kulturno -po/il/čno glasilo s v e t ovnih in Otroški vozički otroške posteljice v največji izbiri in poceni Sriiner Celovec - Klagenfurt, Burggass domačih dogodkov 3. leto / številka 36 V Celovcu, dne 5. septembra 1951 Cena 70 grošev 1951-52 Zopet se bodo odprle učilnice mladine po vsej deželi. Učitelji in učeča se mladina bodo šli z novimi močmi na delo. Čas tirja od enih in drugih naporov v dosego zastavljenih ciljev. Eden izmed nu jnih predpogojev za uspeh v šoli se je v veliki meri zopet vrnil v šolske prostore: strankarsko politična vsiljivost, ki je celo desetletje obremenjevala mladino, je prenehala. V šoli je zopet politični mir. Drugo, kar nujno in močno vpliva na razvoj mladine in na šolske uspehe, pa je na naših dvojezičnih šolah narodnopolitično vzdušje. Koliko je pripravljenosti pri učiteljih, da zadosijo potrebam dvojezičnih šol, voditi otroke — in sicer slovenske in nemške otroke — s tisto ljubeznijo in vnemo, kije predpogoj vsakemu uspehu v šoli? V tem pogledu pa moramo ugotoviti, da je položaj nezdrav, zastrupljen in v kolikor na tem polju še ni bilo zadosti razbitosti, so še tekom poletja politiki in časopisi doprinesli svoje. Zdi se nam nerazumljivo, da šolska oblast in sicer pristojna šolska oblast k tej gonji molči, čeprav ima v rokah resolucijo strokovnih učiteljev dvojezičnih šol z dne 8. septembra 1950. V tej resoluciji učitelji dvojezičnih šol in sicer tisti, ki v resnici šolsko odredbo tudi izvajajo, zahtevajo od deželne vlade potrebne zaščite pred politično gonjo. V tej resoluciji učitelji, da posebno poudarimo učitelji domačini-Ko-rosci, naglasa jo izredne uspehe dvojezičnih" šol povsod tam, kjer se v resnici učitelj z ljubeznijo tudi posveti svojemu delu. V tej resoluciji učitelji ugotavljajo, da bi mogli v resnici govoriti le o prikrajšanju slovenskih otrok. V tej resoluciji zahtevajo učitelji prepotrebnih učnih knjig za dvojezične šole. Minilo je ravno leto in vprašamo deželni šolski svet in koroško deželno vlado, kaj sta ukrenila, da se take knjige pripravijo in izdajo. Deželni šolski svet in deželna vlada dobro vesta, da so vse knjige pošle in da je uspešno poučevanje brez knjig nemogoče. Ali res odgovarja to zadržanje pristojnih krogov mišljenju najvišjega predstavnika dežele, da bo treba s knjigami za dvojezične šole pač čakati do državne pogodbe? Gotovo ni volja staršev, da so otroci tudi to novo šolsko leto prisiljeni ostati brez učnih knjigi Pravica staršev je, da take knjige zahtevajo. Ali naj dodamo v dokaz, kako bojkotira šolska oblast dvojezične šole, še dejstvo, da so na šolskih poslopjih napisi, ki se ne ozirajo na slovenski pravopis, kakor je to na ljudski šoli v B., kjer so mojstri zapisali ..Ljudska šola”. To samo je že zadosten dokaz, da šolski upravitelj ni na mestu, če že izvzamemo vse drugo, kar se na tej šoli dogaja že od februarja meseca; okrajne/nu in deželnemu šolskemu nadzorniku pa še ni uspelo, izvesti disciplinarno preiskavo. Nad 15.000 otrok je na dvojezičnih šolah in vsem tem otrokom posvečajo »odgovorni” tako malo pažnjc! Pred tednom je potoval po deželi ameriški predstavnik za kmetijstvo, g. Hendricks. Kazali so mu enajsto kmetijsko šolo. Ponovno smo ameriške kroge opozorili na nemogoče stanje v tem pogledu in vedno smo dobili zagotovilo, da ameriška gospodarska misija nima nikakega interesa na ponemčevanju, marveč ima kar največji interes na tem, da se v deželi dvigne produkcija kmetijstva in le za to doprinašajo ogromne denarne prispevke. Krivda je to-rje edino na koroških političnih krogih, da Slovenci do danes še nismo prišli do kmetijske šole, da je južni del dežele, kateri do-prinaša k prehrani koroških mest kar velik doprinos, ravno z ozirom na strokovno izobrazbo popolnoma zanemarjen. Vse to sc godi v deželi, ki zatrjuje, da ttHadat me skdta nas napade..." Slovenski pesnik-prvak je v tihi uri doživetja šentjakobske Zale na ljubljanskem odru zapisal te-le besede iz čiste ljubezni do slovenske domovine: »Kadar me skrb za nas napade in več nikjer ne bode nade, se Spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih in vem: naj pride kar še koli, za nas še zvesta Zala molil” Besede o Zalini zvestobi do domovine in njeni molitvi^težke tak6, da jih bomo morda doumeli šele nekoč, „ko več nikjer ne bode nade”. Danes pa naj bi mislili mi vsi, prav vsi, na dekle, ki je dolgih sedem let trpelo v tujini, sedem dolgih let v molitvi in domači pesmi hrepenelo domov, samo domov med rojake, v Rož, k Mirku. »Miklova Zala” nam bodi visoka pesem najčistejše domovinske ljubezni! Nazaj v lepoto verne, zveste slovenske duše, nazaj v svet vzvišenih vzorov bogo-Ijubja in domoljubja! šentjakobska »Miklova Zala” na Gospojnico ob pol 8. uri zvečer na Miklo-vem travniku v Svatnah pa naj doprinese, da bomo vsi dobromisleči spet upov ognjenih za novo delo in lepšo bodočnost! Delovni odbor „Rož-a” afiiiniiiuiiiiinniiiiiiiiiiiHMimiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiininiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii^ SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ” vabi k igri j „MIKLOVA ZALA” NA MALO GOSPOJNICO OB 19-30 1 na MIKLOVEM TRAVNIKU ob cerkvici V SVATNAH PRI PODROŠCICI. | Z večernima vlakoma iz Celovca in Beljaka dospejo gostje pravočasno v Pod- 1 | roščico, kjer čakajo vodiči. Vozovi in avtobusi se ustavijo pri Narodnem domu v I | Št. Jakobu. Vstopnice po 5,- in 3.- šilinge sc prodajajo na igralnem prostoru. Tod skr- I | bijo za red posebni reditelji. V slučaju slabega vremena se igra preloži na nedeljo, dne 9. septembra, ob \ H istem času. Rojaki! Vabimo Vas na prireditev edinstvenega značaja. Z obilnim obi- j skom nagradite trud igralske družine. Delovni odbor „Rož-a” : ' ' l hiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiMiiiiiiiimHiuiiMiiiinmiiiiiiiiniinimiimiuiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimmiimiinmiimiiiiniiiiiiiiiiimimimiinmiiili GradiKanika - ob 30-letnkl Pred tridesetimi leti se je prebivalstvo Gradiščanske, ki je bila do takrat sestavni del Madžarske z veliko večino odločilo, da ne želi več ostati pri Madžarski, ampak hoče živeti v Avstriji. Po narodnosti prebivalstvo Gradiščanske ni enotno, ker živi med nemško večino še manjšina, okrog 50.000 gradiščanskih Hrvatov. Kakor Slovenci na Koroškem, se morajo tudi gradiščanski Hrvati boriti za svoje narodnostne pravice, ki so sicer v ustavi tudi njim zagotovljene, toda ustava in njena zadevna določila so večkrat le na papirju. Vendar pa zgleda, da imajo pri boju za svoje pravice gradiščanski Hrvati malo manjše težave in manjša nasprotovanja, kakor pa koroški Slovenci. Ob tridesetletnici Gradiščanske je postala Gradiščanska, ki je bila doslej vključena v dunajsko nadškofijo, samostojna tudi v cerkvenem oziru. Dosedanji apostolski administrator dr. Jožef Schoiswohl je bil namreč te dni posvečen za gradiščanskega škofa s sedežem v gradiščanskem glavnem mestu, v Železnem (Eisenstadt). Ob tridesetletnici obstoja Gradiščanske koroški Slovenci pozdravljajo gradiščanske Hrvate in jim želijo, da bi imeli pri boju za narodnostne pravice in za dosego enakopravnosti vseh narodov v avstrijski republiki čim več uspeha ter bi tako doprinesli do prijateljstva in mirnega sožitja sosednih narodov v tem tako važnem delu Srednje Evrope. žive tu enakopravni narodi, da imajo Slovenci na jezikovnem in kulturnem polju vse pravice. Že 29. decembra 1950 je vložil Narodni svet koroških Slovencev na prosvetno ministrstvo in na deželni šolski svet vlogo, da se prizna slovenščini položaj drugega deželnega jezika, ker bomo mogli šele nato govoriti o jezikovni enakopravnosti. Kljub temu, da predvidevajo predpisi za reševanje vlog, da mora oblast vsako vlogo rešiti tekom 6 mesecev, še do danes, po osmih mesecih, nismo dobili odgovora, Pa bo le držala beseda nekega dunajskega mi- <• nistrskega svetnika: »Pa saj ne moremo vsake pol leta poslati odklonilne rešitve slovenskih vlog”. Sicer pa moramo tudi beležiti, kar je zapisal katoliški list »Volksbote”, da je bilo v prvih povojnih letih pač potrebno Slovencem nekaj nuditi — mišljena je dvojezična šola — ker je bila dežela v nevarnosti, danes pa je položaj drugačen, danes pa tir-jamo »Elternrecht". Zadeva pa je tako resna, da ne prenese nobene šale. Zgodovina melje počasi, vendar neusmiljeno. Ravno to so pokazali dogodki žabjega desetletja. KRATKE VESTI Avstrijski vladi je dala ameriška misija za obnovo gospodarstva na razpolago 750.000 dolarjev za nakup mesa v inozemstvu. — Vlada je spremenila prvotno uredbo o dveh brezmesnih dneh v toliko, da je dp-voljena prodaja drobovja (jetra, pljuča, srce, ledvice) in pa prodaja ovčjega mesa tudi v torek in petek. V kraju Ossiachberg pri Beljaku sta trj* letni Kurt in štiriletni Siegfried obirala ih jedla volčje črešnje. Oba sta po hudih nm-kah zaradi zastrupljenja umrla v beljaški bolnici. Na Koroškem bo letošnjo jesen vstopilo v ljudsko šolo 11.418 novih učencev in v srednjo šolo, računajo, da se bo priglasilo 5630 novih učencev. Jugoslovanska vlada je uradno sporočila, da je pripravljena izpustiti zagrebškega nadškofa Stepinca iz zaporov, ako bi ta po izpustitvi odšel v samostan. — Vatikan pa vztraja na zahtevi, da mora nadškof Ste-pinac — ker ne prizna njegove krivde — spet prevzeti vodstvo zagrebške nadškofije. Združene države, Velika Britanija in. Francija so sklenile, da bodo dale v prihodnjih šestih mesecih Jugoslaviji nadaljnjo gospodarsko pomoč v znesku 50 milijonov dolarjev. Posebno sodišče v Ammanu (Transjorda* nija) je obsodilo od desetih obtožencev, ki so bili obdolženi zarote proti kralju Abdul* lahu (ki je bil v Jeruzalemu umorjen), šest na smrt. Glavni predmet razgovorov treh zunanjih ministrov. (Združene države. Velika Britanija in Francija), ki se bodo Sestali dne 10. septembra v Washingtonu, bo vprašanje ureditve razmerja z Nemčijo in pa vprašanje spremembe italijanske mirovne pogodbe, s tem v zvezi pa tudi vprašanje Trsta. Na Francoskem je zbolelo večje število oseb, ki so uživali kruh iz moke, katera je vsebovala precej zmletih rženih rožičkov in strupene ljulike. Okrog 40 oseb so prepeljali v bolnico. V Avstraliji so zaradi velike ponudbe v zadnjem času znatno padle cene volni. Pri volitvah v poslansko zbornico na Novi Zelandiji so dobili nacionalisti 47 poslancev, delavska stranka (laburisti) pa 33 poslancev. Že sedaj tvorijo vladno večino nacionalisti. Vlada Velike^ Britanije namerava čim bolj izločiti vse prekupce pri prodaji kmetijskih pridelkov. V vseh večjih krajih bodo s podoporo vlade ustanovili tržnice, kjer bodo ob gotovih dneh kmetje (ali njihove organizacije) prodajali pridelke naravnost potrošnikom. S tem bi dobili kmetje več za svoje pridelke in potrošniki bi mogli te pridelke ceneje kupiti. Velikanski požari, ki divjajo v Braziliji, so uničili okrog 200 kvadratnih kilometrov gozda in vpepelili okrog 200 kmečkih domačij. Pri tem je v neki hiši zgorela mati z osmerimi otroki. OTVORITEV TINJSKEGA MOSTU V nedeljo, dne 9. septembra t. 1. bo otvorjen dravski most med Tinjami in Kamenom. Slovesno blagoslovitev bo izvršil preč g. prošt tinjski, Anton Benetek, po sveti maši, ki bo pri mostu na prostem. lllllllllllillllllllllllll)lllllllllllllllllll|||||||||||||ll|||Hl|Hlllllllllllllllll!ll CELOVŠKI SLOVENCI, POZOR! V soboto, dne 8. septembra, ob 17. uri vozi posebni avtobus iz Celovca v Št. Jakob v Rožu. Kdor hoče videti igro »Miklova Zala”, katero bodo igrali tokrat na prostem v Svatnah pri Št. Jakobu, naj se javi v uredništvu lista, Mohorjeva hiša, Viktringer Ring 26, pritličje na levo. Pri-jave sprejemamo do petka, 7. septembra, do 12. ure. Ne zamudite te ugodne prilikel Politični teden ’ Smo pred novo poživitvijo hladne vojne. Na mnogih mestih bosta Zapad in Vzhod spet merila svoje moči. Medtem, ko se obe strani mrzlično oborožujeta, vodijo politiki boj za zeleno mizo in njih želje in zahteve se merijo po številu vojakov in moči oboroževalne industrije, ki stoji za njimi. To dejstvo ni razveseljivo, toda resnično. Naj-Večji »spopad" v letošnjem letu je po vsem videzu te dni v San Franciscu, kjer V podpisujejo mirovno pogodbo z Japonsko. 52 držav je navzočih, med njimi sta tudi sovjetska in japonska delegacija. Japonsko delegacijo je pri njenem odhodu sprejel UNO-poveljnik general Ridgway in povda-ril, da bo s sklenitvijo mirovne pogodbe z Japonsko dovršeno eno izmed najboljših in edinstvenih dejanj v zgodovini svetovne diplomacije. — Mirovna pogodba z Japonsko je namreč sestavljena izključno po načelih Atlantske listine in ne povdarja razlike med zmagovalcem in premagancem, temveč je njuno bodoče razmerje določeno na podlagi enakopravnosti. V okviru zasedanj v San Franciscu bodo sklenjene še razne vojaške pogodbe med Ameriko in nekaterimi državami britanskega kraljestva. Te države, kakor n. pr. Avstralija, imajo vsled svoje zemljepisne lege skupne obrambne interese z Ameriko. V kolikor take pogodbe ne ugajajo Angležem, jih vendar tudi preprečiti oziroma nadomestiti ne morejo. V osnutku teh pogodb tudi nikjer ni najti imena Velika Britanija. Sovjetska delegacija je prispela tri dni pred pričetkom konference. Njen voditelj Gromiko tokrat ni napravil običajnega vljudnostnega obiska pri Trumanu. Iz tega seveda ne gre napraviti kakšnih senzacionalnih zaključkov, vendar pa je tudi to dejstvo znak, da je v San Franciscu zelo vroče. S sklenitvijo mirovne pogodbe z Japonsko dobe Amerikanci velikega in močnega zaveznika in ta naj bi bil nadomestilo za izgubo Kitajske. Ameriška »totalna diplomacija” pa ima tudi drugod po svetu dovolj opravka. Tako je po končanem dogovoru s Francom prepustila nadaljevanje svojega dela generalom. Ti sedaj nameravajo v Španiji postaviti 128 letalskih oporišč in s tem bi Iberski polotok postal ena sama velikanska letalonosilka. Ko Japonci z velikanskim navdušenjem pričakujejo podpis pogodbe, ki jih bo čez noč napravila enakopravne z njih zmagovalci, tako seveda tudi Španci pozdravljajo zanimanje, katerega je pravtako čez noč pokazala zanje Amerika. Francu se vsaj zaenkrat ni bati za oblast, medtem ko si lačni narod obeta’ od tega boljšega življenja. Približno isto, čeprav v drugačnih razmerah in po drugih vidikih, je z Jugoslavijo. Harrimanov obisk na Bledu, ki je toliko hrupa dvignil, je našel svoje nadaljevanje v Bonnu. Harriman je moral biti zelo navdušen nad vtisom, ki ga je dobil na Bledu, ker je na svojih kasnejših časnikarskih konferencah večkrat povdaril važno vlogo, ki jo ima Jugoslavija pri obrambi zapadnega sveta. Dejal je med drugim, da bo predlagal Trumanu, naj se Jugoslavijo obravnava enakopravno z državami Atlantske zveze. Gosopdarske pomoči Amerike se tudi tukaj narod veseli. Z naraščujočim zanimanjem Amerike za Jugoslavijo je tudi jugoslovansko stališče napram Italiji, kar se Trsta tiče, močnejše. Tri zapadne velesile se dovolj vidno odmikajo od znane izjave iz leta 1948, po kateri naj bi Svobodno tržaško ozemlje vrnili Italiji. Revizija mirovne pogodbe z Italijo? Potem ko^o zapadne velesile dolge mesece svetovale Italijanom, naj. se pogode glede Trsta kar z Jugoslovani samimi, pa to ni imelo uspeha, hočejo to vprašanje reševati na konferenci zunanjih ministrov, ki bo 10. 'septembra v Washingtonu. Sicer je pravi namen predrugačenja mirovne pogodbe ta, da bi se Italija smela tudi mednarodno pravno bolje oborožiti. Na Koreji se ne pogajajo več. S tem seveda ni rečeno, da se po končani konferenci v San Franciscu ne bodo začeli spet pogajati. Med tem pa so komunisti spet obdolžili UNO, da so njeni vojaki v nevtraliziranem področju napadli severno korejsko Vojaško policijo. General Ridge-way je spet odgovoril, da je to izmišljotina. Že prej je tudi odklonil poziv severnokorejskega vojaškega poveljstva, naj pošlje delegacijo, da preišče slučaj, ko naj bi UNO-letalo odvrglo bombo -v nevtraliziranem ozemlju. Medtem pa je'prišlo do večjih vojaških operacij, predvsem letalstva. UNO-bomb-niki so razrušili važno prometno križišče Rašin v bližini sovjetske meje. Ozadje dejstva, da Amerikanci ne pristanejo na po-tegnitev nevtralizirane cone na 38. vzporedniku, pa je menda pojasnil predsednik ameriškega odbora za municijo, ko je časnikarjem izjavil, da iz nadvse važnih stra-tegičnih razlogov ni mogoče prepustiti področja med 38. in 39. vzporednikom sovražniku, ker bi ta s tem prišel v posest ene najvažnejših rudnin.Ta se imenuje volfram in je zelo redka, je pa neobhodno potrebna pri izdelovanju oklepnikov, raketnih letal in atomskih bomb. Nad 38. vzporednikom v ozemlju, ki ga imajo zasedenega UNO-čete, ležita dva največja rudokopa volframa na svetu. Obormen mir Na cvetoči obali zapadnega dela Združenih držav, v San Franciscu, so se še enkrat zbrali zastopniki 52 narodov in držav, da se posvetujejo o japonski mirovni pogodbi in da to pogodbo podpišejo. Na tej konferenci pa bo dana tudi najlepša in mogoče zadnja prilika, da se posvetujejo zastopniki narodov sveta, kako zagotoviti in ohraniti svetovni mir, da podpisane mirovne pogodbe ne postanejo le popisan papir. - TRUMAN ZA POVEČANJE OBOROŽITVE Pred svojim odhodom v San Francisco, kjer je predsednik Truman sam otvoril konferenco za sklenitev miru z Japonsko, je predsednik pozval državljane Združenih držav k podpisovanju obrambnega posojila Združenih držav. Nujno je namreč potrebno, da Združene države čim bolj in čim hitreje ojačajo svojo obrambno silo. Komunizem more po izjavah predsednika Trumana začeti z novo ofenzivo ne samo na Koreji, ampak na vsakem drugem delu sveta, tudi v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Ameriške tovarne morajo zato proizvajati vedno več orožja, vse od najmodernejših raketnih letal pa do oklepnikov in vsega ostalega orožja. JUGOSLAVIJA UPA ... V Evropi je gotovo Jugoslavija tista država, kjer bi bil sovjetski poizkus oboroženega spopada najlažje možen, ne da bi bila s tem že izzvana svetovna vojna. Zato pa v tem delu tudi Amerikanci s tako pospešeno naglico hitijo z oboroževanjem. Tega se zaveda tudi jugoslovanski predsednik, maršal Tito, ki je v posebnem razgo- Japonska mirovna pogodba Skoraj po vsej Ameriki bodo lahko sledili mirovni konferenci z Japonsko, ki se bo začela 4. septembra v San Franciscu po televizijskem radiu. Posebni predstavnik predsednika Trumana pri pogajanjih z Japonsko, veleposlanik Dulles je ob tej priliki izjavil takole: ,,Z veseljem sem zvedel, da bodo sedaj skoraj po vseh Združenih državah lahko sledili po televizijskem radiu mirovni konferenci v San Franciscu. Zato se moramo zahvaliti ameriški telefonski in brzojavni družbi, ki je pohitela, da razširi televizijsko mrežo in poveže vzhodno in zahodno obalo Združenih držav. Tednik »Time and Tide" komentira sporočilo, da se hoče Sovjetska zveza udeležiti konference za japonsko mirovno pogodbo v SanFranciscu in pripominja, da sovjetski pristanek na udeležbo zahodnih sil ni presenetil, ker le-te pač niso mogle izključiti, da bi Sovjetska zveza ne sklenila v zadnjem hipu, da se udeleži dela za japonsko mirovno pogodbo, ki ga je pred tem bojkotirala; gotovo so pa zahodne sile zelo želele, da bi lahko v miru in brez motenj sklenile pogodbo z Japonsko. Nastaja zdaj vprašanje, če Sovjetska zveza namerava ali sploh še bojkotira japonski mir. »Time and Tide” piše: »Zahod se je že navadil na spremembo sovjetskih diplomatskih metpd. Kadar kaže barometer na lepo ali mir, se pojavi Malik; kadar se pa kazalo obrne proti hladni vojni, Malik izgine in pojavi se Gromiko, Kljub temu se pa ne more trditi, da misli Sovjetska zveza, da ima še mnogo možnosti za zavlačevanje podpisa pogodbe s samo obstrukcijo za mizo konference. Zahodne sile so naravno odločene, da bodo preprečile vsako zlorabo v tem smislu.” »Konferenca v San Francise«, ki ima nalogo, da na njej sklenejo mir, bo dramatična in največje zgodovinske važnosti. Nje se bo udeležilo približno 40 držav. Sovjetska zveza, azijske, afriške in tihomorske države, republike latinske Amerike in zahodnoevropske države. Po mojem mnenju, bo ta konferenca najbolj važna, od kar so leta 1945 ustanovili v San Franciscu organizacijo ZN.” voru s časnikarji ameriškega časopisa v Nemčiji izjavil, da so po njegovem prepričanju Združene države danes že tako močne, da morejo preprečiti novo svetovno vojno. Nadalje je maršaf Tito naglasil, da sicer Jugoslavija ne bo pristopila k Atlantski obrambni zvezi, vendar pa bo svoje obveznosti do evropske celote v slučaju kakega oboroženega spopada ravno tako izpolnila, kakor da bi bila članica Atlantske zveze. — V tej zvezi je zanimivo dejstvo, da bodo v kratkem odplule na obisk v Split britanske enote sredozemskega brodovja. S tem bi ne samo Velika Britanija, ampak vse sile, ki imajo svoje vojno brodovje v Sredozemskem morju, poudarile, da hočejo podpirati Jugoslavijo pri vsakem morebitnem napadu ž vzhoda. IN STALIN? Ko se posvetujejo v San Franciscu o japonski mirovni pogodbi, je na predvečer te konference poslal sovjetski ministrski predsednik, generalisim Stalin, odgovor Mao-Tse-Tungu, ministrskemu predsedniku rdeče Kitajske. Ta se je namreč zahvalil Stalinu za vso pomoč, ki jo je nudil kitajskim četam proti Japoncem. Stalin v svojem odgovoru poudarja, da je bil kitajski narod tisti, ki je največ doprinesel k pre-maganju japosnkega fašizma, proti kateremu mora biti še dalje na oprezu, da se ta fašizem s pomočjo Amerike ne obnovi. Grtija in Jugoslavija Nedavno so v Washingtonu prejeli poročila, po katerih so se v zadnjem letu razmere in gospodarstvo v Grčiji znatni} popravile. Nadalje navaja poročilo, da so promet med Grčijo in Jugoslavijo v veliki meri obnovili. Na obiskovalce Grčije je napravila globok vtis odločnost, s katero je grški narod pripravljen braniti svojo domovino. Ti opazovalci tudi poročajo, da je napetost v vladnih vojaških krogih vzhodnega Sredozemlja nekoliko popustila. Sovjeti ali njihove podložnice niso izvršile napada na Balkanu. Napad na Jugoslavijo bi močno zadel tudi Grčijo. Vojaški krogi so sedaj mnenja, da nevarnost napada še ni minila. V primeru vojne bi mogla Grčija in Turčija skupaj v 35 urah mobilizirati približno ’ 1,200.000 mož, medtem ko bi po teh cenitvah Jugoslavija morala postaviti drugi milijon vojakov. Sedanjo vojaško moč Grčije cenijo na približno 250.000 mož in menijo, da jih bodo v šestih tednih zvišali na 500.000. Opazovalci, ki so si lani ogledovali grške vojaške vaje, poudarjajo, da je predvsem važen borbeni duh, s katerim bi se borila grška vojska v primeru, da bi napadli njeno domovino. Ta borbenost je tudi značilna za turško vojsko, ki jo cenijo na približno cn milijon vojakov. MED ANGLIJO IN EGIPTOM Britanski zunanji minister Morrison je rekel ob koncu prejšnjega meseca v parlamentu, da se navzočnost britanskih čet na področju Sueškega prekopa ne tiče samo angleško-egiptovskih odnošajev, temveč so v zvezi s tem zahodni zavezniki in britanska državna skupnost naložili Angliji odgovornost za ves Srednji Vzhod. Brez oporišč na področju sueškega prekopa ni mogoče braniti niti Srednjega vzhoda — z Egiptom vred — niti Afrike. EMIR FEISAL V VELIKI BRITANIJI Po tritedenskem obisku je Emir Feisal, zunanji minister Saudove Arabije, odpotoval iz Londona s svojo delegaci jo. Foreign Office objavlja istočasno s poročilom o odhodu saudskega princa sledeče: »Ob priliki obiska so se vršili razgovori o vprašanjih, ki zadevajo britansko vlado in vlado Saudove Arabije. V glavnem je šlo za razmejitev med Saudovo Arabijo in nekaterimi področji, ki so pod britanskim protektoratom na Piratski obali in za določitev suverenosti nad določenimi otoki in čermi v Perzijskem zalivu. Glede vseh teh problemov je bil dosežen znaten napredek. Razgovori so bili odkriti in prijateljski in so še bolj ojačali obstoječe stike med obema državama.” GOSPODARSKA KONFERENCA COM-MONWEALTHA Dne 24. septembra se bo začela v Londo-du konferenca ministrov Commomvealtha to je držav britanske skupnosti, ki bo posvečena vprašanjem proizvodnje in dobave surovin in tovarniških izdelkov. Zastopana bodo tudi kolonialna ozemlja. AMERIŠKA OPORIŠČA V ŠPANIJI Ameriško obrambno ministrstvo je izdalo naslednjo izjavo: Skupina častnikov, ki jo vodi letalski major James W. Spry, je odpotovala v Madrid. Skupino so imenovali poveljniki glavnih stanov na podlagi obiska pokojnega admirala Forresta Shermana, ki je bil načelnik pomorskih operacij. General Spry, ki vodi skupino, je trenutno poveljujoči častnik vojaške letalske prevozne službe atlantske divizije na letalskem oporišču Westover. Drugi letalski častnik je general H. Tibetts od ameriškega letalskega poveljstva v Washingtonu. Nadalje so v omenjeni skupini še: 2 brigadna gene-\rala, en kontreadmiral in dva podpolkovnika. Tej prvi skupini ameriških častnikov se je v nekaj dneh pridružilo še okrog 20 častnikov ameriške vojske. NOVE POŠTNE PRISTOJBINE od 1. septembra 1952 (vsi zneski v groših) Dopisnica 100 pismo do 20 gramov 150 pismo do 250 gramov 220 pismo do 500 gramov 350 (Opomba: v kraju poštnega okoliša je pristojbina za dopisnico 70 in za navadno pismo 100 grošev). Tiskovine: do 20 gramov 30 do 50 gramov 40 do 100 gramov 60 do 250 gramov 120 Priporočnina 200 Ekspresnina 150 Paketi 1. 2. 8. 4. cona 1 200 200 200 200 5 230 250 270 290 za vsak na- daljni kg več 30 50 70 90 za 1. cono je razdal ja do 75 km, za 2. cono je razdalja do 150 km, za 3. cono je razdalja do 375 km, za 4. cono je razdalja preko 375 km. Brzojavne pristojbine: Najmanjša pristojbina 500 vsaka beseda 50 nujni brzojavi: petkratna navadna pristojbina. Inozemstvo Pismo do 20 g 240 za vsakih nadaljnih 20 g več 145 * dopisnica 145 priporočnina 340 ekspresnina 500 Paketi: v do 1 kg šilingov 14.50 do 3 kg šilingov 17.90 do 5 kg šilingov 21.30 K uprizoritvi „MikIove Zale" v Šentjakobu Ni težko uganiti, kako je prišlo do tiskane povesti Miklove Zale, te tako trpko preizkušene rožanskc dečle iz Svaten pod Rožico. Naš veliki slovničar in tajnik Mohorjeve družbe, profesor Anton Janežič, je bil rodom iz Leš pri Šentjakobu in je imel dober posluh za starodavna izročila. Tako je čul od matere in sosedov o Zali, kako so jo izdano ujeli Turki, jo odvedli v suženjstvo, iz katerega se je nato čudežno rešila. Jaka Spicar, pisatelj, drainatizator Miklove Zale Pripovedoval je o tem svojemu dokaj mlajšemu poklicnemu prijatelju profesorju Šketu in ga napotil, naj napiše za Mohorjeve Večernice Zalino povest. Šket je opetovano prepotoval Rož in prisluškoval ljud. izročilu o turških vpadih, si ogledal zgodovinske kraje in zajel zanimivo zgodbo v svoji znani povesti. Šket, ki je bil bolj slovničar in zgodovinar, kot pisatelj, je zbrano gradivo spretno preuredil, a se pri tem zavestno naslonil na premnoga zgodovinska dejstva izza vpadov Turkov na Koroško. Z nič manjšo skrbjo in ljubeznijo se je še poglobil v litje in bitje tedanjega ljudstva in tako je razlagati svojevrstni čas okoli njegove povesti, ki jo je pozneje z veščo roko in ljubeznijo zdramatiziral za ljudske odre naš rojak Jaka Spicar. Turki v deželi! Kresovi so jih naznanjali ljudstvu, ki ni imelo telefonov, časopisov in radioaparatov. Mahoma so se strnile vasi in fare, možje in. fantje so hiteli na utrdbe, mladina, žene, starci in živina pa v gorske soteske, katere so zaprli s ta- bori. Moški svet se je zbral okoli svojega vodje in mu zaprisegel, da bo, če treba, z življenjem branil svoje drage. Ta nenavadna vzajemnost in pripravljenost sta ko-reninili v globoki tedanji vernosti in zna-čajnosti, najodličnejši vrlini naših prednikov. Tako ljudstvo je zamoglo kljubovati nenavadnim preizkušnjam tistih časov — in to brez posebne organizacije, brez sodelovanja varnostnega in upravnega aparata in brez izumov sedanje tehnike in civilizacije. To je moral biti res velik, v sebi uravnovešen, občudovanja vreden rod! Le tako ljudstvo je zmoglo tudi najtežje trpljenje. Krivico bi delali sebi, če bi trdili, da so naši časi manj težki in naši križi manj bridki. Dve svetovni vojni ima ta rod za seboj in v prividu tretje se nahaja. Trpljenje se je do današnjih dni le še stopnjevalo in mu še ni videti konca. Bistvena pa je razlika med ljudstvom za Zalinega časa in današnjim rodom. Kako malo je mfcd nami še tiste prisrčne otroške vernosti in kako malo smisla za skupnost in vzajemnost. Turki v deželi! Kaj bi že bilo: Šli bi se naprej stranke in strančice, napredne in manj napredne, vlekli bi desno in levo, se kregali in prepirali za nič, medtem pa bi se rušili temelji naših domov in neprijatelj bi zavihtel svoj bič nad nami — svojimi sužnji. Tako majhni smo postali! Tako majhni, da niti ne zmoremo več treznega pogleda na dogodke in na položaj okoli nas, ki bi moral biti še resnejše svarilo kot nekdanji kresovi, svareči pred Turkom. Zala, Muko in Almira Zakaj tako radi gledamo „Miklovo Zalo”? Morda zato, ker le še tli v naših srcih želja po nekdanji širini velikih značajev: 'korenine kot je bil Serajnik; junak kot je bil Mirko; zvesta, ljubeča žena kot je bila Zala; vaška in farna vzajemnost, kot so jo kazali nekdanji rožanski kmetje; bogoljublje in in domoljublje, kot ga je gojil tedanji rod. zborovanje žena in deklet, ki so kedaj koli in kjer koli bile gojenke šolskih sester. Na tem zborovanju bosta govorila duhovnik in laik. Popoldne se bomo pa zbrali v dvorani »Narodne šole” k slavnostni akademiji, čigar podrobni spored bo pravočasno objavljen v našem listu. Istočasno bo v prostorih »Narodne šole” tudi razstava cerkvenih paramentov, ki so jih izdelale šolske sestre. Pripravljalni odbor jamči za to, da nikomur ne bo žal udeležbe na tej veliki slavnostni prireditvi. ževalno nalogo slovenskih gospodinj. Starši so vsa leta z velikim zaupanjem pošiljali dekleta v imenovani šoli. Gospodinja in kmetica upravlja največji del narodnega premoženja in ravno od nje zavisi gospodarsko blagostanje družine in naroda. Za to veliko nalogo je potrebna strokovna priprava. Tudi letos bodo od I. novembra naprej na obeh gospodinjskih šolah polletni kmetijsko-gospodinjski tečaji. Prijavite, starši, pravočasno dekleta v gospodinjsko šolo! JufrUefi i/ /Jfacodhi soli" Proslava troj nega jubileja v »Narodni šoli”, ki bo v nedeljo, dne 23. septembra 1951, v št. Rupertu pri Velikovcu, bo nedvomno privabila vsakega rojaka, ki se zaveda velikega pomena šolskih sester za življenje naroda. Kdor količkaj more, bo prišel že zjutraj v št. Rupert. Saj gospodje župniki gotovo ne bodo užaljeni, ako bodo enkrat na kvaterno nedeljo pridigovali v bolj praznih cerkvah. V št. rupertski farni cerkvi bo tedaj ob pol 10. uri slovesna sv. maša s slavnostno pridigo. Po službi božji pa bo še stanovsko Zopet se bližamo jesenskim mesecem in gotovo že delate eni kakor drugi načrte za zimske mesece. Dobrih gospodinj je treba našim domovom in dobrih mater našim družinam. Starši, vaša dolžnost je, da poskrbite svojim hčeram dobro strokovno izobrazbo! Dekleta, vaša dolžnost je, da sc pripravite za svojo bodočnost! Gospodinjski šoli šolskih sester v št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu že desetletja vršita to veliko izobra- R. L.: Ob 400-lelnici prve slovenske knjige (I. nadaljevanje) Ker so te verske knjige po nauku Luthrovem in drugih reformatorjev postale tako direktno važne za izvrševanje verskih dolžnosti, jim je nenadoma pripadel izreden pomen. Reformatorji so zahtevali, da mora biti liturgični jezik vsakomur razumljiv, to pa latinščina, ki je bila doslej glavni liturgični jezik, ni bila. V tem so sc naslanjali reformatorji na 14. poglavje Pavlovega pisma Korinčanom. Obredni jezik v Cerkvi mora torej biti jezik dotičnega ljudstva. Pa tudi za svoj nauk, da bodi sv. pismo posredovalec zveličanja in da mora torej v vsako hišo, so se sklicevali na besede sv. Pavla: *>in vsak jezik bo slavil Boga”. Vse to moramo vedeti, če hočemo pravilno razumeti versko življenje v 15. stoletju, predvsem pa protestantizem. Kot prva zahteva novega nauka se je torej za nemške protestante pojavila potreba, prevesti sv. pismo na nemški jezik in to delo je izvršil Martin Luther sam. V nadaljnjem razvoju so sledile potem tudi še druge verske knjige, napisane in natiskane v nemškem jeziku ter v veliki množini razširjene med nemški narod, pa tudi med ostale evropske. In ni dvoma, da se je po tej poti seznanil z nemškim protestantskim gibanjem ter njegovimi nauki tudi započetnik in glavni predstavnik protestantizma na Slovenskem, Primož Trubar. Naša današnja naloga ni niti očrtati cerkvene razmere pri nas v 15. stoletju, ki so privedle do protestantizma, niti podajati življenjepis Primoža Trubarja, temveč primerno razmotriti nastanek in pomen prve slovenske tiskane knjige, razložiti ga iz časovnih razmer. Nedvomno je, da so ideje nemškega pro-testantizma močno vplivale na nekatere slovenske duhove, vendar pa je gotovo, da protestantizem na Slovenskem korenini vsaj v enaki meri v samostojnih, spontanih izvorih in odporu zoper v Cerkvi vladajoče razmere. Ena izmed gibalnih sil našega protestantizma je bil prav Izredni humanistični študij vodilnih duhov tedanjega časa, kakor so bili na primer katoliški tržaški 'škof Peter Bonomo, Primož Trubar in drugi. Humanistični pisatelji, kot je bil Erazem Rotterdamski, so bili duhovna hrana teh mož. In upravičena je domneva, da sta si Bonomo in Trubar predstavljala pod tem le izpremembe v okviru katoliške Cerkve same, ne pa toliko kot novo samostojno cerkev. Razvoj pa je potem oba, a zlasti Trubarja, potegnil za seboj. Temelječ na glavnih naukih Luthrove vere je Trubar videl, da so razmere, potrebe in naloge verske reforme pri nas dokaj slične nemškim. Biblijo ali sveto pismo je tudi on smatral za oporo verskega in cerkvenega življenja in mu je torej tu zrasla iznenada naloga, to obširno zgodovinsko sveto delo — prevesti v slovenski jezik. Kot vemo iz naše slovstvene zgodovine, je on sam prevedel le Novi testament ( od leta 1557 do 1577), celotna naša Biblija je izšla šele 1584 pod vodstvom in v prevodu Trubarjevega mlajšega sodelavca Jurija Dalmatina ter jo na kratko imenujemo »Dalmatinova Biblija". Da pa bi ljudje ta sveti tekst lahko razumeli — Trubar je prevajal sveto pismo po Luthrovi nemški izdaji — je bilo prej potrebno dvoje: 1. Ljudi poučiti o glavnih naukih nove vere, o njenih resnicah; 2. Ljudi naučiti slovensko brati in pisati. Kako je Trubar izvršil naloge, katere si je bil zastavil za dosego svojih ciljev, priča o njegovem velikem pisateljskem in organizatorskem talentu. Da bi tema dvema nujnima potrebama nove vere zadostil, je leta 1551., torej pred 400 leti izdal omenjeni dve knjižici in sicer: Abecedarij ter v istem majhen katekizem [rod naslovom: »Abezedarium und der klein Catechismus. In der windischen Sprach”, kot drugo knjižico pa: Catechismus. In der svindischcn Sprach. Medtem ko se je v prvi knjižici kot pisatelj skril in pravi samo, da je »od aniga Pcryatila vseh Slovenzou”, je v drugi dejal, da jo je napisal ilirski domoljub, »durch Phiiopatrium Illyricum”. ZDRAVKO OCVIRK: Zakaj prihaja tako hitro? Ptice odhajajo na jug. Kaj je res že jesen? Drevo na vrtu je sklonjeno od teže, jaz pa sem tako prazen. Vsak dan razgrinjam liste in pišem nanje. Polno tega, kar me teži, je na njih in vendar je vse samo hrepenenje in nedokončana pesem. Zakaj prihaja tako hitro? Dva križa V sredini mesta ob križišču cest na steber je razpelo prikovano, umetniško izražena bolest, Odrešenik z globoko rešno rano. Srečujejo se noč in dan ljudje na poti mimo božjega Trpina, pa redkokdaj se kdo na križ ozre in brez srca izreče: »Umetnina!” Na gorski trati blizu sivih sten, ob ozki poti, ki drži do staje, stoji drevo življenja — križ lesen, privezan z žico, da se ne omaje. Zajeda vanj se časa ostri zob, od dežja barva je že vsa izprana, bršljan ovija trhli strehi rob in kot razpoka zeva srčna rana. Umetnosti nobene tukaj ni, iz lipovine staro je razpelo; pastir že dolgo v hladnem grobu spi, živi pa še njegovo skromno delo. Brni studenček tu kristalno čist, nad njim planike zaljšajo pečine, tu slednji potnik vzdihne: »Hvaljen Kristl” ter Mu, pokloni encijan s planine. In kadar dan odhaja v zvezdno noč, na paši ogenj Zanj srce ogreva, večerni ave —spev iz bornih koč pa Križanemu slavo razodeva. Izganjajo Te danes ven iz mest, napuh §yeta Ti božjo čast odreka; a tu na gori narod vdan in zvest z zaupanjem pred Kralja v prah pokleka. Limbarski llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll VABILO Rozalsko žegnanje pri Sv. Hemi bo dne 16. septembra. — Nastopili bodo skupni pevski zbori sosednih župnij. — Romarji, prisrčno vabljeni! Knjižici je natisnil tiskarnar Ulrich Mor-hart v Tiibingenu, skrit za pseudonimom: Jernej Skuryaniz. Prva knjižica je bila namenjena predvsem mladini in nemščine neukemu ljudstvu; v slovenskem predgovoru je Trubar ta namen izrecno razložil. Drugo knjižico je pa namenil učiteljskemu stanu, farmo-štrom, pridigarjem, šolmoštrom in staršem. Takole pravi: »Natu vas, zvejste, brumne farmoštre, pridigarje, šulmuštre in stariše inu vse, te, kir znajo brati, per sodnitn dnevi opominam ter prosim, da vi v cerkvi, v šuli, doma inu kir vkupe pridete, te preproste vučite le-te štiike naše prave krščanske vere, nitn naprej berite inu pujte vsak praznik, de ti mladi ter stari je bodo umej-li inu prov zastopili.” Ti dve knjižici nista imeli onega uspeha kot se ga je Trubar nadejal. Plemstvo, stanovi, meščani, večinoma protetantske vere, jih niso rabili; kmetje, zvesti"katoliškemu nauku, so jih odklanjali. Trubar je prišel v denarne stiske, iz katerih mu je pomagal škof Peter Pavel Vergerij. Majhen vzrok nerazumevanja je ležal tudi v tem, ker sta bili knjižici tiskani v nemških ali gotskih črkah, zato je Trubar leta 1555 obe ponatisnil v latinskih črkah. Ta čas je bil deležen že tudi denarne podpore kranjskega plemstva. Pomen teh dveh knjižic, če pogledamo z zgodovinskega stališča, je pa zelo velik. (Dalje prihodnjič) iLa cSedlcafi cerfiuica nova stoji... Sedlcc je malo sedlo v gozdu južno od Sajdc, prelaza med Selami in Obirskim. Poletje 1853 se že umika rani jeseni. Po gozdih in goličavah nad Meležnikovo kmetijo se pase čreda ovc. Zvonec ovna-vodnika pozvanja pri vsakem gibu živali. Tam spodaj na Kališu ali pri Kvadniku imajo kosce. Njih veselo petje in vriskanje se od daleč čuje sem gor na Sedlce. Pastirček, devetletni Meležnikov Urhej, pa ni nič kaj vesel, Sam, brez druščine, mora pasti. Strgane platnene hlačke mu opletajo po nogah in groba hodna srajca tudi kaže na rokavih precejšnje luknje. Fantek je lačen. V platneni torbici, preko rame ima še nekaj skorjic in drobtin ovsenega kruha. Boren je ta kruh, drobi se in dosti res je v njem. Nič drugega ni dobil s seboj na pašo. Oče se briga le za gospodarstvo, mati pa ga nič ne mara. Sestra Lona mu večkrat pripoveduje, da so prej imeli drugo mater. Tam v Kortah pri Smrtniku da je bila doma in je po poroki prišla sem na Sajdo k Meležniku k očetu. Dobra je bila in rada je imela otroke: Lono in Tev-žeja in Tičeja; da je imel še dve sestri, Bur-gico in Lenčko, ki sta pa žč umrli in sta zdaj v nebesih. Pa tudi mama je umrla in šla k njima v nebesa. On da je bil takrat še čisto majhen. Zato čisto nič ne ve, kakšna je bila mama. Oče so potem dobili drugo mamo. Iz Borovelj je prišla, pa Urheja nima nič rada, pa tudi nad Lono in brata se samo krega. O zakaj ni vendar prva mama ostala pri njih! Kako rad bi jo imel in dobro bi bilo pri njej... Ali ji Bogec ne dovoli priti nazaj...? V take misli zatopljen Urhej ne opazi, da sonce na zapadu že tone za Orlovec. Hlad ga vzdrami in opomni, da se bliža mrak in bo treba gnati domov. Odpravi se, da zavrne ovce, ki so se med tem že precej oddaljile. Brzih nog hiti tja na rob, kjer se stikata selska in obirska stran. Na enkrat mu zastane korak. Malo nad njim stoji čudovita postava: vitka, mlada, belo oblečena žena; njene mile oči so sočutno obrnjene nanj. Roke drži prekrižane na prsih, nato jih razprostre in govori: „Fantek, tebe čaka še huda bolezen. Pa spomni se takrat name in me kliči na pomoč!” Roki dvigne kot da ga vzame pod svoje varstvo. Urhej strmi ^čudovito ženo. A še predrto more izgovoriti besedo, prikazen nenadoma izgine. Tisti večer je Urhej izredno zamišljen. Ko ga sestra Lona vpraša, kaj mu je, jo potegne za seboj v samotep kotiček in ji po-tihem pove na uho: „Lonej, našo prejšnjo mamo sem videl!” Začudena sestra ga vprašuje, Urhej ji pa vse pripoveduje. Sestra, 12 let starejša od njega, premišljuje nekaj časa, potem pa objame Urheja in ga stisne k sebi: „Urhej, to ni bila naša rajna mama, bila je nebeška Mati! Srečen si, Marijo si videl!” Minulo je nekaj tednov. Hladna jesen priganja gorjance, naj kmalu spravijo zadnje pridelke, naj se oskrbijo s steljo. Tudi Meležnikovi imajo dela čez glavo. Urhej pa ne pomaga, tudi pase ne. Ne more. Leži bolan. Sam leži. Drugi nimajo časa brigati se zanj, le sestra Lona še zdaj pa zdaj pri-hili nanj pogledat. Bo že boljši, pravijo domači. Urheju pa le ni bolje, ampak dan za dnem hu je. Tako ga tišči v grlu, da ponoči komaj diha. Jesti ne more nič, od slabosti se komaj more obrniti v postelji. Lice mu bledi, oči postajajo kar motne. „Umrl bom”, šepeče Loni, ko čuje ponoči ob njem. „Urhej, kaj pa ti je Marija na Sedlcah povedala? Vidiš, zdaj ti je res hudo, zdaj jo kliči na pomoč! Pomagala ti bo!” Blažen smehljaj se komaj vidno pokaže na njegovih ustnicah, oči zažive, težko, a zaupno šepeče za Lono: »Marija, pomagaj! Marija, pomagaj!” Zadremal je, a še spečega ga sliši Lona šepetati: »Marija, pomagaj!” Tisto noč si je tudi Lona mogla privoščiti malo spanja. Zjutraj je Urhej vstal. Bil je popolnoma zdrav. Marija je čudovito pomagala svojemu varovancu. Taka je zgodba o Marijini prikazni na Sedlcah, kakor jo vedo povedati stari ljudje. V župnijskih zapiskih pa o tem dogodku ni nič zapisanega. * Na kraj d, kjer je Urhej videl lepo gospo, so Meležnikovi postavili lesen križ v zahvalo za naglo ozdravljenje. Preprosta slika na deščici je spominjala na nekdanjo prikazen. Meležnikovi in sosedje so radi obiskovali ta kraj in se v raznih stiskah obračali k Mariji za pomoč, in ne zaman. Leta so minevala. Križ je trohnel in tablico sta razdejala dež in sneg. Leta 1939 je na šajdi razsajala otroška bolezen. Spomin na nekdanjo Marijino pomoč je spet zaživel. Namesto strohnelega križa se je dvignilo malo lično znamenje s kipom Marije, delivke milosti, častilci Marijini so stene prenatrpali z raznimi podobami in tablicami. Ob blagoslovitvi tega novega znamenja je bilo navzočih okoli 400 ljudi. Romanje na Sedlcah je naraščalo. Majnika je vsak dan več ali manj ljudi opravljalo tam šmarnično pobožnost, v nedeljah in praznikih popoldne pa so prihajali romarji iz bližnje in daljnje okolice. Med vojno so se dan na dan izlivale pred Marijo glasne molitve; petje Marijinih pesmi se je razlegalo po tihi gozdni samoti. Ko pa je hitlerjanska nestrpnost prepovedala slo- vensko govorico in pesem, so glasne molitve sicer utihnile, srca pa so tem islfreneje govorila z Marijo. Zadnji vojni leti zaradi bojnega stanja med partizani in policijo ni bilo varno obiskovati Sedlce. Po vojni pa se je romanje k tihemu gorskemu svetišču zopet začelo v večji meri. Misel, da bi namesto malega znamenja postavili večjo kapelo, je bila z navdušenjem sprejeta. Zavzel se je zanjo tudi veleposestnik bližnjih gozdov, kapelski grof Jurij Thurn, ki Je daroval ves, za stavbo potrebni les. Sekanje, spravljanje, žaganje, vožnja lesa, kopanje, betoniranje temelja, vse so vneti šajdarji izvršili brezplačno. Stavbo pa je čisto po svoje zasnoval in izvršil domačin Jernej Travnik. Cerkvica je vsa lesena. Zunanje stene so obdane z macesnovimi deščicami, ravno tako je odprt prostor za večjo množico romarjev, kor in nad njim 10 m visok zvonik. Cerkvica je z lopico vred 7 m dolga in 4 m široka, sprejme pod svojo streho 100 ljudi. V svetišču stoji oltar s tabernakljem, lepo delo mizarskega mojstra Petra Hribernika v Slov. Plajberku, nad njim kip Marije, delivke milosti, dar Teulnove družine. V dveh vdolbinah ob strani pred oltarjem sta kipa sv. Jožefa in sv. Antona Pad. Prostor okoli cerkvice je ograjen, pred njo pa je odprt prosvor za večjo množico romarjev'. Po gozdu je speljana pot za procesije. V soboto, dne 25. avgusta, proti večeru, je pokanje topičev naznanjalo, da se bliža slavnosten dan. Drugo jutro pa je gruča za gručo prihajala od raznih strani: Selani, Obirčani, pa tudi iz Železne Kaple, Apač in šmarjete, Bajtiš in Borovelj, Žihpolj ih celo iz St. Tomaža nad Celovcem so prišli romarji k blagoslovitvi male božjepotne cerkvice na Sedlcah. Zbranih je bilo 900 ljudi. Cerkvene obrede blagoslovitve je opravil č. g. dekan Košir iz Žihpolj. Asistirali so mu č. g. Metod Turnšek iz Trsta, prejšnji selski kaplan Franc Jančar in domači župnik s kaplanom. Med obredom blagoslavljanja v cerkvici so zunaj nje verniki pod vodstvom g. kaplana Ropasa molili slovensko obredne molitve in litanije. Tako so verniki spremljali svete obrede. Nato je g. dekan daroval sv. mašo v novi hiši božji. Obirski otroški zbor je pod vodstvom g. učitelja Polanška ljubko prepeval. Po kratkem odmoru je bila pridiga in nato se je razvila po lepi gozdni poti procesija z Najsvetejšim. Belo oblečena dekleta so nosila oltar s kipom Matere božje. Selski cerkveni zbor je pod vodstvom g. kaplana Ropasa in ob spremljavi godbe, ki jo vodi Urban Olip, veliko doprinesel k slavnostnemu in pobožnemu razpoloženju. Slovesnost se je zaključila z asistirano mašo domačega župnika, kateri je sledila še zahvalna pesem. Z blagoslavljanjem cerkvice pa je bilo združeno tudi notranje posvečenje vernikov, katerih je ta dan veliko število prejelo sv. zakramente. Vsa slovesnost je trajala precej čez poldan, do pol dveh. Lačne množice so se usmilile dekleta s pogačo, mesom, krapi in črno kavo; fantje pa so žejnim nudili mošta, ki so ga za ta dan darovali Smarje-čani. Da je vse bolje teknilo, so pevci še prepevali in godba je igrala. Ta dan je bil za udeležence veliko doživetje. V vseh se je rodil sklep: v to ljubo cerkvico, v ta idilični mirni kotiček gorske višine, na te male selske Višarje, bom še večkrat poromal, da si poživim dušo, se priporočim Mariji in užijem lepoto božjega sveta v planinah. ^Cerkvica na Sedlcah stoji južno od Sajde, na meji selske in obirske župnije. Od Trkla rabiš tja poldrugo uro, z vrha šajde pa pol ure. A. V. SVETLI DEMANT KOH-I-NOOR Nedvomno le malo ljudi pozna zgodovino najlepšega diamanta, ki krasi krono angleških kraljev „Koh-i-Noor“-ja, kar porroni v perzijskem jeziku »Gora luči‘\ Ta diamant imenujejo tudi »Me-tuzalem vseh diamantov”, kajti našli so ga pred več kot 5000 leti. To je bilo še v dobi, ki se izgublja v davnini, glede katere ne more nihče ugotoviti točnosti pravljic, ki obdajajo poreklo diamanta. Mislijo, da so diamant našli na bregovih reke Godavari, v južni Indiji, in da je prvotno tehtal J000 karatov. Legenda diamanta pa postane zgodovina po štirinajstem stoletju — ko je diamant prišel v roke mongolskih cesarjev. Mnogo kasneje, leta 1739, je diamant odnesel šah Nadir, perzijski zavojevalec, iz Delhija skupno z drugimi dragulji, po njegovi smrti pa je dragoceni dragulj bil v posesti številnih indijskih knezov. Šah Nadir je nadel diamantu ime »gora luči”, češ da je »to diamant, v katerega sredini sc dviga gorski vrhunec, ki izžareva blesk večnosti." Vsaj tako pravi legenda, ki tudi navaja, da daje „Koh-i-Noor“ svojemu lastniku gospostvo nad svetom, ogroža* pa istočasno njegov položaj in njegovo življenje, če. ni posestnik žena. Leta 1862, več tisoč let po njegovi najdbi, so ugotovili, da je diamant izgubil v teku svoje zgodovine 108 karatov. Ta diamant je kasneje poslala v Anglijo družba vzhodne Indije, ki ga je podarila kraljici Viktoriji in od takrat se blešči „Koh-i-Noor“ med drugimi diamanti v angleški kraljevski kroni. Spisal: j. Simon baar v Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN 31. NADALJEVANJE »Toda kljub temu ga je škoda,“ se Katica ni dala premotiti, »naj pogledajo samo na vrt, kakšen je zopet naš vrt.“ »Ah, da, škoda ga je, preškoda!" je žalostno zavzdihnil župnik. »Nikdar več se ne bo vrnil k meni. Kakor stari Noe v barki_ bom posedal pri oknu in mislil nanj, toda moj golobček zlati sc ne vrne nikdar več, nikdar več.“ In šele tedaj se je starček razjokal... Konec I. dela. DRUGI DEL L Gospod patron Sluga s poljanske postaje je prinesel pozno zvečer v trešticki grad brzojavko. Naznanjala je menda važno novico, ker mu je bilo ukazano, naj hiti in ne pušča brzojavke pri vratarju; zbudi naj samega glavnega ravnatelja, četudi iz najprijetnejšega spanja. Ravnatelj sicer še ni spal, pač pa je sedel v županu in copatah pri mizi, bral časopis »Neue Freie Presse” in pil svojo odmerjeno porcijo vina in slatine ter kadil že drugo havansko cigaro. Prav tedaj ko se je pripravljal, da prestopi prag, ki loči njegovo delavnico od spalnice, je zabrnel v kuhinji zvonček. »Koga pa vra£ tako pozno nosi?" je zagodrnjal, odložil časopis in ščipalnik ter uprl razdražene oči v vrata. Vedel je, da bo nekaj važnega, kajti sicer bi se ga nihče ne drznil v tem trenutku vznemirjati. Morda gori kje gosposki skedenj, ali pa je kak kasen obisk, najbrž celo tašča Lois, ta ima rada takšna neumna presenečenja, sanjari o pustolovščinah in je sploh prenapeta kakor več ali manj vse stare gospe. Ali preden je do konca premislil, so se v delavnici skoraj hkrati odprle oboje duri. V enih je stala vsa bela njegova gospa s svečo v roki in vprašanjem na ustih: „Was gibt’s denn?“ v drugih pa je zaspano razkuštrana služkinja stegovala roko v delavnico in javila: »Ponižno prosim, milostni gospod, telegram." »Telegram," je zlobno razočarano zavpil ravnatelj, „in za to bedarijo me vznemirjajo. Ali ne more počakati do jutra?" Kljub temu je segel po skrbno zloženem plavem omotu in razmetavajoč ga je venomer godel: »Gotovo nam tisti prismojeni Žid ponuja** konje ali ovce ali pa hoče kupiti pšenico ali sladkorno peso." Toda ko je papir nehal v njegovih rokah šušteti in ko se je zazrl vanj, je na mah postal krotak, se zmračil, podal brzojavko svoji gospe in v razburjenju niti peresa ni mogel takoj najti, da bi podpisal potrdilo. Šele ko je služkinja zginila, se je obvladal in se ozrl na svojo gospo. Sedela je v naslonjaču in v očeh so se ji blešča- le solze. »Morda ie pa le res," je šinilo ravnatelju skozi glavo, vendar je potlačil črno sumnjo, ki je. leta in leta glodala korenine njegove zakonske sreče in je dejal s prisrčnim skrbnim glasom: »Hudo mi je, da vam novice nisem zamolčal vsaj do jutri, toda oprostite, samega me je tako iznenadilo — pojdite spat, moja draga, jaz bom legel danes nekoliko kasneje." Poslušno in hitro je vstala in brez besede odšla. Tedaj je ravnatelj iznova razgrnil brzojavko in jo pozorno prebral, kar mu je grofov tajnik kratko poročal. »Grof je padel s konja in se na mestu ubil." Ravnatelj je vedel, da se njegova gospoda mudi na lovih nekje na Ogrskem, vedel je, da je grof strasten lovec in drzen jahač, da je svoj pogum že večkrat plačal s pohabljenimi udi, sedaj pa z življenjem. Očividno si je pri kakšnem vratolomnem skoku zlomil tilnik. »Milijon dolga manj bi lahko imeli, ko bi bil storil to pred letom," je vzdihnil podzavestno, kajti prav za prav je mislil že na bližajoče se dolžnosti. Pogreb bo na Dunaju, kjer ima grofova družina svojo grobnico, ali na veleposestvu je tudi treba dostojno pokazati žalovanje. Tu mu je prišlo na misel, naj si s tem preveč ne beli glave, saj imajo v grajski pisarni arhiv. Pisarju kratko ukaže, naj poišče zavitek listin o zadnjem grofovskem pogrebu, ta mu bo najbolje svetoval, kakor vedno. Zato se je brezskrbno vlcgcl in izborno spal. O svoji gospe pa tega ni mogel re- i či. Zjutraj pri zajtrku je tiho in v črni | obleki sedela bleda in s krvavimi očmi. Šele ko je vstajal in prižgal cigaro, je mirno spregovorila: »Kot prvi uradnik moraš tudi ti izraziti sožalje. Si že brzojavil?" »Komu pa?" »Grofovi vdovi vendar!" »A tako!" »To svetlo obleko sleci in si nadeni črno kravato, in trak na klobuku in rokavu je že pripravljen." »Hvala, kako ste pozorni; da, to je važno, drugim je treba dati zgled," in sc je znova vrnil v spalnico. Ko je čez nekaj časa korakal preko grajskega dvorišča v pisarno, je stopal nenavadno resno: v hoji in na obrazu se je odražala senca žalosti in bolesti, celo glas se mu je za spoznanje tresel, ko je sklical navzočne uradnike in jim oznanil žalostno novico. »V arhivu naj se takoj poiščejo zavitki z listinami, ki govorijo o pogrebih v rodbini naše milostljive gospode," je zaključil svoj ganljivi govor. Uradniki so brž hiteli, da izvršijo povelje. Ko je na skrbno sprašenem spisu, ki ga je pisar položil pred ravnatelja, popustil motvoz, se je prikazalo več ukazov. Izobesiti črno zastavo na grajskem pročelju, za-streti s črnim florom grofovski grb nad vhodom, naročiti venec s trakovi grofovskih barv. Med mnogoštevilnimi ukazi je bil tudi naslednji: »Pokličite mi takoj župnika, naj takoj sem pride.” (Dalje prihodnjič.) n nas m 'moškem CELOVEC Nedeljska služba božja je vsako nede-Ijd in praznik ob /^9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. VEČNA VAS Lep dan smo imeli na vedno češčenje 23. avgusta 1951. Pet prečastitih gospodov je prišlo v našo zapuščeno vas. Globaški gospod župnik, Ivan Sekol, so imeli peto sveto mašo in pridigo, ravno tako tudi Steben-ski gospod župnik, Jožef Verhnjak. Današnja soseda, katerih župniji pa sta bili nekdaj, pred davnimi sto in sto leti gotovo veški farni cerkvi. Tretji gospod so bili g. France Učakar iz Kazaz, saj je segala prav veška fara tja do Drave in je bila cela kazaška fara podložna veški fari, kar še najdemo zapisano v starih urbarjih. Pliberški gospod dekan so prišli prvič v to svojo cerkev. Lepo snažna, na novo popravljena cerkev ter nad vse lepo okinčana se jim je prav posebno dopadla. »Toliko rož ob desni in levi strani velikega oltarja,” so rekli pri pridigi, „še nisem videl nikjer-”. Veliki oltar je bil res lepo okusno okrašen, same rdeče pelargonije ob desni in levi, na oltarju samem pa bele lilije. Nad oltarjem pa rožnati venci. Tokrat bi pa res rabili fotografa, g. Zaletela, z njegovim barvnim filmom, to bi bilo res nekaj krasnega. Celo Jožef Elbe, ki je prišel iz Francije pogledat domov, se ni mogel dovolj načuditi, kako lep oltar so naredila veška dekleta. Pa saj imajo v Večni vasi vse polno nageljnov, če prideš k Radarjevemu skednju, sploh ne moreš proč radi obilice lepih, rdečih nageljnov. Preč. g. dekan in prošt, L. Trabesinger, so imeli asistirano mašo in pridigo. Večerno mašo in sklepno pridigo pa so opravili domači g. župnik. Cel dan pa nam je prepeval pomnožen zbor, ki ga je vodil orga- \oio jesensko blago v najvefji zalogi v trgovski hiši (Tsdkemuttei Celovec • Klagenhirf KaHreHstraBo 1 nist-iz Šmihela, g. Miha Sadjak. Nekaj domačih in nekaj je bilo šmihelskih pevcev, ki so prav lepo peli. Tako nam bo ostal ta dan v trajnem spominu. Jenšaceva mama pa je vodila s pomočjo Soštarjeve Nance prav spretno kuhinjo. Pri Jenšacu sicer nimajo kraljevega ali cesarskega hišnega imena, pa moramo reči, da je imel šaljivi Dihurjev oče nrav, ko je rekel: »Večani se pa ne pustimb od Rinko-lanarjev .strucati’.” Prav po kraljevsko in cesarsko so postregli častiti duhovščini, pevcem iz Šmihela, ključarju in mežnarju. Ze na žegnanje so bili tako radodarni, da je Lorene Sadjak rekel: »Gospod župnik, večkrat oznanite v Večni vasi žegnanje. Prišel bi na češčenje, pa bi imel v drugič žegnanje pri bogato obloženi mizi.” Hvala in čast Večanom, posebno pa Jen-šacevim. SREJE PRI ŠKOCJANU Pri nas v Srejah imamo zelo lepo cerkvico, ki je posvečena sv. Pankraciju. Imeli smo v stolpu dva zvonova, enega je pobrala prva vojna, drugega pa druga. Tako je ostal stolp prazen. Pa smo rekli, tako ne more več dalje. Mi hočemo zvonove. Rečeno-storjeno. Kmalu je bil potrebni denar skupaj za en zvon. Drugega sta pa kupila gostilničar Čuk in posestnik štuk. V nedeljo, dne 12. avgusta, smo imeli veliko slovesnost — blagoslovitev. Strelci so že v soboto napovedovali bližnji in daljni okolici, da bo pri nas drugi dan nekaj posebnega. Mi domačini smo namreč to že itak vedeli, saj je par dni prej prijetno dišalo okrog hiš, ženske so se pa kar bolj doma držale in se vrtele okrog štedilnikov. Dekleta so prav lepo okrasile cerkvico z venci in cvetjem, da jo je bilo užitek pogledati. Vreme je bilo lepo, kot smo si ga želeli. Zvonova sta zunaj lepo okrašena čakala na goste. Veliko ljudi je prišlo skupaj iz okolice. Družice — po naše tete — so z lepimi dekla- macijami pozdravile zvonova in goste, nakar se je začelo blagoslavljanje, katerega so izvršili mil. g. prošt Truppe iz Dobile vasi. Večji zvon je dobil ime Pankracij, botrovala sta mu Horvatov Hanzej iz Srej in Jar-makova gospa iz Src. Manjši zvon je pa Lenart, za botra sta mu bila g. Stuk in gospa. Na koncu so jima še pevci prav lepo zapeli: »Pozdravljeni zvonovi mili”. Kmalu nato so jih Komikov oče potegnili v stolp. Maša je bila kar na prostem. Pred sveto mašo so nam gospod prošt prav lepo povedali namen zvonov, ki imajo namreč nalogo dvigati človeka iz teh zemskih skrbi in zaposlenosti k Bogu, njegovemu Stvarniku. Med sveto mašo je prav lepo prepeval domači pevski zbor. Ob koncu smo zapeli vsi zahvalno pesem in tedaj sta se tudi zvonova oglasila in nam pomagala in sta z nami zapela v veselje in zadovoljnost vseh navzočih, zlasti pa Srejanov. Vsem, ki so kaj pripomogli k prazniku ter vsem dobrotnikom iskren: Bog plačaj! BLATO Po dolgem, bolehanju je zatisnil oči za ta svet v celovški deželni bolnici Franc Kristan pd. Figovčev na Blatu. Rojen 11. 8. 1903 na Blatu je bil pri zelo slabem zdravju. Iskal je pomoči doma in v bolnici, pa je ni bilo. Do zadnjega nihče ni vedel, kaj mu manjka. Dne 21. avgusta smo ga pokopali v Annabichlu pri Celovcu. Figovčevi Mici naše iskreno sožalje ob izgubi drugega brata tekom dveh mesecev. SV. KATARINA V nedeljo popoldne je bilo pri Sv.* Katarini kaj živahno. Ob treh smo naložili veliki zvon v Pliberku na postaji; dva para težkih konj je bilo vpreženih v lepo okin-čan voz. Na njem je bil dragocen zaklad, veliki zvon za Katarino, ki tehta 2601 kg. Zvon je mogočen in lep, da bo res pravi kras v središču Podjune na lepem gričku Sv. Katarine. Ta kraj je starodaven, že Kelti so imeli na Katarini svojo naselbino in je bil tukaj nekdaj lep grad, jarki in okopi na južni in severni strani pričajo jasno o tem. V čergovičah so našli zgodovinarji na vzhodni strani te vasi stare keltske grobove, izkopanine so sedaj v celovškem muzeju. Tako je pripovedovala prazgodovinska komisija, ki je te dni bila na Katarini. Pisatelj Karel Mauser je posvetil tej Katarini in velikemu zvonu originalne pesmi, ki jih objavimo ob priliki posvečenja tega zvona. Zvon je vlila iz prvovrstnega brona livarna inž. Buhi, Haring, Tirol in ima glas H. Pel bo mogočno in glasno, da se bo slišal čez hrib in plan po celi Podjuni. Radovedni smo na n jegov glas. A župnik so postali nekako zaskrbljeni in nič nočejo reči, kedaj bo prvič zapei. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Vsak je svoje sreče kovač. Kovačev sin, kovačeva hčerka si hočejo srečo svojega življenja kovati. V ponedeljek, dne 27. avgusta 1951 smo imeli zato dvojno poroko. Naš kovač Miha Krajger se je naveličal samskega stanu in je sklenil, da se poroči z Marijo Žvab. Mihana sestra pa si je mislila: »Če pride nova gospodinja v hišo, jaz ne bom za deklo.” Zato je tudi ona kaj rada privolila Rajku Ražunu iz Mlinč, ko jo je prosil, naj mu postane njegova življenska družica. Poročne obrede so opravili domači gospod župnik ter so poudarili pri poročnem govoru dolžnosti zakonskega stanu, ob enem pa so tudi polagali ženinu in nevesti lepo versko življenje na srce. Priče so bili: Kežar Janko na Horcah pd. Lekš, Franc Wuttc v Mali vasi, Janez Krajger pd. Žvab, Pavel Ražun v Mlinčah. Veselo svatbo smo obhajali pri Likebu. Obema paroma želimo prav obilo sreče in blagoslova: Mara naj se lepo navadi Šmihela, ko je zapustila svojo rojstno vas Letino; Roza pa naj šmi-helski fari ne dela sramote tam zgoraj v št. vidski fari. Ženina pa naj ljubita svoji ženi kot samega sebe.Na mnoga leta! ŽIHPOLJE Nenavadno lepo uspelo romanje smo imeli letos na Veliko Gospojnico. Verniki od blizu in daleč so že ob sedmih zjutraj napolnili veliko Marijino cerkev. Iz Kaple, Kotmare vasi in iz Golšove So prišle procesije s svojimi dušnimi pastirji. Skozi pet ur so bile nato oblegane spovednice. Razdeljenih je bilo okrog 500 sv. obhajil. Večina romarjev je v skupnih procesijah dobila tudi svetoletni odpustek. Ob osmih smo imeli obhajilno sv. mašo z ljudskim petjem. Pri glavni asistirani sv. maši sta prepevala združena pevska zbora žihpoljskih in kotmirskih pevcev pod vodstvom kotmirškega organista g. Al. Hribarja. Posebej moramo poudariti, kako lepo in pametno je bilo, da velikim in lepim verskim slovesnostim ni sledilo neumno rajanje, ki ga drugače skoraj nikjer ne manjka in ki <^čkrat poruši vse duševne pridobitve romanja ali pa cerkvene pobožnosti. Končno moramo povabiti vse Marijine častilce-na dan devetega septembra na naše cerkveno žegnanje in na dan dvanajstega septembra vse častilce sv. Rešnjega Telesa na naše večno češčenje. Dne šestnajstega septembra pa bomo imeli slovesnost blagoslovitve dveh zvonov. Na to slovesnost še posebej prav iskreno vabimo ter prosimo, da bi takrat vsak tudi nekaj daroval za zvonove. Ni se nam še namreč posrečilo spraviti skupaj potrebno vsoto, pač tudi pri nas — kakor najbrž povsod — denarja primanjkuje. ŠKOFIČE Podjetni pa smo pri nas. Od vigredi naprej že delamo na tem, da izravnamo vijugaste ceste skozi »mesto” Škofiče, česar si še premetena Nemčija svojčas ni upala, tega smo se lotili mi. Večino naših brezposelnih smo pri tem zaposlili. Milijonček je že nekaj denarja in bo še premalo. Nekaterim je ta številka zlezla v glavo — to v dobesednem pomenu in so svoj delež kar naložili v rajfeiznovki ob cesti. Tak je bil naval na banke, da so se nekateri kar dva ali tri dni nastavljali in prepevljali vesele pesmi. Čudno, kako vpliva narava na človeka! Cele kope drnov, prsti, gramoza in kamnov je ležalo ob cesti, vsevprek so bili jarki skopani — pripravljamo se namreč že tudi na vodovod iz Klepic — razni stroji so bili na cesti. Zato razumete, da ni bil ravno vesel tisti, ki jo je s kolesom, motociklom ali tudi samo pes zavil v Škofiče, in naj je prišel od vzhoda ali zahoda, juga ali severa. In tako tudi razumete, zakaj smo kar molčali in nič o tem pisali. Piscu je tako smrdelo v nos, da se je raje podal v goščo in ondi prepeval s škrjančki in kosi ali pa je pustil sekiro peti. Res ni kazalo pisati. Sedaj pa je videti, da bo na pozno jesen delo končano. Dokler cesta ni asfaltirana, svarimo vsakogar, ki ni zavarovan zoper vsako nezgodo, da bi vme-ril svoje korake k nam. Ni čuda, da so se Haljevi in Potučnikovi ob toliki podjetnosti nalezli te bolezni in je prvi prizidal trakt za trgovino in pošto k hiši, drugi pa pognal streho višje. Smo se itak že čudili, kje v taki hišici tako mnogoštevilna družinica in še pol druge stanuje, če je res, kar govorijo, se je ob tej škofiški podjetnosti Župej v Holbičah tako navdušil, da je stopil v sredo svoje hiše, jo kar poprijel in prestavil, če so mu pri tem tudi domači pomagali, je od tega gigantskega dela dobil v križ — hočem reči v prekrižano denarnico posledice, ki jih bo morda čutil še par let. Pa tudi Mavarjev Fridej ima najbrž še amerikanske razmere pred očmi. če v to smer sedaj pogledaš, vidiš, kakor da bi skozi zidovje hleva gledali štirje rogovi od dveh amenkanskih krav. Računajoč na tujski promet je Noltej Miškulnik postavil v Voze cel »hotel”, da bo mlada družina imela vsaj lepši izgled v temno bodočnost. Gotovo je to zmogel le po medsebojni bratski pomoči. Če greš v št. Ilj, pa vidiš za hišico Cekar* jevega Francija novo čedno hišo, ki bo nudila stanovanje Weisovemu Mihiju. Vsem želimo božji blagoslov, da bi božji mir prebival v novih ali prenovljenih pa tudi v vseh drugih domovih. Vemo pa, da je predpogoj za to doživeta, živa, udejstvovana vera, življenje v strahu božjem. »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo.” »Korajža velja,” je Kopajnikov Mihi zaklical proti Mirišču. Sezidal si je bil hišo, se podal v Škofiče in odpeljal Mici Miiller iz Vranče vasi kot mlado ženo. — Čisto na tihem, tako da še Bvatnikova Mojci o tem ni nič vedela, pa je isto storil Korej Perč iz Lobnika pri Železni Kapli in sc življenjsko zvezal z Janšejevo 'Prežijo. Ker pa mi Trezijo nismo pustili odpeljati, se je ženin premislil in bo ostal kar pri nas. Razume se, si je Janšcj ni pustil vzeti in je zato predelal hišo, da bodo imeli vsi prostora dovolj in tudi še za naraščaj. To ti je bila vesela ženitnina. škofičani so kar gledali, ko so zavili štirje lepo okrašeni avtiji proti cerkvi. V cerkvi ni zadonela samo običajna čestitka, marveč tudi prekrasne Marijine pesmi. Cerkveni zbor je izražal s tem svojo naklonjenost nevesti kot cerkveni pevki, ki je od staršev in prastaršev podedovala ta božji dar. Trezej, le uporabljaj ta dar rada kot mati v božjo čast. Upamo, da se bo tudi Korej tega veselja v družini nalezel. Kjer je petje doma, tam mrak in tema izgubita svojo moč. Malo dolgo je rabil in končno se je vendarle tudi Grošev Jezi odločil stopiti v zakonski stan. Pevci so ga v cerkvi iznena-dili s prekrasno pesmijo na gosli „Ave Marija” (orožnik Faak) in s peto čestitko. Bolj na tihem — kakor je to želja Cerkve, pa sta si podala roki Franz W61bitsch iz Beljaka in Katrej Mautz. — Želimo vsem štirim parom prav obilo božjega blagoslova. Domača in inozemska bogata zaloga pnevmatik in gumijastih dušnic (Sdilauche) Avto hiša Kaposš&Co. Celovec-Klagenfurt ViHtcher StraBe 51 Telefon 18-92 Je čas zidanja, je pa tudi čas podiranja, je čas veselja, pa tudi čas žalosti, pravi knjiga modrosti. Izgleda kot da bi pri naš na občini nekaj ne bilo v redu, ko so dvema svčtnikoma — Vamšu in Štihu — sledili še nekdanji slov. župan Lipej pod Jerbergom, občinski tajnik šuršej Isepp in dvakratni župan (po prvi in drugi vojski) Jožef Ko-peinig. Pospravili so svoje šotore in se preselili v lepšo večnost. ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Dne 26. avgusta je obiskal mizarski pomočnik Nikolaj Grilc iz Konatič pri Lipi nad Vrbo svojega strica v Podkloštru. Na ravni in pregledni cesti med Rikarjo vasjo in Ločilom je iz nepoznanega vzroka zadelo njegovo kolo v nek avto. Z glavo je Grilc trčil v avto, dobil tako težke poškodbe na glavi, da je mrtev obležal na cesti in izkrvavel. Pripeljali so mrtvega fanta v mrtvašnico v št. Lenart, od koder so ga odpeljali v torek na dom v Konatiče. Njegovi starši so v vojski zgubili dva sina in sedaj je našel smrt tretji, zadnji sin, tako da so zdaj umrli vsi sinovi. Zato je bilo tukaj splošno sočustvovanje s težko prizadeto družino, kateri izrekamo iskreno sožalje. Kakor smo svoj čas že poročali, je hudournik Bistrica letos na novo zasul svojo strugo. Ljudje so se že šalili, da bode mo-rala železniška uprava za železnico proti Italiji napraviti tunel pod gramozom, tako da bi voda tekla nad železniško progo. Da se pa to le prepreči, gradijo sedaj v bistri-škem grabnu nov velik jez, ki naj bi ob novem neurju zadržal gramoz v grabnu. Ko bo ta jez dokončan, nameravajo še letos zgraditi drug jez. Upajmo, da bo veliko delo toliko pomagalo, da bodo polja ob strani Bistrice in da bo tudi železnica varna pred poplavami. §. SEIPTEMIB1RA OB VSI1 V STY JAKOB Predsednik Združenih držav, Truman, je Najmanjši nemški avto »Champion”, ki je dolg 3 in širok 1.3 metre, visok je samo V Belgiji je prevzel vladarske posle dne tudi dober igralec na klavirju; zato so mu 120 cm. Motor ima 250 ccm in daje 10 konjskih sil ter porabi na 100 km 3.5 litra 17. julija 20 let stari Baudouin (USIS). ameriške tvomice glasovirjev podarile kla- tekočega goriva (USIS). vir (USIS). f J: lili jSiKS 1 V nekem pristanišču na vzhodni obali Združenih držav dvigajo orjaški žerjavi moderna lovska letala na reakcijski pogon na ameriško letalonosilko »Corregidor”, ki jih je nato prepeljala v evropske države Atlantske zveze (USIS). Znanstvenikom se je posrečilo, da so dobili iz govejega žolča zdravilno sredstvp »cortison”, ki je skoraj edino zdravilo proti vnetju zglobov in skrnini (revmatizem). — Na sliki vidimo 10.000 gramov „cortisona”, ki stanc 6.5 milijonov šiling. (USIS), Blizu Clevelanda v Združenih državah gradijo veliko tovarno orožja. Da prido* bijo gradbeni prostor, morajo spremeniti tok reke, kar vidimo na sliki (USIS). Konjske tekme so v Združenih državah zelo priljubljen šport. — Na sliki vidimo dirkališče Jamaica v New Yorku; vse trib ime so do zadnjega prostora zasedene (USIS). Volilne n kmetijsko zbornico VOLILNI IMENIKI V zadnji številki „Našcga tednika” smo prinesli ona določila o volitvah v kmetijsko zbornico, ki povedo, kdo je član kmetijske zbornice in kdo sme voliti ter kdo sme biti voljen. Ta določila veljajo za volitve v glavno skupščino deželne kmetijske zbornice v Celovcu, kakor tudi za volitve v okrajne kmetijske zbornice in za volitve v krajevne kmečke odbore. Danes nadaljujemo z onim delom uredbe deželne vlade o volilnem redu za kmetijsko zbornico, ki določa, kako morajo biti sestavljeni volilni imeniki, člen 19. označene uredbe določa namreč, da smejo voliti samo oni volilni upravičenci, ki so vpisani v volilnem imeniku. Vsak volilni upravičenec pa sme biti vpisan v volilni imenik samo enkrat. §20. (1) Volilni upravičenci morajo biti vpisani v volilni imenik. Vpis v volilni imenik pa je mogoč samo na podlagi pravilno izpolnjenih osnovnih volilnih pol. (4) Volilni imeniki so sestavljeni po občinah. V okviru občin so sestavljeni volilni imeniki po krajih, po potrebi tudi po ulicah in hišnih številkah. Ako pa je občina razdeljena v dva ali več volilnih okolišev, so volivci vnešeni v volilni imenik po teh volilnih okoliših. (5) Za sestavo volilnih imenikov morajo skrbeti občine. § 21. (1) Vsak volilni upravičenec mora biti ypisan v volilni imenik one občine, v kateri ima na dan 14. septembra letos stalno bi-, vališče. (2) Ako bi nastal dvom, v volilni imenik katere občine mora biti vpisan kak volilni upravičenec, je za odločitev merodajno to, v kateri občini je volilni upravičenec dne 14. septembra letos resnično stanoval. To velja tudi za slučaj, ako je občina razdeljena v več volilnih okolišev. (3) Ako se je kdo priselil v kako občino po 14. septembru letos in dobi nato v tej občini osnovno volilno polo v izpolnitev, mora biti nato vpisan v volilni imenik te občine (ako seveda še ni bil vpisan v volil-ui imenik občine, iz katere se je volilni upravičenec izselil). "'iimHimimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimiiimiiiimiiiniiiiTMiiimiiii PLASTIČNE SNOVI NAMESTO REDKIH KOVIN Znanstvenik Cadtvell, ravnatelj preiskovalnega oddelka ameriške gumijeve druž-b(ypiše o lastnostih in uporabljivosti plastičnih snovi, ki jih v Združenih državah Vodno bolj uporabljajo namesto kovin, ki jih na trgu primanjkuje. Te plastike so poleg tega zelo uporabljive, v Uasprotju s kovinami niso izpostavljene rji ler jedkanju; uporabljajo jih že tudi pri izdelavi vojnega materiala: „rojalit” se je na primer kot negorljiva plastika zelo obne-sel pri gradnji bombnikov B-36 in nekate-rib vrst trgovskih letal. Te plastike so poleg tega zelo uporabljivo za izdelavo raznih cevi, delov televizijskih aparatov, predvsem tudi za razna filtriranja, kjer nadomeščajo bakrene cevi, ki zaradi vpliva raznih kemikalij lahko po- ČOLNI IZ STEKLA Keka tovarna v luki Blyth, v bližini New-catle-a v Angliji, izdeluje male čolne iz stekla. Ta nova tehnika temelji na uporabi s smolo impregniranih steklenih vlaken, sestavine, ki jo tudi v veliki meri uporablja letalska industrija. Čolne vlivajo v posebne kalupe. Ko jih dvignejo iz kalupov, se začnejo končna dela: najprvo jih obrusijo, nato jih opremijo z veslarskimi klop-Inl in talnimi deskami. V kalup se lahko utisnejo vse potrebne oblike, tako gredelj, tebra in odprtine za motorje. Popolnoma Z;i jadranje opremljen čoln tehta 56 fun-t0v (1 funt je približno pol kg), manj kot Polovica teže podobnega lesenega čolna, in se prav lahko prenaša na hrbtu. Več takih čolnov so že poslali na švedsko. OSNOVNE VOLILNE POLE §22. (1) Osnovne volilne pole dostavi volilnim upravičencem občinski urad in te volilne pole morajo nato volilni upravičenci izpolniti ter podpisati. Ako kak volilni upravičenec ne more sam izpolniti ali podpisati volilne pole, more to napraviti za njega oseba, kateri zaupa. Kdor pa volilno polo podpiše, tudi jamči za pravilnost vseh podatkov v volilni poli. (2) Volilni upravičenci — fizične osebe — ki bivajo na dan, ko je treba v tej občini izpolniti in podpisati osnovne volilne pole, v tej občini samo prehodno( na obisku, na letovišču itd.), ne izpolnijo volilne pole v tej občini. Pač pa morajo taki volilni upravičenci sami skrbeti za to, da bodo na podlagi voline pole vpisani v volilni imenik one občine, kjer redno stanujejo. (3) Kdor vedoma vpiše v volilno polo neresnične podatke, zakrivi s tem upravni prekršek in more biti kaznovan z denarno kaznijo do 1000 šilingov ali pa z zaporom do štirih tednov. § 23. (1) Najkasneje do 19. septembra letos morajo občine razglasiti, kako nameravajo zbrati podatke za sestavo volilnih imenikov. (2) V razglasu občine mora biti omenje- no, kje in kako bodo dobili volilni upravičenci osnovne volilne pole ter kako bo občina te izpolnjene in podpisane pole zbirala. Občina more tudi odrediti, da bo vse te pole pregledal v stanovanju volilnih upravičencev zastopnik občine. (3) Vsak volilni upravičenec sme oddati osnovno volilno polo sam pri občinskem uradu tudi v slučaju, da jih zbirajo občinski zastopniki. (4) Kdor ne bi vpošteval razglasa občine, zakrivi upravni prekršek in je kazniv z denarno kaznijo do 1000 šilingov ali pa z zaporom do 4 tednov. §24. (1) Občine so dolžne, da pregledajo izpolnjene osnovne volilne pole in ugotovijo pravilnost vpisanih podatkov ter s tem ugotovijo tudi, ako imajo osebe, za katere je izpolnjena volilna pola, volilno pravico. (2) Ako je tako ugotovljena volilna pravica, vpišejo občine volilne upravičence v volilni imenik in sicer po abecednem redu. V volilnem imeniku so vpisane najpre-je fizične osebe in nato pravne osebe. . . * V prihodnjih številkah »Našega tednika” bomo prinesli še nadaljna določila uredbe za volitve v kmetijsko zbornico. Vsem bralcem priporočamo, da ta navodila dobro preberejo ter jih shranijo, da jih bodo imeli pozneje po potrebi vedno na razpolago. Kmetijstvo v borbi za obstoj Kdor s pozornostjo zasleduje razvoj kmetijstva evropskih držav izven »železne zavese”, je moral odkriti silne napore, s katerimi se hoče evropsko kmetijstvo rešiti nasilne socializacije zemlje. Milijoni investicij, podvojena racionalizacija in še nešteto drugih ukrepov kaže, da se tudi kmetijstvo zaveda resnosti položaja, v katerem se z njim vred nahaja vsa Evropa. Trenutno sledi Evropa vzgledu ameriškega farmarstva, ki se krčevito trudi za skrajno industrializacijo in se danes nahaja v res zavidljivem položaju. število ameriških farm cenijo na 6 milijonov. Povprečna površina znaša 70 ha, kar bi odgovarjalo naši velekmetiji. Domala polovico vse obdelane zemlje pa ima v Ameriki v rokah 100.000 velefarm. Samo v zadnjem desetletju so ti velefarmarji pokupili dober milijon malih posestev. Ameriški farmar je tip kapitalističnega kmeta. Predvsem in najpreje je trgovec. Tudi trgovske družbe farmarjev po vzorcu delniških družb niso več redke. Zemlja mu je izključno samo delavnica, ki naj mu da čim več pridelka, katerega skuša s čim večjim pridom prodati na trgu. Izkupička pa ne uporablja toliko za to, da si ustvari čim udobnejše življenje, marveč ga nalaga ponajveč v moderniziranje svojega gospodarstva. Nikakor zato ne bi smeli primerjati ameriškega kmeta s kakim »gosposkim kmetom”, ki svoje posestvo samo še nadzira, ki redno kasira vnovčeni denar, v goto-vih dneh pa si privošči vse ugodnosti in udobnosti mesta. Ameriški kmet je delaven in nenavadno varčen, je tip ti-govca, ki misli samo na svoje gospodarstvo. Dvoje prednosti ima ameriško farmar-stvo. Posestva so po naših evropskih pojmih obsežna, arondirana in ležijo ponajveč v ravnini. Posebni kreditni zavodi pa oskrbujejo farmarje z dolgoročnimi posojili. To dvoje omogoča dalekosežno nabavo strojev. Naše mlatilnice in vlačilci so za Amerikancc zastareli modeli, njihova industrija kmetijskih strojev proizvaja najraz-novarstnejše specialne stroje, ki so pravi čudeži moderne tehnike. Stroji pobirajo in nakladajo krompir, stroj izkopava repo, odreže liste in jih stisne v nekake zaboje, repo pa oddaja očiščeno v vreče; kakor omnibus vozi po bombažnih nasadih stroj-tr-gač in obira grmovje ter oddaja čisti bombaž že kar v vrečah. Hibridno (je križano) koruzo, ki ima storže v enakomerni višini, obira in lušči poseben stroj. Ni slučaj, da deluje največje ameriško podjetje za kmetijske stroje, International Hanvester Com-pany, že desetletja s polno paro in ima naročila za leta naprej. Naj omenimo še znano pšenično farmo »Campbell Farm Corporation” v državi Montani, ki ima 38.000 ha zemlje in obdeluje to ogromno površino v par »njivah” z vlakom strojev, ki so v poletnem času neprestano na delu. Med vožnjo sprejemajo kurivo in menjavajo monterje. Vsako tretje leto polje počiva, ker pridelujejo izključno le pšenico. Ni čudno, da je tako kmetijstvo donosno in da bistveno vpliva na svetovne žitne cene. Izračunali so, da so farmarski dohodki v sedanjih letih petkratno višji kot pred vojno. Pred leti je bila še cena srednje farme v zapadnih predelih do 10.000 dolarjev, dočim je danes narastla na 50.000 dolarjev. Posledica mehanizacije je, da je število v kmetijstvu zaposlenih v zadnjem desetletju padlo za cela dva milijona na okroglo 7 milijonov oseb. Tako je razumljivo, da neprestano raste donos, računan na eno osebo, pada pa spričo svojevrstnega kmetovanja pridelek na hektar. Če gledamo ameriškega farmarja še z vidika tamošnjega gospodarskega reda, imamo pred seboj podjetnika-trgvca, ki mu je farma izključno samo delavnica in katere modernizaciji posveča vso svojo skrb, dokler mu nese potrebni dohodek. Z isto računarsko hladnokrvnostjo pa jo tudi zapusti, če se mu delo na njej ne »izplača" več. Te bežne slike moderne farme pa nam naznačujejo, kje so tod meje evropskega kmetijstva. Drugič pa si ogledamo še drugi tip sodobnega modernega kmetijstva, to je ruski kolhoz. MEDNARODNI KONGRES ČEBELARJEV Mednarodnega čebelarskega kongresa, ki je od 3. do 8. septembra v Leamingtonu, se udeležuje nad 300 čebelarjev iz vseh delov sveta. Dr. M. Rousseau, iz Francije, bo predaval o prenosu značaja pri čebelah. Ženske zastopnice na kongresu pa bo posebno zanimalo predavanje britanske zastopnice, Duruz, o vlogi žensk pri razvoju čebelarstva. t Pavel Zavadlal V nedeljo, dne 12. avgusta je umrl, po dolgi in težki bolezni v 64. letu starosti, na Rijeki duhovni svetnik mariborskega ka-pitelja, vojni kurat in dolgoletni duhovnik kaznilnice v Mariboru, g. Pavel Zavadlal. Pokojnega duh. svetnika, ki je bil izredno priljubljen zaradi svoje izredne radodarnosti in vedno veselega temperamenta, ne samo v mariborski škofiji, ampak v vsej Sloveniji in Še preko njenih mej, so pokopali dne 14. avgusta na Rijeki. — Naj mu bo Bog sam plačilo za vsa njegova dobra dela. U R A 9 N E OBJAVE ZBORNICA OBRTNEGA GOSPO-DARSTVA ZA KOROŠKO Zavod za pospeševanje gospodarstva Prikrojevalni tečaj za krojačice po sistemu Miiller & sin v Feldkirchen-u Začetek: ponedeljek, dne 10. septembra, ob 8. uri v gostilni Prieg, Feldkirchen. Trajanje: 1 teden, dnevno od 8. ure do 13.30. Prispevek: 74 šilingov. Prijave in vprašanja je 'poslati takoj na okrajno trgovsko zbornico v Feldkirchen-u. Prikrojevalni tečaj za krojače po sistemu Miiller & sin v Treibach-Althofen Začetek: Sobota, dne 15. septembra 1951, ob 8. uri pri krojaškem mojstru Antonu Lassnig, Treibach 21. Trajanje: Tri zaporedne sobote in nedelje. Prispevek: 74 šilingov. Prijave in vprašanja je nasloviti takoj na gospoda krojaškega mojstra Lassnig-a, Treibach 21. Pomočniški izpiti za rokodelce v jeseni 1951 Vsi oni vajenci, katerih učna doba konča v smislu vajeniške pogodbe najkasneje, dne 31. decembra 1951, se morejo prijaviti k jesenskemu pomočniškemu izpitu. Zaključek prijav dne 20. septembra 1951. Prijave je treba oddati pri oni podružnici zbornice, ki je pristojna za obrat vajenca — za Celovec mesto in okolico pri upravi deželnega združenja, Gabelsberger Strasse 19. Obrazce za prijave je mogoče dobiti pri podružnicah zbornice. Prijavne obrazce mora vajenec izpolniti z ročno pisavo. Priložiti pa je: krstni list, opis življenja, t^čno pogodbo, odhodno spričevalo strokovne šole, izkaz o učni dobi ter pristojbino za izpit v znesku 30 šilingov. Izpitne prijave, ki ne bodo predpisano izpolnjene in opremljene z vsemi zahtevanimi dokazili, bodo brezizjemno zavrnjene. Živinorejska zveza za rumenkasto živino Koroška — štajerska Plemenski sejem v St. Vidu na Glini dne 13. septembra 1951 Plemenskega sejma v St. Vidu na Glini dne 13. septembra 1951 se udeležita živinorejska zveza za rumenkasto živino »Ko-roška-štajerska” in koroška deželna svinje-rejska zveza. Na sejmu bodo torej mladi biki in žensko govedo rumenkaste (Blond-vieh) pasme, kakor tudi merjasci in mlade svinje plemenite in oplemenjene pasme. Posebna ocena vseh skupin bo prejšnji dan od 13. ure naprej. Pincgavska živinorejska! zveza za Koroško in Vzhodni Tirol PLEMENSKI SEJEM , za žensko pinegavsko plemensko živino bo dne 6. septembra 1951 v Lienzu. Dogonf 70 do 80 glav, krave in telice blizu konca brejosti. Zelo ugodne nakupne možnosti. URAD KOROŠKE DEŽELNE VLADE -ODDELEK ZA UPRAVO PREMOŽENJA Prodaja nepremičnin Kmetijsko posestvo vulgo Priesinger na Spodnjih Krčanjah, občina Grebinj, vlož. št. 8, k. o. Mala vas, v izmeri 15,71.34 ha, od tega 2,60.29 ha gozda, s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem ter inventarjem, je naprodaj. Pismene kupne ponudbe je po lastnem cenilnem preudarku oddati pri uradu koroške deželne vlade, oddelek za upravo premoženja, v Celovcu, Paradeisergasse 7, Burg, 2. nadstropje, soba 35, do 22. septembra 1951. Adi, wie oft »ind T Ode> in det oder ober ist \ .Vil/ / lerdit ist solches i Kuchen, Torten I Mefitspels log speckig wie ein Kos’ i irgend so ein gewordenf Nadigesdimaet:, ££== die Forbe ' V// zu vermeiden, so ok ob der wenn nimmst Kuchen dorbe! ‘ zu alien Zeiten: Konig | BACKPULVERKl * *"» 'M1 m't m m m'm nnr m1 munmnii^iinrrm' jw 'M m mrmmnrn m m m^iriranr-M1 mun* m11 Sitmusite oddaje o tadiu CELOVEC (val 417.2 m) Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah od 7.15 do 7.45, v torek in soboto tudi od 18.30 do 18.55. — Poročila vsak dan razen sobote in nedelje. 9. septembra: Verski govor — Vokalni koncert. 10. septembra: Iz svetovne literature. 11. septembra: Zdravnik. Zvečer: Jezikovni paberki iz Koroške. 12. septembra: Gospodinja in gospodar. IS. septembra: Oddaja za mladino. 14. septembra: Sodobna vprašanja. 15. septembra: Iz slovenske literature. Zvečer: Zvoč- na igra „S pastiriji v dolino”. 16. septembra: Verski govor. — Jutranji koncert. NEW-YORK (val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 ido 19.45 (samo val 379). LJUBLJANA val 327,1 202,1 in 212,4 m Oddaje vsak dan od 5.—7., od 12.—16. in od 18.—24. ure, ob nedeljah od 6.30.—24. ure. Gospodinjski nasveti v torek ob 6.15 in ob 13.50. — Kmetijski nasveti v nedeljo ob 16.50. — Kulturni pregled v četrtek ob 14.15, — Zanimivosti iz zdravstva in prirode v sredo ob 19.40 in petek ob 14.15. —• Prireditelji slovenskih narodnih pesmi v petek ob 18.00. „1 N S E C T A* z trni c* za plinsko izhlapevanje aratr. ta nemški p; uniči vaak mrčes, kakor muhe, molje, stenice itd. šil. atent 36*80 Glavno zastopstvo za Koroško FRITZ SCHMIDT Celovec - Klagenfurt, Lidnianskygasse 29 K I Bi O 1 Celovec - Mtatbenfmt STADTTHEATER Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Od 7. — 12. IX.: „Die Tanzer vom Brodiva y''. PRECHTL Od 7. — 13. IX.: „H6chst getahrlich”. jSeffoft - 'Hffoeft BAHNHOFLICffiESPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 7. — 10. IX.: ,,1'lammendcs Tal”. Od II. — 13. IX.: ,JJic Todesfalle von Chicago". Specialna trgovina dežnih plaščev V. Tarmann CELOVEC-KLAGENFURT Volkermarkterstrasse 16 POPRAVLJAMO IN IZDELUJEMO PO MERI DEŽNE PLAŠČE Ing. Leopold Wilfan Oblastv. poobl. elektioinsta* ut« za na •loktrainstaladlska dala IZVEDB« STREL0V0DNIH NAPRAV Sodno zapriseženi izvedenec Celovec • Klagenfurt Theatergasse 4 KMETJE, POZOR! Subvencije in posojila za gospodarske stroje so Vam na razpolago. Zato naj zlasti gorski kmetje ne zamudijo ugodne prilike radi nakupa strojev. Vse subvencionirane stroje Vam dobavlja najceneje Vaše domače podjetje, kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila in navodila. JOHAN LOMSCHEK STROJI, KOLESA IN GLASBILA Zagorje - Sagerberg P. Eberndorf, Karnten SE VEDNO PO STARI CENI Album Koroške....................10 šilingov Križ na gori (Ivan Cankar)....... S-— Rotila (Mauser).................. 3*— Sin mrtvega (Mauser)............. 3-— Prekleta kri (Mauser)............ 3*— Cmokec poskokec (Bazilij)........ 3-— Cela kolekcija stane.............20 šilingov Inozemstvo stane cela kolekcija a-— u. s. A. dolarja dOnngulle- VERREGNUNG DIE ERFOLGREICHSTE AUSNUTZ.UNG DES Wl RTSCHAFTS-DU N GE RS Uporaba razredčene gnoj- Dvo- in uobatne sesalkc za dvigalno višino do 200 m, krožne scsalke za polnjenje sodov in za dvigalno višino do 60 m. — Gnojiščnične cevi in cevi za umetni dež, 70, 89 in 108 mm premera. — Suša ne more več povzročiti škode. Pri nakupu morete dobiti spet subvencije in posojila. RUDOLF BAUER - V0ITSBER6 Štajerska tvornica črpalk in cevi - Telefon 74 ▼ Beri, širi , Jaš tednik" in oglašuj v njem! Oglasni oddelek lista ima telefonsko številko 4 3-58. Naročila oglasov sprejemamo tudi telcfo-nično do ponedeljka 18. ure. Uprava posluje vsak dan od 8. do 12 in od 14. do 18. ure. V soboto popoldne zaprto. LETNE SRAJCE (svetle, stalne barve) v vseh modnih barvah ... S 78.— BELJAK-VILLACH Bahnhofstrafle 9 Kroj napravi moža! Ko obiščete Celovec, kupite šolske in damske torbice, nahrbtnike, denarnice. KOVČKE itd najugodneje pri JfegenAarf Celovec-Klagcnfarf, Villachcrstrafie 9 (pri prometnem stražniku) MALI OGLAS iiniiiiimiHiiiiiiiiiiniMiiiniiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiininiiinniiiiiiumiii Kupim vsako množino posušenih gobanov (jurčkov) po dnevnih cenah. — Ignaz Bitimi, tvornica konzerv, Celovec-Klagen-furt, Walzenegger Strasse 36. Tel. 20-84. Cementno stresno opeko kupite najboljše pri izdelovalcu Johann-u Zagar-ju v Celovcu, Rampenstrasse 15. Naprodaj imam tudi vsako množino najboljšega jugoslovanskega in avstrijskega cementa po najnižjih cenah, v plačilo vzamem tudi les in dostavljam na dom. Prepričajte se. URADNE OBJAVE Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško OBJAVA Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško objavlja, da poslujejo uradi finančnega urada-Celovec, ki so imeli doslej uradne prostore v Waisenhauskaserne, od srede, dne 29. avgusta 1951 naprej v baraki na August-Jaksch-Strassc. Obenem finančno ravnateljstvo sporoča, da od četrtka, dne 30. avgusta 1951 naprej, izplačevanje brezposelnih podpor ni več kakor doslej v gostilni Roth, ampak tudi na August-Jaksch-Strasse. Državna realna gimnazija in državna realna šola v Celovcu začetek šolskega leta 1951-52 Ponedeljek, dne 10. septembra 1951: Od 8. do 12. ure: ponavljalni in naknadni izpiti. Torek, dne 11. septembra 1951: Ob 8. uri: sprejemni izpiti, tudi za prvi razred; nadaljevanje drugih izpitov. Prijave za sprejemni izpit do 7. septembra v času od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Sreda, dne 12. septembra 1951: Od 9. ure: vpisovanje v vse razrede. Četrtek, dne 13. septembra 1951: Ob 8. uri: začetna služba božja (katoliški učenci v marijaniški kapeli, evangeljski učenci v evangelijski cerkvi); ob 9. uri: začetek pouka. Ravnatelj: dr. Manfred Lorenz Mestni urad občine Borovlje RAZPIS V občini Borovlje je razpisano mesto stavbnega tehnika (absolvent gradbene obrtne šole za visoke in talne stavbe). Prednost imajo prosilci, ki imajo tudi znanje v visokem in talnem stavbarstvu, v gradnji cest in vodovodnih naprav. Najmanjša, starost 28 let, najvišja starost 40 let. Prejemki so urejeni po prejemkih državnih uradnikov. Namestitev je eno leto na poskušnjo. P° ugodno prebiti preizkusni dobi sledi definitivna namestitev s plačo po zadevnem z*' kgnu o prejemkih. Prosilci za razpisano mesto naj oddajo pravilno opremljene prošnje (opis življenja s točnimi in posameznimi podatki o dosedanjem delu, izpitna spričevala, izpričevala o dosedanji zaposlitvi, dokaz o avstrijskem državljanstvu, zdravstveno spričevalo, nravstveno spričevalo) do 30. septembra 1951 pri občinskem uradu Borovlje. Pozneje došle in pomanjkljivo opremljene prošnje ne bodo vpoštevane. Župan DRŽAVNO UČITELJIŠČE V CELOVCU Izobrazovališče za otroške vrtnarice in vadnica Ponavljalni in dodatni izpit dne 10. io 1. septembra 1951 od 8. ure naprej. Ob 15. uri začetna konferenca. Gojenci vseh treh zavodov so dne 12. septembra 1951 ob 7.55 v vseh zadevnih razredih. Otroški vrtec v vadnici bo odprt dne 17. septembra 1951 ob 9. uri. Ravnateljstvo iiimimmniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiimMiiUii11 Kdaj je živel najmodrejši mož? — Kakor hitro je umrl.) Kdaj kosimo seno? — (Nikoli, kosimo le travo.) Kaj je že zdavnaj gotovo pa vendar vedno znova pripravljamo? — (Postelja.) SCH AFWOLLENFABR!K JOHANN PENKER *PUSARNITZ * KARNTEN Izdelava vseh vrši tkanin iz ovčje volne, loden, odeje in preja iz čiste volne. Originalni lodon za nošay priporočen po koroškem uradu za domačo obrt List izhaja vsako sredo. — Naroča se pod naslovom »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. —• Cena mesečno 3 šil. letno 36 šil., za inozemstvo 3 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 96. — Tisk: »Carinthia«, Celovec, Volkcrmarkier Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69.793.