Ntff^ji ilovemki dnevnik < v /Viiinjrnih državah Velja za vse leto ... $3.50 | Za pol leta......$2.(K GLAS NARODA list blovenskiK delavcev v Ameriki. • — 1 4 in the United States - S issued every day except Sunday? I ud Legal Hobdays. 5«»'. j 50,000 Readers rELEFON 2876 CORTLANDT Kntend an Second-Class Matter, September 21, 1903, at tfa» Port Office at Mew York, H. Y, nnder the Act of Congress of March 8, 1879. TELEFON: 4687' C0RTLA_ND1 NO 71 STEV 74. NEW YORF. FRIDAY, MARCH 29, 1MB. — PETEK, 29. MAHOV, 1918. VOLUME XXVL — LETNIK XXVL j Govor lorda Readinge. ooo ANGLEŠKI POSLANIK IN NAJVIŠJI KOMISAR ZA ZDRUŽENE DRŽAVE JE POJASNIL V SVOJEM GO-!1 VORU, KI GA JE IMEL V NEW YORKU, STALIŠČE ANGLIJE TER RAZMERJE MED ANGLIJO IN ZDR.j DRŽAVAMI — REKEL JE, DA BODO MORALI ITI AMERIKANCI PO POTI ANGLEŽEV TER PRESTA- 1 TI ISTO. KAR SO PRESTALI ANGLEŽI. 1 4 ----ooo--is i< Trae InsfjwtKjti fli^l »tUi ti« puat a»>t>-r at Ne« Tort, N T. ou iiareh 29, ! 1H» rn* rt^juiivti h? Uw Art f* 0.iob~r 8. 1917. ' Vmiadui m moroančni uradniki ho vsi navdušeni gle-JJ šotora lorln Readings pred 400 člani Lotos kluba a New Yorku Angle -ki poslanik in najvišji koimaar za Združene ! dr*a> t )* li.iavil, da moreta ta dežela in Anglija vedno vzdržati mir sveta. 1 Govor lorda Reading se je glasil v odstavkih ta-j j Kole: .. , .h - Ub pričetku ivojili pripomb mi dovolite zahvaliti t- vam prav prisrčno za prisrčen sprejem, ki ste mi jzaj^ naklonili 111 /a zdravite, katere sprejmem kot dokaz vašej^ dubit v<»1 j«* napram deželi. katero imam east zastopati. ! {Miro j« . da stopimo pred — dejstva. ■, \t vrjameiu. tla bi talčo vi v tej deželi ;tii mi v nasi. bih kdaj aa *lab*«*ui, «•♦* poznamo d» i>tva. «Vprav bi bila ^ Igluja ith»rd« neprijetnega utis*\. TVki»m zadnjih par dni iiu^li nasprotujwtj se1' >uuje luiiiua. ki pra\ gotovo vznemirile tako v a- kot { na> narod do njega globin. Ihifli miki sovražnika, ki jt- koncentriral svoje na-- >k«»kf na na^«' silt- v namenu, da nas pripravi do velike, }»i*fdaje miših oddelkov in da prodre skozi našo črto ter; m prisili, da sprejmemo mir jk> diktatu Nemčije. \\<. ... . vani i»- tf/kf. član*tin kluba in <-elemu anieri-' •' t -k won narodn. kljub vwm va>im simpatijam in vsej va>ij. dovz«'tii<'4;, natančno razumeti čustva, ki navdajajo nas. L ki mik* **ilt tjko dolgo easa v tej vojni; ki čino izgubili ta- J k«> številno; ki -tiio trjwli vsi Tia isti način in ki Fino vsi v L tt-m trrtntlktt v straim za življenja onih. kateri sef i ] bore na fronti v tem času. Vi >e pripravljate sedaj na katerikoli naval, vprizor- ( ,1« n na va*. Moi*ali boste iti skozi isto vrsto trpljenj, ki smo ] jih morali mi pretrpeti. Xe t»oste omahovali pred njimi kot tudi mi nismo; ne* boft* ^e izogibali žrtvam kot se tudi mi nismo. Storili bo-j' svojo dolžnost, prepričan sem v globino srca, prav kot j smo mi skuhali storiti svoje. To ko dnevi realnosti. To so dnevi gTozne resnosti. To so momenti, ko ljudje spoznavajo, da je življenje m kaj dejanskega in da ne more biti v njem nikake igre.] 4 I,:v.mM ^lii za izrek generala von Hindenburga. da je prvo de i arije končano V Berliuu so zvonili zvonovi, plapolale so zastave in druge dekoracije. Oni pa, ki ima»| jo izkušenost glede gledišč, iz katerih se dobiva to blago,' vam bodo povedali, da je nemodro izmenjavati Čestitke,1 dokler ne pade zastor koncem zadnjega dejanja. Ni namreč prvi uspeh, ki je tolike važnotti. Glavna tvar bo — konec. Vaš pr^sednik je rekel o poslanici, ki mu jo je sporočil maršal Haig, da goji on zaupanje, in jaz sem prepričan, da je govoril za ameriški narod z ozii-om na, končno zmago Tn končna zmaga pa bo predstavljala zadnje dejanje in takrat bo primeren trenutek za izmenjavo takih ct*-j tetitk. _ j Sedaj }«a. dcK iiii »e vi>j boi s-e naprej, mi dovolite spo- j umiti vas na to potezo v angleškem narodu, ki jra poznate! «aku d",»ro in * katerim izhajate iz istega vira. da uaiuree , v trenutku, kakorhitro spozna kako stvar, kakorliitro po-; ti slednji svojo voljo in namen, pri tem tudi vstraja do. f : tvar pntvirna. : ; va-iin. |M>v.r:iui i a-izurjeni vojaki., tjudj«-. ki ^o bili eivilisti kot ste bili vi >e pred nedavnim1 « aM>m in ki tn.-u nikdar mislili na to. da bodo kdaj }>ozvani,. naj nhle«Vj«> vojaško uniformo. Vse vire. ki jih je mogoče | organizirati in spraviti na povi-sje za skupno stvar in za! >kupni nam« u. je treba strniti in jih ujK^rabiti. Vse. kar morejo ljudje storiti, mora biti storjeno. Tu je nauk. ki smo se jra naučili in to je nauk. ki j^a ^ i. s-aiih i\ - lj:i\ iTi našem narodu. To pa je nadalje ]K) mojem mnenju nauk. ki sra je treba ueiri vsepovsod, kjer vlada vojno stanje, kajti ta vojn« je vojna, v kateri je bedasto govoriti o narodih, ki s-«* bili involviraiii; to je vojna, v kateri so na tehtnici — I • najbolj sveti principi ji, na katerih temelji. človeka nstvo. Nepreraeunljivo je, kaj bi bile pt#sltidice. ee bi mi }»odlejrit. Mi ne moremo pudleči, kajti če bi. bi se opoteklo • *loveeaustvo ter bi bilo -— uničeno. N isem skuhal na katerikoli način zmanjšati dogodkov, ki so se za vršil i. Mislim, da je pravilno, če priznamo i ^ ujili važnost, da jih razumemo in da dočim jih ne p ret i-ravamo, tudi spoznamo njih polni učinek, dočim ne smemo gb isteai času izgubiti poguma. ^ ; __________ I |( Obdržite svoje Liberty b^nde! -000 Vlada pričakuje od vas, da boste storili več kot le kupovali Liberty obveznice. Pričakuje, da jih boste tudi — obdržal. Splošno je namreč razširjeno mnenje, da sme človek, ki je kupil Liberty obveznice, storiti žnjo, tar se mu lju-j bi. To je sicer resnično, vendar pa v tem m se za popa de-1 na resnica, kajti mi kupujemo Liberty obveznice, čc • se }x»dpišemo za obveznice teh jih damo nato naprej "z , diskontom. Zakladniski uradniki so storili vse. kar je bilo v njih i moči, da svare pred trgovsko uporabo teh obveznic, Dasiravuo se nekateri finančni izvedenci ne strinjajo z njimi v tem naziranju, je vendar dolžnost dobrega državljanstva ter tudi dobre trgovine, da drži obveznice, j katere smo nabavili in da kupi še več in več. Le eden ali dva izmed nas stotin more žrtvovati svoje življenje za deželo. Vsi pa lahko služimo domovini na enako potreben način s tem, da kupujemo obveznice Liberty posojila. Da. to je enako potreben način, dasiravno zelo majhen v primeri z žrtvijo življenja in naj se obložimo s tako -tevihiimi obveznicami kot jih moremo nositi. Mi vsi imamo namreč se vedno svoje domove, svoje dr a tre. svoj redni dohodek, svojo bodočnost. Oni — tam pa so žrtvovali vse to in .številnim njih j bo vzeto vse.. . < e ta namreč izpostavljen: prtiaiOLiilm zavezniškim armadam. Najvišja cenitve gl^Je nemškiii rt-zerv -se gla-se, da. ^le^inje ne presegajo 40 iSo 50 divizij ali nekako 400,000 moz. Te rezerve t>e labko mu a t r a za strategic ui cilj prortJiofenaive. Nem ška fronta »rr^feoVeke Horn nit- bc le manjšega pomena, kakorlittao bodo zavezniki prodrli skozi klin sovraži tika. Kajti ta del fronta je odrezan. Cela logika položaja zalite nujno protiofenzivo. V drugačnem slučaju, bo pusti la sedanja ofenziva Nemce v posesti ofenzive same, obvladajoct položaj na zapadni fronti za na daljno leto. Cilj ofenzive bo dosežen tudi, ee Nemci ne pridejo prav nič več na. prej. Nemci so si izbrali najbolj u godno bojno polje fronte za svojo ofen2ivo ter s tem zavarovali same sebe pred možno zavezniško ofei* živo v tem delu. Velikanske rezerve zaveznikov pa zamorejo pričeti z ofenzivo potom iiirre akeije. Nobea del t>remi kaj oče nemške črte ni še dost' močan, da bi se mogel vstavljat koncentraciji zavezniških rererv tem trenutku. V nadaljnem tednu p-j bo stvar drugačna, če bo k a.; zavlačevanja od strani zaveznikov. Nemci bodo spravili na me^to dodatne rezerve, kj so na razpolago v velikem številu tt-r se bodo zakopali riajbrže prav lako trdno kot mj ob reki Somme leta 1915. Koepeniški stotnik je nmrl. j Amsterdam, Nizozemsko. 28. marca. — Viljem Voigt. čevljarski "in oj s t «*r. ki je povzročil, da se j<-leta 190ti eel >vet smejal na račun n«mškesfa militarizma. umrl. Nuvice. ki sinu j ill sprejeli da i les in ta večer, so bo- i dri]ne ter nam kažejo, v nekoliki meri. kaj se bo zgodilo v nasledil jem. Govorim za svojo deželo, ee reeem proti sklepu vam, j da ne poznamo nobenega stmhu, nobenega dvoma in da še , nismo omajani v svoji veri. i Odločeni smo. da se borimo naprej, naj pride kar ho-<~-e. da se borimo za prostost, ki nam je dražja kot življenje samo. Skupaj vi v Ameriki in mi v Angliji in zavezniki — 1 labko storimo toliko sedaj ko smo sklepaj, da ne more nobeno človeško bitje, in naj je njega dalekovidnost še taka. premeriti tega vsaj po moji sodbi ne. Mi lahko hodimo sedaj z vami po poti. po kateri žele , boditi vsi ljudje z velikimi ideali. Skupno si lahk^ zagotovimo sedaj skoraj vse, kar je vredno posestvovanja in sku-| pno laliko (ftvršimo veliko tega, kar je bilo dosedaj videti nemogoče. JBPBfelm -" • -«} Skupno lahko delamo za prostost in demokracijo in Zapadnafronta True trtnslatioo died wUh the po« ^ m mastvr at New York. N. T. t i March 25?, I HIM. as required by tlie Act of October . 6 «, 1917. ! F Angleško uradno poročilo: ■ P H London, Anglija, 23. marca. —j Na celi angle&ki fronti so bili tt-jW kom dneva hudi boji jugovzhodno V «jd Somme do severo'N-fhoda od Ar- j rasa ua fronti do C>5 milj. ; . Danes zjutraj je sovražnik pel hudem InjiubarUifanju in zakrit v oblake J:uia z veliko siol vprizor i ], nov napad na široki fronti jnžno iii! severuo od Searpe. Ob istem času k pa > izvedel tudi celo vrsto na j m pado\ na naio vrlo južno od Som ' me. i y V iiu^rui sektorju bilke vzliod U'j od Arrasa se je sovražniku po- 1 V -rojijo priboriti si pot skoei prvo . našo erto in v naših bojnih pos»to ,lt jaukab so se boji ves dan nadalje- j< vali. Tnkaj so bili odbiti vsi napadi i. veiikhjii izgubami /a .lo t vra/nika. V V teku tu li hudi boji južno! j »>d Searpe. Pri Boyellea, Moyenville, Bnc-quoy in Pui-vieux bile naše čete ^ večkrat napadene in so odibile ce- C lo vrsto odločnih napadov. ti V Deraancourtu se je sovražni jku p^irečilo že v d ni prič priboriti - si pot v va-v toil a je bil še enkrat ^ I i pn>tinapadoiu odgnan: pri ten; [if limono izjrubii na mrtvih Ju uje- ^ | tih. Južno oJ Somni*- bile naše -!-« te veti dan v hndih bojih, posebno 1 j v bližini Arvillers, V rely in Hamel.u V hudih bojih so nekateri kraji večkrat izmenjali svojega gospo t darja, toda obdržali tfrno svoje po J | stojanke. V tem okraju so nada i S Ijnjcjo vroči bojL j Francosko uradno poročilo: r Pariz, Francija, 28. mai*ca. — S Sovražnik; je tekom jutra svoje napade nadaljeval z močnimi sila ^ ni v okolici Montidier in je hotel •azKiriti svoje pridobitve zapadne 1 in južno od mesta, toda naše čet: 5o ^"prizorile protinapad z bajene ? "i torn in so pognale Nemce iz vas; ] Courtemanche, Mesnil, St. GtHn- i m As^ainčilers. katere smo za sedli in zdaj trdno držimo. Ob Sonimi držimo našo črto. Nase eete so na fronti 10 kilo > metrov napredovale z& 2 kilometra na fronti od Lassiprnv do Nycc. i Na levem bregu Oise sovražnik . % svojimi naskoki ni imel nizkega . rspeha ker so naše čete trdno dr lale svojo nostojanke. ] 1 Nemško uradno poročilo. Berlin. Nemčija. 28. marca —J \ Ob Searpi in so bili nu«5 I' boji. Med Souime io Avro so bii- i: • tekijm naskoka zavzete va>,i, kate-J, " re je sovražnik hrabio branil. ' Na flandrsskem bojišču 'so An j ^ sleži zo^et poslali v boj nove divl j zije. katere so pripeljali z drugih; frout. i>everozapadiM> Uapaun" [ >mo potisnili sovražnika v kratr.sk»: • postojanke v smeri proti Bucquo-::, in Hcbuteine. Sovražnik -se je v veliko et zavzel Albert. Močni na-j padi. pri katerih ■»o >e rabili tudi tanki, so se izjalovili z velikimi i/gubami ob podnožju gričev za - pad no ^aI ui^-aa, . Južno o*j Stjmme »o naše divizt-ie na več krajih prebile pot skozi stare sovražne po-stojauke in eo ' pognale Angleže iz pokrajine Fran * cije, katerih nc vojna Še ni dotak nila od 1914. Zmagovite čete nemškega prestolonaslednika »o vdrlo z opeto-vauirui naskoki v sovražno črto do j W kilometrov globoko d St. Quen j - tina in čez Somme. VC-er»j to pro j - irie do Pierrt-ijoutu. m so zavzelv; Montdiditr. Nase izgube so biie v normalnih' mejah; na bolj važnih točkah pa ' so bile 'Uidi večje. Od vsakih 10U - ranjenih se ceni. da ji hje tSO do - 70 dobilo lahke poškodbe. i Na lotarintki fronti se boji % veliko silo nadaljujejo. Stotnik baron von Riehtho&m 1 je iz vo je val svojo 71. in 72. sat- , ®»T InKIL Razmere v Rusiji. 000 rROCKI JE STAVIL ZAVEZNIKOM NOVO PONUDBO. — ORGANIZIRATI HOČE ODPOR S POMOČJO FRANCOSKIH ČASTNIKOV. — KORNILOV JE BIL PORAŽEN. — RUSUA ŽELI POSOJILA. — PORABILA JE ZA VOJNO 50 MILJARD RUBLJEV IN NE MORE PLAČEVATI SEDANJIH POTREBŠČIN. — VELIKI KNEZI MORAJO ZAPUSTITI PETROGEAD, Trne iraav!*tion filed with tt» post mmter nt New York, N*. T. on Marca 29, 1918 as required by the Act of October 6. li»17. Pari2, 28. marca. — Danes pise 4'Petit Parisicii", da se je Leon Trocki približal zaveznikom z novim predlogom ki izraza željo, dfl se organizira odpor proti Nemcem s pomočjo francoske vojaške misije. — boljše poti, — piše omenjeni list, — da se izrazi v tem ožim delovanje zaveznikov, kakor da se ^e enkrat pove. da so bili zavezniki in so še pripravljeni pomagati vsem elementom v Rusiji, ki žele zoperstaviti se nemiri invaziji. To je po našem mnenju namen Francije, kakor ga je objavila vlada. Moskva, 2£. marca. — Francoski poslanik in uradniki drugih poslaništev se vračajo iz Finske v Rusijo in uredo v Vologdo, kjer je ostal ameriški poslanik, odkar vsa poslaništva odpotovala iz Petrograda. Nemci nimajo popolnoma proste poti v I'krajiiii. Invest j a pravijo, da sta Kerson in Nikolajev or i m-i na V»' -cev. V Rostovu so se prebivalci uprli. Nikolajev pa je ur-tilerija bombardirala. Poveljnik Sabin poroča o novih uspebili sovjctovili čet. General Komi lov je bil poražen in se je umaknil v o-kraj Kaiko. Njegova umikajoča črta je bila prerezana m vsak čas se pričakuje, da bo vjet. Narodni komisar Dybenko je bil aretiran, ker je pri Narvi poveljeval guerilla četam, katere so Nemci porazili. To je dovedlo do ostrega protesta med mornarji, med ka terimi ima Dybenko veliko popularnost. Postavljeno je bilo preiskovalno sodišče, ki je takoj j pričelo z delom. Mornarji pa so zahtevali, da se to soči-jšče razpusti in imenuje novo, ki bo sestavljeno iz mornarjev guerilla oddelka. Nezadovoljnost se je tudi pokazala v protestu proti temu, da bi bili v službi generali stare ar made, posebno so mornarji nasprotovali Bonč-Brueviču, Schwartzu in Parskyju, ki je poveljeval v Narvi. S severne fronte je prišel oddelek mornarjev, ki so hoteli doseči, da se izpusti Dybenko. toda po kratkem boju so bili vstavljeni in razoroženi na postaji v Bolor^oje. London, 28. marca. — Petrograjski listi poročajo, da ie boljševiška vlada sklenila, da prepelje prejšnjega carja Nikolaja Romanova in njegovo družino iz Tobolska v pokrajino Urala. Sklenilo se je, da se to stori zaradi možnosti zaplet-ljajev na Daljnem Vzhodu, Petrograd, 28. marca. — Poloficjelni listi razpravljajo o kabelgramih, katere je prejela sovjetova vlada iz A-merike in ki kažejo simpatijo do Rusije ter pišejo, da bi Amerika lahko dala mnogo več pomoči, katera bi se visoke cenila. Ker je Rusija v nesrečni vojni potrošila več kot 5C miljard rubljev, ne more zdaj plačati potrebnega blaga posebno pa ne v zlatiL Pravijo, da bi Amerika lahko odporno da tem potre bam ruskega naroda s tem, da mu da posojilo pod nerodni |mi pozoji. S takim posojilom bi se povečale znloge in ru ske politične in vojaške organizacije bi postale n.">«"nvjše dežela bi naglo oživela ter bi mogla pridobiti \> «l i - va, 'katerimi bi lahko plačala Ameriko za ponudfno p.-.moe. Pi i konferenci krajevnega sovjeta v Petrogradu -e J limono govoHlo o tfni. da so delavski razredi zapu- ili >o i vjet in da sploh delavci niso zadovoljni s sovjetom. Njiho jva kriza ne obstoji samo v osamelosti, temveč v n^tram jdisorjranizaeiji. Število delegatov se vedno manjša in nekateri znstop niki se niti ne javijo in izgleda kot bi izginili. Sovjetova vlada in nemško poveljstvo sta ^ sporazu i mela za izmenjavo vojnih ujetnikov in prvi oddelek 45< i nemških invalidov je bil včeraj poslan domov skozi P^kot Peti*ograjski sovjet in delavska komuna po-la!; : osmim velikim knezom naročilo. d» si v treh dneh izbere j jo nove prostore za svoje bivališče v okrajih Vologda, Yi I atke in Perma; med temi so Nikolaj Nikolaj^vič in Pave , Aleksandrovih. Obljubili so jim potrebne ]>otne liste. I Petrograda bodo ;. tbe Act ot Ortober b, 1©17. Loudon, Auriga, marca. Generalni porotnik von Rohne pr£i vi v berlinski Vossibcne Zeitung. Ida ;e bombardiranje Pariza samo po&kušnja topov- za bombardiranje Locxicroa. Eekel je tudi: ''I'urifcki meščani samo izpublja-jo ias, ako splezajo na Eifellov da bi yr»li le en pogM um . top. Samo letalci morejo iz višine 1:J00 ntt:trov gledati nanj. tt London je okoli 12i» uiilj lo naj- bližje točke fronte, p" -------- j * , Nemške izgube. ■ i Trae traiiilatlao filed with the post master at "S&* York, N. Y. on March 29, ' 191fc. as reqolred by tbe Act ot October ej 6. HUT. j London, Anglija, 28, marca — - Od početka sedanje ofenzive se ee-v nijo nemške izgube na 300 tisoč i mož. I>> prednetlavnega časa smo bili precej popustljivi napraru nekaterim osebam, ki so se navzele v naši naselbini i« /« vih manir in jim ne zadostuje samo, da so na gor-kt m. ampak se repeneijo na vse mogoče naeine ter obračajo sv<»je bmliee proti onim, ki so jih spravili na gorko. jiaui je skoraj, da moramo pisati ta članek, ker ima pravzaprav le za New York pomen, toda eitatelji sirom Amerike nam IkkIo gotovo oprostili in se najbrže pridružili v« liki večini newyor»kega slovenstva ter se strinjali z nami. — Zadn ja leta je bilo v New Yorku precej mirno. Ray. it malih brezpomembnih sporov in nesoglasij je v . kot >•- spodobi naselbini, ki si je že parkrat nadela ime en«* prvih in najnaprednejših v Ameriki. 1*«wlpmih društev imamo precej, istotako pevskih iii drugih zabavnih društev. K»» j«- manjšina newyorskih Slovencev zahrepenela I to slov4 i -ki cerkvi, ji je takoj priskočila večina na pomoč t«'r ji cerkev omogočila. Km ]• • bila večina za Slovenski Dom, se je manjšina, repr»'i'«-ntiraii:» v dveh ali treh osebah, z največjo ogorčenostjo p mvita v bran svete vere, češ, da je Slovenski Dom — pripravnica za pekel. Nekako v tistem času se je začelo, torej sele zatem, ko je bila < < rk« v postavljena hi sezidana, večinoma iz prosto voljmli prispe vkov onih ljudi, kateri jo vsled čudnega gospodarstva njenih gospodarjev nočejo več videti odznotraj. ti<»spodje so brezobzirni v svojem boju in ravno ta njihova brezobzirnost bo pomagala razumnemu in pametnemu delu maloštevilnega newvorskega Slovenstva k — zrnati, — < i os pod je so zahrbtni in previdni ter poskusajo raniti le onega, ki je po njihovih mislili ranljiv. Tudi v tem slučaju se bodo opekli, namreč tedaj, ko bodo — neranljivi nastopili proti njim. V New Yorku izhaja nabožni list za ameriške Slovence (Boga hvalimo, da je edini te vrste v Ameriki!), ki ima naslov "Ave Maria'\ Razen gotovih podrepnikov, ki so podrepniki že po svoji naravi, značaju in poklicu in par duševnih revežev, nam ne l>o nih«V o|»orekal. tla se še noben lisi v Ameriki ni pr« drznil pod tako svetim imenom nositi svojim naročnikom take robe naprodaj. Na svetu, pa tudi med Slovenci samimi, je toliko čti-va, da si lahko vsakdo po i-če, kar mu prija. In če bi bili slučajno vprašani za svet, bi svetovali: ženskam Moška in Finžgarja. možkim Jurčiča, Tavčarja, ( ankarja in n«*broj drugih, tistemu pa, ki bi se kapri-ciral na pravo jH>božnost, bi pa niktlar ne priporočili — Zakrajškove 44Ave Marije** in drugih njegovih "proizvodov * \ Da j«' to resnica nam pričajo izjave, katere dobivamo od vseh strani, posebno pa dejstvo, ki ga je pribil in potrdil pred nedavnim časom v nekem slovenskem listu katoliškega imena — katoliški posvetni duhovnik. Iz člankov odseva samo svetohliiistvo, zahrbtnost. skodeželjnost, licemerstvo in vse druge take nelepe čednosti, dočim je edino pobožno le — ime na prvi strani. Samostanski gospodje pa segajo tudi v privatne zadeve, v društva in razne druge institucije in sicer z edinim namenom: doseči, oziroma utrditi svoj ugled ter mešati tam, kjer je njihove kuhalnice najmanj potreba. Neka slovenska Jednota zahteva naprimer, da mora biti vsak njen član praktičen katoličan. Tega ji ne zamerimo. Svetujemo ji pa, naj okrca tiste gospode po prstih, ki ai prizadevajo urediti, da bi bil vsak njen član katoliški — fanatik in hinavec. Namesto, da bi se držali svojega vzvišenega poklica, ga onečaščajo ter opravljajo nizkoten posel biričev, spio-nov in denunciantov. Nekje se bere: — Po njihovih delih jih boste spoznali! Njihova dela in načrte smo spoznali in zdaj poznamo tudi — nje same. Svetujemo jim, naj se ▼ bodoči polemiki ne sklicujejo na nikogar, kajti tudi oni, na katere so se dozdaj z največjo hinavsčino sklicevali, so z nami! - I--—-;-TJ.— —.— ... _-. .. " - ------* .- UQLAS NARODA" (tkt«uu Dally ) ' i VH>1 |4MMMMl by j XLOVIRIQ PUBLISHING C O M P A H * ■ L«»CHB iULNlDll Tnmm i«« t Itinii'«' f r%- »on«^!!«« Uri OddII— «f ofOnrU . . WUr m** ' MwlaWn T«rt City 9T T__ «* rnm *M sa iiftti £m cofe art* m murna N«-» Tort »6 tfti ta _ . — — — - HM 1 Zm po* Mtt m mmo Tort „ 8.00 it pm* »«ta - . . - - «. —_ t m 'j* Vm Mta os nt« Now Tacf UO , *.<" Vi L A t) N A K O U I" ("Tok« ot a* r*ufitar> ^fti^flf^Vw fwrty Ut* tuhtal i*«1l>Im to uoHmuotl ar or itfluMtoJcJu. I)«ar Mi m ttio»*oti |w«l>ci po - Mumej Order ^^ _-taw, a nI 4o htfr^V H)»»wr> B«*t<>TBika »Mina to fllJarT— m redita ta m»Io» H L I I NilODI' « « «1 Inrl mty _'«-f..ii J»7l> > ila take barve, da bi se tako Jiitro ne umazala. Dopisnik pa ne piše, kakšne barve iiuajo med-iede v tistem kraju. Piše, da se mora glava tja pc.slcti. Tetra skoraj ne morem storiti, bom rajše malo počakal, da ^c jim štorklja oglasi. Haha! Ce bi jaz glavo tja poslal, potem ne morem izvrševati svojega posla; zdaj bom imel veliko skrbi, ker bom poskusil kolač peči iz koruzne moke. i Za danes naj zudi -tuje, drugič vam bom poročal, kako se mi je obnesel kolač iz koruzne moke. Pozdravljam v^e peči ar je široon Amerike ter j:m voščim srečne in \t-sel*- veli'vOU' C-ne prrjnike. Peč! ar. i South Fork, Pa. (Vravno nas je mnotro Slovencev. se le redkokdaj kaj bere iz te naselbine. Pečlarji so se zaredili že jm> eeli Ameriki in vedno jih je več. Tudi tukaj nas je nekaj. Radi prebiramo dopise, posebno še peč-larske. ('ollinwoodska, ne vem, pečlariea ali kaj drugega, nas primerja z mačkami, ker piše, kako "žemo lonce. Poskusil sem tudi jaz. toda ni mi bilo mogoče drugače, kot da sem ga poveznil na glavo. Potem pa je bil križ. ko ga isem mogel vee sneti, urugega ai iti kazalo kot naprositi svojej ra prijatelja, da mi ga je na gla-i razbil. Zdaj pa kaj takega ne >om več poskusil, kajti dogodi se ni lahko, da mi še glavo razbije. Nam pečlarjem vedno bolj uga-ajo majhne hišice kot pa velike, ter jih je mogoče hitro pomesti. Dvakrat se mahne z metlo, pa je tanovanje čisto. 1 Ko sem rabil kulialnico, da bi :utšal žgance, sem jo iskal po rgovinah, toda nikjer je nisem nogel najti. Ker sem pa premo-rar. sera si hitro pomagal; topo-i;če svojega pika sem preža ga 1 la dvoje in sem imel kar dve. V starani kraju gt*spo«linja ne dit kuhalnice i z roke, čt;š, da jo bo imela toliko časa, dokler bo moda gibati. Jaz bi jo pa takoj od-lal newvorski kuharici, ako bi le hotela priti k nam. Pozdravljam vse peči ar je. Southforški pečlar. Widen, W. Va. Ker že dolgo ni bilo nebenega dopisa iz te-naše pečlarske na&el-bine, z::to sem se namenil jaz. da na kratko popišem, kako živimo v tukajšnji okolici. Pečlarjev nas je okoLi pol ducata in sf1 med seboj dobro razu-raeiiio. Zadnje tri mesece smo bolj slabo delali, dva do tri dni na te* deu, ker ni bilo železniških voz. Zdaj pa zopet delamo vsak dan. Dne lik marca smo morali bežati i: hiš, ker je prihajala voda, ki je narasti a tako, da niti mojim piskrom ni prizanesla. Tudi železniški tir je raznesla, v^l^d čosar nismo nekaj dnij- dobili *'Gla5 Naroda"; zaradi tega nam je bile zelo dolg čas Pozdrav vsem pečlarjem. Pečlar. -OOO- Pismo slovenskega vojaka« Camp Lee, Va. Ker je dane* nedelja in imamo <-ei dan prost, hočem še malo poročati iz naš« ga veŽbaSiee*. Ne vem. ako l>otn imel še priložnost oglxsiti »e v našem cenjenem listu **<;ia> Naroda". Popoldanski prazniki ob sredah in sobotah so izostali. Vežbamo se od ranega dneva do pozne noči; mdi po večerji y* mahnemo na verbal iši"-e do '*. nre zvečer. Morala je na višku in vsi brez izjeme smo bojaželjni. I am sorry for the Kaiser. Sev**da, kaj delamo in kdaj (M>jd««M>. ne bom poročal, ker je proti novim naredbam. I>ne 16. t. m. so bili poslam zadnji sovražili državljani domov. Ako je še razen mene ostal kateri prostovoljno, mi ni znano. Žalostno, pa resnično, večina je za poraz Nemčije. Ko pride čas vojskovati se. pa porabi prvo priložnost in skloni glavo ter hajdi v oeadje na varno. Odpuščenih je bilo 1500 "Avstrijcev", med katerimi je bilo okoli 100 Slovencev. Težko je najti imkaj rojaka, toda z "Glasom Naroda" v žepu ■fin že marsikaterega srečal, ki me je ocovoril; *4 Glej ga, Slovenes, dobrodošel! Pri katerem polku si?" itd. Ob nedeljah pridemo skup«j in se prav dobro razu- t ital sem v vee slovenskih čas-liikih, da voino in' z veseljem smo pozdravili konee' na«e šole, ki se je končala z izpi-! tam, katerega smo vsi člani Signal Corps srečno prestali. V času na-j sega učenja v šestih tetinih smo se učifci razen signalov tudi telefon.' telegraf, podzemski kakor zračni brezžični brzojav, znani Liaison^ Class pod nadzorstvom francoskih častnikov. Kakor znano, dne 6. aprila se začne kampanja za tretje vojno posojilo. V ta namen nas hoče Pittsburgh imeti na vsak način en bataljon za parado isti dan. Stroške plača mesto. Tudi nase po-veljništvo je dovolilo dati dopoist. ako preskrbi McAdoo za trans-portaeijo. V tem konča-i vojni, ^led drugim se izreka članku proti Monroe doktrini er se ^la^i, da se ne Ikj niti Ncmii-ija. niti kaka druga dežela, s ka-ero je zvezana Nemčija, podvrg-h tej doktrini. Članek je tudi »roti uaselniškim postavam, ki prepovedujejo prihod gotovih pri-eljaneev v to deželo. (Mr. Bor«Ji je prečital naio de-e iz nemškega članka, v katerem >e prerokuje poraz eelega anglo-| *i>ktira plemena, uničenje ^Ion-J •oe doktrine ter nadomeščen je uiglo-saštva v svetovni nadvladi.) Gospod predseduili! Nemški zgodovinar, profesor Clever, se poslužuje v svoji knjigi, ki je bila [»isana izza pričetka vojne in v kateri se spravlja skupaj priza-leta \-prašanja ali pravzaprav vprašanje, kajti v^e se združuje v eno. naslednjega jozika: "Resnica v celi zadevi je br«z Ivoma ta, da je prišel ča§. ko si morata stopiti nasprotni dve odločno različni obliki vladne organizacije v boju na življenje in smrt." To je brez dvoma pimovanje in prepričanje onih, ki so odgovorni za to vojno. Konečno smo potLs-'^ nili na stran žaloigro v bosanskem, glavnem mestu in krivice, storje-| . ne v Belgiji, kot gibalna vzroka,1 te vojne. Oba dogodka sta bila le ^ prolog k cesarski temi. Sedaj vidimo ter jasno in nedvomno raz- £ unievaano vzrok, ki leži ob vsakem času za takimi stvarmi. Na eni strani je Magna Charta, Seznam pravic, proklamaeija neodvisnosti, ustava Združenih držav ter so 'j' prineipiji človeške prostosti, ka- . tere vsebujejo in ohranjajo te u- ^ stanove. Na drugi stnuii pa je po-sebna oblika državne organizaei- . je, ki počiva, soglaisno z izjavo '' kajzerja, edinole na sili armade in koje najvišja vera najde izraza v , besedah enega nje največjih zagovornikov, da je namreč vojna del večnega reda, ustanovljenega 1 od lioga. Mi gremo nazaj v Run-nvmede, kjer so neustrašeni mož- | je izrili iz rok habeas corpus ter ^ porotno sodišče. Gremo pa na- . sprotno v Vratislavo in M oil will. 1 r j kjer je ustanovil Friderik Veliki kljub svoji dani besedi, vlado nasilja in sleparstva ter položil temelje za ono mogočno poslopje, ^ koje glavni in obvladajoči prin- ^ cip je one sile. } 1 To je ona sila, s katero se na- J ha jamo danes v vojni. Ali naj vladajo možem, narodom nekatere 1 * { ničle brez vesti in duše, jK>hIevno imenovane "država", ali pa naj 1 se orodja vlade umaknejo edino- . le ter ob vsakem času željam in ] potrebam, upom in aspiraeijam mas? To je sedaj vprašanja No- ' bena stvar ne sme tega še nadalje prikrivati. To je le še naaalina in bolj ogronrua faza starega boja, boja, v katerem so se možje morili in žrtvovali od Maratona pa do ' Verduna. Čudno je videti že sedaj ter se bo zdelo še bolj izv an redno onim, ki bodo prišli za nami, da nismo (od prvega pričetka spoznali, da • gre za to vprašanj«1. A skrito v razva linah evropskega življenja, z dinastičnimi spori ter plemen- , skimi sovraštvi starega sveta, je | bilo to vprašanje težko razločiti i ter še težje spoznavati, da je bil na tehtnici celo obstoj naših naprav, da je bil načrt sovražnika, presenetljiv kot je bil, ne le kon-| trolirati ozemlje ter obvladati tr- ► govino. temveč tudi tzpremeniti tek človeškega napredka ter pre- 1 tvoriti standarde svetovne civili-1 racije. Mogoče je tudi naša ljubezen do miru, na£e tradicijonaluo j pri jateljstve do vseh narodov za-' zibalo vsak (>um ter preprc'ilo po- ► izvedovanje. Naj je stvar taKa ali s taka, sedaj ne more biti nobenega t dvoma o tem. Naj je bil vzrok tak ali tak. naj ■ je bila usoda, ki nas je privedla ■ v to krizo, še tako preverzna, po- ■ zvalo se nas je sedaj, ne da urav-- namo vprašanja ozemelj ali da ustanovimo nove sfere narodne l aktivnosti, temveč da branimo naprave. pod'katerimi živimo. Kdo dvomi, da bi bi bila v aiučaju izjalovi jenja cela teorija in edi «t*n> tImIt, aa lulwogt ano 00 wlo torja Boraha master at New York, n. T. on March 2* lel of October ». UlJ nase pojmovanje civilizacije do skrajnosti diskreditirano? Kdo ne vrjame, da bi v slučaju našega poraza postal militarizem vodilna preizkušnja vseh vlad ia da bi bil svet oboroženo taborišče, opasto-šeno, mučeno in deeiuiirano vsi«*! neprestanih vojn! Ne, mi ne moremo še nadalje dvomiti glede glavnega vpraš;i-uja ter tudi ne smemo dvomiti o izidu in to kljuh nekaterim neugodnim dejstvom. .Mi stojimo enostavno pred preizkušnjo, pred katero so stali junaški možje le preje, kajti gleJe tega vprašanja se je vršil boj zopet Ln zopet skozi 3000 let. Fanatizem izla:na je emeliil na istem načrtu ter je bil lapravljen iz istega blaga, a se je rlomil v spričo junaštva mož Kar a Martela pri Tours. Konflikt j>a ti bil še odločilen. Starejšega Na->oleona so navdajale iste s;inje o 1 svetovni nadvladi, navdajala ga 1 je ista strast za vojaško slavo, Ki l 1avdaja sedaj one, proti katerim i >e borimo. i'a tudi on je videl to 1 ?voje žodo vesoljstva oddaljiti se, ] ko sta se odvrnili pri Waterloo od njega usoda in sreča, ki se bo- 1 rita včasih na strani prostosti, in ] sedaj se je vprašanje zopet spravilo 11a površje in zopeL muči ta sen svetovne nadvlade, ta strast do vojaške slave duše onih, ki bi bili radi naši mojstri Ln sedaj zopet čaka nekje na bojnih poljih Evrope ista usoda trope neodgo- II vorne sile. V takem boju in s ta- w kim vprašanjem na tehtnici no moremo izgubiti. To bi ne harmo-niralo s postavo človeškega napredka. Bila je ponosna misel nekaterih, da bo posledica te vojne ne le večja varnost in večji ugled prostih naprav, temveč da bo vojna povzročila tudi razširjenje demokracije po Evropi. Mi vsi pričakujemo velikih stvari, kajti mi vr-jamemo v konečno zrniago prostih institucij, vendar pa ne smemo •pričakovati teli stvari kot iz roke. Prekinjeni vzdihi narodov, bore-čih se za prostost in neodvisnost, katere je čuti tako pogosto v o-nem delu sveta in ki nato utihnejo, zgodovina Rusij pisana rav-; no sedaj v krvi in bojih: — vse, to nas svari nanovo, da je repub-likanska put k varnosti ter ^tal>il-nosti posejana z vsakovrstnimi preizkušnjami tur nisteviluiijii ne-, varnostmi. Demokracija je naj-i ostrejša i>re:zkušnja značaja, ka-j teri se more podvreči kak narod, ter se je treba privaditi v strogi šoli izkušenosti. Ne more se je iz- n ročiti popolne in dovršene katere- v mu kol i narodu in nuj bi bil tudi d vsak elan naroda Sokrat. I i, Kar pa smo določili v tej krizi, t kot jo razumevam jai'. pa je. da v I bomo držali p<»t do demokracije r odprto. Nihče je ne bo več zapiral, t (.'e se bo kak narod od sedaj 11a- r prej dvijrrril do vzvišenih zahtev s samovlade ter si izbral to pot. bo ž njegova pravica storiti to. Nad s vse druge stvari smo sklenili — in naj stane še toliko, denarja in krvi —. da !>o ta preizkušnja tega zapadnega kontinenta opravičila vero njega graditeljev, da bo o-stala tukaj, v vsej svoji nedotak- ^ Ijivosti sile, neomejevana in ne-;> omadeževana od vojnih strasti od 1 znotraj in tudi ne ponižana ali o- s .nečaščena od vojaške sile od zu-| naj. republika naših očetov; da 1 smo odločeni, ko se je enkrat vr- 1 glo izzivanje, da je to vojna na 1 smrt med dvema nasprotnima teo-l rijama \lade, in naj se zgodi kar j hoče kot posledica te vojne, da ta ^ oblika organizacije, ta teorija dr-1 zave, to zadnje npanje. ta sad 130 let bojev in naporov "ne izgine s tega sveta". Tako bo. oproščen vseh stran- i skih ta konfuznih stvari, pro- h ! blero, katerega bodo pomagali re- j »iti naši vojaki, če naj prevladuje ] teorija vlade, kot je predstavlja- ^ na v dinastiji Hoheuzollei licev, , ali pa teorija vlade, kot je predstavljana v veri Abrahama Lin-eolna. To je vsepovsem vojna idej. spopad med sistemi, smrtni boj idealov. ^rcli svetoskrunsu-v vojne je naše prepričanje, da se staii hkI umika. V takem boju je malo prostora za kompromis. Mi moremo prav tako malo pustiti stvar, ko: jo je mogel Washington pri Valley Forge. Mi ne moremo prav nič bolj iskati kompromisov, kot jih je mogel Lincoln po bitki pri ChaneeUorville. M i moremo in moramo vzdržati vprašanje pmsto vseh sebičnih iti imperialističnih ambieij, a glede vprašanja sanietra ne more biti 1 konipn«misa. Naj velja fc.-tr hoče' " glede zakladov in krvi. to breme, kot vsled usode, >e je naložilo na nas in nositi ga moramo moško in uspešno. Iskati kompromise je , primati poraz. Politika Friderika ■ Velikega, ki >1*1 hotela napraviti • vse c-loveške duše le zobovje v ve-1 likem vojaškem stroju, ter poli- • tika Wash in gtonn, ki bi napravi'a 1 vlado izraz in orodje ljudske v»> L lje in moči, se borita za sup rem j-1 eijo na bojnih poljih Evrope. i - 1 : Velikanoč na Slovenskem ? -- Vsi travniki in vsi vrtovi že zelenijo in cveto, Velikonoč pojo zvonovi, pomladno se smehlja nebo. Zvonove cula spet sem peti, a zdaj, ko naš narod krvavi, - ko vse zmedeno je na sveti t- ko ves človeški rod trpi. Tam daleč v naši domovini ° mrje naš rod nasilne smrti, krvave liste v zgodovini -* prebiramo strašno potrti. k I r, »• Kdaj konec bo? Nikdo ne ve. Kdaj prišel bo Vstajenja dan *-] Nikdo ne ve, k«ko srce e, težko prenaša molk teman. >- j l_ 3Iiss Marv Kaučnik, «i' Waukegan, III. - j-i i-| Dežela mnogomoštva. V - ri Mohamed a nc i. Mormoni in še nekateri drugi narod: si smejo f- vzeli po več žen. V Tibetu pa je li dovoljeno mnogomoštvo. Tam sine j imeti žena po dva ali može. Ti-betanci so baje tako mirne nara-la ve. da se med seboj docela dobro je razumejo, v hiši vladata yrija. ^ J. te'jstvo in ljubezen. Možje ši 1"]>0 a- razdele med seboj delo in delajo •v skupaj. Kar se tiče otrok, odlo'*i K) žena. kdo j:h ima rediti in kdo s; id sme imenovati njihov oče. tn ;a Edina pot. la o- Predsednik H. H. Wright Fisk k- vseučilišča se je pritoževal v Nash-e-;ville nad oboževanjem bogastva >d kot najbolj značilne potezo dvaj-o- setega stoletja. u_j — Neki mladi človek, — je re-la kel, — me je nekega dne vprašal, t- kai je bolj bistveno, bogastvo ali aa možgani. 0 j — Sevetla možgani, — sem re-kel jaz, — a v sedanjih časih je I edina pot. kako more kak človek I prepričati drucre ljudi, da se naha-1 ja v prisesti možganov ta, da na-30 bira uspešno Ix^rastvo, Dr. B. R. MULLIN I Zdravnik-6peci]a niku — on fas bo (totovo ozdra- H i " viL NIZKE CENE, ZNAN8TVE- ! igl NA PREISKAVA ZASTONJ. S GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 7. zvečer, j Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne. Pri meni oe zdravi veliko Število Slovencev lh Slovenk. Ozdravim j raako bote»a. ki jo prevzamem za adravtfl. grwiuy jLMg^i i? w^K^im^m^^^w Um Od nekod iz Francije M AMERIŠKI POROČEVALEC IZJAVLJA. DA IMAJO ZDRUŽENE I DRŽAVE V FRANCIJI ARMADO SAMIH ŽENINOV. — PISMA F NEVEST SO VČASIH ZAXASNJENA ZA CELA DVA MESECA. POŠTNI SISTEM JE SLAB RADI PRENAPORNEGA DELA POSTNIH USLUŽBENCEV. — NAŠI DEČKI IMAJO DOSTI SLADKORJA IN BELEGA KRUHA. PIŠE MARTIN GREEN i - 1 rw trmr.-^artou £Uh<; wltb the postmaster at New xora, N. Y. ou March 11*. t 101S as required bjr the Act of October C, 1'JlT. • * C * je v New Torjcn ie vedno najt: ljudi, ki se nahajajo v krem- j p];iii ' d-mana ruma", jih bo mogoče zanimalo izvedeti glede naj-1 »ovoj*«: pijače v Pan. u. Imenuje s- " poilu cocktail" ter jo je i/u-j Hid r.eit bartenitr po iin-au Adolf, ki j*? zaposlen v kavarni, v kate-; ro ve- nema - ■•astnitii • v-h £a vem Likih armad. Ker se Čast- ni^tn w i-o. -te p. i i«am piječe in sicer v nobeni obliki in v no-: T * • bucem času ter čuti velijo čs tniicov pogosto potrebo takega krep-: Da j s M' .i Adolf pijato, ki jc prava camouflage-pijača. On u-porab^.'j tretmo b "ga port-vina, eno tretino serija, nekaj grenčiet-! in eno tr ^no ampanjca. To mi« se servira z majhnim tfo^cem lu-4 P^e eitrone, ki plava na vrhu. Ta "driak »e prode j« po en franii m pol. torej neksko 30 cen-j tcv, — vendar domnevam, da je »amp&njec v New Torku tako ara p. 1% t ta poilu cockteii bd dostopen grlu navadnega piv- j rt. Dober Šampanjec pa ie lobin r Parizu, ho-! «> v tni pt^-" p - in Preeej uitkoo je za mlad*-ga moža, če ni dva ali! t r! me*« •«• lit.-« vr .-^a! o »vojt mladi ž*>nki, m sestal sem *e s at«-; vdxikni takimL V^a^h d hi kak m!a 1: moz pdaajkt a'fi dvaj»et T'isem naenkrat in >r,e j« piv . len voji'k, -i poual/sii \t»elje a tem. da cit« vsmk dan; II ie po **tK) pi>mo • a w Po\ s<»d * t -1 po uveta, — mi je pripomnil nea anieriaki ea?>*!lik wD ira dne, ko ava atala v vrsti pri blagajni ž» - j ' 'mike raj^ v mrk »m me^tu nekjtr v Franciji. $tala sva v vrsti ■ i>etna,j>t *u nut, vlas j*' morfii piiti r%ak trenutek, a železniški u-j rainik je bil pr-.»-netljivo po&a«ea kn metodičen. Vedel je, da ima ^ \lak pol ure zamode, a p*»uiiki aiao vedeli -iega. Tedaj je pri»ia uu, po»t«jo n<*ka Francozinja »rednje starcKsti. * Takoj je zavi a »roj pro«ior pri blagajn: ter potiiaiiia na atrai-iaj jla. ki je itid na ct lu \rst«. Na jo is pričela pojasnjevati uradnfltu a dol po m s re k j. da želi tiket, ki ji daje pravico peljati se do potoke todkt l adma. po daljini konverzaciji spravil tiket na dan. .\'ato je polviiJa avojo torbico na okence pri blagajtii ter jo; odprla. Iz turbi-- je privit ki« , katero .e zaprla. Nato je odprla veliko' w »orbieo poiuiiia vanjo tnaoija-^ tci zaprla veliko Med tem časom ji; j« potianil uradnik v roke drobiž. Preltela ga je k:s za kosom, odprla nafc? veiiko torbico, irvle-kia ix nje ranilo, zaprla veliko, odprla malo, spravila na dan denarnico, vrgla drobii vanjo, zaprla denarnico, odprla manjšo torbico, vrg a - naravo var;o, icorla manjšo torbico, odprla veliko torbico, položila t an jo r-in šo, zaprla veliko ter odala od okna, pustivši »voj tiket r : ok_n_. Teiaj je amerišk: čaitnik pripomnil - — Porsccl to ii podobne, po celem svetu. Ko Mm ti.it.ii na v.aic na ielezni&^i poctaji, sem pričel ho-1 u. / forindol po peronu Ko sem «t obrnil na enem koncu, se mi je ;>r:bliiai mtjhen podu, a^i e ra\aokar vračal iz službe na fronti. l, je kiiv nog i/.aten ia A*lo*«'n »teviljj.iui vrečami, ki so mu vi-♦p.e na jermAcib t ramen .xi raz p^i. Noail je svojo jekVno čelado puizo. Nj C- ^a službena čep,- • mu ^"»«♦■1» na k:»uopcu kro^ vrte«. Njejgovo hee x bilo divje m "hm m bd it več dni. V odlic-no] dekoracijo liea so mu sluiile raanr^^e Ko se mi je približal, i it odpel *\ujo /uii^ko titkuji' t» i segei t v ^^ »v«ijih hlač. Ko, -e je uvtavil, je privlekel na Jan majhno ročuo o gledalce, katero je takoj spravil v pozicijo. S poiuo»'j«> t^pa ogledala •>» je navihai koti-e mušta< . dokN-r ui»o biii nj*?oveni okusu, nakar je pyieel zelo >krbao OfV lrTati »voje lic*. Zadovoljen * t,j uiš|>eketjo je zav-j £ zopet naaaj v »^p, privlekel iz njega neke mlsUrijo«nt < 'tanke etgareU ui u/;gali -e. IžgaJ chrurvto ter prič*4 nadaljevati $vojo pi imf ntifa * Nek a ju' r imu amta«li*i **auiLatk- 4ta^rraajen v to«*ui aatjih izkrca-va.imh pri»tan?» . j. j\ raj v Puri; ter nastani! v ai^.j iu hotela Potni,1 ■ * m m' A* '»• ♦ a-a is tako -»va ]>raznovala v«elt juiidenj' V i h no.- yrletlaliikt pred^taTi r neki kcni< rf!). ran . N* ka prea>et»n»a Tmrrik« Jruzbii predstavlja revijo n* (rtu 'a^valiwcu. V revij :iahaja prizor, pre J vi jajc«1 dazivljaj« ri*k*g» ^»»jaj^a >»a peronu neke tekmifte po*tai»i.i Ameriaki j. v .irri ravnokar do»»pi-l iz Združenih držav. — V ^ i m ti T>r-*or. ko H-n bil tukaj v preU-tlem urivembru., — mi je rek H r«» je cp j>riz"7>r. Kaic namreč ;skrvtu> čil- i .vtvo prijat"!i-iva, ki ka/. fia.K-«*ki narodi proti i.aiiru faiit^jm v tuufonui. Pn t j »meha VmW« uiili pri tem pri torn. No, lukiva iinv i aitia d o^ti pri tej igri. Uniforma, kn tero je no* I imslec, ;jr«-d>l«vljajcič a aieriakega vojaka, je bila glu-maiki prikrojena in njegov gu-vor je bil večkrat nespodoben. PrijKJtei?>e, tiaalovljrite nanj strani dragih značajev, -o bi!« šaljive m -a. ka>t ♦ Zot^i^tllh ava prostor takoj po koncu priigra ia « ča*'i, ko ava korakala, proti najinemu hotelu je bil čas v ftik kaj asolč^.* — Ta prizor, — jc rekel konečno, — md popolnoma i^remeniti, odkar e«iu ga Vid^l v novembru. Izločili so duha dobre volje, ki pa ]« takrat navdajal. In ali ate opazili, kako j« francosko občinstvo u- fživalo U prizori Opajil te« to ia oba sva poeUia nato selc zamejec* • • • i V teh dnevih je videti po parisih cestah kaj malo francoskih vojakov. Malo francoskih vojakov je tudi po cestah kateregakoli drugega franeosikejra mesta. Ob francoski obrambni črti pa je na stotine Tisoče v vojakov, j« veliiiaiiske ma^e artilerije in cele gore municije. Skozi tedne so se Francozi pripravljali na pretečo nemžko of^ živo ter so sedaj pripravljeni. Tako so pripravljeni tudi Angleži na črti, kjer je na milijone vojakov, na deset tisoč topov, celih gora mu-nici>e ter rezerv, ki se raztezajo v ozadje na milje in milje. Najti je tadi na stotine kvadratnih akrov popolnoma novih bolnic, pripravljenih za ranjene ter na tisoče vozov in ambulane. Tu 1 nal sektor je pripravljen na vse, kar bi sku»al Nemec vpn-loriti. Dejaueki razvoji te bodo pckazali nejbrz. ko £>o odšlo to po-Točilo v New York S francoskega stalisca kaže kol da pošilja Nemčija z največjo ji.aglico svoje armade v Kosijo v namenu, da dobi trden oprijein na , vlado te razorganizirane dežele, še predno bi se pričela kaka orga nixirana in uspešna revolucija. — Zak'o bi, — vprašuje neia avtoriteta, — Nemčija žrtvovala .0lU>X) ali auO.OOO v ofenzivi na zapadni fronti. moro z istiui šie- \ ilom ljudi pregaziti celo fiusijo? i - - # _ * l i-aaeija razume nevarnost položaja v Itusiji, a vpričo zad-j n je izjave Lloyd George-a, da bodo zavezniki pustili iiusljo samo pri ! njenih problemih, je dvomljivo, če Anglija sama to "vrši. Poziv prod-i-xLoika Wil> >na, naj .skušajo zaveznixi pomagati Rusiji, kože, da jo ! vlada Združenih držav precej b'izti raznmevanja dejstva gle^e stalno naraščajoče nemške nadvlade v kaotični novi ruski republiki. » * *.'•> bi irbi; v o ju i u-panment enkrat na teden od generala Per-siiinga natančno ugotovilo tega. kar so je storilo v Franciji, — ka-t*-ro usrotovilo bi ne v>«.bova!o nikakih informacij glede dispozicij fiših čet. kar t»i lahko koristiio sovražniku, — in če bi se to ugotovilo natr>niio v ii->tib po vseli Združeni n državah, bi obstajala vely ko majša nevarnost razočaranja, povečana vsled pro-nrinšk«' tn • ixifpagaude pacifist*.v in taka porikala bi bila luanj vznemirljiva kot vesti o porazih. Naše častnike je treba prav tako izuriti kot naše može in popol-i jffli nemogoče jc pretvorili v treh mesecih civiliste v kempetent-ue častnike ali celo v šestih mesecih in to dei vo se mora spoznati | duma takoj. « * * Francija žrvi sedaj ob krušni raciji. Izdelovanje slaščic v splo-*nem je bilo prepovedano. Dovoljeno tudi ni pečenje kolačev in pore. Sladkor se je popolnoma potegnilo iz cirkulacije in surovo malo je izginilo z o bednih listov. Doscdaj pa ni bilo opaziti še nikakt. omejitve glede mesa. Francija ima precej v izobiUci svežega me.-a v^aie vr^te. Perutnine je obilno in jajc je polno na tržičih. Zeienja-vu in sadje !>ta draga, a še daleko ne tako draga kot v Združenih di--žavah ali ^Vngliji. Mleka manjka zelo. Primanjkuje tudi krme za živino in temu je v gotovem obsejr^i i pripisovati obilico svežega mesa. Polja Francije izven bojne zone ps so obdelana in ob količkaj primernem vremenu bodo pašniki kmalu nudili obilno hrane za govejo živino in drobnico. * * če se upošteva, da je Francija izgubila toliko svojega ozemlja ter ima tako velik odstotek svoje možke sile zaposlen v neproduktivnem in celo razde;ainem vojnem delu, so živilske razmere več kol zadovoljive. Glede ameriškega vojaka je treba izjaviti, da se njegovih rael^ ni ekrčiio. On dobiva beli kruh ter sladkor za svojo kavo in pudingi in sladka jedila se daje, kadarkoli se nudi za to prilika v tabori- 'S5ih. — ♦ * Splošno se je govorilo med časnikarji v Washingtomi v orete-kiun poletju, da se je dovolj papirja potrošilo s tiskanjem in razde-litvijo časnikarske propagande, ki je hitro našla svojo pot v uredniške koše, da bi se z dotienim papirjem odpomoglo težavnemu polo* žaju glede tiskovnega papirja, če bi se moglo in hotelo ustaviti tc trošenje. Tudi tukaj v Franciji porabimo tone in tone papirja, ka-Werega bi ,c laliko porabilo v bolj korat&e avrhe, če bi ne bilo nagega obširnega sistema sestavljanja različnih seznamov. V vseh naših arniadnih stanih sestavljajo uradniki in spravljajo v red cele gore rekordov, ki ne bodo nikdar uobeneuin v korist. 1'red kratkim se je nek tfepartmet zano.den i vodstvom neke pano ire vojne delavnosti, preselil iz enega m^sta v druo napolniti leseni zaboji z rekordi celih pei železniških vozov. V novem stanovanju >o n^rdiuki izven uradov zastavljeni s ee-umi gromaJarni zabojev, v kat-r':i> >tJ rekordi in teh zabojev niso ,-e nikdar odprli ter jih najbrž tudi nikdar ne bodo. Ce bi se ta department zopet prem- ^til. bi se premestilo scvetfa tudi vse te zabo jc. Koifit«j si upam misliti na veirko brodovje pamikor, ki ga bo treba. da se po končani vojni spravi vse te rekorde domov. Kako pa se bo vse te spise spravilo v District of Columbia navrh vseli rekordov, ki so jih sestavili uradi v Washingtonu, je vprašanje, k: *»e n pirn va&ki domišljiji.riB Bliža se ^^ spomlad. ^^^^ *pomUdaii.,K„ čiščenje je pre+1 durnu. Ali ste pripravljeni? f/ S^^^^ tuo najboljših priprav za c-d- »T. f 1. strani ti prah in smeti je Eiec- iSpB^Mak trie Vaccum Cleaner. ^ krtačo se pritrdi prah in obriba predmet«. Vaccum . f leaner pa izvleče prah iz predmetov in jih izboljša C:na z vsem je od $30.00 dalje. The Mew \ ork Edison Company i At Your Service j General Ofllces: Irving Ph e md 15th Street ; Branch Office Suo^ Room i fer tfcc Convenience of the Public 4?4 Broadway j 124 West Hd Street 362 East 149th Street 136 Delancey street 151 Ear? S6th ^tr- -t A.I* Show Roon- > iU Irviag Tiac | 15 Laa 125tL Street open until midnight Povesti o špijonih', NINA DIAZ, mesarja Weyler-ja*' slavna ku bar-^a špijonka Žeii^Kc najooljše jwike — kadar delajo za lju->ez*2i! Tako je L-< »vo ril tan era I AV eyi< r. * ni esar j 1 >v"rvler*'. s ki-\ jo obrizgaiu špaii-i! sk: govern^r Kube. ln pričel jej: iskati takega ^pijoiia. Iv-nyiu jf tudi našel zimsko, katero je L»kalJ. 1'i.a je Xina Diaz^ hčerka nekega kubamškesfa planta/nika, ki so je1 boril v domoljubni ali vst^ški ar-' msdl. *^pan>ša je -skiLšiila zadušiti ju-; uaški boj Kube za pr«jstost. Ku-j bane: >o se borili predi svojemu' španskemu sovražniku z vsakim' atomom sile in prebrisanosti, ki! so jo imeli na razpolago. Vse to j se je godilo, še predno je posre-j dovala naša dežela L 1898. Wey-: itr sj je že pridobil grdo slavo ra-| di eiranske brutalnosti, katero je kazal proti svojemu slabejsemu nasprotnika. Sedaj, s pomočjo Nine Diaz, pa je skušal splesti 5i novih La"orik v svojo nesramno' zbirko. Ko so pe oče in bratje Nine pridružili vstaški armadi v džunglah ter zapustili svojo plantažo, sia odšli Niaa in njena, mati v Hara- no, da živita tam. Deklica je bila j izvanredno lepa in njena bistTO-■lnmcst ni bila nič manjša od njene lepote. V glavnem me*>tu otoka jc vzbujala splošno pozornost in cbčriidovrmje. Znana lojalnost u jene druidne --'lede stvari kubanske prostosti je povzročila. ."ce. Vsled svoje jroreče ljubezni do spauske^a ljn-biniea je kmalu -privolila v to. da pospešuje intei-e.se Špancev t-'-služi kot spi j on za ?etuer:vla VTev - et ja. tVl pncfia pričetka naprej je iila velikanske jh> noči za Wey-e: ja. Vstasi so v njeni navzočnosti povsem prosto in odkrito govorili njih tajnosti je sporo-■ ila španskemu generalu ter po-fzročila s tem ua dueate aretacij in izjalovljenje številnih kubanskih /Trot. Pisma od njenega očeta m bratov, vtihotapljena v Ha v an o v roke Nine in njene matere, so pri-povcdovala o gibanjih vstaške ar-i ;ade ler omenjala imena tajnih pristašev in somišljenikov v stvari kubanske prostosti. Vsa ta sporočila je takoj izročila generalu Weylerju. Kadar so dospeli parniki v ha-\aiLiko pristanišče, ae je Nina vedno pometala med ljudsko množico na pomolih, kjer je zbirala važne novice tei spoznavala preoblečene izgnance, ki so se vračali domov. Dobila je tudi iiifor-iixaeije glede municijskih ladij, kje in kdaj je pričakovati takdi ladij, da izkrcajo svoje tovore o-rolja In municije za vstaške čete. Dočim so Iruge kubanske ?ene trpele in stradale ter hrepenele po prostosti njih domovine, je živel.': Xina Diaz v vsej udobnosti ter vsem iuksusu. izdajajoč svoj la*; ni narod v nens nilj-iie roke "me sarja W'evlerja "*. Nina je tako zeio dv>bi"v p-»to vala v* Havaiii. da jo ie naposled Weyler poslal nn deželo z nalogo, da ugotovi stališče vstaške armade ter i zna j le, kateri ljudje .iiji'jajo ?vj armadi. Nina se p! cubb -iia v kmečko deklscc te. ;;-.«*ov:«!a :>eš po Sauiiau«* disrrik f i. ic-dalcč ml ujenesra star-^r; b> -»a. iS sv-.oj jc uo^ la •nix.) \..i i,i jeJ.i>kv» ter šla od »'.-«■ b iii»' nabirajo1' pri.s[vevke s;1 b^b;« " t ;i 1.j» m domoljube. To je bil /elo ]»re!tietcn trik. k NOVE BTVAJtI IZ ZNAH08TI Ve^ma hiš v nekem pariškem predmestju dobiva svojo gorkolo od vode, ki teče iz nekejra artezij-atodenea in kojeg-u tc^mpe- rauira zaaša nad 82 stopinj. # * # V knjigi za podobe, katero je ! izumil nek prebivalec Minneapolis«. poskočijo slike živali kot žive navzgor, kadar ve stran obrne. lived Id * TOfcij, i žbi mehiške vlade, študirajo sedaj > neko domačo rastlino, iz katere sc - dobili pred kratkim rdečo tinto in - iz katere bodo mogoče dobili tadi trpežno rdečo bs-iTo. j * * 4 s, O novem propelerja za aeropla " ne, katere to zgradHi v Evropi iz udnja. ki je pritrjeno na zmes h nikla in jekla, pravijo, da je ne-r razražljiv. Iz zakiadniškega urada. j g Vojno-varcevalne znamke in Slovenci. ; "WAR SAVINGS STAMPS Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno- issuei> by the sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk UNITED STATES prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrest- GOVERNMENT mi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podani- T ' kom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker ORANI IN POSOJAJ S v OJE Qas ysled napovedj vojne AvstroogTski ne smatrajo PRIHRANKE , sa sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode •JiMn ' ter reSen^ ^ zadrege, katera bi bila prinesla nedržav- ITSICU SAMO. ljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. 2 On jih potrebuje sedaj. ! Za "" Slovence bo najpri^ravnejše, da kupnjo- VI jik boste potrebovali 1j0 vojni mo znamke katere bo mogoče dobiti skozi meaeo , januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca KUPUJTE decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo VOJNO VABČEVALhJC prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ZNAMKE ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE ! preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izpla- NIH DRŽAV čala zakladnica v Washing ^onu, ali pa katerakoli posta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na Nosijo štiri odstotne obreeti, plač certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje Ijive na detrt leta. ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Lahko pričnete Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom me- 8 PETINDVAJSETIiil CENTI, BeCH januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60,» , . ali pri eni znamki centov. V slučaju, da bi bil č» kupile varčevalno znamko ( kdo kdaj pozileJe. ko bede kupil znamke v denarnih Združenih urzav. . potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi de- V a« poštar, va« bankir, vas čaaopiaj ^ ^ dobil iahko na od. m iteviLno drumh prolajalnih a-j povetl. po preteku desetih dni s približno obresti, gentur vam bo povedato vse glede naj^bode na katerikoli pošti v- Združenih državah, teh mam*. Oglejte « jihl Omenjene znamke prodajajo vso pošle in banke TO JB V A55 A DOLŽNOST. tirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da * , »e jih Slovenci kolikor mogočo nabavijo pri iiaii TO BO OBRANILO Zr\ LJISNJE., tvrdki, da potem lahko pokažemo n -kupnim zne- TO BO L5VOJEVALO VOJNO.! »kom, kaj smo v^i skupaj storili za deželo, katera ^^^hvmmmmm^ uas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in H zaslužka, kakor bi ga ne bili naili nikjer na svetu. S Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiieu v po'ni meri. v korist samim aebi, in slovenskemu nartnlu zn ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, t^da f e veseljem smo pripravljeni za Velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosuo naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore do-f biti v vrednosti en tiaoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih "urez odloka, vsak po svoji moči Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v tnaiuk.di za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. I Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem I slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 centa za poštnino pisma, ! v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano t lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j TVRDKA FRANK SAKSER j B COBTLAHDT STREET, HEW YOBS, H. T. ___ _ i ii \c c-Zfiirz'. denarnice, temveč ud" raz vohljal jezike. Prineeel jtf len ar v «pruske biagajne. — lei-;o prisliiženi d« nar, ki jc bil na-neajen v bo'j plemenite svrhe. fem potoia pa je prfcel tudi \Vever v p'.'S.^t dolgega seziuima men vstašev, ua podlag; katerega je .priboril svoj« liailednje ai-e-taeije v velikanu obsegu. Neki spaciski častnik: tudi preoblečen, se je ponavadi sestal z Vino na določenem mestu ter od-iicsel njena poročila v roke Weylerja. Nekega dne se je neka kubanska armada slučajno skrivala v džungli v bližini domenjenega inesta. Sknpina prednjih straž je aretirala Nino ter njenega španskega spremljevalca in prevedla oba v navzočnost vstaskega poveljnika Capote. Poveljniku je razkrila Nina svojo identiteto ter mu p>>vedala, da se je nahajala, preoblečena, na f-oti, da obišie svojega očeta in brate v taborišču, ko ae ji je pridi uiii ta španski častnik. Poslali so po njeuega očeta in njene brate. Ti so takoj prihiteli v tabor in potrdili z veseljem njeno povest. Deklico so takoj oprostili s ite-■\*iinimi opravičevanji, da se je zadržalo tako gorečo domoljub ko hot je ona. Takoj je pohitela nazaj v Karano. Tam je sporočila obseg ter natančno pozicijo skrite vstaške armade, katero je bila yb-iskaic. Posledica tega je bila. da so če 'c generala Weylerja vprizoiile [nočen naskok i;a nič hudega slu* . f,-..-.c č-no Kubancev, ki je vsled do-'i'-'-lf strašen poraz. Tj je končalo še nad al jn o us!H.snosi N.iuc Diaz v uioin šp.-iia špajwl:ega poveljnika. * '-I -u» £ia konca dežele do druge-' - o jo proklhijali kot i/dajalko domovine, da sira vn o je \Veyl< r i zatrjeval; " * To je biia "lina lojalna /•-t->iU -.-.i Kubi." T> res; > vete -nit. k a te o ie bila izdala :*a tako erd i«a"-in, i .--e je tuiio.i vki :ala iiu d;* uik, vi j,- ,vbr:.l v Xcv. Yv k. Razlika med Čehom in Slovakom Veliko ver ji pomen nejju ta lokalna plemenske razlika ima za r» ški narod razlika in oddaljevanje cele ogrskoslo-vaske veje, ki ima svoje korenine že v davni minulosti in na zunaj zapečateno trajno politično oddelitev ogrskih Slovakov od češke krone leta 1031 — in ki se vkljub mnogim stikom in mnogim poskusom zbliža tja neprenehoma veča in ako se ne bo zgodilo nekaj velikega, nepričakovanega, prišlo nekoč do popolnega razcepijenja naroda, —: prvotno enotnega, na dva naroda, na če^ki in slovaški. I)olgo časa. stoletja, niso Celii in ogrski Slovaki, dasi1 so se razlikovali v narečju, kroju in jeziku in živeli pod raznimi gosj»odi v raznih političnih celotah čutili te razlike. niso j<* bili svesti, nasprotno, literarni predstavitelji ob«'h wj so priznavali enoto in so se je veselili. Ravno v novejšem času so se ]>o javili poskusi, ki naj dokažejo, da so bili Slovaki prvotno neredkega, dinjroslo-vanskega postanka, da so bili samo v teku časa na svoji zemlji glavno ix»d vplivom češke cerkvene literature i>oče-ieni in da tudi divergentna prizadevanja nove dobe niso nič dragega kot ]>ovratek k stan samostojnosti. Toda ta razlaga danešnjega stanja ni dovolj podprta. Velja sicer, da so Slovaki in Cehi prvotno tvorili na-j roiio in j« zikoviio enoto, dasi dialtektieiio diferencirano, ki j<* približno v istem času zasedla kraj na jugu Su-detov in na jugu Karpatov. Toda )»ot«*m je vsled tega, ker je bila skupna dežela' razdeljena s Karpati na dva dela, izmed katerih je imeli eden združen centrum na zahodu, drugi na vzhodu, in ker stil ta dva geografična ]>ogoja bila povsod vstanovitve dveh j različnih političnih celot, katerih naravno vez — namreč < Donava — je prišla v roke Nemcev, je nastala od leta 10311 trajna politična oddelitev Češke in Moravske na eni. —| ogrskega Slovaškega na dru^i strani. In te oddelitve niso5 več mogli popraviti ožji literarni in cerkveni stiki. Med ljudstvm se je notranja jezikovna in živijenska! diferencijacija vedno bolj poglabljala in v višjih vrstah sol sledile različne ideje — ideje za pristop k drugi kroni, k —i drugi domovini, načrti druge, samostojne bodočnosti. IJo prvega pomembnega pojava je prišlo v letu 1787 in znova | v letih štiridesetih XIX. stoletja, ko s<- je odtrgala slova-ška literatura od češke. Od tejja časa morajo Cehi računati s tendenco, ki lio-<•*• naramo teoretične «•<•»«•. zamen iti za dve enoti, ki sta si si-i «*er sosedni, to«la samostojni, in Slovakom odkazati v' vrsti slr»vanskih narodov posebno mesto poleg Cello's. Tla so, kar m* tiče zgodovine, notranje diferenčijaeije in raznih političnih ciljev, za to že pripravljena. Ali '»o lo v korist slovaške bodočnosti, je težko in danes še prezgodaj ugibati. Zasedaj ne ostane nič druge-1 ga ko priznati in častiti slovaško individualiteto in so truditi, da l»i pri nji in vkljub nji ohranitvi ogrski Slovaki o-1 minili spoznanje, da je potrebna — vzajemna ojxira in enota, vsaj — kulturna, • . • Kai s«> ti«» Celil ]H» novih raziskava-njih karaktenzirani srednji telesni višini (pf»prečno KBl' » in. pri ženah cm), jm> proporcijoualii i lobanji < p »presni l.«l»anj>ki indeks 83.3), ]*> ovalnem obrazu siv-! dnje^a razmerja v eeloti, kakor v ]>osameznih delih, poj pretežno rjavili ali temiiorjavili laseh in večinoma po —! svet lili očeh. Pretežna večina onih. Ki imajo kratko lobanjo, se vi-j di v tem, da je med lobanjami iz čeških mrtvašnic 1 odsto-' tek sudlmlihoeefaluih. 1*1.5 odstotkov mezoeefalnih. ">*>..>! suhbrahieefalnih in 29.0 odstotkov brahicefalnih in ultra-! b rah i < * e f a 111 i h k*1 m n j. Bolj očitnih krajevnih razlik dose da j ni bilo mogoče: dokazati. Kar se tiče barve očij, je bil po šolski statistiki leta IhNl — r&K.17 odstot. modrookih, 30.86 odstot. sivookili —j skupaj tJO.03 odstotkov svetlookih; — po barvi las pa 44! odstotkov plavolasih in č»5.77 odstotkov rjavolasili in čr-nolasih. Svetli tip — modre oči in plave lase — je imelo! na Češkem 18.3 odstot., na Moravskem 15.9 odstot.; rjavi' — rjave oči in rjavi ali črni lasje — na Češkem 23.4 odstot. in na Moravskem 23.6 odstotkov. Sjeer ]>a nastane v dobi doletnosti še primerna temnejša kirva. kakor je razvidno iz statistike, ki je bila napravljena za Narodopisno češkoslovaško razstavo 1. 1895. Tedaj se je našlo pri odrastlih 75 odst. temnolasih. • . • lz Vsega tega, kar je tu navedno. vidimo, da tip češkega ljudstva v naši dobi ni enoten. Še bolj čudno je to. ak< se ozremo na krajevno razširjenst posameznih znakov, posebno pa na kompleks i jo. Dočiin pride svetli tip ^modre oči in svetli lasje) v NreJini i Vške in Moravske samo na 14 odstotkov, je zastopal na CeŠki»-moravski visočini že z 20-—25 odstot. in dosega v nekaterih obmejnih — pretežn«. nemških — okrajih na češ km severozapadu nad 30 odat. Nasproti tetnu jki dobimo zoprt v prej imenovanih krajih rjavega tipa 20—25 odstotkov, da. v Podripskeni in Bodbrtlskem tudi črex 25 odstotkov; toda na Češkomorav-ski visočini na nekaterih mestih samo 11—15 odstotkov. Na znanje. Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade Board iz W^hirgtnna Tvrdka FRANK SAKSE* j . Darovana. § ! ZGODOVINSKA POVEST JZ DOBE SLOVAN. APOSTOLOV 3 SV. CIRILA IN METODA. ^ Češki napisal Alojzij Dožtti. *5 __=====================ii==_____S (Nadaljevanje.) « v«-t;m» j*- «*,»aziln, K;«k<> |»ozor-uo /npinjo vrata. k.-tko .iuje ve> »»kraj tej- kako k«»i»- i ljejo jarke in rove okoli utrdb. -I Vedvla je prav dobr«. za vzrok o-]*rv7H"-ai ter vy-h priprav. ' Pioti iij«ileum proti v«- : ditelju poganov, čarovniku Dttbu. Na jrratlu je bilo tiho, kakor bi i iio vse iairlo. i>iu/r:ibniška soba -se je odprla komaj desetkrat na < td:m in sjieva lil bilo čuti iz nuke > j čuvaj ni** pri vratih od takrat, ko -ie šel Mirko, v rajnki po.>podai\ na ■ vojno. Siu2abništvo. ki je ostalo * dotua. je imelo vedno dosti opra- | vila Lit tudi malo tolažijave irovo- i i ii'*» o Dubu in njegovih zlogla>-|-lih 0e»ah so marsikomu stiskale . lil vznemirjale sne. j Naenkrat bodo potrk.au lia vra- t .ta: utrdbe so sicer ie precej moe-; iic. jarki sši, a moitva je ic t (iaalo, inalo močnik rok. 2 To je opazila z grozo tudi go->pa Lueija. grajiščokova soproga, t I it-r 1 »ušepetala nekaj lirerki Lizi-j Ui pred DuIk»vo hčerjo Cvetano j pa sta prikrivali, dasi ^ker nista / j i.!ii*rii nobenih skrivnosti pred njo. 1 l< rrajščakinja je bila v veduiii skr- j ! Vsak dan ih> kle«čaJe vsi tri !]>red podobo .Marije, ki jo je da- 1 jroval Luciji Ciril, in prosile « skltr- «. iujeniini rokami inoravsl;t«nu or«> j l/ju sreče, vojski dobrega u^|>eha Ku Metodu povrnitev. S^slaj pa so i I se pfidevale, da bi liastal i>o de- 2 j želi mir in |x>koj t^-r tiLi l»i bili ob- 1 ■varovani domačih sovražnikov. ' < Jrajš< akrnja se ni zavedala, ka- ^ <<> l»ol«-st povzroča s t«nui b€«eda- 1 j mi ('vrtani. Pobožna uiisel, skrl>-| 1110 srce in ljubezen domovme ■ j ji je položila na jezik te beseda , j j evetuna j^!a>no ziijoka. Obe a j priskoč:ta. k nj: ter jo tolažita z I najbolj laskavimi bes»/danii. Nič 1 ni porna-jalo; Cvetaua je sli-šaia <«auio besede molitve za odvrnitev 1 k inačili sovražnikov, za ix>^in ; uj»oritili poganov, za su»j-t njenega j zapuščenega |!ila na glas Vsak je molil zas«\ L«^ j včasih se j.- začula kaka besediea. j ■ !;ak \ialih in iz oči so privrele sol- > ize — vroče solze. Vsak je imel 1 j /a kaj prositi, vsak je imel svojo v >>!. fevoje potrebe. • Toda Cvetana je brala na obra-'zla, da prosijo iioga, da bi jih re- } !-'il njenega očeta. Ni se mogla iz- j jiiebiti te 11 učne misli, dasi je bila 1 • tiiko globoko prepričana, da jo t 'ljubita njeni dobrotnieL Zdelo Sv.* ji je, da bi se vendar kot poštena 1 j hči morala povrniti k očetu,- toda J grajsčnkinja jo je vedno tolažila t ! ^ bex-dami, du taora sin zaradi 1 j lobre plemenite srtvari zapustiti | i očeta in hči mater. Te tolažijive, { J a vendar p ret rešujoče besede so > i vznemirjale dušo poštene hčere in j 'pobožne kristjane. Dve dolžnosti; ima: katero hoče izpolniti* jj Lizika je mislila na Božidara, 2 V vojni j^. kjer čepi smrt za vsa-| kim drevesotn kakor senca, vsak j trtmiitek izdihne I.t2.ik: tako dra- j Sfo dušo. Pro«ila je večkrat lk>g«. _ da se dragi tovariš mlado^rtnih « Jet in ljubljenec njenega srca po-1 vrne z očetom vred srečen, zdrav. } da ji na grajskem most« zamahne 1 s čepico v pozdrav in z okliče sla-j vo osvobojeni ter s škofom osre- < jčtni Moravski. I11 grajščakipja? 1 Lueija. dobra, nežua duia; skrbna gospodinja in ljubeča mati o- < beh prosilk, je sprejela svoje tež- < uje v ponižno in pobožno molitev 1 za moža, '^a hčer. za njeno prija-j teljico, za težko izkušano domovi-' no, za ujetega apostola Metoda, za bi od o-V pogane, da bi jih obsijala luč prave vere ter da bi vsi živeli v miru in ljubezni, da bi se rado vali v veselju in tolažili v bridkostih. Dolgo so klečale, dolgo molile. Veter je pihal, udarjal na okna in i <*gen j v peči je včasih visoko za-i plapola!. Bila je nemirna noe. j Loeija je ukazala, da bi na u-trdbah bdeli ter vse pccorno čuvali. Tudi sama je hotela ostali pokoneu. "Kraljica nebeška, pomagaj, reši naa! Daj, da zavlada pokoj v deželi, mir v srcu! Potem te hočemo vedno bolj goroee lastiti, k tebi moliti, da--- —" { x.iui.ij jc 0110. .*;ai:or tu du iui-♦-nkrat posvetil mesee, dasi je bilo ne>.e ž«* ve^'era poKrrto s temnimi <>blaki. Tak«« naglo in jasno je zužarilo. Najprej zapazi to <-mlno svetlobo rvetana. Ooledi ter prične viti roke in močno zavpije: '"Oče prihaja!" t' • spa Lueija in Lizika jo so-'-Utno pogledata, ker sta mislili, da je zakričala v molitvi ali v spanju zakričala te zmešane be-j sede. j "Že gre. 2-i grel O. Bog. kakšno svidenje!" Cvetana pričue znova viti roke nad glavo. "Kaj s«: ti je zgodilo.'"' vpraša grajščakjnja. "Kaj pa je.'' priskoči k Cvc-tani Li4ka. 'Pogiejte žar! Neki nertranji glas mi pravi, da prihaja oče po nehvaležno hčer.'' Vse »e t rest j o kakor list ob vetru in preblede kot stena. Na okopih nastaja \-rišč, baklje svetijo z rdečo svetlobo in čuje se žveukelanje orožja. V daljavi go-re-"e v.vsi razsvetljujejo tolpam pot... V sobo pridrvi stari sluga ter naznani nevarnost. Ženske naj se dobro skrijejo ter za vsak slučaj pripravijo tudi ^a beg. " Grad bomo branili do skraj-uo»*i*\ pravi odločno stari sluga, zraven i>a še pristavi: "Ko bi ne bili med sovražniki ijutlje, ki naši dobro poznajo ter so kot bivši pogani v njem probivali, bi se bržkone ubranili.*' < vefcano zaboii srce. zato gospa namigne zvtsti-smn služabniku, naj nr govori dalje in ne muči uboge sirote ( vetane. "Ale bomo m-ed.te.rn molile pj avi nato hčeri iu Cvetani. ALi Cvetana se obnaša, kakor bi nič ne slišala. Še vedno drži roki na oC-eh in lasje ji zmešam padajo po obrazu. "Mati lložja. pomagaj!" ".Jaz sem vas privedla v to nevarnost", do sredi molitve Duhova hči Na okopih je že rožijalo orožje^, puščiee sit frčale po zraku, vrata .-o ]x>kala. zunaj jarkov pa je velik ogenj krvavo razsvetljeval eel bojni prizor. "Pod tvojo pomoč pribežiiito.'r Zunaj je bilo, kakor bi divjala burja. Služabnikov je bila. mala peščica in še ti so biii sami stari ljudje. Mladina je vsa odšla z go-J spod ar jem Mirkom na vojno. j Napadalei so dobro vedeli za vse pomanjkljivosti po zidu in za slabša vrata na Borotinu ter so trdovratno napadali Sit.no slabo utrjene točke "Hitro, hitro se skrijte v kleti, gradu ne moren:o vee braniti, prevelika je moč sovražnikova!" je prinesel sluga kar v eni sapi. "O, Bog, kak obisk je to!" plaka Lueija in pri vi je k sebi Lti-ziko. ''Zakaj nam niso poslali pomoči rz glavnega tabora, ko smo jo prositi? Ali ne obupaj mo, ampak jujiaško pojdimo svoji nsodi nasproti. Za menoj!" Lueija prime desnico hčere ter z drugo roko vleče Cvetano v tej-no in varno skrivališče. 1 "Samo ?e to podobo vzemimo s seboj, sieer bi jo oneea*«tili " S steiie vzamt» podobo Božje Po-1 rodniec ter hiti iz sobe. Na dvorišču divja boj še neprestano. pttščiee padajo gosto kakor' dež in sovražniki kriee zmagoželj-no. SlnŽabniŠtAo se že umika. i Fo stopnicah hite ženske v spodnje prostore. Lueija zavije 11a desno. Lizika za materjo. Strah ter želja po rešitvi je pomnožila njih hitrost. CVetana p^ ostane iui pragu. Njene oč; so suhe ter na obrazu se ji bere nenavadna odločnost. V svitu bakeij in ognja jc> bila videti kakor nadzemeljsko bitje, i ' Rešiti vas hočem — vaše življenje 9 svojim življenjem; saj sem darovana, saj sem zr.obljubljena. Cvftana stopi na dvorišče pred hišo; nič s<* ne boji puščic, ki so letele čez ok-»i>e. I*red njo so se podajala vrata pod udarci sovražnikovih sekir, služabniki pa so letali vsi zmešani semtertja in metali kamenje na glave napadoval-<-ev. l.daree za udarcem je padal 11a hrastova, z železom o bita vrata, ki so škripala in pokala na svojih 1 tečajih. Tupatam se je že pokaza-[ la špranja. Kako do'go .se bodo mogla še v.pirati? Že so se majala in zapahi so bili l-nt-rbitL Ne ušli bi živi. poznam sovraštvo pojranov do vas." Cvetana stopi nekaj korakov naprej na dvorišče. "Cvetana. Cvetana !*' začnjejo se skrbni glasovi iz gradu. Lucija in Lizika sta jo klicali, pogrešali sta jo. "Cvetana. kje si? Zakaj si naju zapustila?" ormociiLjič). LISTNICA UREDNIŠTVA Jane^ B.( nekje v Pa. — Pišete malo preveč na debelo; zato ne moremo priobčiti. Nasi zastopniki, kateri to poohlaScem pobirati narofr-alno ca dnevnik "Glas Naroda**. Naročnina za "Glas Naroda" Je: a celo leto <3.50, za pol leta $2.00 m za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo £H sToto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo, Sao FraoeiK*, CaL: Jakob Lov tn. Denver, Col«.: Lools Andolfiek ln »■'rank Skrabw. Leadville, Colo.: John Hočevar. Pneblo, Colo.: Peter Culig, John •lenn. Prank Janesh Id JL Kochevar. Sail do, Colo. In okoUen: Lonla • ostello. Somerset. Col«.: Math. Kernel^. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Undman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič. Chicaso. DL: Jos. BoetiC, Jos. Dllob in Frank Jurjovee. Joliet, IU.: Frank BamWch, Frank Lanrich In John Zaletel. La Salle. I1L: Matija Kom p. Livingston. I1L: Mlh. Clrar. Masfflntah, 111.: Fr. AngnsHn. Noeomis, 11L In okotien: Matft Gatahek. North Chienco. I1L In okolica: Anteo Kobai In Math. Ogrln. So. Chicago, DL: Frank černe. Springfield. DL: Matija Barborič. Wankegan, DL in okollen: Math Ojrrln in Frank Petkovfiek. (tierokee. Bans.: Frank ReSsnlk. Franldin, Bans, in okoli«: Frank Leskovic. Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk lo Opter Schneller. Rh*r«. Kana.: Mike PenolL ; KitzndUer. Md. in okolica: Frank Vndopivoe Rattle. Mleh.: M D Llkovlch Calumet, Mich, in okolica: M. F Kobe. Martin Rade In Pavel S ha Its. Chiflhohn. Minn.: Frank Govfe, Jak Petricb. . Ely. Minn. In okollen: Ivan Oonio Jos. J. Peshel, Anton Poljanec ln Loals M. PeruPek. Eveleth. Minn.: Loaia Go vie In JurlJ Kltxe. flWbtrt. Minn. In ohoNen: L. VeseL BMist Minn.: Ivan Pools Tirrinia, Minn.: Frank HmratkA St Loots. Mo.: XIIke Grshrlan. Klein. MwL : Gresror Zobec. Orml Pim. Mont.: Matb Prth Rami dim- Msnt.: Tom*« Panltn little Nk N. ¥.: Frank Grooorka Barbrrtoo. 0. la okolica: Math Govs ail. N. X.: Karl Bternli*. Kramar. BiMbkI. O.: Michael Kočevar. S Colli wood. O.: Math. Slapnlk. ffciHwi O.: Frank Sakoer. Jskot , Debevc, Chan Kirilnger. Frank Mob j la Jakob R^salk. i Lorain. O. In okoUen: Lonla Balam I In J. KnmSe. Nilea. O : Frank KovnvKek. Ysnngrtown. O.: An trm KlkslJ. I Oregon City. Oreg.: M. Justin In J , Mlsley. 1 ADegbeny, Pa.: M. Klarlcb. Zek korutae »trari, — med njimi boste našli več tekih, ki I ^ jih Bojno potrebujete. ^ ^JauR v zalog! Imazo, poskrbnjem ter ras- . ^stj^^^fljHpBg^ pošiljam čirom Združenih držav sdo mofte, kakor: aiadno Ječmenovo kavo, ~ arntka, brinjevo olje, eadjan, grSko seno, hvoSČ, lipov cvet, lapnh, tavienrože, vinska ruta, ter druge enake stvari U so obširno opisane v knjigi "Danki zdravnik" in ae vporabljajo ado rapefioo po celem sveto. Potem imam tudi rasnovrstne diSave, ki ae priporočajo t h~TiJtgak j "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", ln se potrebujejo sa I pripravo okusnih Jedil, na primer m^j^i^f«, iatraj, muSkatov cvet, t paprika (prašek), lorbarjeva peresca, Cajbelj, iefran Ltd. I Postrečl vam aankorem tudi a rasnimi semeni, kakor: seme xa j salato, peterSUJ, fl£ol, peso, korenje, aelsnot L t d. Pifilte po eenifc. 1 MATH PBZDIR F. O. Box mi Sow York, H. T. [H -g Jugoslovanska Jeilnota Ustaaorijena leta 1898 - Inkorporiraaa leti 1900. Glavni urad v ELY, MINN.; GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conen.anfrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Poarl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS C0STEL!>O Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Elj, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, III. fVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa P0R0TNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Waab. LEONARD SLABODNTK. Ely. Minn.. Box 480. JOHN RUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mi.-fc. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W Duluth. Uiai. MATT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 60.' Chicago. Ill ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Oair Ave., N. E. C3eve?aud, Ohio. FRANE SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tuli denarne posiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jetinot*, vse pri> tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nenradna pisma od strani članov ne bode oxiralo. Društveno glasilo: *'G L A S NARODA". Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Beaemer, Pa.: Louls Hribar. Broughton, Pa. In okoiicn: Anton Ipavec. Burdino, Pa. In okolica: John Demšar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllcb. Conemaugh, Pa.: ivau Pajk, Vid RovanSek. Ciaridge. Pa.: Anton Jerina in Ant Kozoglov. Export. Pa.: Louls Sui^anČi?. Forest City, Pa. Mat Kamin ln Fr Leben. FarelL Pa.: Anton ValentinHC. Greensburg. Pa. in okoiicn: Frank Novak. Uostetter, Pa. in okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peterncl, bor 172. Johnstotvn, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Laz erne. Pa. In okolica: Anton Oso Inik. Manor, Pa. in okoiicn: Fr. Demšar, Moon Run, Pa.: Frank Ma^ek ln Fr PodmliKek. PittsbnrcL, Pa. ln okolica: TJ. R Jakobi eli, Z. Jakshe, Klari ch Mat., I, Magister, ttenlng. Pa. in okolica: Fr. dpebar Sooth Bethlehem, Pennn.: Jernej | Koprlvček. , Sieelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frani Schlfrer. West Nekton, Pa.: Josip Jovan. WTfioek, Pa.: J. PeterneL jiurni}, viau Ui . nt. rvii".riit, Black Diamond. Wash.: O. J. Po- renta. Davis, \V. Va. in okilica: John BriNiicb in John TavželJ. Thomas, W. Va. m okollen: A. Kureneban. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon ln Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lic, J^bn J>tam»»rel in H. Svetlin. West Allis, Wis.: Autoo DemSar m Frank Skok. Rock Springs, Wjo.: Frank For tu na, A.. Justin ln Valentin Marclna. IMAMO V ZALOGI še nekaj importiranih pristnih BERGAMO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. ^ FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tiskarna Glas Naroda I f--N r N g ^p VSAKOVRSTNE TISKOVINE | IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. O O O DELO OKUSNO V ... V I IZVRŠUJE PREVODE V jp DRUGE JEZIKE. 0 ••• j kt UNIJSKO ORGANIZIRANA. In • • [g| r06BBN0SI BOi j jgj I DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, ; i I CENIKI L T. D. Slovenic Publishing Company nORTTiAVrVT STREKT KPIW VniMT V V GLAS XAttffflA^BI. M a BP a MB ■ Opazovanje artilerijskega dvoboja B iz zraka r -OOO- POROČEVALKO IZJAVLJA PO POLETU V DRUŽBI Z ANGLEŠKIM ZRAČNIM OPAZOVALCEM, DA SI ZDI ČLOVEKU PRI DVIGANJU V BALONU KOT DA SE UDIRA ZEMLJA POD NJIM IN IZGINJA... OuO 1 V (Poročilo Ass. Press.> OOO Tnaa truatatfeta filed with tb#> r«- «ua*t»r it Nm T««rfc, N. T. oo Mar^h 3», r,»l\ i• required by tiw Art trf ' <**ober i»i7 Ali Uoč»*ti* iti uavsgorf — je t~prasal dvorijivi aii-l»i« >ki rastuik. ki je na«Vloval velikemu halonu. enemu iz-iu«tl pritrjenih velikih ••klobas'*, ki predstavljajo "oči armad* ' in ki *e dvigajo, kot pritrjeni na oblake na eeli bojni eni. od angleškejra Kanala pa do švicarske meje. — Gotovo. — je odvrnil poročevalec. Vsled tega so prinesli posebno gorko zimsko suknjo ker tdieite rokavice t<*r pritrdili tudi najbolj potrebno stvar « ele opreme, namreč padalno pripravo za slučaj kake nu?-fjode. Med tem časom so prirdili balon na podstavek s >kri|wi in vse je bilo pripravljeno. Častnik sam je splezal v gondolo in sicer z ročnostjo, ki je posledica dolge vaje. dočim >«o morali posetniku pomagati drugi. Nato pa pritrdili padalni komat na padalno pripravo samo, ki je visela izven gondole. Na eni strani izven gondole se je nahajala deska, na katero je bil prilepljen zemljevid z vsemi zakopi v tem j, distriktu. V shrambah gondole so bili nadaljni zeniljevi-di, zračne fotografije in kukala. Na sprednjem delu gondole je bilo kazalo, ki je označevalo višino in neka druga priprava je kazala silo vetra v miljah na eno uro. Zgoraj pa. obvladujoč vse, je bil balon sam. katerega so držali vojaki, da ni splaval v zrak. Tenki kabel in telefonske žice so ležale na travi ter vodile k vzmetu. nahajajo-čem se na velikem motornem vozu v bližini. Opazovalec je pritisnil telefonski sprejemnik na svojo glavo. Preiskusil je zvezo s tem. da je pozval ljudi pri vzmetil ter nadalje tudi sprejemno sobo glavnega stana balonskega oddelka. Zadovoljen z vsem, je zamahnil z roko serzantu na tleli, ki je dal takoj potrebna ]M>velja svojim ljudem. Tla so se počela pogrezati. l*rvi utis je bil, da so se tla gondole udri a. Za par trenutkov je bil ta utis tako močan, da je bilo fizično nemogoče ozreti se preko strani gondole. Razgled je bil izvrsten. a manjkalo je razpoloženja, da bi se cenilo vse to. Navdušenje častnika, ko je pokazal različne zanimive predmete na obzorju, je bilo nekoliko pretirano. Počasi pa je ta prvi utis negotovosti ii.;*inii. Višinski aparat, ki sc je nahajal v neposredni bližini, je kazal sedaj višino J.800 čevljev. Termometer je že kazal znižanje temperature za dvajset stopinj. Balon pa se je kljub temu še vedno dvigal. — Na tleh je lahka megla, -— je pojasnjeval častnik. — in izkušnja nas uči, da se doseže vspričo takih razmer boljše rezultate v večji višini. Tako je bilo šele v višini 4,200 čevljev, ko je telefoniral navzdol, naj ustavijo opazovalni balon. Tedaj pa se je pričelo dnevno delo. Opazovanje artilerijskega delovanja je bila naloga, K;»overjena temu častniku. Neka angleška baterija se je ravno pripravljala vzeti Atna piko** neko nemško baterijo, in opazovalec je temu primerno uredil svoja opazovanja in priprave. Poziciji obeh baterij je imel označeni na svojem zemljevidu, a hotel je sedaj ugotoviti pozieijo svojega balona. Vsled tega se je sklonil preko strani gondole ugotovil svoje mesto ter telefoniral glavnemu stanu svojega oddelka, kje se nahaja. — Obvestite me, kdaj bodo pripravljeni, — je rekel. Nato pa je nastal odmor. Po kratki konverzaeiji pa je dal častnik v balonu povelje "Ogenj" ter potisnil kukalo na svoje oci. Nadaljnih petnajst minut je bil častnik preveč zaposlen, da bo sploh posvečal kako pozornost svojemu spremljevalcu. Zaposlen je bil z ugotovljenjem dolžine, a od časa do časa je spustil opazko, ki je kazala, da svoje pozornosti ni omejeval na hrumeče topove, temveč da je imel tudi pozorno oko za bliske sovražniškili topov na vseh drugih mestih v okrožje njegovega o]>azovanja. Obseg obzorja je znašal približno dvajset milj. Po prvem povelju "Ogenj" je udarec v daljavi kazal, da so povelju sledili. Tastnik v balonu je namrdnil obraz ter sporočil popravek. Trenutek pozneje je baterija zopet objavila, da je pripravljena in v tem slučaju j "bil učinek boljši. 8 tem procesom se je nadaljevalo. Enkrat je opazovalec zahteval, naj se ga spravi v direktno zvezo z baterijo in takoj so odredili tozadevno iz-premembo. Očividno je bila posledica zadovoljiva, kajti kmalu se je opazovanje izkazalo kot korektno. Se par izstrelkov in balon je naprosil baterijo, naj prične streljati za učinek. Dočim se je vršilo so spravili v pozicijo nadaljno baterijo ter izvršili merjenje na drug cilj, dočim je opazovalec v balonu včasih nameril svoje kukalo na stari cilj. da vidi, ee streljajo topovi korektno. ^mpatam je oddal opazovalec kako poročilo, da je Blank-Blank baterija aktivna. Blank-Blank je bila na-daljna stvražna baterija, ki za trenutek ni zahtevala posebne pozornosti. Včasi je vrinil vmes kako sporočilo na sprejemni urad v glavnem stanu kot naprimer naslednje. — Blisk.i vidni za pet minut na levo od Blank-Blank. Ker je bila ta pozicija lahko ugotovljena, se je lahko pozicije bliskov označilo za poznejšo pozornost. fTako so potekle štiri ure takega dela. predno je dal Kultura v Alaaciji. M uliioux'-Altkirch cesta v Alza-eiji. Nemška infanterija se je pomikala naprej, težki vozovi so ropotali ter odvažali hrano za topo vtki so prmeli v ospredju. Tri majhne skupine fraiicofekih vojnih jetnikov. na daleč vidne v njih rdečih hlačah in čepicah, so prišle mi no. na poti proti ozadja. Nato splošno vznemirjenje. Radovednost ob eeli cesti pred menoj, in druga zastražena skupina se je približala ter šla mimo mene. Našel pa sem. zroe - presenečenju, da so zastraženi ljudje nosili sive nemške uniforme- Neobor oženi, malomarno se niso ozirali uiti na levo. niti na desno. Eden njih. omahujoč, je kazal kot da hoče priti v ozadje vrste, a prepričevalna ost bajoneta stražnika je prekrižala take načrte. — Alzačani, — mi je zašepetal v uho moj sprejemalee. kapitan. — Pa saj so to nemški vojaki, ili niso? — sem vprašal. — Seveda, a nekateri teh Alza-čanov so govorili tako, da ni b:lo v interesu nemške armade. Kadar jih razkrijemo, jih aretiramo ter stavimo eksempel- — Presenečen st-iu. — sem re-kt-1. — kajti v nekem berlinskem listu s.-m čital. da je vojna dokazala, da imajo Alzačani nemško vlado rajše kot pa francosko in da lo zadnjega moža dokazujejo svojo lojalnost. Kapitan je nato le skomignil z rameni. Videl sem čine represalij v Strassburgn in ta doživljaj je bil > nadaljni dogodek v sistematičnem poskusu, da se reši ta vzne-uiirljivi problem r besedami n«*ke-ga d-mokraia v Berlinu, mojega prijatelja: — Naša vlada je skleni a v pričetku vojne, ua ne bo v bodočnosti nikakega alzaško-lota. rinšk«-ga problema več na svetu. V Galiciji z Avstrijci — Kasaa, v januarju 1915. Galicija in Karpati pokriti s snegom in liusi, tako je domneval svet, pripravljeni, da udro ob tajanju snega na ravnine proti Du-li-.ju in Budimpešti. Fronta je bi-a nema vsled mraza, a za njo je vladala beda. Ozeblina je povzročala agonije. Videl sem, kako so potegnili čevelj z noge stokajoee-ga vojaka, a noga je ostala v čevlju, segnita od ozebline in prisada. Legar je bil razširjen, koze so divjale. in v jeseni se je pojavila kolera, katero so pričakovali tudi stpomladi. Misterijozno legendo, ki sem jo cul šepetati na Dunaju, *em slišal zopet tukaj med vojaki. Vojno bo končala, — tako se je povorilo, — kuga, ki se bo pojavila v vseh armadah. Ta vera je bila splošna 211 absolutna skozi celo zimo. Nalik številnim drugim domnevanjem. porojenim pred vojno in tekom nje, je izginilo tudi to pričakovanje pred časom in dejstvi. Zakaj je Sudja izgubila v Bukovim. — V februarju 1915. Neki ameriški žnrnalist in jaz *va prekoračila reko Prut takoj za L'rnovicami na gorečem ponton-skem mostu med avstrijskimi in mskimi bojnimi črtami. *'Adopt i-ral" je naju S-čin. kozaški načelnik. in po dnevih presenetljivih doživljajev v zadnji straži, sv« udarila preko Rumunske. Bili smo že vsi presenečeni vsled slikovitosti zadnje ruske postojanke v tej kampanji. Videli smo pa že druge stvari, ki ao nam dale brane za globoka razmisljevanja. < epeli smo poleg edine strojne puške. ki so jo imeli Rusi na dvanajst milj dolgi fronti, dočim se je vprizorilo proti njim tri ra^oč-ne naskoke. Stal sem poleg See in a ter nekega Štabnega iastnika arti-i «*je na ]mmm krito fate, dočim •arterjem Pennsvlvanije do leta 1863, ko je postala narodna banka. Tej bauiti je sledila First Bank of the United States, katero je organiziral Alexander Hamilton. Narodni bančni sistem je bil o-/.ivotvorjen tekom Državljanske .-ojne, da pomaga pri razpečava nju velikih izdaj vladnih obvez-' aie. Celi sistem je bil precej izboljšan. a ni bil nikdar dosti elastičen. da bi mogel u t sreč i velikim n nenadnim potrebam. Xa srečo se ;e pred izbruhom sedanje vojne u-stanovilo zvezni rezervni sistem iank, s čemur se je postavilo naše inance prvič na zdravo in znan .tveno utemeljeno podlago. Ofenziva po;ena. Zaradi vebkih nemških izgub ofen tiva penehvje. — Francozi se do bro drže. — £por med Viljemoir in Indendorffom. True translation filed with the po* master at New York. N. Y. on March 29. »918. as required by the Act of Oetotw f 6, 1917. Pariz, Francija, 27. marca. — Oslabljeni vsled velikih izsrub Nemci sinoči hi tekom noči moral7 zmanjšati svoje delovanje. Hrabrost francoskih čet. ki bra tlijo zemljo čevelj za čevljem, j« nad vso hvalo. Tekom noči so Fran vozi odbJM močne poizvedovala-wulelke. ki so poskušali približat' e njihovim postojankam severo-' znnndno od 2,oyona. Cesar Viljem in general Luden-i-rff sta ireela. predno se je or;-'•el velik napja dna zapadni fronti. 1 Izšla je knjižica: DVE SALOIGRI. Knjižica vsebuje dve Igri: "ČAKLIJEVA ŽENTTEV* in •TRIJE ŽENEST* ter stane samo 25c. Oni. ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro narofe, ker iz-fcia Je v omenjenem Številu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po ni ali dva utiša in niso v ceniku označene. Naročilom priložite denar in pošljite na: Sfoveitic Publishing Ccnpaiy 83 Cortland t SU New York, N. Y __ ____________ I I •Lahen sunek je kazal, da se je spuščanje pričelo in < petnajst minut pozneje sva dospela na trdno zemljo, do- 1 čim se je balon zopet dvignil, z novo posadko. ; V sprejemni sobi je dnevno poročilo pokazalo do o- j uej$a treuuika. da so bile tri nemšk baterije "nevtralizi- i ram" iii da je častnik razkril pozicije dveh novih bate- i I rij. V primernem času pozneje zo hoteli poskrbeti, da pri- l • deta tudi ti dve bateriji na seznam nevtraliziranih, to je 1 napravljenih nesposobnih za nadaljni boj. 1 — ooo—- Najbolj čudovite stvari, ki sem jih | videl ▼ ognju. --—o-- Piše: D. Thomas Curtin. \ i Trne translation fi.ed with the r-ostniu^ter nt NV« Y..rk, N. Y on ilarvh " litlS u required by the Art of lAt^ber ^ mi T *voje Čete popolnoma nemoteno po za«» bili ustanovljeni še predno je bila razkrita ta dežela, so bili Banka sv. Jurija y Genovi in banka v Barceloni. Tem je sledila banka v Amsterdamu, leta 1609, ki je bila dolgo časa največja banka v Evropi in tej je sledila deset let pozneje banka v Hamburgu. Izmed državnih zavodov je bila Riksbank na Švedskem prva, ki je bila ustanovljena leta 1656 in obstaja še danes. Bank of England je bila oživo-tvorjena leta 1694 ter ji je stal in. čelu Sir John Houblon kot gover-ner s štabom 54 uradnikov ter letno plačo za vse, ki je znašala $"21,750. Ta banka je vedno poslovala kot bankir za vlado, plačevala interese za narodne obveznice ter je Še vedno nastanjena v poslopju, kojega temeljni kamen je bil položen leta 1732. Napoleon je ustanovil Francosko banko leta 1800, dočim je cesarska nemška banka (Reiehs-bank) sorazmerno mlada, ker je bila ustanovljena šele leta 1875. Že leta 1686 je bila organizira na v Massachusetts Bay koloniji družb, ki je vršila omejene bančne po*»Ie. a take k«>Ionijalne banke ■>o imele kaj pestro zgoodvino. — Bančna zgodovina Združenih drča v se pričenja z ustanovitvijo banke v Pennsvlvaniji, ki je bila organizirana ev Philadelphiji leta 17S0, da dobavlja hrano za kolonialno armado. Dve leti pozneje je kongres av-oriziral Roberta Morris, da usta-lovi banko Severne Amerike, ki je skozi leta nudila vladi veliko in izdatn o pomoč. Poslovala je po 1 Ali ste bolni? Ako imate kako bolezen, ne slede ua to. kako dol«ro io ne oziraje ne na to. kateri zdravnik vas ni mugei ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vaše zdravje. ~~1 Od la!jinost a'.i pa pomanjkanje denarja naj wis m* zadržuje. Vse zdravim enako: bogate 10 ^^KNLa^X "Vne. J;u seru v Pittsburgh!! najboljši Specialist nn^ke in sem nastanjen že mnogo let. Imam H^sSa '»jU.ije <>pr.'inlj»n tirad. tudi Mruj za X-žarke. ^^HfeHSa * kateripii :mm-m videti skitri vus. kakor skozi »mam nv«»jo ta>*tno lekarno, v kateri m^ffigfi i« hala jo v-.» vrs*t»> domačih tn imortiranib »Irarlt. I *** bodite boječi in pridite k meni k- t k pri jati lju ^E^ •lovoriin v vasem jeziku Kn obisk vas bo preprl-^W ■■•al. kaj morem za vas storiti. i Imam Ilrliehov sloviti G0C za krvne tnileml ln i ordravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravi] sem ti- J eoA; slnf-ajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne Ln J Jetrne bolezni, srbenje, inozole in vse kronične ty leznt i Zmerne erne. Prof. Dr. H. G. BAER, j. Sil SMITH field ST.. PITTSBIKGH. PA. nasproti po^te. ji VAŽNO.—OdrežI to ln prt ne si s seboj Važno za vsakega. i KADAR telite Urediti sa naslov svojih sorodnikov, KADAR telite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev, itvu itd KADAR telite prodati posestvo, farmo, lote, kito, po KADAR telite dobiti delo sa sebe ali svojega prija hiitvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAR telite objaviti krst, tenitve, talostinko itd. KADAR telite objaviti društvena wamtuflt rabite vSELEJ -GLAS NARODA" I "OLA8 NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsa* mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenejii in najbolj razširjeni slovenski list na sveta "GLAS NARODA" je razposlan na leto v ttirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najbolj* sredstvo za oglaševanje. CENE 80 SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 [ Enkratno iskanje dela stane.............$0J6 ] Enkratna objava prodaje posestva, hiš* lota i Enkratna objava tenitne ponudbe, žalostinke itd. stane ...........................$1.00 j ali kaj enakega stane____ _________$1.00 j Enkratno iskanje delavcev stane----------$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane_____$(50 ! Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y; Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali p» 1 oglasov, ako jih spoznamo a dvomljive in s tem va- naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu I rnjemo naia naročnika pr«d ramlml :r >ost.il zelo bled, se dvignil s svojega stola in je vdaril ob mizo ter •.3vpil: i "General, ali ste vi nemški ee-nr, ali tem jaz!'' General Lndemdorff je odgovo ".ril, da je srnio vojak in želi bolj mir,; kot vsakdo drugi. Rek^l je. . da njegovi naerti za ofenzivo bi . mogli prinesti mir.'r Žrtev sodnije. KRIMINALNI ROMAN PRiRElilL J. T. SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA IImim 1*. a lokorparirtM 21- ■ »S ___________ * driiTi p»«r>. Sedež: Johnstown, Pa. .VUTM I KVDMKl: PrtdSMlalk: IVA* PROSTOR, 10«8 Norwood li d. Cleveland, Ohio. FcMli rtKiiWHioik : JCksr? Z< tllK«i R. F. D. "J, 113. Wert Newton, Pi Giarul tajilk: BLAŽ NOVAK, IU4 5iai; St . J'toistowu, hu I. I'om. U..riik. I RANK l'AVI»V{*I<. Main t?t , JoliustouD, Fa. . Pas* tsjt. k: ANI'RFJ VII»RICH, 'JO Mala Htret-t, Cou*mma«fa, Pa. fttacmjb.Jc: JOMP ŽELU. »X*J2 St. Clair Are., Clevelasd, Ohio. Pub. Ma*aJ"!k: ANTON W^l.VMl. R F. II. 11 Ik« 27. Bridgeport. UMa KJUHBOBNI OOBOK: CrfKU, 11 137tli St. CVvHaad, Oblo. POKOTVI ODCOK. PrwtaMr ia tAiruC udt^ra: MARTIN «»B? RŽJLS, Box 72. East Mineral. Kim 1 I^r. t- -C- PRAN«' TrRC'*-' l'\ It. I. J'. Bo* 1«, F-ft Switb, Ark 2 t-r- fclk ft COLOR 13BJ S... Iltb St.. Spriiigflekl. I1L \KHO\M TOKAVNTK: Or 7*M*TT V. GtlHCK. Mi ». Okie Si.. »*• UhrfWi Hwa M . JetwiMo« n^ P» rtU»Nt GL\SIL0. | ~tJIJLw KAXODA'. SJ Cortiaiwlt Mtni, 1< rk Ottj. (Vi^rii n *" • « . -a.s c,iti t..•■.■ -.I. m- ulfuiioo i r>..V*l. i«o*llJatl naratt« «*t k* tajnika m nikejar rtraersa. Deosr a«} *• ■ p- »■ at IV Uiih. CxprmDi. s'.l I'.a^txub dcutrnlb r k» i '<*. Bitwkor pa r..* r* T»rfT«ntUn *kov. Nakaaalce naj so I .. i -1 fo B i NflTuk. C"H«i.«i. -t» I**r»wit HeiA. Ccostnausk. Pa.. to tak i*>»u>rij- - i- ujafc* » tm Twr'^U^-TO t a naslov g' tajnika. \ »lučaju. oi-axiw. tiraf^vor.l tnjolkl prl p^rofllllk ftsvn* ra taj-tin? -ke pntaaajkMlwiit, itaj t' r-r.,ivt - i-irjisuljo nra«ln rajn 1 "i»i| tu.. v .Ni-ni'-ijo- i' - f 'j • ul«» »- • ra dn« . Wo po**oe!'a Aiieta I , \< jh»I .v tuj* j Ai/ira. Ukrfai i I' »v i s kr * ur |k» 1«m/.i. v Lon! ». - • - • > -- v!j JoBiiiofi« «")taiVH*il«>rji»,* I. »»»a k»inaj ut< . K- r j.- iibpI tia ra/.poiajro j.- t. >n lu j - - i/vrilfti kjf ae je luudil F i ' - h t> • >1 .-< ••♦vno ii tKWxvl do/21 a t i, Ldo in ka; je ? uj. .va ulj valka. Ti«; : oil jt re tako daleč na sltJu, da j« bil prepričan o svojem koneenem uspeha. Pni ! d o Franku Tršnkallu in njrjrovi spremljevalki je dobil v Parizu. Po ilo iro'ra.jut m prna Jevacja mu y izvedeti, da •■ta • nu 1,1 v nt ktin hotelu or sf popisala v knji«o *'I/aiicis in •1'^'-" 1 m *"th prepotoval« Španijo ler vruila nato v Fran- egv. Ovltam sta i z Mar>«ja odpn.' lovala v Al/ir. f>o faui je Huo lahko raslc-dovat; »led. Tela ko je dospel v iir j naletel Jatimou na stotere te?ko^. Ko je preg"!ecoval razoe hote^ke knjige, je irvedel, da do-•r-tU tja r ikons-ga Francis, toda pozneje je pospod Francis sam od-p:-toi al ter p utii svejo soprogo v ALziru. — Ker je pc. tndi sama Lmalo ratem rapustila hotel, mu ni mogel gospodar povedati, kam *c j« i. 60 £i pa osebe, katere je izpraševal, zelo naspro- tovalt ▼ tvojih izjavah, rii Jaimion nazadnje vedel, ee je bila žen-iA«, od katere ie Trinkal! odpotoval, ree ona, s ka:ero je prišel v Aljhf Hotel je ^e vge iknpaj puatiti na miru, ko je slučajno izvedel, da| -e neka Uma k: je bila vt ino oblečena v sivo obleko zapustila ne-mesece" po Tnnkallovem odhodu Aliir. Seboj je imela t;ar me-1 •eeev ttarecra otroka. Spremljala jo je neka poštama ženska To *le»i je Jaanion vstrajno zasledoval. j Po dolgotrajnem prizadevanj i je lzveicL da ie bua ona stara. >ma neka gotova gospa Annesly te:- da stanuje v nel:em kraju jtl: :io od Londona. > Ker ni mogel iz'.tdeii drugega. b \ Janmoa a teiu ^H>poino%aij ■udovoljen ter se je mul v , tr .v« akienil nadaljevati gi poizvedovanji. Prepričam je bi i. do nu r> • «• te/ko najti žensko,' ~tiinu,j »'5o pri Londonu. / imen>u Anm^ley. Ozemlje ?uino od Lon-tsona je precej veliko in tudi žensu je do^ti taio. Najbolj »i > razbijal *lavo s tem, kit- naj m-'-u*- s preiskavami.i elnjič mu ■■ padlo v g!a\o /a< n* v grofiji K»int, kjer je on 'uma. x -led tv^ri j»» za par d»- : »pi. v -»v^jo pisarno ler začel prelistavati riehele vezane zvezke oradix^ra li>ta. Vli j- br *!tičaj a1 i da j* n.i -r*-3 na 4 iz/.a II. ni>v.-mbra predšnjo^a M« mlada ..ma, stara približno štiriijidvaj^.-t let. Oua jV velrka n tria, temnih l;»s. b«de , i . -sivih t^i. R., odaia, jv biia '•£>U* - na v d oo « k .. Zc. v -ako p^ja^tii!o je razpisana tia ura i. 10 funt« v ^erii. ^lučaju, da pa Aneta Frun- b. ii =•«. '»jrla-i vvoji prjateljiei liuth Ami-M- v. t pri A-for.lu. Zadnja bo tu- li plača! L'ra.io otiPmti. k| ve kaj o Aneti Fr«jjeie. Že na-Vdnj.-irn dne j«1 '»-ipravil .lanuimi v Cray^food. je bi a dolga lc«h uia II!v. oia«ij^iie dame je Rmalo naiid. l»i-a je velika ii« /»• a zunaj se .'.c poznalo, il«. je nj^na laetniea /vlo bogata. ^pfej« !;» ifii je pc^tarui. prijazna i a dobrotI.iiva Ko ji j - pov.-dal, i»o kaj jc prišel, «>i. je vprašala n prisrčnim pla- aaaa: — Kaj mi moreie j.»o\edati o Ani Frane is? — G->spa a o v, ,ik način bi rad grovorll -jdkrilfi t. v&oul. — Ja/ Nem priseL bolj \ >ied tesra, d« porzvttn kuj o pogrešani kot pa da bi kaj povedal. — Jaz se namreč izvanredno zanimam zu to Uaino. —- Kaj ho» vte vedeti, prijatelj Jannioa? — je \"j>raj>iabi človek, ki jo je zapeljal! — Ali vas je morda on pt*>laiT — Ne, on me ui poslaL — Povejte mi torej v kratkih besedah, zakaj ste priiii sem t — Jaz aem že mitlda. da mi prinašate kako poročilo o nju — Prodno vam bom mogel povedati, če jo je mogoot najti, mi morate vse raz ode ti. kaj veflle o tej mladi da»i. ^ Nikakor a« ama- CENIK KNJIG katero ima v zalogi ! SLOVENEC PUBLISHING COMPANY j 82 Co rt l and t St.. N«w York. N. Y' 1 rOL'f.NF UNJIGE: iano\ nrftiškviK^i. fnlnss'1 — 'At Hi! ri mlinar mau -.50 PuijttielsCTo - .50 Ssoijereja v pogovorit r—J& Si-hiinjiffov Dentteko-siuv. e.ovar gl.28 Z.\BA\"NK IN IIAZNT. I>RC(il KNMir.K: nijiaotl^eui —.36 !>>!! * or>»žjHiu —JHJ Dw žaloigri t **<*arllje»a iealtev" in "Trije ženini —.25 Mesija 2 svečka »—.60 Pod Robom SL Veeernir« — PoetreSba bolnikon, —Jih Bo"tjalna demokracij« Trt na nš In trtor*ja t-JSO Umna tielnoreja — Veliki eiovensko-anglečAi toimafl $2.00 Trojka i—M Vojna na Balkanu 13 «rei« U0 , Zgodovina e. kr. j«?«i»olka R IT • slikami mM nana. J Poleg tu navtrenib tujlg imamo al idva svetita. /JvJje/i lH i,h a i stri jakem dvorn al! hujri ee^nrjcričm KutJclfa *—.Ti HAZiiLtMSUX: Newyor^ite, božične. reHkoootog In ntivvtatlie ktD.-8i' --.OS 'lU'Tit f—.21 Aibam hi^mt« New York v krut- j nlml e'i kara I — 2*, i zkmuei1di: Avstro-i tattjannka vojna m*:* s—j AvHtr<"w^fr«kl veiikl rmu —ji»i Celi evet r.all ' —.10 Celi »vet veliki f—.jgi Kvrope vezan — Vojna stfft-k* ruai« $3.00 Vojni atl*s Zemljevidi: Aia, Arls.. CaL 1UL |«o — J5 i Združenih drtav maU —AO 1 Zdmž»nlh driar veliki i—.at 11 j Zdruwalb drtav atenska mapa, na drud strani pa oeU svat |8jM j pa Se nekaj raznovrstnih IsttaoT po ea »■■i - tnmII. MM v •rtovfal, ] ^■iHn «• m mM mm* it l s Nove Slovenske Columbia plošče za j Velikonoč. • E 3739 (Odpri d**kle k.'. nrico, s 0v. jursko ( društvo 4*S1. ve«;" ~tr ; (Srečna miadost. valček, Fina ( har*r!onii;a E "'740 (Sinoči s» ni na bij. Pevsko .( di-uatvo Vec" "^Rn i (Veseli giMj.-e, < V-lmobta. !Cr-i»?. i-kii ( y { kapeia. | » E o74l planine«h soiree sije. ihospev | ( Dan. in Pol. -jr (Vesela po.skoenica. Polka. I farmo- r j ( nika dvojna I E 374? Otok bleski, dvospev Dan. iu Po. (Na piesu. Harmonika dvojua. t a 2455 Columbia gramofon marš. Princes < Band 7KP (Manhaitsn Beaeh Mars Prinoe ( Band. Dance Music. 12 inch. A 6017 (I'm jsroiner to follow the bo;». - ( Prince's Band. ri nc (Cleopatra Had a Jazz Band. v I .ZD ( Prince's Band. Vse'u šest rekordov Vas stane ravno $5.U0. Pišite po nje in ne pozabite dati točni naslov cd Vast Kxpre«sne postaje. = Ivan Pajk, [ Columbia Graphoplione Dept. i56 CHESTNUT ST.. CONEMAUGH, PA f te pozabiti, da ae oba zanimava za jsto osebo in da ji oba hoče v a priti na sled. — Za stran nje sem potoval v Aliir in zastran nje -»em pri-sel sem k vam. da bi mi dali kako natančno pojasnilo. — Ali je to res? — je vprašala jrospa Anneslev živalmo. — Seveia, je re«. — Kaj bi var« lai?a!, - O moja zsrodba je zelo kratka — Anueto Franck pr.vv jdi ravno pred dvemi leti iz Alžira sem. V AL;iru sem mudila •1 svojejra moža, kateremu »o nusv. tavali zdravniki, naj preživi U: -;aj časa pod milejšim podnebje— Toda želja zdravnikov ui ( i •-viiičila. — Tam je umi L v moj»*ii' naročju. — Njegova duša. jc Nfdai pri Bosru. spomina na težko boiest s«j j; prišle solze na oči- — Strašna rana je to, toda vedi. da bo ta mna t»daj oAirav-i Ijena, ko se bova na drugem s\Tetu zop*-t sestala. — In ravno v onem! jtr . rtku, ko sem največ trpela na -tn, so mi povedali ljudje, da j , ii v moji bližini neka Angležinja. Kat-ro je bil zapustil mož. — Ob-1 j iskala sem jo ravno v trenutku, ko je v silnih bolečinah porajala o | it roka. — Da bi že vsaj nekoliko t»ozabiia na svojo usodo, sem jo! v»e!a k sebL Porod je srečno prestala — ln ko se je nekoliko opomogla, jem | j v»ela s seboj v ta kraj. Otrok je bil zelo šibkesa zdravja in umrl kmaio zatem, ko - a d trpeli v Anglijo. — Koliko časa je biia pri vas — .ie vprašal Jannion — Do prcjšnejga novembra. — Ko sem prišla nekega jutra v n sobo, je n; bilo več. — 'Ponoči je odšla m mi pustila samo pi-ao — Čakajte, prine?Ia vam bom, da ga boste prebrali. ^i« .te k pisalni mizi ter vzela z njega malo pisemce ter ga dala d a anionu tDaije pi hodnjič.) Zaprte meje. True translation filed with the post ir>; vrst New Tt rk, N. T. on Mar h J9, rjl : required bv the Act of <>ctvt«er 6, 191T. Lo?»don, Anjriija, 2»3. niai — Ivjkcr pravi neko poročilo Central N'ev j iz Amsteiviama, bodo v >re-c!-• trrek nemško-nizo tu k... n*.uJ««;o-5vi-.-arska in nem -»Ko-viaiiska meja za xnedn&rolni' promet. X"Tiičija navadno zapre kako1 i»:»\i" pr^-d kak"m važnim vojaškim prvii-ikanjem. to-ia toliko ui^i _ii /uprla še nikoli. Knltflil t»r(t*ni»r «e oa "<>Im Nar«- j uajk^rjl KloTft»«l«i dn* mfk v Karo « j.-rtih lirikiitk Požrešnost krta. ilaie-jra krta so pred kratkim prip. svojo lactno težo v teku štiriin i ajsetih ur. Neki mali ?uiv i ■". rti L, ki je tehtal štiri uu če. j/avžil sedem in pol funtov j rvov v teku enega meseca. Oe so njegovo t-rano izpremenili ter mu dali surovo meso, jagnjetino, glave kokoši ali jetra zajcev, ni njegov tek doživel nikake izpreinem-be. Nad v^,ako drugo hrano pa je cenil odtični krt sir. katerega so pomešali s črvi ali pa govejim mesom. Oženite se r<-šl;:Te nam urno EN DCL*R ia poa ali m: RELIANCE P. CLUB B-a 37\2 pri u i'omiji 17. V -p -i'" ' Ako hatuii izi?:ed njih .a :-gla3, n;".! se ird oglasi ! :.r i: Alo:s Le'. :tek. Box Tiišton, Danville, III >• _i i Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK j 63& Peno Ave., Pittsburgh. Pa | C Dr. Kolr J« ul j •Ur«lH doTtnaU J . wtrtTslk, 1 7 Hrt ^ rttut rnfhu. j ki tfn» !»:!*'*'>, prakso v a*'*.*!?«- * * V}.-, VH.1 motk'M 1 iattr«iiU«il* 1 ^fc^.v ii' trvl *dr*Tl c rla- • (»ce.tte I i ki n i« t»cTM» K»k<-»* kitro r>»a»t*«. 4« j fu gnc*bd]* iirivj«, c>« iakiifta, ' tcavi( pridite ta las »it* ffa koaa'. lop ft pcrrr.'t { ! HrCrwel« aii woOxxo kito otdri-ia i i t 19 arak in nt-r r>r*» c^urij«. J Polen-i k ih-.rj-i ki povir g 1 m nfl Iperlaltot wlkll IM 11 1 Flttaborgka, VK 8 1 Urmdai mri f*WW M upeiom te I. m mi«, t m-■ Ma M a. topokdM «• I. nm. 3 v MUaU« ed It 4op. 6m t. m**. 4 Dft. LOSKNL | t#«etatlal ntft Mmt 1 CM rcu Ara. LL nlii m «Pm, su m wuvmmmmMMnmmmenm NAZNANILO? « •mietum rojakom v državi liii-iiois naznanjamo, da jili t»o v krat-kfiti obiskal naš zastouik ž&sMfel - <33 K- jWt^&rfjK- i".; 1 Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za, "Glaa Naroda** in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že -večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobr^ poznan. Upati je, da mu bodo rojaki t vseli ozirih pomagali, posebno še, ker ima po- knnno imra mkn > sax poročen možki vam oo lah-.... {-..vedah da je najlažja pot, ka- :r..at: ^i-n-ko v redu, njena h-HtOc: P0t. a t ;«nueiju iiikdar ue manjka v ljnih pomagačev, kadar pride v mv-jto sejjit svoj divji oves 6 KainuflaŽa ni vedno uspešna. Mi smo voduo pripravljeni bolj ■spo-štovaii sive lr.se kot pa lasuljo. ' " -'II ——■■ III, ■■■! ,. , IŠČE SE mo/e pri avtomobilih. Učimo vsakega praktično pri vseh avto ter vsakovrstnih strojih. Ne zamudite I prilik.. * Pouk je za avtomobile, rmotorje pri zrakoplovih, aeetilen-zavore, pri bateriji, keko se pri-žgv in napravi razsvetljavo. Deio jamči po dovršeni skušnji. Ka,-tai' zastonj. Pouk podnevi in potit.;-i. Pittsburgh School of Automobile Engineering, Station & Collins A ves., East End, Pittsburgh, Pa. (20,22,25—3) i -—---• 'is svojo Ž-JUO in svojega očeta. Žena je doma iz Koses pri I Ilirski T>istri(ii na Notranjskem. Prosim, da se mi oglaHta. — j J >sepn Stemberger. 1164 V."est j 18. St.. Erie. Pa. vi>y-3—1-1 Kad bi izvedel za svojega strica I MATEVŽA MESTEK. D-ina je j iz Pugledo občina St. Gregor, i Dolenjsko, ter se naliaja 21- nad j J5 let v Ameriki; pred 5. leti se i jc nahajal nekje v Montari. I Prosim eenjene rojnke. če kd- \> iiie^ov naslov. <1r\ "a mi iu-"uini. al! na.i ■>» p:' sam ••^'a- • < . -'e bere i'- vr pa oglasi. — Jo»4 lii';iy«'Ui. 1<«20 Wisconsin Ave.. »>y-an, Wis. —X SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v j*okah naša potrdila ea denarne poiiljatve, e itevilka-mi, kakor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogočo avoj natančen naslov radi važne eadeve. Pisma katera imo jim poslali, «o se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Uichnlk Frank Grgurič Bla« »amide Frank No. 329639 No. 280572 ^ " No. SS0721 \ Bsrtol J. Onbert Giusepps „, . . No. 330738 No 323085 8mžie John ^ * No. 330762 Bear Dan. Kaatelic John u ix , a, No. 260638 8 p an i ček Roil N°- 44/08 No. 328894 BC"CIi8^ Kovač Frank _ - .. T . No. 330062 Starčevi? Johans Bobič Vajo No. 331070 No. 260583 Merktrn Anton Tehler Anna Božičkovič Djnro No. 331355 No. 328S9C No. 260581 liikolich John Tnrk BriaDo^7„ No- 323252 No. 330351 , No. 260643 f ,, . . . t , Of-wald Joe Turk Ivan Dolar Valentin .. No. 330086 No- 260621 No 260647 Klender Vincene Pintap Tuj* Jernej Vn 206241 No 33084« Vo 823741 Gena vojno-varčevalnih znamk za mesec v marc in april. i HABC: Ena awawfca 1414, pete certifikat c (tvajseifssJ tsacakaad fS2M APRIL: Ejia TuamLa $4.15, poln certifikat z dvajsetimi »""ytf'T1 S83.0S Vsak Jih lahka kupi keUker mm draga, nikakor pa ae reC kakor Šnmtm fltajte pazljive v ten listu ogla* "79jtro-vartevalne unoke ia Stormd". Polee dffiarjs id tea nam poftljete u vojn«-varčevalne mamka. prOoftlt* « it #*nioT va vrtnim registriranf?* pisma, r kater« Vm IU« Nm poslali. TVRDKA FRANK SAKSER. «2 CortUudt Si reet. Few York, H. T, I I Veliki vojni atlas I ▼ojskajocih se evropsidh držav m pa ^ ^ lonijskih posestev vseh velesil S Obiega 11 ranilh T^emljevidov. | CENA SAMO 26 CENTOV. ♦ STENSKO MAPO CELE EVKOPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZR. 'jjv DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, W CENA $3.00. W :> ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. Jf # MACUE Z MEJO AVSTRO-OGR8KE Z ITALIJO. —. # CENA JE 25 CENTOV. ^ Naročila tn denar pofljite na: t Slovenic Publishing Company | Z 12 OorUszKtt Stmt, New York, W. T. &