99. številka.
Ljubljana, v torek 1. maja 1900.
XXXIII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »vstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
danjimi Členi nosijo posledice slabega gospodarstva. Konsnmna društva zahtevajo, da mora vsak, kdor hoče biti člen pri mlekarski zadrugi, zajedno biti tudi člen konsnmnega društva. Tako je tndi v Dobrepoljah, kjer vlada posebno velika lakota po novih členih. Pri ti pril ki je umestno, ker se je to društvo v Dobrepoljah osmelilo prositi deželne podpore, da si nekoliko ogledamo to društvo, ki se je svoj čas razglašalo kot vzorno. Vzroki propada so nmljivi. Duhovnik, ki se nikdar ni učil trgovine, in učitelj nista sposobna, da bi se bavila s trgovino. Konsumno društvo v Dobrepoljah vodi neki učitelj, ki nima posebno dobrega imena v deželi. Naravno je, da ne more dveh služb dobro opravljati. Ali zanemarja učilnico ali konsumno društvo ali pa oboje. Gotovo je, da nas mora stanje tega društva brigati. Imam dokaze v rokah, ki govore, da je stanje jako žalostno, in da je društvo pred prepadom. Imam v rokah bilanco za leto 1899., iz katere se je lahko prepričati, da je bilo naravnost nesramno, da se je tako društvo obrnilo do deželnega zbora in zahtevalo podpore. Bilanca konsumnega društva ima reelnih faktičnih dolgov, tacih, ki se morajo plačati, 41.207 K. Tako kolosalen dolg ima priprosto kmetsko društvo v vasi! Zdaj pa nastane vproSatjo, kako je ta dolg pokrit. Izkazuje se med drugim 15 054 K tirjatev. Tisti, ki so sestavljali to bilanco, žive morda res v veri, da je ta znesek likviden, in da je iztirljiv. Brez dvoma pa, da od tega zaeska niti tretjine ne bo iztirjati, a recimo, da je izgubljenih le 3000 K. (Posl. Hribar: Več!) Zemljišče se ceni na 9100 K. Svet, ki se v Dobrepoljah ceni tako visoko, mora biti kaj posebnega. Pojasnilo se mi je, da merita svet 1100 H]sež. Na njem ni nobene, niti najmanjše stavbe. Če se danes proda ta svet, ne dobi se zanj več ko 500 gld., to so izrekli dobri poznavalci razmer, a recimo, da se dobi zanj 1000 gld. Inventar za tako društvo ceniti na 5000 K, to je že od sile. Postavila se je tako visoka svota v bilanco, da se tako pri-
mankljaj pokrije. Zaloga blaga se ceni v bilanci na 19.000 K. To je ogromna svota. Največ ima društvo špecerijskega in ma-nufakturnega blaga. Med tem je brez dvomno mnogo stare šare, ki se že več let preklada in se ne more spraviti v denar, in gotovo je, če bi se danes prodala vsa zaloga, bi se zanjo veliko manj dobilo. A recimo, da se je blago samo za 4000 K previsoko cenilo, da se bo le 4000 K izgubilo. Naj torej računim, da prevzamem blago za 15.000 K. (Posl. Hribar: To je veliko previsoko cenjeno. Poslanec baron Schwegel: Sie sind ein leichtsinniger Mensch!) No, jaz sem pravičen in hočem računati, da je blago vredno 15.000 K. Skupaj ima torej konsumno društvo 41.207 K resničnega in reelnega dolga in 34 919 K pokritja, ki je pa še vedno dvomljivo. Društvo ima torej primanjkljaja 5000 K, društvo je torej pasivno, a zdaj, ko je vse zavoženo, si hoče pomagati z mlekarnico. čudim se, da vlada vsega tega nič ne vidi in ne sliši. Čudim se, da vlada, ki je tako objektivna in pravična, posebno napram naši stranki, je puščala, da se je ljudski učitelj, ki ni poklican k takim konsumskim sleparijam, z vso strastjo vrgel v to kupčijo. Vem iz zanesljivega vira, da so dohajale bridke pritožbe proti ixfefta učitelju na okr. glavarstvo, a uslišale se niso. Okrajni glavar kočevski se je v teh pritožbah izrazil, da se ne upa ničesar storiti, ker ima ta učitelj visoko protekcijo. To je samo pri nas mogoče in prepričan sem, da bi se nikjer drugod ne trpelo, da je učitelj vodja konsumne kramarije. Apelujem na tovariša Jelovška, ki se spozna na bilance morda še bolje kakor vodja Povše, naj on reče, če ni vse tako, kakor sem povedal. Ta bilanca kaže, da je konsumno društvo v Dobrepoljah pasivno in sicer tako, da bi pač morali poklicani faktorji vmes poseči že z ozirom na kazenski zakon, ki pravi, da je slepar in goljuf, kdor si je svest, da je pasiven, pa ne napove konkursa. Do-brepoljsko društvo je pasivno, in poklicani krogi bi ga morali prisiliti, da napove kon-
Deželni zbor kranjski.
13. seja dne 1. maja 1900.
Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Vlado zastopa dvorni svetnik Schemerl.
Glavar je naznanil, da je došel od mestnega magistrata dopis v zadevi potresnih ponapredščin in posojil. Ta dopis se je kratkim potom odstopil finančnemu odseku.
Posl. dr. Papež je poročal o prošnji kmetijskega društva v Dobrepoljah, da se mu dovoli podpora k ustanovnim troškom za mlekarnico in povrh še brezobrestno posojilo. Društvo hoče zgraditi zadružno mlekarnico. Kupilo je stavbišče za 9100 K. Finančni odsek je priznal važnost mlekar-nice, a zahteval je, da mlekarnica ne sme biti v zvezi z ondotnim konsumnim društvom, češ, da bi ta svoje izgube utegnil pokrivati z deželnim denarjem. Poročevalec je predlagal, naj se prošnja izroči dež. odboru.
Posl. dr. Tavčar je dejal, da je umestno omeniti sadove, katere je rodila gospodarska organizacija klerikalne stranke, ta organizacija, ki se je s toliko reklamo upeljala v življenje. Katoliško narodna stranka je sprejela v svoj program obširne gospodarske točke in poprijela se je s posebno strastjo organizacije konsum-nih društev. Kakor gobe so rasla ta društva po celi deželi. Danes je katoliška stranka bržčas že prepričana, da slave, ki se je pela njeni organizaciji, ni nikjer. — V stavbi gospodarske organizacije že vse poka. Kakor se lastniku stare hiše vedno zdi, da nekaj šumi po zidovih, in da se bo njegova hiša podrla, tako se tudi v gospodarski organizaciji že oglašajo ponočni šumi in oznanjajo, da bo stavba razpadla, le žal, da ne bo padla po trebuhih, ki so jo ustanovili, nego bo zadela prebivalstvo. Gospodarska organizacija se je popolnoma ponesrečila in danes že išče umetnih sredstev, da si podaljša življenje. Mej ta umetna sredstva spadajo mlekarske zadruge. S temi se hoče privabiti nove člene, ki naj s se-
LISTEK.
Svetovna razstava v Parizu.
Piše akad. slikar Ivan Vavpotič. (Dalje.)
Svetovna razstava 1900 zavzema ves prostor, kojega so parcialno zavzemale prejšnje štiri svetovne razstave. Ne vštevši nebrojnih aneksov v sosedstvu razstavinem in ogromnega kompleksa, vinsenskega lesu, kar vse so nakupila tuja in domača indu-strialna podjetja, ne zadovoljivši se s prostorom, ki jim je bil odmerjen na razstavišču samem, svetovna razstava ne obseza nič manj kakor 112 hektarov ozemlja, na katerem razstavlja 76 tisoč ekspozantov!
Kakor Pariz, tako loči Sena tudi razstavo v levo- in desnibrežni del, spojena z novimi, sijajnimi mostovi. Levobrežni del se razteza od Elizejskih polj tja do palače „Trocadero"; — desnobrežni, južni in mnogo obširnejši kakor prvi, raztegajoč se od esplanade invalidov ob dolgem orsay-skem keju tja do Martovih polj, pa oklepa ves pariški „quartiera, takozvani „Gros Caillou".
Sedaj pa dovolite, da Vas povedem v razstavo samo!
Vstopiva lahko pri 36 velikih vratih, ne vštevši nebrojnih stranskih prehodov. A pričniva pri glavnih, takozvanih .monu-
mentalnih vratih." V pol arabskem, pol modernem slogu vspenjajo se pred nama bizarni, pestri obloki, spajajoči se v veličastni kupoli, raz kojo nas pozdravlja še bizarnejša soha elegantne Parižanke, predstavljajoče mesto Pariz, — soha, ki je pro-vzročila malo revolucijo v kritiškem in umetniškem svetu, in ki je bila že v nevarnosti, da jo po višjem ukazu odstranijo. Raz trg „de la concorde" je pogled na živobojna ta monumentalna vrata — bajen. Ponoči pa ne razsvetljuje pročelja nič manj kakor 40 velikih in 4200 malih električnih svetilk! 36 prehodov, aranžiranih pri teh vratih v polkrogu, dovoljuje 60.000 osebam pristop — vsako uro!
Ko sva se iznebila vstopnic-tiketov, stopiva takoj že v zelenje, v vrtnarsko in sadjerejsko razstavo, raztezajočo se ob seni-nem desnem obrežju tja do mostu „des Invalides", da, deloma še tja do mostu „de 1" Alma". Torej na desnem bregu sva! Ravnokar so v teh nasadih, drevoredih, ogromnih rastlinjakih in cvetli čnjakih otvorili prve mejnarodne vrtnarske konkurze, ki se že sedaj tešijo odličnega uspeha; vsaj so nam prinesli že rudečih, Škrlatasto rudečih vijolic, orhidej, katerih jedna sama repre-zentuje vrednost 2000 frankov!
Na desno od vrtnarske razstave, sredi ljubkih, dražestnih nasadov, se dvigata dve prekrasni palači; prva, takozvani „petit palaia", je posvečena retrospektivni raz-
stavi francoske umetnosti, druga, mnogo večja, veličastni „grand palais", pa združuje v prostranih svojih dvoranah moderne umotvore vseh narodov in šol. Ker sta palači še prazni, posetiva jih šele enkrat pozneje. Tedaj pa izpregovorim več o mejnarodni umetniški razstavi. Raz novo stavljeno avenijo Nikolaja II., ki loči ti dve palači, otvori se pred nama ona slovita, prekrasna perspektiva, ob kateri se je navduševalo že toliko poetičnih duš, — perspektiva, ki razkriva pred strmečimi našimi očmi bajno-krasni novi most Aleksandra III., vso esplanado invalidov in z veličastnim njenim domom, v katerem spi večno spanje tudi veliki Napoleon.
Toda vrniva se k cvetličnjakom in nasadom! Pustivši na levi grandiozni most, šetajoča dalje ob levem keju v osenčju hladečih drevoredov, dospeva — na levi most invalidov, — pred palačo mesta Pariza. In tu se pričenja že ono veselo, razkošno življenje, kakor je lastno vsem velikim razstavam Etablissementi vseh vrst, vseh okusov, orfeji, restavracije in kavarne vrste se v gosjem redu za „mestom Parizom". In dalje zopet dva velikanska rastlinjaka, sredi med njima ogromen akvarij „ mesta Pariza", palača, posvečena koreografiji, ali po naše, plesu, — in veselo to serijo zaključuje nekaj vrlo resnega, palača socialnega gospodarstva in shodov. In ca desni, vsporedno s to vrsto sijajnih palač, dolga,
kurz. Podporo dajati takemu društvu bi pa bil naravnost greh, in deželni odbor bo že vedel, kaj mu je storiti s to prošnjo. (Živahno odobravanje.)
Govor dr. Tavčarja je klerikalnim poslancem kar sapo zaprl! Niti besedice niso odgovorili.
Poročevalec dr. Papež je le omenjal, da se je že v finančnem odseku reklo, da je konsumno društvo v Dobrepoljah pasivno, potem pa je bil sprejet predlog, da se odstopi ta prošnja dež. odboru.
Posl. Murni k je poročal o prošnji obrtniške bolniške blagajne v Idriji, da bi se jej dovolil prispevek k ustanovnim stroškom Dovolilo se je 500 K.
Posl. grof Barbo je poročal o zgradbi deželnega dvorca. Poročilo dež. odbora se e po nekih opomnjah poslanca dr. Papeža odobrilo. _ (Konec prih.)
Konkretalni status kranjskega deželnega zastopa ter njegovih uradov in zavodov za leto 1899.
Tako se zove publikacija deželnega odbora kranjskega, ki je izšla te dni kot prva te vrste Njen namen je pač, da občinstvo zve, kaj da spada pod deželno upravo, in kateri funkcionarji ravnajo in kateri izvršujejo vse upravne stroke. V koliko ta publikacija podaje podobo o tem oziru, pokažemo pozneje, ko prej navedemo nje vsebino. Ta obsega najvišjega deželnega funkcionarja, deželnega glavarja in njegovega namestnika, potem pa po vrsti: a) dež. zbor z vsemi 37 poslanci po kurijah, b) deželni odbor s svojimi 5 členi in dvema namestnikoma (oziroma 3 namestniki), c) deželne urade, in sicer: 1. tajništvo, 2. knjigovodstvo, 3. blagajnico, 4. stavbinski urad, 5. pomožni urad, 6. služabništvo, 7. nadzorništvo samostojne deželne naklade, odnosno vodstvo užitninskega zakupa; d) učne in izobraževalne zavode (deželni muzej Rudol-finum, kmetijska šola na Grmu), e) deželne
nepregledna serija mičnih palačic in pavi-Ijončkov, v kojih kraljuje veselje, raz koje odmeva glasba, petje in smeh. Satira in dovtip, umetniška prostost in brezskrbnost, vse, kar le šegeče naše živce, nama nudi tu tisoče zapeljivih čarov. Šele razstava umotvorov slavnega kiparja Rodina, umeščena tik za socialno-gospodarsko palačo, utiši glasni, razuzdani ta smeh.
Pri mostu 8de t Alma" sva, toda predno Vas povedem dalje, dovolite, da se tukajle ob obrežju malo ustaviva. Ozrite se po levem bregu; kaj, ali ni to nepopisno krasno, ni li to ono bajno mesto, ki je vzrastlo črez noč, kakor v bajkah tisoč in ena noč?! V bratski harmoniji vrste" se tu slogi vseh narodov, vseh vekov! Ni li res nepopisno diven ta pestri ensemble tega mesta narodov, teh krasnih paviljonov tujih držav in gospodstev? — In nekaj svečanega, mističnega in nadzemskega vlada nad temi palačami, nekaj kakor genij svetovnega miru. Težko, da se ločite od tega prizora, toda, ker Vas popeljem pozneje itak v to vesoljstvo ,en miniature", treba, da pospešiva korake in nadaljujeva svojo pot.
V starem Parizu sva, na srednjeveških tleh. Kamor se le ozreva, oni „anno dazu-mal", ki se v srečni, tihi zadovoljnosti smeje samemu sebi, povsod, vsepovsod srednjeveški dekor, srednjeveški milje in srednjeveški tipi. In iz srednjeveških krčm,
dobrodelne zavode: 1. vodstvo, 2. upravi teljstvo, 3. zdravniško osebje, 4. drugo osebje; f) deželno prisilno delavnico, g) uslužbence v področju deželne kulture.
Česa pogrešamo v tej publikaciji? Ta publikacija ne obsega izobraževalnega zavoda, deželnega gledališča in njega služabnikov, dalje ne obsega važne deželne institucije, zdravstvenih okrožij in okrožnih zdravnikov, ki tudi spadajo pod deželno upravo, ne obsega pa slednjič tudi ne deželnih cestarjev, niti odgonskih izprevod-nikov. Želeli bi si torej, da bi naSi deželani zaznali za vse naprave, ki spadajo pod deželno upravo, in za vse opravitelje, ki izvršujejo agende te ali one upravne panoge. Nevednost v tem oziru je torej jako velika; niti izobraženci ne vedo, kaj sodi pod deželno, kaj pod državno upravo, da, znan nam je primer, da niti deželni uslužbenec sam ni vedel, ali je deželni ali državni funkcionar. Tudi bi kakor zasebnike, tako tudi javne organe gotovo jako zanimalo vedeti, kakšne agende opravljajo posamezni deželni odborniki.
Znana so nam področja deželne uprave, vemo pa tudi, da so se naloge, ki jih je opravljati našemu prvemu samoupravnemu deželnemu oblastvu, v zadnjih 15 letih toliko pomnožile in tako obilno razširile, da se prav čudimo, kako in kdaj se izvršujejo vsi ogromni posli, ki jih je dandanes vse drugače opravljati nego prejšnje čase. Čudimo se, kako zmaguje tako pičlo število uradnikov toliko dela, tembolj, ko nam kaže status že veliko starih, torej izdelanih močij. Naj govore številke: T a j n i š t v o, ki je duša vsem uradom, ima samo 4 stalne uradnike in 2 pomožna; izmed stalnih je jeden v 66. letu in služi že 43. leto, izmed pomožnih je jeden (vpokojeni okrajni tajnik) v 68. letu; — Knjigovodstvo, ki je računskokon-ceptni urad, ima 9 stalnih uradnikov in 1 praktikanta (1 oficijal le figurira v tem oddelku, ker v resnici opravlja nadzorski posel samostojne deželne naklade skoraj že tri leta); jeden je v 61. letu ter služi že 43 let, jeden pa v 63 letu in služi že 37. leto; — blagajnica ima 3 stalne uradnike in 1 praktikanta; jeden je v 67. letu in služi že 48. leto; — sta vbinski urad ima 1 stavbinskega svetnika, ki je že v 75 letu, 2 stalna in 1 pomožnega inženirja in 1 kancelijskega asistenta;— p o močni urad (zapisnik, ekspedit, registratura) ima samo 4 stalne uradnike (koliko pisarjev, ni povedano, dasi bi bilo zanimivo vedeti, koliko jih prepisuje); — upraviteljstvo dobrodelnih zavodov (bolnice, blaz-niče, porodnice) ima samo 3 uradnike; jeden je v 66 letu in služi že 46. leto.
Ti podatki, ki pa gotovo niso popolni, dovolj glasno govore, da mora upravni stroj z vso silo delati, vse moči napenjati, da kolikor toliko izvršuje svoj ogromni posel,
srednjeveških gledališč udarja na naše uho zopet oni glasni, razposajeni smeh,
Pa pustiva ga v sreči, to smeječe se ljudstvo, ki se tako rado, tako lahko potaplja v preteklost, in pohitiva dalje!
Etnografična, kolonialna razstava! To nenavadno ozemlje, ta čudežni milje", in tam v ozadju ta mogočna palacia „Troca-dero" v bizarni svoji arhitekturi! — Beli, Črni in žolti obrazi prihajajo in zginevajo pred Vašimi očmi; burnusi in bele halje, fesi in turbani, široki slamniki in lahke čepice, leopardovina in naga pleča, svila, zlato in baržun, cunje in vreče hite" mimo Vas v divjem kaosu. In teh stotero naj-čudeznejših jezikov in narečij, trdih in glasnih, kričečih, mehkih in zvenečih, nosljajočih in grgrajočih, — ni li to Babilon?!
V divnih kaskadah pene" se šumeče vode pred veličastnim Trocaderom, ki raz-polavlja etnografično razstavo v sekcijo tujih in sekcijo francoskih kolonij. V prvi, desni od Sene, ponašajo se s svojimi naselbinami Angleška, Egipt, Japonska, Euska s Sibirijo, Kitajska, Portugal, Nizozemska, tudi tolikanj aktu-valna Transvaalska ne zaostaja, saj razstavlja tu cele plantaže, gospodarstva, farme, svoje zlato in specimina onih nesrečnih, prokletih rudokopov, za katerih živo zlato teče živa kri! — Poleg koloni-zatorjev razstavljajo tu tudi misioni! Pa če Vas zanima premogokoparstvo, pa se tudi tu le laho malo usteviva! V desnem palačinem traktu pa prirejajo, med njimi i Avstro-Ogrska, tuje države vrlo za nimivo razstavo mej nar o d ne in. kolonialne svoje trgovine. (Dalje prih.)
ki se mu takorekoč od dne do dne kopiči Ni torej čuda, da čuješ, če stopiš malo po naši deželi, tožbe, da mine veliko časa, predno reši deželni odbor kako reč. To je popolnoma umevno tistemu, ki ve, da tisto malo glav ne more in ne utegne na vse strani delati in reševati. To zapoznevanje rešitev pa nikakor ne gre na rovaš deželnega odbora in njegovih organov, ampak jedino le na rovaš deželnega zbora, ker načeloma stiska in stiska pri upravnih stroških, in ker ne pozna dovolj potreb upravnega stroja. A gotovo je, da uprava, ki stane malo, ne more biti dobra.
(Konec prih.)
Naša mlinska obrt.
(Govor posl. I. Lenarčiča v 8. seji deželnega zbora kranjskega.)
(Dalje.)
Gospoda moja! Omenil sem, da .Adrija* daje take olajšave za vožnjo po svojih parobrodih. Človek bi se vprašal, zakaj pa se Cislitvanija ne poslužuje BLloydovih" parnikov v isti namen. Da, tu je velika nepremagljiva težava.
Lahko bi se jih posluževala, če bi sploh ti smeli voziti, ali kakor je vsem gospođom znano, obstoji nek dogovor, nek kartel med .Adrijo" in Llovdom", koji „Lloyd" pa naša država subvencionira.
Tudi mlinski obrt mora svoj prispevek donašati k subvenciji. Naša uprava pri ti priliki, ko se je ta dogovor med „Adrijo" in „Lloydoma vršil, ni storila tega, kar bi bila njena dolžnost, da bi bila namreč posegla vmes med tisti dogovor glaseč se, da smejo parniki „Adrije" voziti po adri-janskem morju in dalje proti zahodu od črte, ki vodi od Sicilije navpično proti Afriki, zlasti čez Gibraltar in v Atlantski ocean do vseh mest ob atlantskem oceanu, med tem ko je „Lloydu" prihranjeno, da sme voziti samo po tej, namreč po vzhodni strani te črte, torej v Egipet, Črno morje, Radeče morje itd.
Gospoda moja! Tak dogovor naj bi le bil, da si ti društvi ne delata konkurence, ali treba je upoštevati, da taka od države subvencionirana podjetja ne smejo iz oči pustiti koristi dotične državne polovice,
temveč morajo dobrote jednakomorno razdeljevati Dogovor pa obstoji nadalje še v tem, in Ogri so tudi v tem oziru prekanili našo državno polovico, da morajo ,Lloy-dovi" parniki prihajati v Reko in tam eventuvalno nakladati razno blago, zlasti ogrsko žito in moko za eksport, med tem, ko „Adrija", ki ima glavni promet na Angleško, ni navezana, da bi morala priti tudi v Trst. Ne vem, kako se je to moglo zgoditi, ali je bil namen pri tem ali samo brezbrižnost, katera se ne da kvalificirati. (Poslanec Hribar: „Kratkovidnost!")
Gospoda moja! Opozoril bi pa tudi še na neko okolnost, ki jasno kaže, da se je hotelo obrt naravnost oškodovati, in sicer od strani južne železnice.
Kranjski mlini so pač izvedeli, da se namerava tista refakcijska tarifa, ki je prej za Reko veljala, popolnoma odstraniti. Ker so pa kranjski mlini imeli svoj eks port za dalmatinske in istrske kraje črez Reko, torej so skušali, da bi po stari re-fakcijski postavki rešili, kar se je sploh rešiti dalo, in so to privatno vest, katero so dobili, uporabili, tako, da so zadnje dni meseca decembra kolikor mogoče oddajali svojega blaga, da morejo biti deležni one refakcijske postavke.
Ali južna železnica je po uplivu raznih ogrskih mlinov in merodajnih ogrskih faktorjev vedela tudi temu v okom priti. Mislila si je in rekla: .Škoda! Pride nekoliko 100 vagonov moke v Reko in zato smo mi oškodovani kot konkurenti", in vedelo se je napraviti tako, da je južna železnica nekaterim kranjskim mlinom telegrafi r al a: „Blaga je preveč, v Reki se ne more nič več sprejemati", vzlic temu, da se je po natančnih poizvedbah dokazalo, da takrat magacini v Reki sploh niso bili napolnjeni, kajti moka se ne preklada v magacine, ampak gre takoj direktno na vozove in od tod na parnike in le majhna množina pride v magacine. Torej naravno je, da se je hotelo oškodovati našo konkurenco. _ (Dalje prih.)
W IJ ubijani, l. maja.
Mladočehi in položaj.
Kakor se kaže, se Mladočehi ne menijo za vse izjave desničarskih strank ter
bodo delali obstrukcijo vendarle. aAko nas zapuste naši zavezniki", pišejo .Narodni Listy", .potem nimajo pravice, nam kaj predpisavati.  Sami nase navezani Čehi se bodo dali v boju za svoj jezik voditi le od interesov svojega naroda." „Lid. Noviny" očitajo Jugoslovanom, da jih je pridobila vlada s samo obljubo, da se napravi železniška proga, Poljake je zastrašila grožnja vlade, da razpusti državni zbor, ker se atančiki boje, da izgube mnogo mandatov. Tudi fevdalni veleposestniki so se baje izrekli proti obstrukciji, katere ne bodo za virali, še manj pa podpirali. Mladočehi bodo potemtakem v parlamentu izolirani. „Boljše tako", pišeje .Lid. Noviny",  .kakor da bi imeli na desni in levi nezanesljive zaveznike, ki jim v vsakem odločilnem trenotku zvežejo roke, zlasti ako se gre za to, da se hydro sedanjega sistema ubije. Mladočehi se ne  boje niti  oktroiranja, niti absolutizma".   Radikalci, ki so pred vsem krivi, da morajo Mladočehi postopati  toli brez obzirno, pa se rogajo Mladočehom, ker so odpadli dosedanji zavezniki. Klic Jaworskega „Do tu in ne dalje lm pa nazivlja impertinent nim „Rad. Listi" vprašujejo, kaj so Poljaki za Čehe že storili, da se drznejo govoriti toli mogočno.   Pač pa so se Čehi za interese Poljakov že večkrat žrtvovali. Vsega tega — pišejo „Rad. L." — je kriva kratkovidna politika Mladočehov- Minister Rezek je vprašal Mladočehe,  ali se udeleže spravnih konferenc, ki bi se sklicale dne 5. in 8. maja.   Mladočeški klub se bo posvetoval te dni glede Rezekovega vprašanja.   Bržčas se Mladočehi udeleže samo prve seje, da povedo vladi svoje mnenje. Morda pa povabilo sploh odklonijo. Afera Gregr Kaizlova še ni poravnana.   Gregr je izdal v svojem glasilu izjavo, da svojih besed glede Kaizla ne prekliče. Zajedno pa je izdalo 400 Gregrovih volilcev svojemu poslancu   zaupnico.   „ Politik"   pravi, da takih   pojavov   ne   more   trpeti nobena stranka, kateri je za red in disciplino. Vsekakor bo v mladočeškem taboru razmere jako čudne.
Poslanec K. H. VVolf v Mariboru. Te dni so imeli mariborski Nemci izredno čast, pozdraviti v svoji sredi vodjo nemških radikalcev, \VoIfa. In res, sprejeli so ga sijajno in navdušeno kakor slavnega junaka, kot vteleseni ideal nemških politikov. Shoda se je vdeležilo okoli 2000 ljudi. Otvoril je shod prof. Avrelij Polzer z Dunaja, ki je tožil, da se Velika Nemčija tako malo briga za avstrijske Nemce ter dejal, da je velikonemška politika kratkovidna. Kakor Buri, ki se kot germanske predstraže v daljni Južni Afriki sami bore proti roparski Angliji, morajo tudi avstrijski Nemci zaupati svoji lastni moči in Kriigerjeve besede: .Premagati nas morejo, a uničiti nikdar!" veljajo tudi za Nemce v tej državi. Tajnik nemškega nacionalnega društva, pl. Stransky, je prečital brzojavne in pismene pozdrave, med katerimi jih je bilo nekaj tudi iz Velike Nemčije. Potem je govoril Wolf. Dejal je, da gre vse proti nemškim radikalcem, ter da hočejo vzeti Nemcem ono, kar jim je najsvetejša dedščina prednikov. V prežalostnem času so se vsedli nekateri zaslepljeni Nemci skupaj ter sestavili takozvani binkoštni program, kateremu so se Slovani smejali. Obžalovati je, da je nemška narodna stranka s tem, da se je začela z vlado pogajati, ter da se je vde-ležila spravnih konferenc, podrla to, kar je radikalizem doslej dosegel. Treba pa bo začeti boj iznova. Nič pogajanj, nič kompromisov, nego le boj, neizprosen boj mora biti sedaj naloga Nemcev. Krščanska socialna stranka na Dunaju je klerikalna stranka, ki je zanesla v Avstrijo nečuveno politično surovost in pobarabljenje Zato pa ji treba Dunaj iztrgati. Klerikalizem je bil vedno največji sovražnik nemštva. Wolf zaupa v bodočnost, in to še tolikanj bolj, ker so se oklenili nemškega radikalizma mladeniči in — ženstvo. Wolf je grajal občinske zastope nemških mest v južni Štajerski, da so premalo odločni, zlasti je napadel ptujskega župana Orniga, ki je sicer strasten nacio-nalec, a sprejema slovenske objave. Na predlog dr. Glantschnigga se je izrekla nemški narodni stranki nezaupnica ter se je obsodil nemški binkoštni program. Shod se je končal sklicem .Hura Germania!" in s pesmijo .Die Wacht am Rhein."
Vojna v Južni Afriki. Angleži so v sredo zasedli Thabanehu ter zbrali ondi 23.000 mož. Prej sta imela generala Hamilton in French pri Ejester-
neku z Buri vroč boj. Angleži so imeli pri tem velike izgube. A tudi severno Bloem-fonteina je bila v petek ali v soboto pri Karee-Sidingu med sovražnikoma ljuta bitka, katere konec pa še ni znan. General Pole-Carew se je vrnil s svojo divizijo od De-vvetsdorpa v Bloemfontein ter je menda določen, da izpolni vrzel med Thabanehujem in Bloemfonteinom. Buri pa imajo na jugu republike Oranje še več posadk, tako pri Bushmanskopu,  Smithfieldu, Gryskopu in Klettersfurthu. V Londonu sodijo, da je Ro-berts začel prodirati proti severu. Buri baje ne nameravajo braniti Kroonstadta, nego se umakniti polagoma preko reke Vaal, kjer so ugodne pozicije.  Na zahodu so se Buri iznova polastili svojih pozicij pri Warrentonu, iz katerih so jih pregnali Angleži šele v torek.  Londonski časopisi poročajo, da so imeli Buri v decembru 1899. v vsem okoli 54.000 mož, 13. marca 1900 pa so jih imeli samo še 26.500. Skoraj vsi Buri, starci in otroci, žene in dekleta, so bili že v vojni ali pa se pripravljajo za njo. Fric van Staa-ten, poročevalec „Hamburger Nachrichten" piše, da gre vse v boj. „Še nikdar ni noben narod z večjim navdušenjem žrtvoval svojo kri in svoj imetek za svobodo domovine", piše van Straaten. „Nerazumljivo pa je Burom, kako more gledati Evropa obupni boj malega naroda s svetovno vlastjo, in da ne gane niti s prstom Burom na pomoč. Buri z veseljem čitajo časopise, v katerih se jim izreka simpatija, toda silno so razočarani, ker jim Evropa dejansko noče dati pomoči". Vzlic temu pa med Buri doslej ni še nobene malodušnosti, nego je vse neizpremenjeno navdušeno za boj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1 maja.
— Osebna vest. V izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljano je naučno ministrstvo imenovalo na mesto v Celovec premeščenega učitelja Iv. Bende gosp. Vaclava Srpa, učitelja na učiteljišču.
— Kranjski deželni zbor. V današnji seji se je po razpravi o dobrepoljskem konsum-nem društvu, o kateri poročamo že danes, razvila daljša debata o predlogu glede vinske klavzule, o katerem je poročal poslanec Božič. Ta govor priobčimo po stenogra-fičnem zapisniku Govorila sta poleg poročevalca še poslanca baron Schvvegel in Po v še. Poročilo o zgradbi dež. dvorca se je odobrilo. Tudi o razširjenju domobranske vojašnice se je vnela debata. Govorila sta še poslanca Kalan in Hribar ter deželni glavar De tel a. Nadalje je zbornica rešila več prošenj. Koncem seje so poslanci Hribar, Grasselli in tovariši interpelirali vlado radi zgradbe novega poslopja za gimnazijo in licealno knjižnico, Prihodnja seja bo v Četrtek popoludne.
— Deželni predsednik baron Hein se današnje seje ni vdeležil, in ga je nado-mestoval dvorni svetnik g. Schemerl. Vzrok odsotnosti njegove ekscelence je neka mala nezgoda. Dež. predsedniku je na mostovžu deželnovladne palače postalo slabo, spodrsnilo ae mu je in njega eksce lenca se je pri tem nekaj poškodoval.
— „Narodni dom". Veliko let je že preteklo, odkar se je v Ljubljani priredila zadnja večja veselica na korist „ Narodnemu domu". Društvu dohajajo od leta do leta pičlejši doneski in le s težavo se vzdržuje na površju. Seveda je resnica, da je slovenska požrtvovalnost velika, in da je obilo mlajših in starejših društev koristnih narodnih društev in podjetij, katera je tudi treba podpirati in vzdrževati. Pomisliti je pa, da so vsa ta društva od „ Narodnega doma" več ali manj odvisna, da ž njim stoje in padejo, da torej „Narodni dom" sam zasluži največjo pozornost, vsaj veliko večjo, kot je ona, katera se mu v zadnjih letih izkazuje. Dokaz, kako neobhodno potreben je „Narodni dom", naj izpričajo številke: v letošnjem predpustu priredila so društva, klubi, večje in manjše narodne družbe v „Narodnom domu" preko 50 plesov, veselic, predavanj, koncertov in zabav!! — Prav veselilo je upravni odbor čuti, da je narodno občinstvo njegovo idejo, da bi se letos na društvenem vrtu priredila velika veselica narodnih društev ljubljanskih na korist .Narodnemu domu", simpatično pozdravilo. — To ga je ojačilo, da je pričel s pripravljalnimi koraki in povabil v soboto vsa
društva, ki stanujejo pod krovom .Narodnega doma", da sodelujejo pri tej veselici in pošljejo k prvemu posvetovanju svojega zastopnika, oziroma zastopnico. Temu vabilu so se odzvala in obljubila svoje sodelovanje nastopna društva : .Narodna čitalnica", telovadno društvo .Sokol", .Glasb. Matica", .Trgovsko pevsko društvo", pevski društvi .Slavec" in „Ljubljana", .Planinsko društvo", „Družba sv. Cirila in Metoda" z vsemi ljubljanskimi ženskimi podružnicami. — Ker prične v kratkem na vrtu „Nar. doma" pilzenska pivovarna graditi veliko verando z gledališkim odrom, paviljonom za godbo in dvorano, v koji bo prostora za mize in do 800 ljudij, sklenilo se je, da se počaka do konca junija, ob kojem času bo dograjena veranda, katera se bo s to veliko veselico otvorila. Veselica vršila se bo na vrtu, v verandi in v Sokolovi dvorani, ki je v zvezi z vrtom. Navzoči zastopniki društev volili so odsek, ki ima vse priprave za veselico izvršiti. V odsek so bili voljeni: Gosp. dr. Karol vitez pl. Bei\veis-Trsteniški kot predsednik društva „Narodni dom", gospa Fran j a dr. Tavčarjeva kot zastopnica damskega odseka, gosp. Fran Skaberne kot zastopnik .Nar. Čitalnice", gosp. dr. Josip Kušar kot zastopnik „Sokola", gosp Anton Svetek kot zastopnik vseh pevskih društev in gosp. A. Dražil. Delovanje glavnega odseka in damskega pododseka nadzira posebni odsek, v kojega so bili voljeni: Gosp. dr. K. vitez pl. Blei\veis-Trsteniški, gospa Franja dr. Tavčarjeva in g. Fran Skaberne O pripravah za to veliko veselico bomo ob svojem času obširno poročali.
— Svetovna razstava v Parizu. Na poziv g. župana Hribarja se je lani konstituiral poseben odbor v namen, da priredi skupno potovanje Slovencev na razstavo v Pariz. Odkar se je ta odbor izvolil, ni bilo več glasu o njem. Zdaj dobivamo z raznih strani vprašanja, kaj da je s tistim skupnim potovanjem, in pritožbe, da tajništvo dotičnega komiteja na vsa tozadevna vprašanja niti odgovora ne da. Z ozirom na to, da morajo ljudje vender vedeti pri čem da so, bi bilo prav umestno, če bi se razglasilo, ali se sploh še misli prirediti skupno potovanje v Pariz ali pa je odbor mirno v Gospodu zaspal, še predno je kaj storil.
— Ljudski shod. Socialno demokratski delavci so priredili danes dopoludne v proslavo delavskega praznika prvega majnika na Koslerjevem vrtu ljudski shod, katerega se je vdeležilo okoli 200 delavcev. Shodu je predsedoval krojaški mojster Franc Želez-nikar. Govorniki so bili sodrugi Hitejc, Lav-tar, Praček, Mihevc in Kavčič.
— Pogreb majorja Kerta se je vršil danes ob 3. uri popoldne ob izredno veliki vdeležbi. Pred krsto, katero so vozili top ničarji, je stopal bataljon 27. pešpolka z godbo, za krsto pa mnogo častnikov vseh ljubljanskih polkov, zastopniki obč. zastopa in magistrata ter mnogo najodličnejše gospode. Pogreb je dokazal, kako priljubljen je bil pokojnik, ki je ostal do zadnjega veren sin svojega naroda.
— Naš list o svetovni razstavi. Včeraj smo začeli v našem podlistku priobče-vati opis svetovne razstave v Parizu. Naš dopisnik je gospod akademični slikar Ivan V a v potic, rodom iz Novega mesta, ki se spopolnuje na pariški umetniški akademiji. Gospod Vavpotič opiše polagoma v našem listu vso razstavo, zlasti pa umetniške oddelke, sosebno avstrijsko in splošno slovansko, rusko, srbsko-hrvatsko in bolgarsko umetniško sekcijo, Rodinovo razstavo, razne kongrese, ki se bodo ondi vršili, dalje industrijski in etnografski oddelek in drugo. Svoje čitatelje opozarjamo prav posebno na te Vavpotičeve podlistke, zlasti one, ki so sami namenjeni v Pariz. Gospod Vavpotič, velenadarjen slovenski umetnik, stanuje: HCtel du Sud, Rue Ri-voli 6.
— Shod o streljanju proti toči, ki
se je vršil v nedeljo, dne 29. t. m. v Krškem, se je prav dobro obnesel. Zborovati se je moralo na prostem, ker je bila vde ležba prav velika (čez 1500 vdeležencev). Hrvatska vlada je poslala svoje zastopnike ter istotako tudi kmetijska družba v Za grebu. Shoda se je vdeležilo mnogo odlične gospode s Štajerskega in s Kranjskega. Gospod Gombač, pozdravivši kot sklicatelj shoda, vse vdeležnike, je predlagal predsednikom tega zbora, ondotnega župana gosp.
dr. T. Romiha Potem so se vršili razni poskusi z raznimi strelnimi pripravami. Obljubilo se nam je obširneje poročilo.
— »Goriška ljudska posojilnioa".
Iz Gorice se nam piše: V nedeljo od 9. ure zjutraj do 6. ure popoludne se je vršil občni zbor te posojilnice, ki je imel dokazati, v katerem taboru je denarna sila naroda. Zmagala je sijajno narodno-napredna stranka, katero je vodil g. A. Gabršček, s 1721 glasovi proti .Goričanski", ki je dobila 1120 glasov, med temi nad 500 po farovžih nalovljenih in zapeljanih kmetov-dolžnikov, ki imajo po 1 glas ; te sta vodila znana ultramontanska nunca oba dr. Pavlica. Treba pa še dostaviti, da glasovi narodno-napredne stranke so reprezentovali — blizu 6000 deležev ali 50.000 deležne glavnice, dočim klerikalni glasovi niso presegali 1300 deležev ali 13.000 glavnice. Od teh pa je treba odšteti nad 500 posojilniških dolžnikov, ki pač ne morejo priti v poštev; narodni stranki je odšteti teh okoli 400, da jej ostane udeležene glavnice okoli 46 000, dočim ostane .Goričanski" stranki le 8000 gld. In ti ljudje so hoteli s terorizmom dobiti .Goriško ljudsko posojilnico" v svoje roke, da bi postala podružnica klerikalne hranilnice .Monte di Pietia", ki bi rada nekaj žrtvo vala, da bi se otresla naše posojilnice. Zbor sam je vodil g. dr. Turna z občudo vanja vredno hladnokrvnostjo in spretnostjo. Navzočih je bilo nad 150 oseb. Ali kdor je videl može ene in druge stranke, je videl jasno, da v taboru narodno napredne stranke je cvet našega naroda na Goriškem. Na .Goričanski" strani je poleg kompaktne duhovščine le Še nekaj ljudij, ki pa v našem politiškem življenju nič ne štejejo. Ako bi navedel imena, bi podala ta sama najboljši dokaz. Do kakošnih škandaloznih pojavov smo pa prišli zadnje čase, da se škandalizujejo celo Italijani, ker v njih bi kaj podobnega ne bilo mogoče — o tem o priliki. Slovenski svet bo strmel, kako nizko smo padli na Goriškem v sredstvih strankarskega boja Toda narod naj izve vse.
— Prvi maj v Ljubljani se je začel z najkrasnejšim dnevom, ki je izvabil mnogo ljubljanskega občinstva v okolico, zlasti na Rožnik in na Drenikovo. Žal, da se je že okoli osme ure nebo preoblačilo in ob 9. je pršil dež. Popoldne pa smo imeli hudo uro z gromom in bliskom ter s hudim dežjem. Zdi se torej, da ima profesor Falb prav, ki naznanja: 1.—6. maja deževno, mrzlo vreme; od 7.—13. suho, solnčno vreme normalne toplote; od 14.—20. temperatura pade, 14. maja je kritičen dan tretjega reda in tri dni na to mnogo dežja; od 21.—25. prav mrzlo, dež, v gorah celo sneg, med 26. in 31. viharji. 28. maja je kritičen dan drugega reda z mrknenjem solnca.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca aprila 1900 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 720 strank 401.796 K 93 vin., 715 strank pa vzdignilo 368.551 K 14 vin.
— Iz Leskovca nam pišejo: Prijatelji gasilnih društev se uljudno vabijo v nedeljo popoldne, 6. t. m , na izlet k Lavrin-šeku, katerega prirede gasilna društva: Rajhenburg, Videm, Krško in Leskovec. Svirala bode godba uniformirane meščanske garde iz Kostanjevice pod vodstvom kapelnika g. L. Potreb ina.
— Požar. V Vrhpolju pri Št. Jerneju so 21. aprila popoldne zgorela vsa poslopja posestnikom Jož. Kočmanu, Jož. P o tokar j u in Mat, Globevniku. Škode jeza 4800 krcn. Zažgali so otroci. Gasila je Šentjernej ska požarna bramba pod vodstvom g. Fr. Novo selca. Pogorelci niso bili zavarovani in so danes skoraj brez imetka'
— Iz ptujske okolice se nam piše: Ptujski Župan in tudi deželni poslanec, pek Ornig — vabi slovenske kmete v svojo štaci u no ter njim po slovensko pravi: .Vidite mi bomo Vam sedaj spravili, regulacijo „Pesnice" — nas morate prihodnjič voliti za poslance Vaših pa ne. Mi znamo." To so lisjaki! Bojijo se v Gradcu, da bi izgubili Spodnji Štajer, in sedaj nalašč tako delajo in nekaj dovoljujejo, da bi nevedne slepili. Strah jih je.
— Mestna posredovalnica za deio in službe v Ljubljani. Od 21. do 27. aprila je dela iskalo 19 moških delavcev in 61 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno za 18 moških delavcev in za 54 ženskih delavk. 127 delavcem se je nakazalo 89 od-
prtih mest in v 57 slučajih se je delovspre-jelo, in sicer pri 11 moških in 46 ženskih delavkah. Od 4. januvarja do 27. aprila je došlo 1171 prošenj za delo in 935 delopo-nudeb. Delo ali službe dobe takoj: 1 vrtnar, 1 kletar, 1 mesar, 1 graščinski sluga,
1 hotelski sluga, 2 trgovska hlapca, 8 konjskih hlapcev, 3 kravarji, 2 volarja, 1 trgovska prodajalka, 1 šivilja, 1 šivilja učenka, 4 natakarice na račun, 4 navadne natakarice, 4 gostilniške kuharice, 6 navadnih kuharic,
2 sobarici, 9 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 2 priletni služkinji, 1 kuhinjska dekla, 14 dekel za domača dela. Vajenci za razne trgovine in obrte.
— Novo kopališko poslopje v Toplicah se otvori 6. t. m. s primerno svečanostjo. Ob 11. uri dopoldne bo slovesna maša, ob pol 12 uri blagoslovitev poslopja in kopeli, ob pol 1. uri pa banket.
— „Izdani rudarji I Socialna demokracija razkrinkana!" Danes zjutraj so našli ljudje po mestu ležati na ulicah rumene listke z oklicem, ki ima očiten namen prvega majnika nahujskati delavce proti socialnim demokratom.
— Navihana delavka. Neka delavka v tobačni tovarni je vzela pri trgovcu Per-šetu na Mestnem trgu na ime neke šivilje več blaga, češ, da jo je ta poslala, kar pa ni bilo res. Pravijo, da je že več takih goljufij izvršila.
— Aretovanje. Včeraj je policija na kolodvoru spet prijela dva fanta, ki sta hotela iskati sreče v Ameriki, pa še nista imela zadosti let, da bi ju bila policija tjakaj pustila. Morala bodeta še popred iti k vojakom.
— V Ameriko je odpotovalo z ljub Ijanskih kolodvorov meseca aprila 153 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 13 mladeničev.
— Hrvatsko pjevačko družtvo „Jadranska Vila" na Sušaku priredi v sredo, 2. maja t. 1. zvečer v dvorani .Hotel Sušak" na korist hrvatske siromašne mladeži gimnazije na Sušaku in v Paznu veliki koncert s pevskim in tamburaškim zborom ob sodelovanju celega orkestra vojaške glasbe polka barona Ramberg broj. 96. Vstopnina za člene 1 krono, za nečlene 2 kroni.
— Vožnji red. Danes prijavljamo vožnji red državne železnice; pri gorenjskih vlakih so nekatere spremembe, takisto pri kamniških.
— Popravek. V dopisu iz Selške do line v .Slovenskem Namdu" z dne 27. aprila je tiskarski pogrešek; stati mora namreč ime I. Bernik, ne pa J. Bruck.
* 65 milijonov vstopnic je dala napraviti uprava pariške razstave. Uprava je računila takole: Pariška razstava 1. 1855. je imela 5 milijonov obiskovalcev, 1. 1867. že 9 milijonov, 1. 1878. pa 101/, milijona, a razstava I. 1889. ogromno Število 28 milijonov. Potemtakem mora posetiti te dni otvorjeno svetovno razstavo vsaj 50 milijonov ljudi, ako bo lepo vreme, katerega pa doslej žal ni bilo.
* Eilflov stolp v Parizu so o priliki svetovne razstave na novo pobarvali. Porabili so za to svrho nič manj kakor 79.000 kg barve! Seveda je ta stolp med največjimi zanimivostmi pariške razstave.
* Jude Iškarjoti v Rusiji. V Rusiji se je pojavila nova verska sekta Jud lškarjotov. Ti verniki trdijo, da je bil Juda Iškarjot jedini pravi učenec Kristusov in sicer zategadelj, ker se je za svoj greh skesal ter se obesil. Ti sektaši so pripravljeni za vsak greh usmrtiti se, ako jim to ukaže njihov i z po ved ni k.
Književnost
— ,,Ljubljanski Zvon". Vsebina majskega zvezka : 1. Aleksandrov: Pomladnja romanca. Pesem. 2. Aleksandrov: Če na polju rosa pade. Pesem. 3. Vojanov: Ptičja romanca. Pesem. 4. R. Š.: Stražnik Jeran. Povest. 5. Sigma: Moja pesem. Pesem. 6 Milan Marjanović: Prvaci hrvatskoga realizma. 7. Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov roman .Vstajenje". 8 Demeter: Po zmagi. Pesem. 9. Oton Zupančič: Po strani klobuk. Pesem 10. A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 11. Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 12. Demeter: V gori zeleni . . . Balada. 13. Dr. Iv. Robida: 0 kugi. 14. Jos. Kostanjevec: Utrinki. Novelete. 15. R Pe-rušek: Nekaj mest v Dantejevi .Nebeški komediji" pa Slovani  16. Književne no-
vosti.   E   Gangl:   Zupančičeve Pisanice.
17. Glasba. —oe— .Glasbene Matice" IH. redni koncert — —oe— Gorski odmevi.
18. Upodabljajoča umetnost Slikar M. Jama.
— Rudolf Maister. 19. Listek. Fr. 0.: f Ignacij Orožen. — t Anton Kos. — Tiskarska razstava v Goteborgu na Švedskem. — Peter pl. Radics: .Provincia Sclavonia ali Slavonia". — F. J.: Narodopisni sbornik češkostovansk?. — F. J.: „Lud". — Corri-gendum.
— „Planinski Vestnik". Glasilo .Slovenskega planinskega društva". Številka 4. Potovanje na Severni rtič (kap). Spisal Ivan Plantan. — Rakovska dolina in Cerkniško jezero. Spisal Simon Rutar. (Z dvema slikama.) — Društvene vesti. — Književnost.
— Etbin Kristan: Prvi majnik 1900. — V vodna pesem. — Prvi majnik.
— Nazaj ali naprej? Odlomek romana. — Umetnost in narod. — Spomenik svobodne misli. (S sliko Giordana Bruna.) — Ali so gospodarske organizacije koristne?
— Socialistični ministri na Francoskem (z dvema slikama). — Angleško-burska vojna (z dvema slikama). — Molitev. Zložil Josip Josipovič. — Harmonija. — Razlika. Zložil Vit. — Kaj je suženstvo? — Kaj vodi talente v socialistične vrste?   Spisala Zarja.
— Drobiž. — Priloga: velika slika .Miru".
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. maja. Za bodoče zasedanje državnega zbora so določene sledeče dispozicije. Plenum bode imel najprej tri seje. Potem bodo zborovale delegacije. V tem času pa bodo imeli seje razni odseki, tako železniški odsek radi investicij in socialno-politični radi deveturnega delavnika v rudokopih. Vlada predloži svoj jezikovni zakonski načrt takoj v prvi seji, a na razpravo pride načrt šele sredi maja
Dunaj 1. maja. Že v ponedeljek se snidejo parlamentarni klubi. Opozi-cionalni klubi se sestanejo v ponedeljek zvečer.
Dunaj 1. maja. Tukajšnje delavstvo praznuje danes desetletni jubilej delavskega prvega maja .Tutio j« bilo krasno, a ob 2. popoldne je nastala nevihta z dežjem in gromom. Vršilo pa se je vendarle 29 generalnih in 17 navadnih shodov. Mir se ni kalil.
London 1. maja. Buri ne pošiljajo več patrulj v okolico Ladvsmitha. Zdi se, da se odstranja čim dalje več čet v republiko Oranje. General Botha, ki je bil te dni v Pretoriji, se je vrnil zopet k armadi ter prevzel vrhovno poveljstvo.
London 1. maja. Iz Kimberleva poročajo, da je zasedlo 200 Burov bližnji hrib Winddorkop.
London 1. maja. Radi eksplozije v Johannesburgu je ukazala transvaalska vlada, da morajo britski stanovniki zapustiti tekom 48 ur ozemlje Burov. Varstveno službo so prevzeli tudi nekateri priseljenci iz Avstrije in Italije.
Narodno gospodarstvo.
— Banke „Slavije" poslovni izkaz za leto 1899 obsega naslednje številke: Zavarovalnina v vseh oddelkih narastla je na 5,267.195 K 44 vin. proti 1898. 1. 5,035.996 kron 18 vin, tedaj za 231199 K 26 vin. Reserve in fondi s reservami za nerešene škode iznašajo 18,695.146 K 32 vin. proti
1898. letu 17,161 719 K 96 vin., tedaj več za 1,533 426 K 36 vin. Prištevši k gorenjim 18,695.146 K 32 vin. fond za podedovanjsko društvo, penzijski fond uradniški in pen-zijski fond zastopniški, iznašajo vsi fondi in reserve 20,579 494 K 88 vin. proti 1898. letu 19,171.272 kron 34 vin, tedaj več za 1,408 222 K 54 vin. V letu 1899 izplačala je banka v vseh oddelkih 3,102 802 K 90 vin. proti 1898. letu 2,974.346 K 16 vin, tedaj za 128 456 K 74 vin. več; za ves čas svojega poslovanja izplačala je banka do konca
1899. leta 62,922.942 K 86 vin. Uradniški pokojninski fond narastel je na 949.034 K 24 vin, zastopniški pa na 414.113 K 46 vin. Iz teh avtentičnih številk je razvidno, kako sijajno napreduje banka .Slavija', kar je pri njeni zdravi in solidni upravi naravno. Priporočamo tedaj ta jedini slovanski zavarovalni zavod, ki spada med prve slične zavode, kar najtopleje.
— «0.000 kron, 15.000 kr*n in it.OOO kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarja z 20°/0 odbitkom. S tem opominjamo nate Častite Čitatelje, da je I. žrebanje nepreklicno dne" 19. maja 1900.
Tinktura zoper kurja očesa
zz= gotovo najboljše sredstvo = za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
StekleniCica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (8—18)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj',
M. Ijeustek-a v IJ ubijani.
Pri Ervinu Hurdjrh-ii, lekarju v §koQI Loki se dobiva (321—23)
ustna voda
uitlseptikom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rodo Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoCa za eno leto, stane 9 kroni, po po&ti t«05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. aprila: Franja Tomažič, šivilja, 20 let, Holcapfljeve ulice §t. 5, jetika.
Dne 27. aprila: Friderik Umek: agentov sin, 21/, mes., ulice na Grad St. 11, vnetje možganske mrene. — Marija ArtaC, delavka, 29 let, Mestni trg št. 24, jetika.
Dne 28. aprila: Marija Knez, postrešCekova žena, 58 let, Radeckega cesta št. 11, sušica mo-žgan. — Marija Škrinjar, kurjačeva hči 6 let, Za-lokarjeve ulice št. 4, ietika. — Ivana Grošelj, sirota, 3'/i leta, Streliške ulice št. 15, jetika. V hiralnici:
Dne 26. aprila: Marjana Jakob, kotarica, 69 let, rak.
V deželni bolnici: Dne 24. aprila. Jurij Dvorja, gostač, 70 let, pljučnica.
Dne 25. aprila: Stanko Podkrajnik, krojaCev sin, 5 ur, krvavenje. — Josip Pirnat, dninar, 34 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 3 m. Srednji zračni tlak 736'0 mm.
Elegantno stanovanje
s 5 sobami, v pritličja hiše štev. 20 na Bleiweisovi cesti odda se s 1. avgustom.
Povprašati je v pisarni F. Supančiča, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (823-4)
Trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, želi svojo sedanjo službo premeniti kje na deželi.
Več se poizve pri upravništvu .Slov. Naroda". (863—2)
Dob«r>, zanesljiv
mehanikar
za popravljanje vsake vrste Šivalnih strojev, kakor tudi pošten
potovalec
dobita takoj po dogovora službi. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: Savnig A Dekleva v Gorici. (834—3)
Cbs. kr. avstrijske jfe državni žileznlca.
April	čas opazovanja	, Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
30.	9. zvečer	7327	126	bL sever	jasno
1	7. zjutraj	7337	9*6 d. svzhod		jasno
n	2. popol.	734-4	122 sr.szahod		dež
iS U
Srednja včerajšnja temperatura 13'5°, nor-male: 120°.
IDuLDaa.jsica "borza
dne 1. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 98 K 90
Skkpni državni dolg v srebra ... 98 „ 50
Avstrijska zlata renta...... 117 „ 90
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 98 , 35
Ogrska zlata renta 4°/0...... 117 „ 05
Ogrska kronska renta 4%  .... 92 „ 70
Avstro-ogrske bančne delnice  ... 17 „ 57
Kreditne delnice........ 734 „ —
London vista......... 242 „ 82
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35
20 mark........... 23 „ 68
20 frankov.......... 19 „ 27
Italijanski bankovci....... 91 „ —
C. kr. cekini.......... 11 „ 34
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Odhod ls IJablJane jož. kol. Proga 6ea Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cea Selzthal v Ausse, Išl, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. Ejatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Donaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; fiez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, ZeU ob jezera. Ino most, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Donaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga v Novo mesto ln ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri
55 m. zvečer. — Prihod v 10 ubijano jož. kol. Proga im Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjntraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak c Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mosta, ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Fit"««'. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
V sredo, 2. maja, ob 8. uri zvečer
v glasbeni dvorani filharmonične družbe
jedenkratni koncert
violinskega virtuoza
Vspored:
I. Emst — Koncert Fis-mol. II. o) Nesvera — pesem pri zibeli. b) JVieniaivski —  Souvenir de Moscou.
m. a) Schumann — sanjarenje.
h) Bazzini — La ronde des lutins.
IV. Paganini — varijacije o „God save the king" (od Paganini-jevih časov ne več javno igrane).
Na klavirju spremlja Ludo vik Schwab iz Prage.
Vstopnice se dobivajo v O. Pischer-ja trgovini z muzikalijami
na Kongresnem trgu. (858-2)
Samo i trono za 3 žrebanji	\ 1 Zadnji mesec.
^60I(H15.l v gotovem denarju	z 2O°/0 odtege. (716—10)
Invalidske zahvalne srečke ,[• a 1 krono. d Srečke priporočaš •!. «J.	žrebanje: 19. maja 1900. žrebanje:   7. julija 1900. žrebanje: 10. novembra 1900. IIAlEBv Ljubljani.
Ker se je izkazalo, da ni res, da bi bil slikarski pomočnik pri nama izmaknil 3 steklenice žganja, umakneva dotične raz-žaljive besede in izjavljava, da je stvar povsem v reda.
Franc in Marija Križnar
(870)_Sv. FloU»n« ulleg čt. 99.
Lepo stanovanje
v L nadstropja, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in posebnega vrta s paviljonom, se odda od 1. avgusta t. 1. naprej za letno najemščino
250 fil«l. (847—3)
Vpraša naj se pri hišnem posestniku gosp. V. HaniiMi, Huhnova rentn št. 91, nasproti domobranski vojašnici.
Oznanilo.
Podpisani oskrbnik gosp. Josipa Janca konkurzne mase v Ljubljani naznanja s tem, da se zaloga blaga, nahajajoča se v prodajalnici na Dunajski cesti in v štepanji vasi« proda pod roko proti takojšnemu plačilu v gotovini in proti temu, da se kupljeno blago takoj prevzame in odpelje.
Natančneje podatke glede cene in kakovosti blaga daje podpisani oskrbnik vsak dan v običajnih uradnih urah.
Ponudbe podati je do 3* majnika iOOO istotam. (855—3)
V Ljubljani, dne 28. aprila 1900.
Dr. Josip Kušar
odvetnik v Ljubljani, Vegove ulice 6.
Stanovanji
jedno s 4 sobimi in vsemi pritiklinami v moderni, novozgrajeni vili v Spodnji Šiški št. 107 ter
drugo z 2 sobama in pritiklinami v Kolodvorskih ulicah št. 34 (Vodnikova hiša) L nadstropje, kjer se dajo vsa pojasnila.
Obe stanovanji oddasta se s 1. majem tek. I. (792-3)
% LSer mi ni bilo možno od vsa-IV cega posameznika osebno se «♦ posloviti, torej kličem tem po- g tom vsem svojim znancem in prija- s> teljem, posebno pa slav. ,,Trgov- m skemu pevskemu društvu" in pev- * skemu društvu „Ljubljana" prisrčen &
II
Na zdar!"
Anton Lehrmann.
(869)
Vsak dan
ledna lmt ledna čokolada
v konditoriji in kavarni
Rudolfa Kirbisch
Kongresni trg. (785-5)
Najboljši bosenski
kalcijev karbid
po gltl. za t OO kg..
vsaki kg daja zajamčeno 290 — 320 litrov plina.
Crlama zaloga:
Edgardo Priester
v Trstu, Acquedotto 8.
—— (854—2)
Zastopnik za Kranjsko in Spod. Štajersko
Ivan Gorup
Ljubljana! Šelenburgove ulice 1.
s štirimi sobami in vrtom v Bobovniku pri Kamniku št. 1
se prostovoljno preda.
Več se izve pri lastniku. (828—3)
Poslovodja
z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, ki je spreten prodajalec, potem
trgovski pomočnik
ki je istotako uren prodajalec, ter v (86*
učenec
-d
iz dobre hiše vsprejmejo se v trgovini z mešanim blagom
Ant. Treuna, Jesenice, Gorenjsko.
C. kr. okrajna sodnija v Haiiuiiku. odd. L, naznanja, da se bodo
iz zapuščine ranjkega župnika Ivana Zoreč v jflciigšu potom javne prostovoljne dražbe prodale vse premakljine, kakor
pohištvo, sobna, kuhinjska in kletna oprava, zaloga vina in žita, dragocenosti (zlatnina in srebrninal, namizna posoda, obleka in perilo, podobe, starine,
knjige i. t. d. m-s>
proti takojšnjemu plačilu z gotovino, če treba tudi pod cenilno vrednostjo, in da se bode ta prodaja vršila v Mengiškem farovžu
ti
dne 7.
ieoo isjj
ter temu sledeče dni (dokler ni vse prodano) vselej z začetkom ob 9. uri dopoludne.
Srebrnina, zlatnina, starine, podobe, ure, knjige pridejo kot prvi predmeti prodaje na vrsto že prvi dan; druge premakljine se bodo potem naprej prodajale v tisti vrsti, kakor bode to določil in kupcem naznanil dražbeni komisar.
Kamnik, dne 23. aprila 1900.
11DUU! MGi™ IMAMU 11 ailM 1GUU! 1
Kreditna pisma za Pariz
ki se izdajajo za katerekoli svote in imajo bistveno to ugodnost, da se z njimi ne samo v Parizu, nego tudi v razstavinem prostora lahko dvigne svote, se dobivajo pri
(867-1)
J. C. Mayer-ju
banka ln menjalnica v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".