37. številka.
Ljiljana, vtorek 16. februarja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, lm«S« ';'"'«'<  J •>' "    po r;:.,.!^!.,       vu-jk po posti prejemali,   ia avstro-ogerske uezele ■* culo Uno lb *Ol<L, za pol l«U 8 goid.
** ootn !o,* 4 12™, T Za LJuBIJaiiobrea pobijanja na dom za :«lo loto 13 «e!tt., za četrt leta 3 gold. 30 kr., ta en mesec I eold. 10 kr. Za pošiljanje na ^-^imST. JI i i«!*1',.- r" 30 >,a' ~ za tuje deiele za cwl1, ;e£u 20 k«1«*., za poi teta 10 fcold. — Za gotpodfl učitelje na Ijudukih iolab
In M dijak« volj* znižana sena m nieer: Za LJubljano m četi t teta 2 Kold. 50 kr., po posti prejoman za ©etrt lota 3 «ld. -Za oznanila ho plačuje od četirt-
n   . ,     .      .   at"Pl:e potic-vfBte 6 kr.. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska.
Uopisi naj te M/olo .rankirafi. — tiok.,piai h« ue vračajo. — Uredništvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši .Hotel Evropa**. Upravniatvo, no kat ,„ naj eo blagovolijo pozidati naročido«. roklaoiacije, mnafillft, r. j.   diuinistrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Ministerska kriza.
Nij nam toliko ležeče na tem, ali uže jutri ali črez nekaj dni j pade AuerBpergovo niiuisterstvo, Stremayrjevo germaniziranje in llanhansova pravočutnost , katere najslavnejši naroduo-gospodarski čin je menda po-trjenjo volitev kranjske trgovinsko in obrtni j h ke zbornice, da hi smo mi — to bodi mimo grede zopet rečeno — uže šestkrat v t<m listu izjavili, da pred pomtniki dokažemo, ka je sestavljena na podlogi brezpo-atavnosti, sleparij in goljufij, kar Še dan-denes dokazati smo pripravljeni vedno in veduo. — Nij nam tolikanj za to krizo, ker vemo ali vsaj sodimo, da naš čas še nij prišel, da po Auerspergu pride kak Kellers-perg ali Koller, torej le bolj druga firma za isto kupčijo, če prav slabša ne more biti.
A vendar so prikazni, katere vidimo okolo ministarske krize na Dunaji, za avstrijske Slovane in vho opozicijo velike važnosti in zanimivosti. Če se tudi Aucrsperg-Lasser jevo miuisterstvo za sedaj še obstreže in tipa d o, občuega vtisa ne moro izbrisati, katerega je naredila odkritosrčna izpoved skoro vseh u s t a v o v e rn i h, torej ministerstvu prijateljskih novin, da je to m nisterstvo Čisto nesposobno, in da ljudstvo sploh dosti ne mara zanj. To ostane. Ako pa vslcd tega res Auersperg pade in pride kako zmernejše in „konHcrvativuejŠe" ustavoveruo miuisterstvo, moralo bode drugače vladati, to je bolje, tedaj tudi nam Slovanom pravičnejše biti, — ali pak se bode kmalu in sicer prav kmalu izpoznalo, da mj od Auers;jrrgovega Čisto nič različno, torej zopet viedno da pada kakor njegov prednik žalostnega spomiua Tako pride po zmeni osob gotovo imena sistema.
Velike vrednosti je dalje za nas videti, kako Nemci sami pred soboj spoznavajo, da so se motili v svojih upanjih, ki so jih stavili na direktne volitve za sebe. Še bolj pak si moramo z zaamoVati, da prvi organ nemških ustavovercev „N. fr. Pr.", katera je najbolj navdušeno pisala za te direktne volitve, — sedaj javno prizna, da se je z volilnim redom kmetskemu prebivalstvu krivica zgodila, — torej isto prizna za k r so pri nas Fladuogi, Aleksandri Auerspergi in drugi taki služabniki ustavoverstva zapirali in kaznovali one, ki so peticije zoper ono volilno reformo iz istega uzroka podpisavali in pobirali}!
Nemškutarji pri nas so mislili, da je sedanje miuisterstvo pri deuašnjcga veka zgodovini aseknrirano za bog ve kako dolgo življenje, in za to so bili tako predrzni po« stali, vzlasti nekateri c. kr. uradu ki. Sedanji položaj, ko vidijo, da se vse trese in je — hvala bogu — pri nas že vse od de-ii' h do jutri, bode jih strezuoval in njih ,,1'unt tetitmi i-iis" ohladil v isti meri, kakor bi moral nas pogum dvigniti in našo opozicijo obodriti in ohrabriti!
Nij brez pomena, da je v istem času, ko  se AueiHpergovo   ucmškovaluo minister stvo trese in pada, izftla od nas uže omenjena, po vsej Evropi veliko pozornost bu deča brošura nadvojvode Salvatorja, ki A v striji odsvetuje nemško,   in  nasvetu.o rusko zvezo.   Organ avNtrijsjkega vojaštva nWehr-Zeitung" pravi,   da Salvatorjeve   besedo izražajo   mnenje   cele   avstrijske armade,   rekoč:   „Sto in dvajset let sem so zastave sveto Rusije poleg  avstrijskega pra-porja vihrale na množili bojiščih in uajvečja politična   napaka,   katero »o kedaj naši državniki storili, bila je lehkomišljenost, s ka
tero so se pri početku orijentalske vojske na stran zapadnih vlastij postavili." — Ta voj-niška izjava ka/ \ da bode na avstrijskem dvoru kmalu premagala protipruska stranka in prava zveza z Rusijo prinese tudi nam Slovanom narodno svobodo. Do tačas pa moramo potrpljivo prenašati Auersperge, sicer pa nam čast narodna veli: možato vztrajati in postavno upirati se z vsemi močmi, kjer moremo.
Politični razgled. Not nanj'® '*"> -•'■3<p
V Ljubijai:i 15 februarja. Mej pitijskim* poslanci v drž. zboru je nastal v poslednji dobi razi or vsled nav-spešne politike poljske. Kakor „Gaz. Narodova" poroča, nameravajo nekateri poslanci poljski na čelu jim Smolka, poskusiti v poljskem klubu, da bi so Poljaci m« zato postavili na stran opozicije proti sedanjemu ministerstvu. Ako bodo Siuolka in njegovi prijatelji v klubu pi eglasovani, tedaj nameravajo položiti tiiaud.it • v roke svoj,h volii-cev. „Gaz. Nar.tt popolnem odobrava ta korak.
<>//«'#■.» >*<i   m nisi rska   kriza   nij ša
končana. Bitto je cesarju zročil ostavko v rtvojt m in v imenu vseh ministrov, ali cesar je nij sprejel za tako dolgo, dokler so na prepriča, da bode zedinjeuje levičnjaško z deakovsko stranko res izvršdo se. Torej bode treba še Čakati.
Na # V«#*#<*o*/.«'m# so sc stvari zopet na neugoduo strau preobrnile. Naroaoa skupščina jo dete, katero je sama rodila, ua zadnje zavrgla. Pri končnem glasova uji o zakonu glede ustanovljenja senata jo I veČino 23 glasov celo postavo ovrgla. Uzrok temu je, ker so bonapa-tisti in legitimistl iz golš intrige in komedije podpirali in sjirc-jeli nasvet nekaterih   radikalnih republik n-
Črne oči.
(Izvirna povest, spisal Liberius.) V.
(Daljo.)
A vendar zadnji čas so je jel pn fesor ogibati njegove druži.te.
In fitoprv včeraj so jo za Bigurno prepričal kaj jo temu u/rok. Nespametno, ne-prsmiiljeno dekletce, ne ve ceniti njegove uio-žko veljave. Gotovo mu je odrekla, ali ga celo rastalila.
Roij jej dopada n.lad Človek, morda Se brez stane službn, morda še bn z značaja, bog ga poznaj.
Iu de.« s ko um j^i obiskal prof-BOr, kako pobit je bil. Ona nema pogleda zanj, in on jo pripravljen darovati svoje življenje
njenej sn 2 ; i»» je oebvaleioost, ki se hi z-uuio prej ali posneje.
A še je pomoč nspokorilOSti, lebko-tiiŠijeuoKti otrok, šo jo ou oee, negova beseda šo nij Utihnila, če noče rečem jej, da mora — ako ne — čuti naj, da sem oče m gospodar«
Te besede ie naglasi!   pomenljivo Bra-vin, ko seje predramil iz svojega midljenja; prekoraka kake tri pote lepo sobano. Ne-koliko   poineje   odpre  na pol vrata in z, kliče v drugo sob ,  kjer  bivati navadno
deklioi : „ Amalija" !
Kuoilu Ne /op. t • dpro vrata in Amalija vstopi m-kako bleda, i pre zuupuo v otca ti;, divauu ol>o in pravi: „Ljubi t Če, vi slome klioali \u
„Da", odgovori liravai B precej osornim glasom, bi sicer uij bil n egova navada
Amalija še bidj »bledi iu ker jej oče ue veli dal c kacogs opravka, hoče oditi.
„Ostani iu s«?m k meni pojdi", tujo se EOpet otčt*v glas.    Deklica se | ribli/a.
rKaj si imela s tistim mladim Človekom v trgatvi toliko govorioe, da si r SŽslifa druge g< sto", vpraša potom oče ;u v;»re v tresočo deklico resno oko.
Kikor bi se sabliskalo pred njen mi očmi, zazdeva se pri tej priči Amaliji. Odkrito jej je vse, vse, kaj namerja oče, iu da sovraži Leona — da podpira profesi rj i — kat. rega ona ne moro ljubiti nikdar.
V nagli sti ue more odgovoriti. Čudno se jej vrti svet — na po<d.ri pr. vi nama no ve kaj:    „No', jaA ničosa ue vem!"
„Nč! tak>! Nič, če sediš vse popi ntdiio ž ojitp, če se ltoiš od družili, če hodil v cerkev tedaj kadar veš, da pride on, čc ljubiš taka sprehajališča, kjer vidiš njega in kaj šc celo brezpantetno ljubezen ki u/.o začela z njim — iu vse to je tebi nič, Čisto nič."
cev, naj se senat iz istih volilcev voli kakor narodna skupščina, ter tako diskreditirali to postavo pri konservativnih republikancih. — Govori se sedaj crlo, o ministerstvu Broglie, kar pomeni vrnitev k reakciji. Mogoče pa, da se predloži nova postava o seoata.
It 4itmfmmmUm vlada je ukazala svojim državnim pravdništvom in sodnijam naj pazijo, da duhovni ne bodo s prižnice zabavljali in žalili državne postave. Vsak duhoven, ki to stori naj se kazuuje.
V finfj/<*šleem parlamentu je v adresni debati oberst Berestort naglasa), da se mora Anglija pripraviti na občno evropsko vojno, katera je po njegovem mnenji v bližji prihodujosti, nego se sploh misli. Disrae-li temu nij ugovarjal.
Dopisi.
<NI tov. A utonit- v Dobrepoljah 13. febr. [Izv. dop.j Ribniškemu zdravniku g. Bobeku, občeČislaneniu poštenjaku in na-rodujaku, poslal je te dni g. Fladung nos, (pa ne svojega, kajti zraven svojega bi rad de vsaj deset nosov priraščenih imel, da bi vse ovohati mogel) poslal au je —- kakor pravimo — „eno pod nos" s svarilnim pismom, „d a naj se za naprej nikakor nikoli več ne ukvarja z agitacijo za narodno, ali kakor je Fladungn vse eno — za klerikalno stranko, sicer bo ob službo itd." O, ti F'adung ti, kako si liberalen ! — Nasproti pa „padar" iz Lašč Saullocliar, prava Fiaduogova pod-repica — in švigašvaga (oni, ki je bral nekdaj tudi „81. Narod", dokler mu ga je nekdo plačeval) pričakuje dan za dnem pohvalnega pisma, ker se je preizvmlno v agitaciji za nemškutarje obnašal. Dobil bode gotovo kako odškodovanje, zlasti, ker nehvaležni srenjski odbori mu uijso hoteli podpisati njegovega zahtcvanja za povikšanje plače, s katerim je okrog n j'h beračil, komaj par dnij potem ko je beričem pomagal koledovati za nem-čurske kandidate in je narodne odbornike sramotil, da so nfarški hlapci". Odgovorili so ni m , ako ti nij tukaj všeč idi drugam, nam te nij potreba, — vrag te ne.d! Pa vrag ne stori rad dobrega, ga menda še ne bo odnesel in ga tudi ne sme odnesti, kajti on je zdaj, — potem ko je neslani beriČ Ž. odšel — v tem okraji edina zvesta podslomba Fladungova. Splošna misel je sicer o njeni, da vsa njegova učenost se menda le nekako okolo ničle vrti, — no puščati pa vsaj veudar dobro zna — in je zarad svojih izvrstnih z možnosti j od  Fiadunga za „Staatsanwalt-
To je dekiici preveč. Tako ostre sodbe nij zunlužila, tako bodeče besede žalijo preveč občutno s:ce. A ne uamo njo — njega, njegovo blago podobo, ki se jej je vtisnila tako globoko srce, da je ne more izbrisat nikdar več — če tudi ve — da bi bilo to njeno gorje.
S /.e jo pol i jo v tem trenotku, zgrudi se pred očeta na koleui in ihti: „Ljubi oče, ne govorite tako, ne sodite tako krivično. Leou je blag človek, če sem se zabavala ž njim, ako je v naši druščini, nij pregreha, niti žaljenje druziha.
To Bravina še bolj razžali. Kakor besen plaue po konci in kriči: nAli ne veš kaj je moja misel, moja želja in tvoja sreča. S profesorjem imaš biti prijazna, on je mož po mojej volji — iu povem ti, dal sem mu besedo — katero ne prelomim. Razumeš me ?   Ako ne,  vedi,  da znam tudi prisiliti
substitntau priporočen. Ovbe no! Se marsikomu bi bilo treba puščati — pa včasih tudi na čela.
Iz Cerknice na Notranjskem 13. febr. [Izv. dop.j (Veselica. — Vojvoda volkov vstreljen.) Dne 2. febr. I. 1. smo imeli po prizadetjt gg. Kraševica, Pogačnika in Milavca prekrasno veselico s tombolo in plesom, pri kateri je svirala vojaška godba in katere se je udeležilo nad 150 osob iz okolice. Uže dolgo časa nij bito v naši lepi dolin ci kake veselice ; pri sedanji se je pa videlo, da je tukajšnje ljudstvo vneto ne le samo za vse narodne stvari, za katere se je in se bode vedno potegovalo, ampak tudi za veselice osnovane na podlogi narodnega duha, ter upati je, da se ravno tukaj, v središči cele okolice napravi v kratkem narodno društvo, katerega naloga bode pospeševati in razvijati duh narodni.
Znamenito za naš okraj je pa tudi slišati dogodbo, katera se je pripetila dne 13. t. m. v veselje vseh prebivalcev tukajšnje okolice. Gosp. Janez Grebčnec, posestnik, zasledil je komaj štiri streljaje od svoje hiše volkove. Precej gre povedat dragim lovcem, ter šlo jih je devet na število na te predrzne požeruhe, kateri so nam uže marsikatero štirinogato žival po Meni šiji in še celo v našem trgu pobrali in raztrgali. Lovci se nastavijo po navodu starega lovca „Zimca", ter posrečilo se je gosp. Leo Verletu ubiti volka, kateri je bil znan kot vojvoda druzih volkov. Usiurteni volk tehtal je 106 funtov, ter je bil obstreljen uže pred 5. leti na Pivki. Dosti škode je ta požeruh skozi ta leta na-Činil, ker pripeljal je s soboj še druzih, katerih je še vedno v okolici sledovati. Zatorej je bil pa tudi pogin tega starega vojvode v veliko veselje, ker upati je, da se vsled tega znebimo tudi druzih še bivajočih volkov v tukajšnem okraji. Slava zatorej vsem ude-leževalcem lova, posebno pa obče znanemu vrlemu strelcu gosp. L. Verletu!
Iz CVlovrtl 12. febr. [Izvirni dop.j Občna radost je mej tukajšnjimi slovenskimi dijaki, posebno, ker so imeli priložnost opazovati, da tudi starejše slovensko občinstvo z veseljem pozdravlja slavljenje spomina našega prvega pesnika, neumrljivega Preši r n a.
Spoznali smo tukaj, da naša narodna „sloga" nij samo prazna govorica, nego se kaže v dejanji. — A še več počastili so nas s pohodom ne le Slovenci,  nego tudi drugi
< troka, da uboga svojega očeta, ki se za t«*be trudi in ubija sanj noč iu dan."
,,Ne ne ljubi oče, tega ne morem, vse vam storim le profesorja ne. Prisiljena liubezen je nemogoča", ihti Amalija in se oklene z belimi rokam; svojega očeta, kakor bi mu hotela vdibn'ti vsaj iskrico ljubezni iu odpuščenia za svojega nesrečnega otroka.
A Bravin trdo pahne hčer od sebe In kiiči:
„Le pojdi in obesi se mu na vrat, temu mladiču. Ko se te bode naveličal, te pa požene še po svetu prosit za skorijo kruha. A povem ti, očeta nemaš več, ako ne slušaš mojih besedij."
Izgovorivši odide iz sobe. Morda mu je plakajoča bleda deklica zadušila razne-teno strast, ali je upat, da se vse obrne še na bolje, ko izprevidi hči, da ima prav on,
Slavjani, mej temi gg. Čehi in Hrvatje, ki so tukaj stalni prebivalci. Če tudi nam je sedaj Slavjanom osoda nemila, vendar naa iskreno veseli, da se kaže mej nami jako zaželjeno bratoljubje in vzajemnost, kajti to edino je naša bodočnost.
Zahvaljujemo se pa tudi onim domoljubom, kateri so nas mnogostransko podpirali pri tem čina; s tem 80 najbolje pokazali, da se zanimajo za mladino, katera bo v prihodnjosti imela jako veliko nalogo, posebno pri nas zapuščenih koroških Slovencih.
Konečno se spominjamo graških dijakov in dragih rodoljubov, ki so nas navdušili z njihovimi telegrami. „Sloga jači, nesloga tlači." (Ko je bil ta dopis uže stavljen, prejeli smo o ihtej stvari drnzega obširnejšega, katerega priobčimo prihodnjič. Ur.)
Iz TiilkOV«'« v Slavoniji 11. febr. [Izv. dop ] Denes ro pri nas obesili osem mož ob enem. S i rji iz mej njih so pred 14. dnevi po noči napali poštni voz, obstrelili voznika in polastili se denarja 4000 gld. Mej tem, ko so lopeži lomili do denarja, ušel jim je bil voznik, in se dovlekel do bližnje vasi, Andrijevcev, kjer je tamošnji krčmar vz^l ga pod streho. Proti jutri pridejo roparji skozi to vas, dva na vozu, dva peške za njima. Krčmar na pragu jih vpraša, če morebiti ne vedo, da je oropan poštni voz. Oni odgovore, da ne, češ, da pridejo iz Broda. Ali krčmar, ki je po voznikovem popisu menil enega iz mej teh spoznati kot sokrivnega roparja, hitel je njihov prihod naznanit žandarjem, ki tudi brš vse štiri primejo in zapro. Po kratki preiskavi je vse na tanko prišlo na dan. Ob enem so pri tej preiskavi dobili tudi še štiri druge zločince, ki so pred tremi leti blizo tam oropali poštni voz in do zdaj bili le v zaporu, ker sodniki po njihovem tajenji še nijso bili prišli do čistega. Pri konečni obravnavi, na pepelnično sredo pak je bilo vseb osem po preki sodbi „Standrecht" krivih spoznanih k smrti na vešalih. „Preki sud" tukaj namreč še zmirom velja za roparje in morilce. V četrtek zjutraj ob sedmih je naznauila se jim sodba, in ob enem, da morejo še tri ure živeti. V tem časi so izpovedali se in da bi omotili se, popili mnogo rakije. Ob poli enajstih so konjiki in velika množica ljudij spremili jih do četrt ure oddaljenih vešal. Zločinci so vsi dohro hodili, edeu celo je cigaro pušil do vešal, v četvero kotu, tako, da po dva in dva kola na eno stran. Vpričo
ki je ni«n oče. Niti prvo, niti drugo nij nemogoče.
VI.
Stara ženica v drugem nadstropji neke hiže je imela opravila polne roke. Znašala ie pijače, grenke in sladke, kuhala čaj, črno kavo in bog ve kaj še, dirjala, skrbno sem ter tja, popraševala za svet svojih znank, kajti njen mladi gospod Leon uže ne zapusti dva dni sobe. Bolan je, lice mu bledi, ako ravno trdi, da je zdrav, da se je le nekoliko prehladil, ali kali. Uboga starka, ko bi ti videla mladenču v srce, brala njegove temne misli, počivala bi in se prepričala, da je ves tvoj trud, vsa zdravila zastonj temu bolniku, — da le ena osoba more ozdraviti njega — osoba, ki je blizu in neizmerno daleč. Vt opijen je korakal Leon od stene do stene, od okna do vrati v svoji sobi in nasprotno, ter premišljeval dogodke minulih dni,  stresal z
kolov bo vsi zločinci dosta skesano, samo tiho govoreč z duhovnikom stali obrneni od vislic. Po tem bo Sli v presledka kacih 10 minut zapore na vislice. Nijeden se nij branil, le eden je jokal.
Obešenjeci so vsi iz Strizivojne v brod-akem okrožji, katero selo je * okolico vred Bploh na slabem glasa. — Ljudje, katerih se je na vkolo zbralo do 2000, so bili očividoo zadovoljni. Največ je čulo se izrekov, da prav se jim godi 1 Kraja in rop se namreč v tem okrožji tolikrat dogaja, da se ljudje sami s tajnimi polevji otrebljajo tacih lopežev.
Domače stvari.
— (N ab i r an j e v o j a 8 k i h n o vako v) ali reki ntov se začne po Kranjskem 15. aprila v Ljnbljani in traje do 20. maja, kjer bo zadnja preiskava v Postojni. Posamezne kraje in dneve rekrutiranja  prinesemo jutri.
— (f F i deliš Terpinec.) Zopet je umrl za Kranjsko deželo, posebno pa za tu-kajšno kmetijsko družbo jako zaslužni rojak, dobrotoik vsem podpore potrebnim, vzlasti iz prejšnjih tečajev „Novic" vsem Slovencm dobro znani Fidelis Terpinec. Zadnja leta se je za javne zadeve raenj brigal.
— (Slovenski umetnik v Ameriki.) Sin podobarja in lesorezca iz Bleda g. Ivan Ambrožič, ki je pred nekaj leti od potoval v Ameriko, izuril se je baje tam prav dobro v portobarskej umetnosti. Delal je v Ameriki pri prvih mojstrih, v Novem Ji rku, Filadelfiji, Washingtonu, Bostonu in druzih mes'ih. V Jova Oity se je pri tamošnjih ČJrhih izvrstno naučil čeŠčine, dalje govori tudi francoski in angležki. Ostane le se nekaj časa v Ameriki, potem se vrne nazaj v domovino.
— (V Celje) pride za sod. adjunkta g. dr. Emminger iz Si. Bistrice.
— (K mariborski okr. sodni j i), desni breg Drave, pride za sod. adjunkta dr. Bauinan.
— (O M o z i rs k i posojilnici.) Ker Mozirčanje nijso sami napravili svoje poso-jilmČne zadruge kakor 80 se lotili, bode kakor se nam piše Soštaojska posojilnična in branilnična zadruga naredila v M ■/.iiji filijalo. Prvi koraki v to so uže storjeni.
— (Iz Gorice) se nam piše: Goriška C. kr.   pošta  je   Afihi6oa   8  „Kmetovalcem"
glavo, se trudil iztrgati si vse te nesrečne podobe iz prsij, ko bi se bilo le dalo, in bi ne.
Vendar to ni mogoče, tu se mu ubija njegova volja, vsa njegova duševna moč. Vendar govoriti mora še enkrat prej resno besedo s svojim prijateljem o Amaliji. — Morda ne vidi on prav, morda se moti, — morda njrgova sreča še ni izgubljena. Torej pokliče starko in jej veli:
„Pojdite k mojemu prijatelju profesorju in recite mu, da sem bolan, da Želim govoriti z njim nekaj posebnega, da ga pričakujem."
Starka urno odide, miga z suho brado, miga z ustnicami in si misli: kaj mu hoče profesor zdaj? Mene naj uboga in Čaj in rožmariuovo vodo naj pije, pa bode zdrav in vesei. A ta mladost ne uboga in je svoje-glavna, in hoče vedeti vse bolje kot izkušena starost.
Nemiren pričakuje Leon profesorja. Vsaj
vred konfiscirala, čeS, da je pretežka in da list „K," nema še posebne koncesije in zah-1 teva tri novce, mej t*m, ko nemški listi na pr.   „N.  Fr.  Pr."  prinese mnogokrati po 1 četrt funta  papirja za en sold poštnine. O blagi §. 19. — Zadnji   „Glas" se nepre mišljeno repenči,  da izmej vBeh slov. časopisov še edino „Soča" glasilo goriških liberalcev razpor in neslogo mej goriškimi Slovenci š ri.   Meni se zdi ta „Glasova" buda last kakor   bi  tat z drugimi vred kričal: Primite ga!   (ferma ladro), kar se na pr. v Trstu večkrat pripeti.
— (Surovost.) Iz Bleda se nam piše: Predpnstni ponedeljek pripetil se je pri nas najostudnejši čin, vsled pijančevanja in za-pravljivosti. Posestnik Lovro Pogačnik, vnlgo Kapus iz Žaleč, prišel je v pondeljek ob '/a 5 uri popoludne pijan iz Radovljice domov. Ko pride v hižo nasmehne se mu 23 letua njegova žena prav prijazno. Pijanec pa jej je vrnil prijaznost na najsurovejši način. Natepel je surovež ubožico, vrgel jo na tla in bodi 1 po njej, tako, da je vsled pre tepa na pustni vtorek zjutraj ob 4. uri umrla. Pred pogrebom v četitek so jo raztelesili iu zdravniki so se prepričali, da je imela zelo natanko vidne rane prouzročene po pretepu zaradi katerih je mogla umreti. Počil jej je namreč želodec, ko jo je kruti mož na tleh tlačil. Hudobnež je bil pri raztelesenji na-vzočeu, ko so pa zdravuiki enoglasno izrekli, da je zavoljo pretepa umrla, zagrabili so na ukaz preiskovalnega sodnika morile* žaudar-mi in ga takoj odpeljali. Z<tpravl|ivec prosil je še, do bi ga pustili pri pogreba, ali od-ločuo so mu odrekli, da uij vreden biti uavzoč. M. ral je tedaj takoj oditi in pre tečeno soboto prignali ho ga žandarmi uže v Ljubi|auo,  kjer bode čakal svojega plačila.
— (Živinska kuga) — kakor se uam od slovensko-ogerske meje piše: je nehala, ko je po Ogerskem in Hrvatskem, zlasti u Varaždinu grozno razsajala (kjer so poskušali cepljenje goveje kuge, kakor oglas iz Varaždina od 26. ruj na 1874 kaže). Radi tega so živinski semnji povsod pri nas zopet odprti. Tudi kordonska straža ob št a iei sko-ogerski meji je odpravljena. Zivino-zdravnik, kateri je na železuiški postaji Središče nastavljen bil, da je na železnici preiskoval, d I nI je denes svoj odpust. Velika dobrota je to zlasti za naš kraj, ker je uže bil marsikateri v strahu, kje krmo za
razodeti mu hoče, da ljubi Amalijo, da ima naj svetejŠi namene — da mu je vsaj vi-dezno nasproti le on — Če 8e ne moti. In ako je resnica — potem, naj bode vsemu konec.
Nekoliko pozneje dirja Leon kakor blazen zopet po sobi, oči mu blešče — rudečica in bledost ga spreminja.
„Toraj časa nima;   priti mu ni mogoče
— mnoga tehtna opravila ga zavračajo — od prijatelja, — kateremu je prisegal zvestobo in ljubezen" — govori na pol glasno Leon in vije z rokami.
„Tako, zdaj mi je jasno — jasno vse. Ljubi jo on, in niti črtice mi ni zaupal o tem. To je prijateljstvo! In ona — kaj bode
— udala se mu bo — starcu godi tudi ta profesor. Toraj — preč, preč je vse in izgubljeno." Izgovorivši, se zgrudi na divan, zakrije obraz in sloni kakor okamnel.
(Dalje prih.)
živino  dobiti,   katero je  prejšnja leta na Ogerskem kupoval.
Izpred porotnega sodišča.
V L j u b 1 j a ni 6. febr.
(Konoc.)
To so sumljive okoliščine, na katere se upira zatožba in katere so se tudi pri glavnem obravnavanji, kot dokazane skazale. Spoznal jih pa »torilec nij.
Sodišče je stavilo porotnikom tri vprašanja: 1. tikajoče se uboja Jožefa Smrdela, 2. uboja Janeza Selesa in 3. težke telesne poškodbe Antona Fabca. Zagovornik gosp. dr. M oš o predlaga, da se jim stavi še 4 vprašanje: Ali nij zatoženec nemara svojega dejanja v silobranu storil? Ta predlog pa se odbije, ker zatoženec obrana še sam nij trdil.
Zastopnik državnega pravdništva opominja porotnike, naj se ozirajo pri odgovoru na ta vprašanja, na izpovedbe prič in na iz teh sledeče sumljive razmere, katere so bile dokazane mej obravnavanjem zoper zatoženca ter upa, da bodo vsa tri vprašanja odgovorili I „dau.
Zagovornik dr. Moše opozoril je porotnike na to, da priče dejanja, katere so storilca videle, ne morejo določno reči: ta človek je storil te zločine, ki tu sedi na zatožni klopi. Vsem pričam se Pacif. Dome-nicani le onemu storilcu „podoben" zdi po postavi in obrazu. A ubita sama, katera sta bila pred smrtjo zaslišana, izpovedala sta, da je pobojnik imel brado na licih. Pacifico Domenicani pa nema in tudi takrat, ko je bil po izpovedbah svojih rojakov na Pivom in v Bitiuji nij imel take brade. Zatoženca se tudi ne more dokazati, da bi si bil on sam prideval ime Giuseppe Giusepponi; le drugi ljudje so mu jeli re-kati Ptpi. Kar pa se tiče potnega lista na to ime, zagovornik vsega tega, kar se je o potonil listu govorilo, ne veruje, kajti potni list, ki je bil baje v Rovigni gosposki oddan se ne more najti, če jej je bil res izročen, moral hi še tam biti, ali vsaj bi so moralo vedeti, kam je prišel; ker se to ne ve, sklepa zagovornik, se tudi ne more verjeti, da bi ga bila gosposka dobila in izgubila. Če tedaj to nij res, se zatoženec sođniji nij -krival za tuja imena, ter se mu to ne more očitati. Kar pa priča Mchelli pravi, da mu je Pacif. Domenicani sam obstal, da se je na Premu s Kranjci tepel in jih več zabodel, nij verjetno, če se Mtchellija spomni, kako bojazljivo in sumljivo je pred sodnijo govoril. Vtis, katerega je ta izpovedna nanj učinila je li tak, kakor da bi bil Mi-chelli sam oni „konfidente", ki je sum obrnil na Pacif. Domenicanija, in kakor bi „koniidente" pri tej stvari ne bil čisto nedolžen. Sicer, pravi zagovornik, neče nobenega doižiti, a svariti hoče porotnike, da na izpovedbo te priče ne zidajo svojega izreka. V prepričanji, da bodo porotniki pravo zadeli, akoravno rečeno nasproti stavijo izpeljavam drž. pravdništva, prepusti zagovornik osodo svojega varovanca spoznanju samostojnih svobodnih mož.
Porotniki po kratkem posvetovanji odgovore na 1. in 2. vprašanje: ndau, vendar s pristavkom, da je zatoženec storil dejanje v sili branilo samega sebe.
Na  3.  vprašanje pa odgovore: „dau,
brez pristavka. Ker tak odgovor, kakorš-nega so dali porotniki na prva dva vprašanja, po p- stavi nij dopuščan, spozna sodišče, da ho morajo porotniki še eakrat posvetovat it', ter dopolni prejšnja tri vprašanja, po predloga g. dr. M o še t a, s štirimi vprašanji, ki se ozirajo n \ silobran in silobrana \ ri obeh obojih.
Potem odgovore porotniki na prva dva vprašanja zarad ubojev enoglasno : „duu, na vprašanje zarad brambe samega sebe v sili pri obeh ubojih enoglasno: „neu, in na vprašanje zarad prekoračenja silubrana enoglasno: „dau. — Siiobrau izključi Krivd" hudodelstva uboja, prekoračenje silobrana pa se kot pregrešek kaznuje, za to sodišče potem obsodi Pac'fico Doroenicauija zarad hudodelstva težke telesne poškodbe po §. 152 in 155 lit. a in b k. z. in zarad pre-greška zoper varnost življenja po 2 in 335 k. z. v težko, vsaoh 14 dni a postom poostreno ječo za dve leti in da povrne vdovi ubitega Selcea in bratu Smrdela pogrebne in bolezenske stroške, ranjenemu Fabcu pa plača 100 gld. za bolečine. Vdova Janeza Selesa, ki je terjala tudi 1200 gld. za svoje otroke, ki so »»četa in reditelja izgubili, se zavrne na civilno pravdno pot. — Sodbi se še pristavi, da bode Pacif. Dome-nicani, kot italijanski državljan, pO prestani kazni izgnan iz avstrijsk"! države.
Javna zahvala.
Iz pušice, v katero so nabira v Sovovej gostilni v Cbmužu, denar za narodno šolo, t. j. za uboge otroke, mi je g. Jesib, kon-cipijeut g. dr. Gerlaka izročil 14 gld. 02 kr., da kupim revnim ot.okom, česar naj bolj potrebujejo. Dobro delo, za katero se v imenu revežev, vsem tistim, kateri so v to pušico kaj spustili, kakor g. Jcs ku prav srčno zahvaljujem.
Svetinje pri Ormužu 13. febr. 1875.
France Sijanec, učitelj.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
ReTOlesciere k Barrjf
t? liO»^»ftH.
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni
v želodca, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjc pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, sbnjsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, • wo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-ral zdravilni!«, brez vsake medicine, mej njimi spri-'•evala profesorja Ur. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pranega Profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ■dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ur6, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni Bvčtovalec in Člei. mnogo učenih družtev.
"VVinchcBter, Angleško, 3. decembra 1H12. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, Milne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočani. James Shoreland, ranocelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gonp. Dr. Angelsteina,
Bero lin, 6. maja 185H. Ponavljaje izrekam gludč Kevalesciere du Bnrrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A nge 1 s t e i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.991. Obergiinpern, (Badcnsko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki jo uže bolehal 8 tednov za Btraš-nimi bolečinami vnette jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranoeelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Kevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
St. 80.410. Gosp. F. V. IJeneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berlinci- K I i n i s c h e W o c h e n s c h r i f t" od 8. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bicau (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oijao bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v G tednih.
St. 04.210. Markizo de Brehan, bolehuje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujšanji in hipohondriji.
St. 70.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolebanji glave in davljenji.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanii dušuika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višjr javne trgovinske akademije dunajske, na skoro .breznadej ni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in huj sanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaatih puiicah po pol fanta 1 gold. 50 kr.., funt 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold, 50 kr., 5 ftui-ov 10 gold., 19 fantov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
Rovalesoiere-Mi»cuiten v oušicah a 2 gold. BO kr. .« a ,*old. 5*; icr. - Sc^i- >o!ore-Cb v prt:3
a v ploJČioah aa 12 taa 1 gold. 50 ar., 21 tad Sgold. >0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 taa
i M., za 889 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
Prodaje! Barry da B»rry & Comn. na Dn> !»1S, WaMfla«hg»s»n it. 8, v LJublJau* Ed. 4-tb.r, v v4rad«( brstje Oboraazmeyr, v tnm---..raka Dleehtl <& Frank, «' tdovel P. Hirn-taeher. v LouM Ludvig Muller, v Maribora ♦i. M o r i S, i IIeranu J. B ' *. o o k h * n n i n , v Zagreltu v lekarnici a srni lj enih sester, v Čer-novicah pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v <*ra«lcu pri bratih Oberranz-ineyr, v TeuieHvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. Halterju, &ahor v vseh jjoStlb pri Uooiih (e urjih m špecerijskih trgovcih; Riđi razpošilja dinajika hi$a na »o kraje po poitnih itucaanieah • vli novMtlOi
Talnega srca in globoke bolesti javljamo vsem /lalitnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, tast, stari oče in svak, gospod
Fidelis Terpinc,
graščinski in tovarniški posestnik, vitez e. kr. liane. Josipovega reda, lastnik zlate cestne svetinje I. razreda „Acadeinie Nationale Agri-cole" itd. v Parizu in cestni viee podpredsednik nje, bivši predsednik ces. kr. kmetijske družbe kra jske, cestni meščan ljubljanski, cestni člen trg. boluišncga, penzijskegu in podpornega blagajnienega društva v Ljubljani, cestni člen, pravi in dopisovalui člen nino/.ib domačih in tujezemskih družtev in družb itd. dne 15. februarja ob 12:,;4 uri po noči, v 76. letu svoje starosti po dolgej bolezni, previden z sv. zakramenti umirajočih, mirno v gospodu izdihnil svojo dušo.
Pogreb bode v sredo 17. februarja popo-ludne ob 4. uri Iz hiže št. 8 na glavnem trgu.
Svete maše se bodo brsile v množili cerkvah.
Ncpozabljivi ran j ki se priporoča pobožnemu spominu.
Ljubljana, 15 februarja 1875.
.losipina Torpine, soproga.
Kiuilija Baiiingartnor,     Valentin Zesckko, adoptirana hči. svak. Ivan llaunigartiier, ml., Ana Zcscliko, roj. Herman, zet. svakinja. Josipi na, Marinka, Alma,
vnukinjo. (53)
tta.lv *.
14. februarja:
IC*rrOf»** Weis. Blau It SisVa. — Koi)fc'y iz Dunaja. - Roli iz Trsta. — Schonhoit iz Elher-fo da. — Hubert ia Krškega.
Pri Niomi: Oreink Is Cela. — Ghon iz Beljaka, — Slohr z Dvora. — Migboti iz Gorico. — Knbdi U Gradoa — Heihnan iz Zid mosta. — PogaSar
iz Gorenjskega.
* * 2 H w-   w n
o
© g r4* ^ t*. _.
Bt g S. 8. S 3 o * r-:an 'J* O
B* ° < < sr
£ o-
II
p o
M M «f _ 2 O* OBE g g H     ^ X
a-, vc cc ca O"     o o
Vi
o u<
St. 2142.
Razglas.
lidajattij in urednik Josip JurCič
Neki 7. dan t. m. kot stekline sumljiv, v tukajšnjo živinozdiavolinloo oddani pes tukajšnjega posestnika poginil je v uoči 10 t. m. in razttlesenje potidilo je steklino.
Pei je bil belo-sivi^ pinč,  srednje veli k( st', držal se je najvrč Zabjeka, iu uj kakor ne je poizvedelo,  nobenega človek«, pač pa tri ,. -c ogrizel, kateri so se pa nže 8. t. m. v opazovanje oddali in sedaj pobili.
Ker je pa vendar mogoče, da ho tudi drugi psi ogrizeni, tak se v obrambo tak« -in-h nasledkov, ki iz sanemarjenja nun" potrebne previdnohti nastanejo, zaradi osobne varnosti sleherne naprosi, pse, od katerih sodi, da so prišli s steklim v dotiko semkaj naznaniti.
Posestniki pRov se pa glede na §. .187 kaz. zak. opomnijo, da svoje pse natanko i pazujejo, jih kar naj manj mogoče okrog etati pustijr', in ako b; kako znamenje, bole banja pri in h zapazili, takoj semkaj naznanijo. (44—-j)
Mestni magistrat v Ijubljani.
12. februarja 1875.
v Ljubljani
se priporoči
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki  in po nnjni^ji |ioseluio:
1000 postnih voznih listov          .... 5 g!d — kr.
vsakih 1O0O v»^č..... 8 „ ;0 „
looo voznih listov za železnice s firmo In ž lez-
iiiškim kol,-kom 7 „ 50 „
2()0O     „        „            „               „          „ 13 „ 50 n
KKM) ia brzovoznino 8 firmo in ielezniškim kolekom o „ — „
2000          ,             n             „ 16 „ 60 „
[000 zavitkov iCouvertsi v kvart s firmo         . 4 „ — „
1000              „              v oklav      „             . 8 „ 80 „
Zaloga tiskanih farmularov
za c. kr. funlnijc, občinski« urade, okrajne zastopa, fiole, cerkve in cerkvene urude, advokate in Dotarjo, pobotnice /a mesečne
plače j. t. d.
Lastutnu m ti«k _Mai'odu". tiekarue