarske patrulje zopet umaknile. Dobrovnik, 1. decembra. (Iz\irno) Iz občine Jožece so bile pregnane naše ob-mejns straže in so madžarski graničarji zasedli celo občino. Ali se madžarski graničarji danes tam še nahajajo, nam ni znano. Zahtevamo od naše vlade, da po po srorlovanju razmejitvene komisije v Veliki Kaniži pojasni, ali niso vpada v Prekmurje organizirali maž. člani komisije. lov poiozaj v s Belgrad, 2. dec. (Izv.) Politični po]c.™!j se je danes predpoldne tako izpremcnil, dn stoji Pašič znova pred demisijo. Dopoldne je imel radikalni klub sejo, nn kateri sia Pašič in A ca Stanojevič poročala o pogajanjih z demokrati glede rešitve ministrske krize. Radikalni klub je enodušno vztrajal na svojem starem sklepu, da se mora vsa notranja politika te*-oVito revidirati. Ta zahteva radikalnega kluba torej ni osebnega, ampak principijelnega značaja. Sklep radikalnega kluba je na demokrate učinkoval toliko porazneiše, ker so bili trdno prepričani, da bo kriza rešena žc dane« in da bo Pašič že danes predložil novo ministrsko listo kralju na podpis. Belgrad, 2. dec. (Izv,) Po seii radikalnega kluba ne je naš dopisnik razgovarjal % uglednim članom radikalnega kluba, ki mu je izjavil, da je radikalni klub res dal Pašiču popolno svobodo gleds metod in taktike za pog"' z demokrati, da pa mu je dal tudi točne in jasne inštrukcije o tem, kaj da mora zahtevati in doseči od demokratov. Z ozirom na to svojo prejšnjo odločbo je radikalni klub tudi danes z vso energijo stal na svojem stališču, tako da Pašič ni mogel ničesar izpremeuiti. Sedaj se mora priznati, da je to pot Pašič doživel občuten poraz in ž njim vred demokratje. Ako se bo radikalni klub držal in ni dvoma, da se bo, ' demisija Pašičeva neizogibna. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Jutri bo Pašič izvestil demokratski klub o današnjih zaključkih radikalnega kluba. Belgrad, 2. dec, (Izv.) Lista ministrov, ki so jo predložili demokratje, je napravila med radikali iako slab vtis. Radikale je ozlovoljila zlasti kandidatura dr. Krr-telia, katerega smatrajo radikali za popolnoma nesposobnega. V znak protesta proti neznosni draginji so 1. deeemb. delavci floridsdorfskih tovarn stopili v stavko. Da delavce pomirijo, so socialni demokrati, ki so v vir. d i, od državnega kanclerja zahtevali stroge kazni za špekulante in podobno pijavke človeške družbe, uvedbo davka na imovino in sploh izvedbo pravičnega finančnega načrta. Delavstvo pa se s tem seveda ni pomirilo, ampak je priredilo demonstracijo po celem mestu. Demonstracijo so vodili komunistični elementi, seveda so to priliko porabili tudi drugi elementi. Množica je po tramvajih napadala verižnike, bogataše in zlasti elegantno oblečene dame, ki se šopirijo v svojih dragocenih toaletah, dočim revno delavske matere hodijo v cunjah. Množica je opustošila zlarti '»Brislol , kjer *e zbirajo vvalutenšiberjk in pcHma -elegantna " družba, ki pije liud ko kri. Posebno so so ljudje spravili na Žide. Nekega bogataša so hoteli obelili, že je imel vrv o kolu tratu. pa ga jo rešilo vojaštvo. Vsled raznih zločinskih elemertov, ki so to priliko uporabili, je prišlo tudi do obžalovanja vrednih plenitev pri mnogih poštenih trgovcih. Socialna demokracija odklanja odgovornost za dogodke, ki so povzročili škodo na milijarde, ostalo meščansko časopisje pripisuje krivdo na dogodkih splošno komunistom. Zadnje brzojavke se glasijo: Dunaj, 2. deccmbra. Nocoj ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Dopoldne ob pol 12. uri se bo vršila seja ministrskega sveta, ki sc bo bavil z dogodki včerajšnjega dne in z ukrepi, katere je sklenila vlada za varnost. Ministrstvo za zunanje posle je izrazilo svoje obžalovanje članom tujih misij, ki so pri včerajšnjih dogodkih trpeli škodo ali čijih eksteritorialna pravica ie bila kršena. Zaradi izgredov je uvedena stroga preiskava. Stališče vlade je primerno ©»tlačeno i deri objavljeno iajflvo in v zvezi s tem se more le ponoviti, da se t>odo uporabila vsa zakonita sredstva, da se onemogočijo zopetni izgredi takoj od po-četka. Tukaj je treba opozoriti s posebnim poudarkom na to, da je mednarodni položaj Avstrije trpel hudo škodo z ozirom na vprašanja, ki se rešujejo, in ker so prav ta tvprašanja važna za vse sloje prebivalstva — tu ne gre le za gospodarske, marveč tudi za politične zadeve — se iz-nova izraža upanje, da bo navzlic vsem stiskam doslej ohranjeni čut skupnosti premagal trenotne težkoče. Dunaj, 2. dec. Kakor javlja Korespori-denz Wilhelm, so socialdemokratski delavci davi zopet pričeli delati v XXI. okraju, dočim komunistični delavci še stavkajo. Ob včerajšnji plenitvi je bilo poškodovanih vsega skupaj 174 trgovin in etablissemen-tev, največ v notranjem mestu. Tri včerajšnjih izgredih so aretirali 334 oseb. Ranjenih je bilo 20 redarjev in 26 civilistov. Dnnaj, 2. dec. Kakor poročajo listi, znaša škoda, ki je bila pri včerajšnjih dogodkih povzročena po trgovinah, milijarde. Dui.aj, 2. dec. Kakor poroča >Arbeiter-zeitunge, so se včeraj oplenjeno kavarne zatvorile, radi česar je ostalo brez posla 5000—6POO kavarniških nameščencev. Pri teir so prizadeti tudi glasbeniki. Dunaj, 2. dec. Danes se ne vrši noben borzni promet. Po mm letu priznana pomota. Belgrad, 2. dec. (Izv.) Verifikacijski odbor je danes razpravljal o mandatu posl. g. Ivana Kirbiša (SKS). Verifikacijski odbor je ugotovil, da je g. Ivan Kirbiš prišel do poslanskega mandata vsled napačnega štetja glasov. Na njegovo mesto pride kot posianec g. Skoberne (SLS). DVANAJSTINE. Belgrad, 2. dec. Danes dopoldne Je imel finančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o dvanajstinah za mesece januar, februar in marec. Dr. Velizar Jankovič in poslanec Radivojevič sta zastopala stališče, da ni treba dvanajstin, nego naj se pravilno razpravlja o tem, kako bi se doseglo proračunsko ravnotežje. Nato je finančni minister dr. Kumanudi izvajal, da morajo biti dvanajstine za januar sprejete naj-dalje do 10. t. m. Po živahni debati so bile odobrene dvanajstine za meseo januar ter se je določilo, da so za ta mesec zmanjšajo proračuni v posameznih oddelkih pri vseh ministrstvih. Finančni minister je sprejel La predlog, ki ga bo predložil ministrskemu svetu. OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. Zagreb, 2. decembra. Zedinjeni socialisti (socialni demokrati in centrumaši) so izHali manifest prebivalstvu mesta Zagreba, ki se tiče bodočih občinskih volitev. Socialisti bodo nastopili pri občinskih volitvah skupno pod imenom socialistična zaednica Nosilec njihove liste bo bivši minister Viljem Bukšeg. V svojem manifestu nastopa socialistična zaednica proti hrvatskemu bloku radi dosedanjega dela v mestnem zastopstvu, napada pa tudi druge meščanske stranke. Italija in centralna Evropa. Trst, '?. dec. (Izv.) Italija se krčevito bori za vodstvo nad centralno Evropo. V to svrho i lieala rimsko in nato portoroško konfer >, ki se je pravkar zaključila. Tu se ie ta boj in odpor male entente živo čutil. Uspeh portoroške konference je imet biti uspeh Italije. Ta uspeh sicer ni popolnoma izostal, vendar je Italija veliko več pričakovala in še več želela. Iz poročil v italijanskih listih zveni grenko razočaranje. Tako piše Silvio Ghelli v Eri Nuovk: >Italijo hočejo izključiti iz srednje Evrope. Na to živo dela mala ententa ali bolje vlada v Pragi, ki hlepi po politični nadvlad: in gospodarski kontroli, pokoreč se pri tc m iz oportunizma francoskim političnim direktivam in afarističnim nameram An-glHe in Amerike.« PRED ŽELEZNICA RS KO STAVKO V ITALIJI. Rim, 'i. decembra. Osrednja zveza že-lemiltnrjov v MIlanu je • protest proti uporabi uradniškega paragrafa v Neapolu sklenila splošno sta ko, ki naj se prične v soboto ali ponedeljek. Vlada izjavlja, da bo vzdržala kazni in najstrože nastopila proti stavkajočim. Nadaljevanje službe je preskrbljeno. RUDARSKA STAVKA V OSTRAVI. Praga, 2. decembra. »Pragerpressej: piše pri razpravljanju o možnosti, da izbruhne v Ostrovi in \ drugih premogovnih revirjih rudarska stavka, med drugim: Ves trud 7& politično konsolidacijo republike in za vzpostavitev notranjega miru bi bil zastonj, če bi se podcenjevala moč državi sovražnih elementov in ce bi se vlada spustila v nevaren eksperiment, kakor bi bila to rudarska stavka. Situacija je taka, da se zdi odstranitev nevarnosti stavke kot državna potreba in čo v zadnjem trenotku ne nastopi preobrat v položaju, v katerem si stališča strmo stoje nasproti, bi bilo treba iskali izhoda v avtoritativnem nastopu države, ki bi končnoveljavno odločil, kako naj se fiksirajo pogoji za nadaljnji neovirani potek dela v ortrovskem revirju. Praga, 2. decembra. Kakor poroča »Tribuna«- se je v ostravskem rudniku že pričela stavka, ker so bile izplačane manjše mezde. MEDNARODNO SODIŠČE. Pariz, 2. decembra. Tajništvo zveze narodov je enajsterioo sodnikov stalnega mednarodnega sodišča pozvalo za 20. januar 1922 v Haag. vTemps« meni, da se stalno mednarodno sodišče otvori začetkom februarja. Franc Terseglavr Že dolgo se zanima evropski svet za dogodke, ki se od leta 1918. dalje odigravajo v Indiji. Tam se je — ne prvič v teku zadnjih desetletij — započelo veliko narodno gibanje v svrho osvoboditve od tujega gospodstva. Voditelj tega zares gran-dioznega pokreta je Ghandi, kojega ime M zopet sliši v zvezi z demonstracijami, Id so jih priredili domačini ob priliki po-seta angleškega prestolonaslednika po vieh večjih mestih. Kdo je ta Ghandi? Katoliški misijonarji v Indiji, ki so gotovo dobri poznavalci ondotnih razmer, so piscu teh vrstic lani ob priliki kratkega bivanja v večjem indskem pristanišču dali dede ghandizma, ki je že takrat slavil svoje triumfe, v naglici sledeče informacije: Ghandi spada med tisto danes že številno hinduško inteligenco, katera je dobila svojo izobrazbo v Evropi, ni pa evropski kulturi žrtvovala svojega narodno-religioz-nega bitja. Cisto v smislu hinduškega živ-ljenskega nazora so se ti inteligenti lotili naloge, da probudijo k novemu življenju vero, oziroma da jo reformirajo in okrepe. Ne samo da to popolnoma odgovarja globoko religiozni naravi hinduštva, pod verskim praporom in edinole na ta način se da najuspešneje zbuditi narodna politična zavest mnogoplemenskih Hindusov. V to svrho je Ghandi osnoval versko družbo >Aria Samadžk, ki ima danes že velikanski vpliv. Samo budisti, ki imajo čisto drugi nazor o življenju in njegovi vrednosti, se še držijo po strani. Ghandisti hočejo vpostaviti prvotno pristno narodno obliko hinduškega verstva, so krščanstvu zelo nenaklonjeni, so se pa vendar tako navzeli nekaterih evropskih pojmov, da ni izključeno, da bi njihove verske preosnovateljne tendence ne zadele prej ali slej na velike težkoče ob konservativnosti ljudskih mas v Indiji. Zaenkrat pa pride za Anglijo v poštev le politična stran tega njihovega reorganizatoričnega dela. Ta je zato tako nevarna ,ker se je Ghandiju posrečilo pritegniti v ta svoj delokrog muslimane, ki so dozdaj bili vsled fanatičnega verskega nasprotstva do >malikovavBkih čestilcev krave na strani angleških osvajalcev. — Ghandi je osnoval zvezo >Whole India« (Vsa Indija), ki združuje hinduse in muslimane na enem, čeprav še ne vseskozi izdelanem in precej nejasnem političnem programu. Nejasnost je res velika; edinstvo pa vzdržuje bolj globoka averzija proti angleškemu tujevladju nego trdne smernice političnega boja Eni so za nasilno revolucijo, za zanetitev elementarnega izbruha ljudske nevolje proti tujcem, drugi so za taktiko pasivne rezistence, zlasti za takozvani »svadešie, ki se je skušal uveljaviti že pred svetovno vojsko in je obstojal v bojkotu angleškega blaga v svrho povzdige domačega proizvodstva Indije, pa je iz čisto gospodarskih razlogov imel popolni fiasko. Nekateri stoje pod vplivom ruske boljševiške agitacije, ki se opira na strahovite socialne razmere indskega prole-tariata, je pa vsled neuspeha velikanskih azijatskih načrtov Trockega v zadnjem času zelo oslabela. Ghandi sam, ki je zelo previden in se sam preveč ne izpostavlja — kar mu nekateri radikalci štejejo v zlo — se je odločil za pasivno rezistenco, to je, da naj se tuje blago bojkotira, da naj domačjni ne pošiljajo svojih otrok v an- gleške šole, da se drže stroge abstinence glede vstopa v višje upravne korporacije i. t. d. —• Ghandi je strašno popularen; hindu-ške množice ga imajo naravnost za božanstvo. Na veliki post, bart&l, ki ga je sam uvedel in kateri se slavi avgusta vsakega leta, zbira okoli sobe na stotisoče ljudstva. Na vprašanje, kakšen uspeh utegne sčasom doseči to gibanje, misionarji zaenkrat odgovarjajo nekoliko pesimistično. To se pravi, oni ne verujejo v dejanski organizatorični smisel hindusov. Inteligenca tvori v Indiji naravnost kapljo v morju, mase pa so strahovito neizobražene, falalističrie in needine. Kast v Indiji ni pet ali šest, kakor učijo šolske knjige, ampak več sto! Bramanec iz ene kaste ne vzame v roke kozarca, iz katerega je pil brama-r.oc drrge kaste. Kaste slone na najrazličnejših razlikah, plemenskih, verskih, stanovskih; tn cepitev gre v alome. Ta instl-'ncija, ki je v pradavni dobi imela namen manjšati ploskev trenja med različnimi plemeni in stanovi, je zdaj neodoljiva ovira za vsako evolucijo Morebiti bi bilo neod-visnostno gibanje v Indiji že davnej doseglo vsaj svoj negativni cilj — najugodnejši trenoteu z« to je bil leta 1914. ih dalje, ko v Indiji ni bilo nobenega angleškega vojaka, od domačinov pa samo malenkostni stražni oddelki — da bi se razsed-nejši del prebivalstva ne bal kaotične anarhije, ki bi sledila padcu angleškega gospodstva. Hinduška kultura je prastara, ima mnogo zelo lepili in etično visokih vrednot, seveda tudi veliko čisto destruktivnih, je v nekaterih ozirih veliko višja od zapadne racionalistične, materialistične, egoistične in osvajalne civilizacije, toda ni državotvorna in sposobna za ustvarjenje tistega reda, ki ga danes tudi Indija ne bi mogla več pogrešati. Tega mnenja je tudi Tagoro, ki zagovarja mirni razvoj, propagira medsebojno oplemenitev obeh kultur, evropske in azijske, in je že pred vojsko bil nasprotnik revolucije. Neodvisna Indija — tako vsaj menijo naši informatorji — bi kmalu postala zopet plen kake tuje velesile; danes, ko je izločena Rusija, bi zapadla brez vsakega dvoma vplivu Japonske, ki počasi in skoro neopazno prodira tudi že semkaj. Kar se Anglije same tiče, je jako značilno, da se v Indiji drži iste konservativne smeri kakor na Irskem, in niti oddaleč ne sledi tistim liberalnim metodam, ki so ji prinesli toliko uspehov v ostalih svojih dominionih. Leta 1919. je general Dyer, udušil nemire v Amritsaru z ognjem in mečem. Proti uvedbi parlamentarnega sistema se Anglija brani z nerazumljivo tr-dovratnostjo in je pristala šele lani na nekak >self-governmenk, samoupravo, ki se izraža v tem, da v vrhovnem svetu podkralja, ki ima zgolj posvetovalen značaj, sedita poleg šest ali sedem angleških re-prezentantov samo en hindu in en musliman. Čudno se zdi neangležu tudi to, da Anglija svoje nekdaj tako lojalne indske muslimane draži s svojo protiturško politiko v Mali Aziji, ker bi sicer zares geni-jalni Ghandi nikoli ne bil dobil tal med njimi. Angleškega vojaštva je v Indiji že leta 1919. kar mrgolelo; — Anglija, so dejali naši informatorji, je v Indiji do zob oborožena; — domačinski polki nimajo strojnih pušk in artilerije. Ali se bo ta politika obnesla ali ne, pokaže že bližnja prihodnjost. -f Upravna razdelitev Slovenije in g. pokrajinski namestnik. Nedavno je »Jutro« objavilo izvirno vest iz Belgrada, da je pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar poslal v Belgrad predhg, nai se razdeli Slovenija na dve oblasti. Z ozirom na precej izpre-menjeno držanje >Slov. Naroda« v tem vprašanju se nam je zdela ta vest v obliki, objavljeni v »Jutru«, precej neverjetna. Današnji >Slov. Narod« pa izjavlja, da je vest glede poročila g. Ivana Hribarja v Belgrad netočna, ker >e {?. namestnik Hribar zakonodajnemu odboru poslal poročilo, *v ka-te. m se zavzema za to, naj tvorijo vse slovenske zemlje eno upravno oblast in je ta svoj predlog utemeljil s stvarnimi nad v e tehtnimi argumenti, poudarjajoč, da je ena slovenska upravna oblast v eminentno na rodnem in državnem interesu.« Šele za slučaj, da bi se v e n d a r 1 e slovenski del naše domovine razdelil v dve oblasti, je g. namestnik nasvetoval, naj tvori mejo med ljubljansko in mariborsko oblastjo razvodje med Savo in Dravo. — Zakaj je >Jutro« poročalo le o drugem delu predloga g. namestnika? + »Konferencija radikala v Ljubljani.« Pod tem naslovom poroča »Samouprava« od 29. novembra: »25. t. m. se je vršil sestanek radikalne stranke v Ljubljani. Sestanek se je vršil na domu našega mladega prijatelja veleindustrijalca g. Kozine, ki je hotel s svojo ljubeznivostjo in gostoljubnostjo odlikovati goste iz Belgrada gg. dr. Velizarja Jankoviča, ministra na razpoloženju in člana glavnega odbora radikalne stranke Lazarja Bogičeviča. G dr. Jankovič j« v lepem govoru očrtal delo ridikaJft* stranke v Srbiji prod vojno, vo^eo in v novi kraljevini SHS. Posebno so ugnjala izvajanja g. dr. Jankoviča o aktu-el»?h političnih vprašanjih, ki jo dokazoval po|rebo širjenja radikalne stranke v Sloveniji, čcS da se Slovenci ne smejo držati sanio ene plemenske ali verske stranke, in tudi ne samo ene državotvorne stranke, ker jim njihovi interesi velevajo soudeležbo v radikalni stranki, ki ni samo plemenska »srbska« stranka, kakor jo je hotelo predstaviti baš te dni »Jutro«, ampak jc stramka Srbov, Hrvatov in Slovcncev.« Doipis jc podpisal »Ljubljanski radikalec«. — Pred nekaj dnevi pa je objavil dr. Jankovič v listih, da je prišel v Ljubljano le zaradi »tobaka*. . + Kam je šol denar komunistov. »Novi čas« piše: D. Žerjav ima tudi svojo delavko organizacijo, ^Samostojno strokovno defevsko Unijo t. Predsednik* po imenu je bivČS komunist Curbalek, tajnik pa znani Zupane, ki je »špilak že vse barve. Ta mož pisari raznim znancem, zakaj naj bi delwec ne bil liberalec ter tako vabi v Žerpvovo organizacijo. Pri nekem pomen-ku je povedal, da ima ta Žerjavova organizacija veliko denarja. Dajal je, da ima 3 milijone na razpolago, katere je zaplenila vlada komunistom. To je zanimivo priznanje — sevedu če .je gospod Zupane govtcril resnico — ki nam' razkriva tudi tajnost, da to ni le Žerjavova marveč tudi vladna organizacija tistih delavcev, ki bi raili tičali pod vlado bankokratov. -f Zopet kuHunicbojra odredba. Ua gitmnaziji v Otočacu na Hrvatskem se je osnovala marijanska dijaška organiaci.-t. Šef za narodno prosveto Alaupovič pa je posife! ravnateljstvu ferman, da se ima komgregacija, ki stoji pod vodstvom gimnazijskega kateheta g. Baniča, takoi prepovedati. Alaupovič se sklicuje na § 21. avrtrijskerja disciplinarnega reda, češ, da mora 1. vlada pravila kongregacije vpogledati in odobrili; 2. da jo ima ravnatelj stalno nadzirati in 3. da se smejo njeni sestanki vršiti samo v šolskih prostorih. — Goejpod »kulturni šef« hrvatske pokrajinske uprave se torej v svoje kulturnobojne naimene poslužuje naredb bivšega avstrijskega režima, dočim iste naredbe ne veljajo za svobodomisene srednješolske organizacije, niti za Sokola, ki vsi vrše svo;e de?o popolnoma neovirano in brez profesorskega nadzora. Toda »Jutro« bo brez vsakega dvoma ugotovilo, da kulturnega boj* v Jugoslaviji ni in da se z vsemi organizacijami postopa popo'noma enako. + Frankovstvo. Frankovska -»Hrvatska Misel-: ie zadnji čas začela nesramro napndati ^klerikalce«, češ da vodijo proti-narr)dr>o politiko ter re ie ponovno lotila tudi odličnega katoliškega akadenvčncga društva >Domagoja«. Na te napade so frankovci dobili v časopi-ju hrvatske ljudske stranke odgovor, kakoršnega ta struja zasltiži. Narodna Politika*" naglasa, da je Fra^kova stranka javno likvidirala že L 1918., a se je poslej povamoirila in skuša še rsedij škodovati hrvatskemu n?-odu. Frankovstvo ie ra vekom nj zaznamenova no z žigom izdMalstva in denunciartstva in se re sme nikdar več drzniti dvigniti glave med hrvatskim ljudstvom. Hrv. ljud. str. bo skrbela, da se bo vsak tak poizkus sramotno izjalovil, najsi se je tudi frankovslre-mu vampirju posrečilo, da je našel zavetje za dvema drugima političnima Lrmrma. -f Italijanska zunanja politika. Iz Rima poročajo, da se je te dni sešla komisija za zunanjo politiko na važno posvetovanje. Zunanji minister Della Torretta je poročal o smernicah italijanske zunanje politike, ki jih zastopa Italija na vvashing-tonski konferenci in nasproti najnovejšim dogodkom: v albanskem vprašanju in jugoslovanski akciji, turško-francoski pogodbi itd. -j- Nova italijanska parlamentarna stranka. Italijanska socialna in liberalna demokratična stranka sta se združili in štejeta skupaj 143 poslancev. Ta ^Skupina demokracij«, kakor se imenuje, je sedaj najmočnejša parlamentarna stranka. Pripadajo ji Giolitti, Orlando in Nitti. -f Italija nabira kolonialne čete. Italija vabi demobilizovane častnike in moštvo, da vstopijo v kor kolonialnih čet za službo v Tripolitaniji in Cirenaiki. -f Don Sturzo znova izvoljen za političnega tajnika P. P. Na prvem zborovanju novoizvoljenega narodnega sveta Italijanske ljudske stranke je bil znova izvoljen za strankinega tajnika prof. Luigi Sturzo. P. P. namerava ustanoviti novo centralno glasilo stranke; vsi dosedanji listi bodo izhajali dalje kot krajevna glasila. + Upravičen protest. Ruska sovjetska vlada je pri zapadnih velesilah protestirala proti sklepu Zveze narodov, tičočemu se alandskih otokov. Ruska sovjetska vlada se sklicuje na to, da je baltiška velesila in da Zveza narodov ni upravičena sklepati o otokih, ki vsled svoje geografske lege zelo interesirajo ruski proletariat. Takih sklepov ruska vlada ne bo priznila. — Vefcesile ravnajo zelo nediplomatično, ko si prisvajajo odločitev o vprašanjih, ki zadevajo Rusijo, kajti prišel bo čas, ko bodo zato morale nositi posledice, ki gotovo w MHwa » lote***! iv*i«va«^a mini, nad katerim velesile tako skrbno čuvajo. Velesile bi se morale glede vseh takih vprašanj (Aland, Mandžurija, Mongolija etc.) izjaviti ali za nekompetentne ali pa se glede njih v kakšni obliki sporazumeti s sovjetsko vlado, naj jo formelno priznavajo ali ne. Ljubljanski kosiservatorij V veži konservatorija je nabito na črni deski sledeče obvestilo: »Ministrstvo prosvete je pred meseci obljubilo, da po-državi glasbeno šolo in komervatorij Glasbene Matice v Ljubljani začetkom šolske-ga leta 1921-22. Vsled finančnih težkoč pa je finančni minister ukinil za to podržavljene predvideno vsoto. Vsled tega stoji Glasbena Malica pred dejstvom, da mora ali sam; 'rževati konservatorij ali ga pa zapreti, k v. ni mogoče kriti izdatkov, ki znašajo letno okrog 3,000.000 K, dočim prinaša ukovina letno okoli 700.000 K. _ Prisiljen po razmerah ja sklenil odbor Glasbene Matice v delno pokritje primanjkljaja zvišati ukovino za 100 odstotkov in sicer za solopetje (1 uro tedensko) ua 280 K, za inštrumente (1 uro tedensko) na Ž40 K mesečno itd. — Prošnja za subvencijo še ni rešena ..,« Konservatorij je toraj v resni nevarnosti, Ali moremo in smemo pustiti, da ram umre največji glasbeni zavod v Sloveniji, na katerem deluje 56 učnih moči in ga poseča 1000 gojencev? Zavod, ki je žo v kratkem času svojega obstanka pokazal toliko življenjske sile in od katerega koli-kortoliko zavisi sedanja in bodoča glasbena kultura v Sloveniji, naj radi malomarnosti vlade pogine? Saj je vendr.r jasno, da 56 nastavljencev ne more živeti s 700 tisoč kronami 12 mesecev in tudi z milijon kronami ne. Nesmiselno bi bilo dokazovali potrebo konservatorija in njegovo važnost v kulturnem in vzgojnem oziru naroda... Čudno je, da se gospoda, ki se s tako vnemo sklicuje na ustavo, n| poslužuje ustave tudi v vprašanju konservatorija. >Ves pouk v državi je državen in brezplačen,« stoji nekje v ustavi. Za ljubljanski konservatorij naj seveda to ne velja. Ubo-rjjih 3 milijonov ni za tako važno napravo, dočim se za manj važne stvari trosijo milili ni in milijoni. Kajpak »ima vremena«, saj ni v nevarnosti država, ampak samo žarišče glasbene kulture v Sloveniji. Ali gotovi ljudje res nimajo smisla za naše kul-turne potrebe in se jim zdi važneje z državnimi milijoni podpirati balet nego glasbeno šolo? Namera uničiti tehnično in medicinsko fakulteto v Ljubljani se je ponesrečila radi odpora naših vrlih kulturnih delavcev in naše javnosti. Pozivamo vso našo javnost, časopisie, sploh vse, ki jim je pri srcu naša glasbena kultura, da se z vso vnemo in ljubeznijo zavzamejo za konservatorij; obenem pa prosimo tudi vse naše poslance, da store v to svrho v Belgradu primerne korake. — Duhovniške izpremembe. Imenovani so bili: Franc Pavšič, bivši turjaški župnik za župnega upravitelja v Polomu; j>. Gregorij Cerar, župnik-vikar v Podzemlju, za župnika-vikarja in prošia v Metliki; p. Remigij Jei'eb za župnega upravitelja v Podzemlju. Premeščeni so bili kaplani: Janez Pirkovič iz Kočevja v Ribnico, Gab-riel Petrič iz Ribnice v Kočevje, Anton Selan z Vrhnike na Mirno, Valentin Ber-toncelj z Mirne na Vrhniko, Anton Rovtar iz Kočevja v Črnomelj, Anton Hafner iz Dobrniča v Kočevje, Franc Hoenigmann iz Boštanja k Sv. Trojici v Tržišču, Alojzij Peček od Sv. Trojice v Tržišču v Št. Janž, Anton Pavlič iz Št. Janža v Boštanj, Josip Klemenčič iz Metlike na Dobrovo, Anton Oman z Dobrove v Metliko, Janez Pivek iz Višnje gore na Jesenice na Gorenjskem, Franc Urbanec iz Škocijana pri Mokronogu v Škofjo Loko, Martin Bukovec od Sv. Križa pri Litiji v Škocijan pri Mokronogu, Franc Učakar iz Srednje vasi v Bohinju v Sv. Križ pri Litiji, Franc Presetnik ia Smlednika v Srednjo vas v Bohinju, Janez Sadar iz Toplic v Kranj, Franc šušteršič iz Trebnjega kot beneficiat na Vače, Andrej Kajdiž iz Kranjske gore v Šmartin pri Kranju, Franc Kolenec iz Borovnice v Gorje, župni upravitelj Franc Pavlič iz Motnika v Trebnje. — Nameščeni so bili kot kaplani- Jakob Miglič v Dobrniču, Pavel 1'odbregar v Loškem potoku, Anton Var hial na Krki, bivši župni upravitelj v Podkraju Jožef Markič v Borovnici, Janez Sedej, bivši mornar, kurat, v Šmariji; se-meniški duhovniki: Franc BlažiČ v Višnji gori, Franc Ambrožič v Fari ob Kolpi, Feliks Grčar v Smledniku. — Za dekana semiške dekanije je bil imenovan Jakob Pavlovčič, župnik na Suhoru. — Razpisane so župnije: Bukovščica v loški, Po lom v kočevski, Turjak v ribniški, Zagrr dec v žužemberški in Vranja peč v kam ški dekanij! Zadnji rok zla vlaganje ienj je 20, december 192 L — Zahvala. Ob moji sedemdesetletnici, ki mi jo je naklonil dobri Bog, mi je došlo toliko čestitk, da mi ni mogoče vsem se posebej zahvaliti. Izrekam tedaj tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so se me ljubeznivo spominjali, zlasti pa glasbenim društvom: Glasbeni Matici, Ljubljani, Ljubljanskemu Zvonu, Pevski zvezi, društvu organistov in glasbenikov v Petrov-čah, kakor tudi Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani, ter prosim Boga, da blaga čutila bogato povrne in vse blagoslovi. P. Hugolin Sattner. — P. Avguštin Cujnpa, provincial frančiškanskega reda je obolel in kljub ponovni operaciji je njegovo stanje jako opasno. Priporoča se v molitev vsem čč. sobratom. — Moravče. Nedelja 27. nov. je bila za nas nekak domači praznik; obhajali smo namreč 701etni jubilej veleč. g. dekana in čast. kanonika Janeza B i z j a n a. Ob tej priliki je naše kat. slov. izobr. društvo povabilo v dvorano Ljudskega doma, katero je ljudstvo od blizu in daleč kljub neprijetnemu zimskemu mrazu obilno napolnilo, tudi 701etnega go poda dekana. Odzval se je povabilu kljub rahlemu zdravju in fizični oslabelosti. Slavnostna akademija, ki je vsebovala 9 pevskih točk, 3 deklamacije in slavnostni govor, je izpričala istinito hvaležnost in vdanost moravškega ljudstva do svojega duhovnega očeta. Pesem za pesmijo je dihala iskrenost in ljubezen do moža in česar ni zmogel trud in prizadevanje, nadomestila je vdano-t in slavnostno razpoloženje slehernega pevca. V slavnostnem govoru je govornik podal občinstvu jasno sliko razmer, v katerih se dandanes duhovnik nahaja, in obrazložil, kako neutemeljeno in naravnost krivično obsodbo je izrekel današnji čas nad katoliškim duhovnikom, — obsodbo, ki izvira zgolj iz sovraštva do vsega lepega in svetega, iz sovraštva do nadnaravnih resnic in večnih zakonov božjih. V drugem delu svojega govora je apeliral na ljudstvo, da se prerodi, poglobi samo vase in v tem po globPenju spozna sebi v korist in v svojo lastno srečo jasno stališče izrazite l;,ibezni in globokega spoštovanja do cerkvene avte, itete. Občinstvo je z napetostjo zasledovalo celotni program in marsikomu je kanila solza iz očesa, ko je zrl pred seboj globoko ginjenega 701etnega starčka, ki je kljub oslabelosti in bolehnosti vztrajal do konca. Bodi možu — v življenju toliko preizkušenemu, v vinogradu Gospodovem tako marljive nu in vestnemu delavcu — posvečenih teh par vrstic za njegov 7Pieini jvbilej, s katerimi hv ležni Mornvčs:ii združujemo najiskrenejše čestitke in toplo molitev; naj ga božja Vsemogočnost še ohrani nam v b1°"or, farni cerkvi v diko, stanu pa v ponos! M. B. — Ljudska posojilnica v Ljubljani nas z ozirom na vesti v listih glede zlorab pri denarnih zavodih obvešča, da je njen uradnik za neopravičeno izplačilo dal popolno kritje. Zavod ne trpi pri tem najmanjše škode. — »Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja« daje letos hrano opoldne in zvečer (vselej po dve dobro pripravljeni in tečni jedi) okrog 80 dijakom iz srednjih in njim sorodnih šol ter dnevno 150—200 osebam iz revnejših ljudskih slojev. Dijaki plačujejo z ozirom na večjo ali manjšo ubožnost kakor tudi z ozirom na izpričevala mesečno po 120, 180, 240, 300, 360 K, drugi ljudje pa sproti po 6 K za kosilo in 6 kron za večerjo. Ker je članarina, ki jo po pravilih plačujejo društveni člani, le malenkostna (letno 4 K), moremo ob sedanji draginji živil ostati pri zgoraj navedenih cenah le s pomočjo izdatnih podpor. Zato prosmo prvič vse društvene člane, kateri za letos še niso poravnali članarine, da nam jo pošljejo (po poštnih nakaznicah) in da malenkostni svoti po možnosti še kaj dodajo; drugič pa prosimo tudi druge prijatelje učeče se mladine ter ubožcev iz raznih ljudskih slojev, da nam ob prazniku sv. Nikolaja po svojih močeh pošljejo kaj Miklavževih darov, in sicer na naslov: »Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani«. Dr. Ivan Svetina, t. č. načelnik. — Slovesna promocija dona Frana Bulica. 3. t. m. se vrši v Zagrebu slovesna promocija zasluženega dalmatin. znanstvenika dona Frana Bulica za časbiega doktorja zagrebške univerze. — Svobodomiselno učiteljstvo proti višjemu šolskemu svetu! To je pa res senzacija prve vrste. Ko smo mi priobčili 16 slučajev krivičnega postopanja naše višje (šolske oblasti napram učiteljem krščanskega mišljenja, so nas gospodje demokratski učitelji unisono napadali in gospod Gangl nas je v seji višjega šolskega sveta zaraditega kar »justificiral«. Zdaj pa se je zgodil slučaj, da je taista visoka korporaci-ja brez preiskave in disciplinarnega prav-doreka prestavila učitelja Moederndorfa, socialnega demokrata, torej prijatelja gospodov demokratov, iz Mežic v apaško dolino, obenem pa sc jc izvršilo premešče-nje 10 prekmurskih učiteljev. Vsled tega sedanjo šolsko upravo, v kateri imajo prvo [ narodne skuP5fine. Vsi merodajni vladni faktorji, | Hvlferifu tnl-n * n , , , r - , -besedo Ribnikar, Gangl. Skaberne in .le- kakor tudi predstavniki poetičnih skunin so ni- I fn1T I.L^JV™™'^ lene, s dr. Šušteršičevo erol Strmite in bu- ■ '-«au. ca «o zaiv.eve r.elozničarjev opravičene iu rite! Cel članek je ^Tovariš« posvetil tc- j »mazili gotovost, da hočejo pripomoči tem opru- rnu nasilju, temu »brezprimernemu aten- J vlč»nlm zahtevam železničarjev do zadovoljivega tatu na pravice učiteljstva.i, tej »žalitvi za ' »'c5enia. kakor tudi predstavniki političnih skupin so pri- ! voz^ U Xod|so 'pS^SdS "STR da f° ^ žt'lMni£ar'ev žini mesta; tako so Jpv. propmidali shod v Solkanu. Danes so fašisti precej oblast« 111 Uldt « e!««- si—i-> »- J . . . vse učiteljstvo«, temu č nu absolutizma«, ki je bil mogoč svojčas le » v dobi absolutista Šuštcršiča«, in kliče zato na odgovor višji šolski svet, v katerem sede sami »Tovariševi« pristaši in njegovi duševni očetje. Da, on kliče vse demokratsko učiteljstvo na boj proti temu Ribnikar-Skabernc-Ganglovemu absolutizmu! — Demokratje imajo danes popolnoma v rokah učno upravo od Pribičeviča do Bevks. pleše vse po njihovi piščalki, tn v tem ča?u sc krši na tolikih skupščinah UJU slovesno proglašena stalnost nameščenja učiteljev,'u«i da se "vedle disciplinarne preiskave. Slučaj Moederdorfcr je popolnoma analogen slučajem, ki jih jo r Slovenec -: ožigosal, zlasti onemu \% Starega trga, ko jc gospod dr Skaberne še pravočasno letirirat pred »Slovencem _ Pripomnimo pa, da pod isuštoršičevo ero noben učitelj ui bij pre-staviien brez pravilnega disciplinarnega postopanja in pravdereka, dasi se v meri-lum ne spuščamo. Absolutizem v polni nagoti se je na Šolskem polju uveljavil šele pod demokratskim režimom, za katerega učiteljstvo pri UJU tako vneto brusi peto. — Vs3 reaenroi častniki, ki bivajo v i I jubljani ali okolici, in so svoje podatke glasom štev. 2735-bl od 27. X. 1921 o priliki prisege v Ljubljani, ljubljanskemu bojnemu okrugu vposlali. se pozivajo, da pridejo po svoje pristojbine z legitimacijo 7 m 9. decembra k blagajniku ljubljanskega „ T r , . . . vojnega okrožja. — Komandant oolkovnik - T f"ctcr°-,Jttnsz r-?mbar 12 Olsevtn ,e Duš-n Tivtnr««,;/ « polKovniK bil ohs.:tan nn 'i mesece ieče. k-»- in 7 nožem 1 odorovic, m. p. j trikrat sunil Franceta Oslia. - V Gostilni Ja- ,r , T Pro«nocija. G. Valter Bohinec -N>*a S'otfs Frohe R>>tsc!vft-- in ffCorrj-»r« tli Zara■••. — Vlom. Nczrant vlomilci so vlom !• skozi okno v ('ostilntfsndto sobo Ane Vilfanove v Čnicvcu orl 'loSnjah in odnesli veliko tobačnih izdelkov, o! lek«. sitima in denarja v skuani vre:nn<;ti nad c'000 kron. 0'.i>"-:r'nrm današnji ogb« zoložne knit-«irne Ktelnmavr & Bomberg v Ljubljani iPrifnirs^ n^i^p Ljudsko :'tetjo v Julijski Benečiji. Italija pripravlja .prvo ■ ■.:?!•: o "etje v novih P' krajinah: tis. Gorskem, v Trstu in Istri l' Ay peznn Itali jo, se ne bo čudil, da skuša it- ki nacionalizem to prilik« Jh boleznih, kar ,bU5 na »ajnizkotnejši način v to, d« koli-je zelo potrebno in se opaža veliko zanimanje K,,3® 8* ^T". T/^ toh za to. Pa je še ena. Dekleta vseh šlolev Se vL i FT«. >CTie 6.a 5frt"li! ; ; *z3la kuhati, šivati, gosjpodinijti in plesati na'vse na«n štef ja po občevalnem jeziku, viže, _ a o negovanju otrok nobena nič m | ^^ "f Ui po,.p, r, k iteriini bodo hodih uradniki od in tuat v sicer mirni Gorici in se bahajo, cla je njih peščica zapodila množico delavcev. Na trgu sv. Antona so bili med zborovanjem vrgli dve bombi. Nesreče ni buo. Iz kavarno Adriatico« so bili neke-,r. ; tra večera utirali nekaj Slovencev. Menda j, ! so iskali komunistr'. S takimi dejanji se pri nas pomirjuje ljudstvo. Prefam^ Velik sneg jo zapadel v ponedeljek in torek v Prekmurju. Hriboviti kraii so popolnoma odrezani cd prometa. ' Dr. Janko 1'ikuS, odvetniški kandidat m znan borec za osvobojen je Prekmurja je dne 26. novembra t. 1. v Ljubljani položil odvetniški izpit. Sedaj vstopi z dr Ne-nwthyjem v Dolnji Lendavi v družbo in bodotu skupaj vodila odvetniško pisarno. i>ase čestitko I Zopet Wranglovci. Pred kratkim je /ažgal nek graničar-Wranglovec, kakor je ; dokazano po orožništvn, v Murskem gozdu Jopo lovsko kočo vojvode Esterhazyja in s tom povzročil škodo nad <>0.000 kron. — Sicer so pa tudi ostali graničarji-Wrang-lovci v tem odseku nad vse pridni — prt streljanju divjačine namreč. Murski gozd, ki se je od nekdaj ponašal z obilo divja- • ";,®,)i!l",llfcl)r društva tfeometrov itralie-vme v Litibliani s« vrči die 17 decembra 1921 ob 5. uri noooldne v oosv,:ovaihici mctfistrata v Liubllani (K) — Žalostna usoda častnica Mran^Iavp ur. msde. Dno -TI. novembra ob 11. uri zvečor se v liohinjski Blntrici snirUio s samokresom ustrelil v glavo polkovnik VVranglove armade, baron Unon Jurgonson Volk^nvid, doma iz Rlge. Bil jo st^tr šele 20 let in mnogokrat v bo ili ranjen, j;o-eobno v glavo. Ruski car mu je bil vedno prod očmi.Pri obmHni strnil Je slviil kot korpotal in živel v neugodnih razmerah. Po veri jo bil pro-t^taSi Zelo inteligenten človek. Tovariši oficirji | so ga pokopati na pokopališču v Bohinjski t»rlo na pri^uici. Anglikanski vi-j kar Ov,'a v Osiordu, kl bi« veliko peča s Spiritlz-j mom. Jo dovolil znanemu ptoteliu kriminalnih romanov Ccmm Poyle.ii:, ki Jo istotako gori>6 pri-staf; Jpiritir.ma, da je imet v njegovi cerkvi go- 1 vor JptrittzDiu. Llverpoolski Škof jo poslal v>tod [ tepi viknvju ostn ukov. — Mcslicisici! Iščem mladega doktorja medicine z zobctihniSkirn kurzom ali brez Unr/.a v svrho skupnega delovanja. Kapital na razpolago. Dooise jo nasloviti: Postu resi a o t e Beograd, pod šifro > A t e lj e . -- ITka^eno le bilo 3200 kron i-evljarskc-:nu msjstru A.ni.afu Erženu v Gostečah. — n?SodiHCvftZiesinu0 ukradcso 003cstniku Iva* i čin« ter posebno z redkimi jeleni, je danes — Nesrečo. Istvan Franc, rudarski oaznik ! f° fSlugl toh, čuvarjev naše državno me-v Trbovljah io odpirsl vozičke, kateri so da ! -,e sKoro popolnoma izpraznjen. Kako dol-ootegniii s seboj in si jc pri tsra zlomil desno ! go bo še trajalo počenjaoje Wranglovcev n0<-'0- i na prekmurskih mejah? cembra opoludne v veliki dvorani ljub-ljanske univerze promoviran za doktorja blozofije. — V poganstvo...! Kako podpira sokolstvo versko odgojo dece, uokazujejo tudi lepaki po ljubljanskih ulicah, ki vabijo v imenu sokola na »Matjažev večer« ... Aha, bliža sc sv. Nikolaj. Ta pa spominja preveč na krščanstvo. Proč z njim! Treba surogata ... Matja* naj pomagal... (Saj tudi o Božiču svobodo-misleci ne poznajo drugega kot samo božično drevesce in za Veliko noč si pošiljam samo »zajčke«. »Veliki« pedagogi v šolskem svttu m voditelji U. J. U.! Ali boste šo trdili, cia izvršujete domoljubno vzgojno delo, če uvajale v šole sokoistvo, ki izpodriva krščanske običaje, hoteč navdahniti mladino z brezverskim duhom? — Poučijivi tečaji o negovanja novorojenčkov in otrcL. Po mestih in aa deželi sc vrže predavan a s slikami o različni! Mursiko-soboski občinski sosvet, re-krutiran iz samih dičnih, semkaj došlih liberalcev, je lahko ponosen na svoje blatne ulice. ve, če stopi v zakon. Otrok in mati iia oba 1 hi.""O do hi.*:' jih brpolnievrili s-sr.ni! Sitr ^- poztva moj di'ž«i vpokis ; Politično dru^hM Ed:. :-' v Trt vpoUr,jencl iu j j-ivgtv:,:0vaatl) naj f-0 do skra|nih :a' kdor priti.'su ne bi nnnr< ' odo-leti, naj 6kui>a »u drugo načine Izkazati svojo jugoslovanstvo. Obenem - pozfva roiu-k'"', r.aj iau caxnanijo vsako * »voiizakonitosi. reveža in s smrtjo navadno plača pr nevednost matere, bi se vpe jali za tečaji o negovanju — K da- se mis klade na miiosino pi?!to»niue £«Jp/ni8kiui vnnl Jencein? Koliko časa bodo io stari vdove, ki so služili pri želeniici. th>kal:M'i celo 50 let in Se več, stradali? Znano je, du jo Zolw- '' niško ministrstvo draginjske doklade Da milostno pokojuiue že reguliralo. Kaj pa pomn/a rogul«.;. i«, ako se ne izvede? Gospodje, ki imate usodo teh ! ubogih vpokojencev v rokah, no pustite, da železniške uprave šo nadalje zavlačujejo izplačilo že reguliranih doklad. Zima je tukaj iu ti ljud:« so brez hrane ih kuriva, kaj še le obleka! Xe pustile, da se ta krivica godi Se nadalje. Pričakujemo, da se bodo že regulirane draginjske doklade prizadetim nemudoma nakazale. — T>rn-š;vo vpoknjem-ev juine železnice. — V Kamniku je bijo pretekli teden pri okranem sodišču obsojenih šest možakariev na skupno vsoto 8200 K v korist ubožnemu skladu kamniške občine, ker so pri hazardni igri »obrali« nekega kmeta za 35.000 kron. Med obsojenimi sta tudi dva občinska svetovalca, in sicer F. Stard in Anton Cerar. Navedena sodba ima za ta dva moža, ki sta v liberalni stranki prvačila, hude posledice, namreč izključenj« iz občinskega odbora. Po kamniških špelunkah se sploh mnogo hazar-dira. Orožništvo in policija naj ostro pazila. - Blaž Potočnikova čitalnica v St Vido nad j ob ti stavki,",^0 PrimsO^tT sS' na Ljubljano priredi v nedeljo, dne 4. decembra ob - - - -- - nJ na Š Nnr; tni praznik v Marti -.r« 1. dpoomhra. 01- 0. uri dopoldne je bila v stolnici slovesna mala, katere so p ude! ili zastopniki civilnih in vo-joSkih oblasti. Poleg javnih poslopij ie bilo t za-Hia\ar,ii okrašenih tiv'>' mnogo ;uiv;rfrsih hiS; posebno pozornost je vzbujala blizu 20 m dolga, či-nova zastava, r. c'>eSena med obema stolpoma frančKknnake ceikvo. Delo v uradih, trgovinah in podjetjih Je dopoldne počivalo. Zvečer stavnogtna pi listava v NanKlncm glodttližču in ucer v korist .') ^slovanski tatici. š l! organiziranih. 5 Narodno gledališče v .Mariboru ee jc na ve-č»a- 80. novembra zopet otvorilo v svojem poslopju, lu:tnrega poprave na odro, raremljarc itd. so se predolgo Kav"? Ule. Otvoritev bi bila morala prtčoti "Knrodnim blagrotn... V.ikd boleli nekaterih i'.;;/a]i;ev pa -c je prtsisltva irmuln zadovoljiti s "■Stritkow Vanju . Kajbrže zato tudi obiak ni bil tako povsem zadovoljiv, kakor jo bilo m otvoritev pi ičakovatl. y pri Sv. Barbari r Hulozab ukinjen«, j )'ri Sv. Harbari v 'lalo.udv, vinorodnem kraju brez j drv ;ih pridelkov, Je bilo ie od I. 1877. v>mk teden vvllko triisčo, .'mimor «0 piinujnli poteg Pnlj.incev i tudi Iln-atje, ki so pripeljali tja živeža n« prodaj zlorabo in I cl v zameno m vino. To pa oudofnpmn židovske m« trgovcu in tn orju ni bilo vEeč jn je žo dolgo Gospodarski položaj" V Istri je po do- 1 nRl ifI kova! oHranilnici kmetskih občin«. Razen teh se je storilo še več drugih jako važnih sklepov, kar priča, da je > Županska zveza« krepko ua dela za občine kakor tudi za prebivalstvo sploh, ki tvori občine. Naj torej ne bo nikogar, ki bi ne hO član Županske zveze 1 BORZA. Curih, 2. decembra. |Izv.) Devize: Budimpešta 0.80, Berlin 2-55, Italija 22.05, London 21.15, New York 525, Pariz 38.10, Praga 5 80, Dunaj 0.17, Zagreb 1.85, Varšava 0.15, Holand-ska 187.25, Bruselj 37, Madrid 73.25. Zagreb, 2 dccembra. (Izv.) Devize: Budimpešta 40. Beriin 141—150, Italija 11.70— 11.95, London 1100—1110, New York 272— 277, Pariz 20.05—20 50, Praga 303—311, Dunaj 3.40—3.70, Zurich 53.50—54. g Davčno uradništvo in odmera pristojbin. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Na zborovanju slovenskih notarjev dne 13. t. m. je kritkoval g. predsednik zbornice, notar H u -d o v e r n i k , nove pristojbinsko določbe tudi v tej smeri, da so je odmera načelno poverila davčnim uradom, češ da davčni organi za to niso kvalificirani. Finančnemu delegatu se je javilo, da se čuti davčno uradniš'vo po teh izvajanjih zadeto v svojem ugledu. Dasi gre očitno le za nesporazumljenje, je delegat vendar smatra! za svojo dolžnost, opozoriti gospoda predsednika na to posledico. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je gospod predsednik napram finančnemu delegatu kategorično izjavil, da s svojimi opazkami niti z daleka ni hotel izreči kake nepovoljne sodbo o vsposobljenostj davčnih uradnikov ali celo žaliti jih. Nasprotno — ravno kot notaru, da mu je najbolj znano, da je davčni uradnik že po avs'rij-skih predpisih sodeloval pri pri pristojbinski odmeri in v odkazanih mu o ž j i n mejah tspešno izvrševal svoj posel. Ako gospod predsednik ie zaradi tega ni hotel, niti mogel pavšalno od reka'i davčnemu uradništvu kvalifikacije za odmero pristojbin, bi tako tolmačenje tem manj odgovarjalo njegovim namenom, ker mu je znano, da se pod vodstvom in nadzorstvom akademično izobraženih funkcionarjev uporabljajo davčni uradniki tudi pri pristojbinskib uradih. Tehtne pomisleke ima gospod piedsednik in ž njim i drugi poznavalci komplicirane pristojbinske materije le proti temu, da bi se odmera tudi kolikor vsled svojih ozkih s'ikov z različnimi pravnimi disciplinami, zlasti zlasti pa s civilnim pravom, zahteva popolne pravniško izobrazbe in vzgoje, prepustila drugim, nego vtem smislu kvalificiranim organom. Delegat se je 'ahvalil gospodu predsedniku za to izjavo in izrazil Prepričanje, da se v tej obliki brez dvoma ti.di davčno uradništvo strinja ž njo, zlasti ako uvažuje, da bo naraščaj tudi pri enoslavnejših odmerah v smislu dosedanjega delokroga moral zelo paziti, dokler se ne uvedejo zopet iz budžetarnih razlogov ukinjeni pristojbin-eki kurzi g Cene uram v Nemčiji dražje. Gospodarski svet nemške urne industrije ie zvišal cene uram od 185 do 200 odstotkov. g Žitni trg. V Novem Sadu so bile dne 28. novembra sledeče cene žitu: Pšenica 1350, ječmen za krmo ladje Smederevo 9660, oves 800—875, koruza stara 1075, nova 980. g Cene kalija so se zvišale v Nemčiji od 60 do 100 odstotkov. j« Cene prešičera na Dunaja. Na Dunaju so notirale cene prešičem sledeče: mastni pre-šiči 1020—1080 n. a. K za kilogram žive teže, mladi prešiči n. a. K 730 do 770 per kilogram žive teže. g Nova tvornica platna v Varaždinu se bo osnovala te dni. Kapital bo domač. g Produkcija premega v Bosni se :e letos Sovečala nasproti lanski produkciji za 1H mi-jona melerskih stotov. Premogovno delavstvo dobi za to primerno nagrado. g Zakaj pada naša valuta v Caribu, »Ju- fjoslovenski Llovd« poroča: Čuvarji( naše valite v Curihu so sledeče tvrdke: bratje Mi-hajlovid. konzorcij N. Petrovi,č, Schuhniaciier in Poper, ki stoje v trgovski zvezi s švicarskim Bunkvereinom ter imaio interes rtnd tem, da ne stoii naša valuta tako visoko, ko oni kupujejo blago pri nas. Isti interes ima'o Nemci in Avstrijci, ki so svci denar prenesli v Švico in tedai trgujejo' z našo državo. Pri tem so udeležene tudi neke grške in italijanske v Švici naseljene tvrdke. g Posoji'o v AineriVi. »Tribuna« poro*a, da je na£a država dobila ponudbo za sklep posojila od londonske banke Bolton in od nekega srbskega konsorcija v Nevv Yorku. g Davki v Srbi'i, V Srbi'j se ne plačujejo dosedaj še sledeči davki: davek na vino, na kuhanBogoslovna akademija-* priredi s sodelovanjem teolc.' e fakultete j.....i vseučiliška predavanja z- inteligenco. Predavali l odo unlv. profesorji: A. Ušcničnik, J. Ujčič, F. Luk-man, F. Grivoo, A. Snoj. Predavanja se bodo vršila ob torkih ob nol 8. uri zvečer v prostorih teološke fokuVote, v /.lo^zijevi-šču I., soba št. 28. Prvo predavanje bo v torek dne 6. decembra. Predaval bo prof. A. Ušeničnik o predmetu: Teologija kot zranost. pr »Bogf>"'ovna akademija« se je na občnem zboru dne 29. decembra organizirala kot samostojno znanstveno društvo Redni člani morejo biti samo priznani bogoslovni znanstveniki. V smhlu novih pravil je profesorski zbor ljubljanske bogoslovne fakultete izvolil prve tri redne člane (F. Grivec, F. Kovačič, A. Ušeničnik), ki bedo vodili znanstveno delovar.jo EA in volili nove redne člane. Poleg tega ima BA p o d p o i ne člane, ki plačujejo članarino letnih 100 K in dobivajo društvene publikacije po znižani ceni. Naročnina za >Bogoslovni Vestnik« znaša 80 K; podporni člani ga dobivajo brezplačno. BA bo izdajala nanstvene spi3e in prirejala jevna vseučiliška predavanja. Upravni od-br' BA se je tcko-le konstituiral: F. Grivec (pred ednik), A. Ušeničnik (podpredsednik), M. Slavič (tajnik), A. Snoj (blagajnik), F. Kovačič, F. Lukman, J. Ujčič, J Le:c, G. Pečjak (odborniki). pr Fraccc Wsber: Sistem filozofi;«. 1., univ. format, I—XI. in 384 strani. Cena 120 K. Založila in izdala Ig. pl. Kleinmayr fc Fed. Bamberg. Ljubljana 1921. — V pričujoči knjigi skuša avtor, da reši temeljno vprašanje, ki se tiče notranjega ustroja vsega, kar naj zasluži ime »predmet«. Njegova raziskovalna pot ga vede pri tem že v pričujoči knjigi k podrobnem raziskovanju najrazne ših filozofskih vprašanj. Glavno težišče knjige tvorijo podrobna psihoanalitična izvajanja, ki vedejo avtorja končno tudi do definicije »predmeta«. S svojimi definicijami tega pojava si odpira tako avtor pot, ki mu bo omogočila, da bo v drugi knjigi svo ega »Sistema« lahko podal splošen in podroben obris celokupne filozofije kot organičnega dels v sestavu vseh znanosti, v tretji in končni knjigi svojega »Sistema« pa bo avtor vse dotedanje svoje filozofske rezultate uporabil v to svrho, da določi eksaktno razmerje med njegovo filozofijo in ostalimi takozvanimi pozitivnimi vedami, od naravoslovja do fi ologije, od fizike do zgodovine, od matematike do sociologije. Da more to tako obsežno, na tri knjige zasnovano znanstveno delo iziti, gre glavna zasluga založništvu, ki s a tudi v sedanih, baš za izdajanje takih znanstvenih del neugodnih razmerah ni ustrašila velikanskih stroškov, zvezanih z izdajo takšnega d LOKAL ali SKLADIŠČE sredi mesta ali v okolici Ljubljane. Ponudbe pod: >TakojN<*azdružIjiva< 4370 na upravo »Slovenca« do Božiča. Tajnost zajamčena. Lovci! Svež »StrycSmlr.« težko dobiš kaj, vendar, ako kupiš v novi specialni trgovini bloi: in dnniHČih M, lesarja, i^t si prihraniš denar. 43S4 Bluse barhenda od 180 K daljo Bluse volnene od 200 K daljo Doma*« obleko od 340 K dalje Preden kupiš drugod, oglej si iabero! za Šminke, puder, vsselino, nosni klej, ina-stiks; lasulje, brade ter Urep za brade, pripona Strm0|j LjM{jJj25la} Pod Trančo štev. 1. 4387 mm MLADENIČ ■ženjem, zeli vsled f Državni premogovnik, Velenje, potrebuje Izvežbanega nadmont&rh slovanske narodnosti, i daljšo prakso pri električnih strojih, pri montaži napeljava visoke in nizke napetosti ter pri montiranju električnih in parnih strojev. — Ponudbe z navedbo pogojev ter s spričevali je poslati na gornji naslov. Prednost imajo samci. jo dospel. Proti oblastvenemu dovoljenju se razpošilja dnevno. Drogorija »Adrija?, tijfe, srne, jeienc. divje race, fa?am>, Ljubljana.____4410 erebico, istotako domače piske, kokoši, Vljudno naznanjam si občinstvu, da sem £oske' race- P"'ardo, purane itd., kupi v otvoril aloflo pohištva.jU''lillT! droci, jodUnice ln kuhinjo po najnižjih f".. VSljdeS, čtlROVBC, mn«^ rcnah. — Z odličnim spoštovanjem " 5 ' Mit tU t. (ncift Arilri!f6WtStr» Brzojavni naslov: VAJDA ČAKOVEC. HIIUIUVC&j, pohištva, Literurhan telefon štev. 59. 4274 Ljubljana, Komenskega ulica 28, nasproti---------------------- — __žole na Ledini. ■ 4379 Kupnem fcft^M POSOStVO »»«««»««.»«»«»»♦♦•♦♦♦».»♦?♦»♦♦♦»»♦<♦»»♦ I na deželi s pripadajočo hišo, oziroma Odda se takoj zelo dobro vpeljana dvorcem s 5 do 10 sobam, za stanovanje, t hle\om resp. garažo. V poštev pride oko- i i lica Zagrel a, Karlovca ali Ljubljane. Pri „ . ., ' posestvu mora biti toliko zemljišča, da se Pojasnila V uprav- pokrijejo stroški vzdržavanja. - Samo v Jlariboru. ništvu »Slovenca-? pod št. 4372. BSaaBEKlffiffiSiRBiiSaiSHSfflKB? primerno za vse sleje, trpežno izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana, Dunajska cesta štev '7, sprejme dva uradnika oziroma praktikanta. Prednost imajo oni, ki so vešči srbo - hrvaščine v govoru in pisavi ter so odslužili aktivno voj. službo. Več krojaških pomočnikov treznih in vestnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA Stev. 8, v pisarni. 438S Večje podjetje v Maribora potrebuje sa-: mostojnega bilance zmožnega 4389 knjigovodje ,8 takojšnjim nastopom. Z ozirom na to-časne stanovanjske razmere se reflektira v prvi vrsti na samce. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referenc ln zahtevkov na upravništvo lista pod geslom: »Knjigovodja Maribor 4389«. priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. lil t (Kolizej). 4362 pismene ponudbe pod »George 11-44« na Interrcklam d. d., Zagrob, llicit 21. 4375 Miklavževa darila! priporoča M. TIČAR, Ljubljana. 4O flftn V plačam letno za stano-! SLIltJU l\ vanje, obstoječe iz 4 do 5 sob s pritiKlinami v sredini mesta Ljubljane — Ponudbe pod »Stanovanje« 4411 na upravništvo »Slovenca«. Sladkor S nz ! JUBI.JANA, RESLIEVA CESTA 4 priporoča svojo veliko zalogo emnjlirane in luk-susne POSODE. j dobile najceneje pri tvrdki _ ----- . ... y , j,,B| UJ(, Kartoteka cesta. Najprimernejša Miklavževa, Božična in Novoletna darila za našo mladino so sledeče v založbi ""w" & FED. BAMBER6, j iiiinivuivv /a os^ls wtsv. i 6j izišle knjige: R o j o c F r.: »Tončkovo sanje na Miklavžev večer«. Mladinska igra s petjem v treh deianjih. Vpodobila I. Erbežnik in F. Roječ......"...........K 20.— Klciumajr & Bambergove umet. knjige s krasnimi barvn. slikami: Oddelek A: Pravljice. -Do sedaj so izšle sledeče pravljice: Št. 1. Rdeča kapica, št. 2. Pepelka, št, 3. Trnuljčica, št. 4. Snegulčiea. Cena vsaki knjigi........< . K 40,—a V kratkem izide še številka 5: Volk in sedem kožic in številka 6: Bratec in sestrica. Oddelek B: izide tudi v najkrajšem času, in sicer štev. 1: Živali v podobah, prvi in drugi zvezek. P a v č i č : INašim malčkom (malim pianistom) najlepše šolske pesmice, prirejene ?a glasovir kot učno gradivo za 1. in 2. šolsko leto klavirskega pouka. Ilustriral akad. slikar M. Gaspari .........K 40.—i Knjiga za slikanje 5 nsninii barvnimi slikami: št. 1: Slike s pravljic, št. ; . ..aui slikar. Cena vsaki knjigi . . K 24.—» Tuckovo »knjige za slikanje dopisnic«, in sicer: 1. *Za kratek čas«, 2. »Zaklad za otroke«, 3. »Mladi umetniki«, 4. »Otroški vertec«. Cena vsaki knjigi, kateri so dodane tudi barve...........,.....K 32.— Brezovnik: Zvončki, zbirka pesnij za slov. mladino, vez. K 24.— Kosi: Zlate jagode, zbirka basnij za slov. mladino, vez. . K 28.80 Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in Božično darilo. V veliko veselje pa so otrokom tudi ob vsaki drugi priliki. Durila za odrasle: Cankar Ivan: Mimo življenja. Trinajst novel in črtic iz svojih mlajših let, med njimi več, dosedaj še neznanih. Knjiga obsega 230 str. in stane broš. K 20.—, vezana . . K 40.—a Vsa druga dela najboljših pisateljev, kakor: Aškerc, Brezovnik, Faj-gel, Golar, Govekar, Klepec, Majster, Mole, Novačan, Prešeren. Spisovnik, Veliki slovenski. Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Sestavil Henrik Podkraj-šek, profesor na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Trdo vezana knjiga stane..................K 50.-« Nadalje priporočamo naslednje muzikalije, in sicer od povsod znanega skladatelja Antona Jakla: Op. 40 Slovenski biseri.......K Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah: Meblovana soba sredi mesta za solidnega gospoda se takoj odda. — Naslov pove upravništvo '-»Slovenca-: pod štev. 4412. kune pollie krte FRANC ŠMALC :: LJUBLJANA, 4880 Mestni trg št. 24. Potrta globoke žalosti naznanjava, da je naš srčnoljubljeni oče, gospod Josip Jaklič zasebnik dne 30. novembra 1921, previden s tolažili svete vere, v 92. letu mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v petek, dne 2. decembra 1921, na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočutje povodom izgube našega dragega očeta in ki so spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti, se tem potom najtoplejše zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 3. decembra 1921. LE TO2: Uii LJM - SiJulra nasip 7. če rabite s v. stro.e za rodbinsko in obrtno rabo, iglo oLe, ter posa mezcie dele. Istotam vse potieb-ščine za mv ije uro ače tn čevljarje ter v>o galanterijsko blago na drobno m bedelo Cene solidne Postrežba točna jesš., ioosS-ifflisa, stenice, Jkiara. n voa golazen morn poriniti sito purubliati motu nniouiio prei/.ku:::tin» 11 splošno hvaiiunn .ri>d«T%n, i;ot croti i-.»iiskim in bišmm mišim l\ 1* '.» pod.'ani' h tO r.a -i6arko i>oaobnu molim vistn. K iinK um en ccomoo K 13: uniČBviiluc inoiiev K tu hi 2t>; premoti proti mrfea-oom K 10 in 20 matilo proti u£cm ri ljudob K 10 — mn/.ilo na uflt pri živini K 10- . rrn. nek za aii v oblaki in nsrllu K 10 m 20 tin-Eituru proti mrčoau na saflju in letanja", t uni' ev lastim iJ|asek proti mravljam ti ti l^ošilian' notr otui '/jpv u eksport fifl. JUnkor, Petrinjska ui. 3. Zagreb 39. Trgovcem "T vebloai oiljsmu no-.uot. 15.— 15.— 10.— 15.— 10.— 10.-10.— 10.— 12.- Op. 24 Kot nekdaj v maju, valček ... K Op. 26 Ljubavno blebetanje, polka maz. . K Op. 37 Ljubavno življenje, valček ... K Op. 36 Vesela plesalka, polka mazurka . K Op. 44 Srčno veselje, polka franc. ... K Op. 47 Zmeraj rvesto, polka franc. ... K Op. 48 Pripoznanje, polka mazurka . . K Op. 49 Ob morski obali, valček .... K Op. 40 Slovenski biseri, potpouri za salonski orkester . . Lavoslav Pahor: En starček je živel, za bas-solo in moški zbor z uvodnim zborom >En starček je bil, k' je vinco rad pil«, za moški zbor s spremljevanjem klavirja . . . . Lavoslav P a h o r: »Veseli bratci«, koračnica po slovenskih narod, napitnicah za moški zbor s spremljevanjem klavirja Karol W i 1 f a n: Slovenski citrar. 6 izbranih četverospevov, in sicer 1 hrvaški in 5 slovenskih s podloženim besedilom. Vsebina: Bliedi mjesac, Po jezeru, Pod oknom, Danici, Nn planine 1, 0 mraku, cena............ Karol W i 1 f a n: Sarafan. Ruska pesem, cena ..... vse za glasovir. K loO,- K 12.— K 15.— K K 12.—> 3— Vrhu tega bogata izbira najnovejših del francoske, angleške, nemške in italijanske literature. \m f ids paiesznaiifea S^LOP - KE3TJI9FFESK - HUI£HfllfSOII priporoča .....št. 7. Major Josip Jaklič, sin. Frančiška Jaklič, hči. d.d. o Ifl LJUSUHHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: Pmmlni zavod za prsi; 11 v Lj»'f ani, luski nI. 19 Postni tek. raC. it. 11.323 Telefon Stev. 54. Marijin trg itev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge ln vlo^e na tekočI ra£un ter jih obrosfnle po hranilne vloge se lzpla(n|ejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovora. Denarni promet v lanskem letui 128,000.000 kron. Brzo. nasiov: Jugoslovanski kredit Lub .ana. «K/0.';i;0tfa uilksi it. 1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI. tistih brez odbiHa. Izvenliubljanski viagalel l done pootr.e po o^nlce Izdaja čeke, nakamlce In akreditiva na vta Iu- In Inozemska mesta. Dala posojila r» vknjižbo, poroSttro, vrednostne papirja ln na blago, lafoco v javnib »Maaiitih. Jamstvena g!«vr. 2 in t: o i milijona kron. Zsvod io neposretiiRO pnsi nadzorstvom. 2 10 Popolnoma varno naložite svoje prihranke v Vzajemni posojilnici V LJUDI]3!1! r. z. z 0. z. ipffileg nunske csrkvef. Hranilne vloge se obrestujejo s brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček. utada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr, loterije. Tovarna in slamnike vseh vrel, od preprostih flo najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov R'anp nprar Domžale (Siob). ' tlMSSb «Sl «5 5 V popravilo prevzema tucji vsa tozadevna le!a ter preoblikuje po najnovejši modi. 'opravila se sprejemajo r Ljubljani vaa->« sred« pri tvrdki KOVACEVIO & !'8ŠAN, Prcfernova nlu-a »t. 5, na dio-išru, desno, kjer se ob »redah tudi dobe »opravljeni predmeti, 3707 !! ii aZ7Zr~7/~~7r~~7/-7/-7/—-7/Z m rr t 7/-7/-7/-7/-7/--7/--7J-7/1 ror ^ ]J iLn± ^ ini ° (prej AUSTRO - AMER1KANA) « AM^Olkll !?rl?va*a P°tnike v New-York redno 4io.-i.w-i Ji-v^i 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. -Simon Km®tm I2EZ3CZ-ur- Barva vsakovrstno blago Kemično čisti obleke. .. ... . Svetlolika ovratnike, za- LjioiiaiiJ, roiioBslii nasip 4. Podružnica: SeMova m. i pesmice in srajce. I PODRUŽNICE; MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE vanilin sladkor in peciv ni prašek je najbolji. Prodaja se v korist Jugoslov. Matice in kola Jugosl. Sester. JOS. REIC ASTRA D. D. v zagrebu veletrgovina s kemijsk. proizvodi nudi po najugodnejših cenah- BENZIN vSS\S,h BENZIN ' Popolnoma beli, dvojno PETROLEJ v etsternah, sodih in rafinirani zabojih. STROJNO OLJE vseh vrst Ia kako v. STROJNO OLJE ameriško AVTOOLJE ameriško cslfradersko olje, maščobno mazilo i. t. d. Poslovnleo: Preradovičeva 2, tel. 23-88. — Skladišča: Kotu-raška cesta 40, telefon 24-17; VlaSka uliea 68, telefon 7-00. Gosposka ul. 38. Glavni trg. Stev. 39. IH, 1 1 prei h. zmm li sinovi. Tovarna Kemični!? lo rodiš, baro fer iakou. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. SkladiSCe: (Uroisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon 61 Enrallnl laki. Praofi Ifimei. Baroa za pode. Priznano najboljfia in zanesljiva kakovost a barve za obleke, vse vrste barv, sobe in oljnate, mavec (Glps), masteneo (Federwelss), strojno olje, karboUne , steklarski in mizarski kiej, pleskarski, sUkarskl in mizarski čopiči, kakor tudi drogi v to stroko spadajoči predmeti. •MERAKL« Lak za poda. »ME8AKL« Llnoleum lak za node »MERAKL«, Emajinl lak. »MERAKL«. Brunollne. Ceniki se zaCarao ne razpoStifalo! "V". Tvrdka Ložar & Bizjak Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20 priporoča vsakovrstne ugotovljene obleke za gospode in dečke zimske suknje, raglane, kožuhe, dežne plašče itd. V zalogi najfinejše angleško in češko sukno. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejši modi v naj-" krajšem času. :: mEMEIHEmEmEI!!EH!E «ru» i en» IU IHElilElilEHIEIIIEllIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE III III Panta ži Fran Ravnili « mastni tesarski moister Ljubljana, Linhartova ulica š«. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. \ Parketne deščice hrastov«, bukove, parjene, brouski pod iu vsakovrsten :: rezan les lastnega izdelka uudi po najnižjih cenah :: IVAN SISKU lovarna porkefov ia parna žaga, LJUBLJANA, Metelkova 4. Kupuje raznovrsten les v deblih v vsaki množini, kakor -■ tudi gozdne parcele. —- Sprejema les v rezanje ua :—: polnojarmenikih po naroČilu. Kvas (droži-gerrn) proizvaja in vsaki dan razpošilja v svežem stanju Tvornica Rrko Zagreb. m m ID m m s]j jfi i m i H! [0 m jfi m fij m I i]j m «31» ii! III aeum ili ti— ■rum lil Izvršujoč sklep izvanrednega občnega zbora delničarjev z dne 30. novembra 1921, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od K 30,000.000.- na K IZD,000.000'" Z izdajo novih nem. K 90,000.000.-, t. j. 225.000 komadov delnic po nom. 1 K 400.— s pravico na dividendo za leto 1921. Emisija novih delnic se izvrši ob sledečih pogojih: 1. Delničarji imajo pravico, da optirajo na vsako staro delnico tri delnice It. emisije po tečaju od K 600 — plus 5 % obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921 (K 28*80) za komad. (Z ozirom na uspeh semestralne bilance Jadranske banke d. d. v Beogradu za I. semester 1921 je pričakovati, da se bo v nove delnice vloženi denar zelo povoljno obrestoval in da bo dividenda za 1. 1921 znatno presegala znesek od K 28-80, vplačan na ime obresti od 1. januarja do 15. decembra 1921.) 2. Delničarji, kateri želijo izvršiti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti v času od 1. do 15. decembra 1921 stare delnice (oziroma začasna potrdila) v svrho prežigosanja na blagajnah: / a) Jadranske banke v Beogradu ali njenih podružnic v, Celju, Cavtata, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Maribora, Metkoviču. Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, dalje na Dunaju, r Trstu, Opatiji in Zadru. b) Banke in štedione za Primorje na Sušaku ali njenih podružnic na Reki in v Bakru. c) Prve hrvatske štedioniee v Zagrebu ali njenih podružnic v Beogradu, Bjelovara, Brodu n. S., Celju, Cirkveniei, Čakovcu, Daruvaru, Delnicah, Djakovn, Gjurgjevcu, Doku, Karlovcu, Kraljeviči, Križevcik, Mitrovici, Novi Gradiški, Ogulinu, Osijeku, Požegi, Reki, Senju, Sisku, Subotici, Sušaku, Sv. Ivanu Zelini, .Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovcih, Virovitiei, Vukovaru in Zemuuu. d) Frank Sakser State Bank, New-York. e) Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antolagasta, Punta Arena s, Puerto Nata-les, Porvenir, in hkrati vplačati protivrednost prevzetih delnic II. emisije. 8. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rezervnemu skladu banke. 4. Delničar, ki v predpisanem roku ne prijavi opcijske pravice in ne izvrši vpla. čila, zgubi opcijsko pravico. < 5. Prevzem eventualno neoptiranih delnic je zajamčen po domačem kapitalu. ' V, Beogradu, dne 30. novembra 1921. Upravni svet Jadranske banke d. d. v Beogradu. in yj i i i 10 m | (O ijj i m I m m fij 01 m I m I iTI [Tf fij 01 fij fij 01 fij fil ijsr^i: i E !!SE?IS EI li f§ m 1 ite^i' sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, ~ "lanay Maribor, Metkovič, Opatija, levo, Split, šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.