*?sxr Leto LXI. m. 1Z3.
v Liumioni. v sredo 30. malo 19Z8.
ceno Din v
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Velesrbi izzivajo prečane
Viharna seja Narodne skupščine* — Radikalski poslanec pravi, naj bodo Hrvati veseli, da jim ni treba plačevati voj. odškodnine
Šest smrtnih obsodb v Prpićevem procesu
Danes dopoldne je bila v Zagrebu razglašena obsodba v procesu proti zloglasni roparski tolpi Prpića Malega.
Beograd, 30. maja. Narodna skupščina je na današnji seji nadaljevala razpravo o včerajšnjem predlogu poslanca Pribićevića, naj vlada takoj obvesti skupščino, koliko je resnice na tem, da ji namerava predložiti nettun-ske konvencije v ratifikacijo. Na včerajšnji seji sta po govoru g. Pribićevića podpirala njegov predlog poslanca dr. Drljevič in Sava Kosanovič, nakar je bila seja zaključena.
Današnja seja se je pričela ob 10.15. Po običajnih formalnostih je prvi dobil besedo črnogorski radikal Puniša Račić. Njegov govor je kakor vedno izzval v Narodni skupščini veliko veselost, opozicija pa ga je neprestano prekinjala z medklici in tako često spravila govornika popolnoma iz koncepta. Kakor vedno, kadar nastopi v Narodni skupščini, je g. Puniša Račić tudi to pot pokazal v svojem govoru pravo lice Vukičević-KoToščevega velikosrbskega hegemonističnega režima. Njegov govor je kulminirai v psovanju opozicije, kateri je najbolj zameril, da ovira vlado pri najetju inozemskega posojila. Najbolj ga pa boli, da opozicija s tem onemogoča zgradbo tako zvane jadranske proge, ki bo vezala Beograd preko Črne gore z Jadranskim morjem. Proga bi morala teči namreč preko njegovega dvorišča. Ko je opozicija opozarjala z medklici na to dejstvo in s tem pokazala, zakaj se g. Puniša Račić tako zelo zavzema za posojilo, je spravila go-
Današnji »Slovenec« brani na vse krip-rje ratifikacijo nettunskih konvencij, ki jO namerava vlada izvesti v Narodni skupščini, ter trdi, da je ves odpor, ki se po-javjja v naši javnosti proti nettunskim konvencijam — navadna demagogija.
Potrebo ratifikacije utemeljuje klerikalno glasilo s trditvijo, da so ratifikacijo želele tudi zapadne velesile, ki streme za tem, da se odstranijo vzroki, zaradi katerih nas blati Italija kot nezveste (!) pogodbenike, nadalje, da je ratifikacija net-tunskih konvencij v zvezi z našim zunanjim posojilom in da je kršitev (,!) tudi ne-ratificiranih pogodb izzivanje nasprotnega taibora, ako ne že ponujanje bojne pravice. »Slovenec« vprašuje: »In ali je končno Jugoslavija velesila kot Amerika, Anglija, Rusija ali Francija, da bi s svojimi načrti napram drugi državi tako prodrla, da doseže vse tudi v eni sami pogodbi?«
Tako piše klerikalno glasilo danes, ker se boji, da bi ne padla zaradi neratifitira-nja nettunskih konvencij sedanja vlada, v kateri vihti dr. Korošec kot notranji minister svoj policijski pendrek ter dopušča, da prelivajo njegovi podrejeni organi kri onih, ki se javno upajo protestirati proti nasilstvom fašizma nad našim življem v Italiji.
»Slovenec« se pri tem tudi sklicuje na neke Izjave St. Radića, ko je bila v vladi HSS. Toda bolje bi bilo, da bi se spomnil na svojo tedanjo lastno pisavo, ko je pisal: »Ne bomo mogli oprostiti bratom Hrvatom, ki so s temi konvencijami prav tako tangirani kakor Slovenci, ako bodo zanje glasovali. S tem bi storili zločin nad narodom. Gospodje poslanci, narod vas bo pozval na odgovor in obsodba bo strašna. Večino in zlasti brate Hrvate pozivamo, naj v zadnjem trenutku glasujejo po svoji vesti.«
Z ozirom na tedanjo »Slovenčevo« pisavo odgovarja današnji zagrebški »Jutarnji list« upravičeno takole: »Hrvati niso tedaj izvršili tega zločina napram narodu in bili so v stanju preprečiti, da tega ni storila niti beograjska vlada. Ako bi ta zločin storili, bi narod zares izrekel obsodbo, ki bi bila strašna. Cesar pa Hrvati niso hoteli storiti, hočejo sedaj storiti Slovenci. Pripravljajo se, da izvrše ta grozni zločin nad narodom in že sedaj ga branijo. Kakšno obsodbo bo izrekel narod, to jim kažejo demonstracije. Bratje Slovenci, danes vam sporočamo: V zadnjem trenutku glasujte po svoji vesti in pomislite na trpljenje vaših in naših bratov pod Italijo. Ako boste glasovali za nettunske konvencije, vas bo narod pozval na odgovor in obsodba bo strašna«.
Kot rečeno, utemeljuje »Slovenec« potrebo ratifikacije nettunskih konvencij z
vornika v mučno zadrego. Njegov govor pa je tako razburil poslanca Novico Savljića, da je prišlo med njim in govornikom do tako hudega prerekanja, da je moral predsednik sejo prekiniti.
Ko je po daljšem odmoru Puniša Račić nadaljeval svoj govor, je med drugim izjavil: «Bratie Hrvati! VI ste se zelo hrabro borili za ideje centralnih držav. Bodite srečni in zadovoljni, da vam ni treba plačevati nam Srbom vojne odškodnine. Vidite, po vsem tem bi nam ne bi bilo treba sedaj govoriti, če bi se država nazivala kratkomalo kraljevina Srbija ali Velika Srbija, ne pa kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloven-cev.»
Razumljivo je, da je ta izjava enega najintimnejših prijateljev g. Vukičevića izzvala pri opoziciji ogorčene proteste. Videti pa je bilo, da je bil nastop in preodkrita izpoved Puniše Račića silno neljuba tudi demokratom, ker dokazuje, da se oni s tem naziranjem popolnoma strinjajo, dasiravno tega na zunaj ne kažejo tako očito. Značilno je, da so tudi slovenski klerikalci s pritrjevalnim molkom kvitirali to izjavo svojega zaveznika.
Za Punišo Račićem, čigar govor je izzval v političnih krogih živahne komentarje, je dobil besedo zemljoradnik Voja Lazić. ki se je priključil protestu KDK proti nettunskim konvencijam in zelo ostro kritiziral postopanje vlade. Seja ob 12.30 še traja.
najetjem inozemskega posojila. Čeprav so se slične trditve pred dnevi iz vladnih krogov demantirale, bodo vsekakor resnične. Kakor vse kaže, se vladi z ratifikacijo nettunskih konvencij nudi zato, da bi lahko čim prej spravila posojilo pod streho. Potreba denarja je vladi glavni vzrok za izvršitev izredno važnega političnega in diplomatskega akta. S tem pa si je vlada sama iztrgala iz rok važno diplomatsko bojno sredstvo, kajt pri pogajanjih z Mus-solinijem za ureditev raznih spornih vprašanj bi lahko tvorila ratifikacija nettunskih kongregacij važno protiuslugo za italijanske koncesije. Do nedavnega je tudi obstojala namera, da se naj vprašanje nettunskih konvencij reši v okviru ostalih pogajanj z Italijo. Tako je tudi po trditvi Sv. Pricičevtča v Narodni skupščini izjavil zaupno sam zunanji minister dr. Marinković.
Nenadna namera vlade, da takoj predloži Narodni skupščini v ratifikacijo nettunske konvencije, je zbudila zato upravičeno nezaupanje naše javnosti, kar dokazujejo mnogoštevilne demonstracije po državi. Saj je res, da demonstracije ne morejo zboljšati odnošajev napram Italiji, toda vsekakor so bile potrebne kot izraz pravega mišljenja našega naroda, ker je Italija naš molk in omahljivost vlade smatrala za našo slabost. Ne more se tu govoriti o demagoštvu, kakor to dela »Slovenec«, ki pozablja, da očita na ta način de-magoštvo tudi katoliškim akademikom v Zagrebu in drugod, ker so na protestnih zborovanjih v, imenu svojih organizacij podpisali protestne izjave proti fašistov-skim nasiljem in ratifikaciji nettunskih konvencij.
»Slovenec« bi seveda obenem rad ublažil vtis, da so dr. Koroščevi organi napadli dijake, ki so manifestirali za pravice naših zatiranih rojakov onstran mej, kakor kake divjake in kakor da bi ne bili naši državljani. Dr. Koroščevi organi so celo demolirali v Beogradu dom, ki ga je iz lastnih sredstev zgradil za dijake beograjske univerze sam kralj Aleksander!
Imeli smo že v Jugoslaviji ponovno demonstracije proti Italiji in fašistovskemu nasilju, toda nikdar niso policijski organi proti udeležencem tako surovo nastopili kakor sedaj, ko je notranji minister katoliški duhovnik dr. Korošec.
»Slovenec« bi seveda ne ostal sebi zvest, ako bi ne zagovarjal vseh grehov in napak sedanje vlade, vsekakor pa bi bilo bolje v interesu ugleda slovenskega naroda, če bi molčal. Ali moTe sploh komu koristiti, da se postavlja v nasprotstvo z razpoloženjem vsega jugoslovenskega naroda? V resnici se čudimo, % kakšno lahkoto prevzema klerikalno časopisje ob vsaki priliki efijaltske vloge!
— Zagreb, 30. maja. Danes dopoldne je bila razglašena obsodba v procesu proti znani roparski tolpi Prpića Malega. Že mnogo pred napovedano uro je bila sodna dvorana do zadnjega kotička zasedena. Med grobno tišino je predsednik1 senata višji sodni svetnik Bačać prečital obsodbo, ki obsega 183 s strojem pisanih strani. Sodba se glasi:
Prpić Mali, Ibrahim Krkić, Mijo Vrbanac. Mario Krmpotić, Nikola Brdarić
in Franjo Smojver se obsojajo na smrt na vešalih.
Mile Vukolić na dosmrtno ječo, Ni-kloa Budak na 15 let in Juraj Prpić-Cigo na pet let težke ječe. Marko Mr-valjević, Ruža Robinić in Petra Kara-panža so oproščeni. Smrtna obsodba se ima izvršiti tako, da bo prvi obešen Franjo Smojver, zadnji pa Prpić Mali.
Obsojenci so sprejeli razsodbo mirno .Zagovorniki so prijavili priziv.
šen niti Split, niti Dubrovnik, niti Zagreb, niti Ljubljana in v vsej državi je izbruhnil val silnega ogorčenja. Verna svojim tradicijam bo Narodna Odbrana spregovorila na prvi dan binkoštnih praznikov v Beogradu in je prepričana, da se bo na njenem protestnem shodu zbral ves nacijonalni Beograd, da pove vsemu našemu narodu, da ne bo nikdar pustil, da pride le ena ped naše zemlje pod Italijo, da ne bo nikdar dopustila, da bi se trgovalo z našo nacijo-nalno častjo«.
Italija ni pritiskala na ratifikacijo?
— Beograd, 30. maja. Včerajšnja »Politika« je objavila vest, da je italijanski poslanik general Bodrero takoj po svojem povratku iz Rima posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča, na kar se je nemudoma sestal ministrski svet in sklenil predložiti nettunske konvencije skupščini v ratifikacijo. Službena Agencija »Avala* objavlja danes sledeči uradni komunike:
»Pooblaščeni smo, da najodločnejše demantiramo včerajšnjo vest »Politike*, da je italijanski poslanik general Bodrero takoj po povratku iz Rima posetil zunanjega ministra in da je vlada na podlagi te intervencije sklenila predložiti nettunske konvencije Narodni skupščini*".
Ratifikacijo zahtevajo bankirji
_ Beograd. 30. maja. Diplomatski dopisnik >DaiIy Telegrapha* poroča, da je angleška bančna skupina, s katero se pogaja Jugoslavija za najetje velikega inozemskega posojila, zahtevala, da Jugoslavija predhodno ratificira nettunske konvencije, povdar-jajoč, da bi to dovedlo do normalizacije odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ki sedaj niso bas prijateljski.
Izlet naših avtomobilistov v Nemčijo
Da vrne lanski poset nemških avtomobilistov, je Avtomobilski klub kraljevine SHS organiziral izlet avtomobilstov v Avstrijo in Nemčijo. Organizacija izleta je bila poverjena ljubljanski sekciji Avtokluba, ravno-tako je sekciji poverjeno vodstvo izleta in vožnje. Izlet vodi predsednik sekcije g. Avgust Praprotnik ob podpori g. dr. Cirila Pavlina.
Danes dopoldne so se začeli zbirati naši avtomobilisti pred Kazino. Z balkona je vihrala krasna društvena trikotna zastava. Vseh prijavljenih avtomobilov je 42 in sicer iz Ljubljane 16, Beograda S, ZagTeba 7, Sarajeva 2, Subotice 1 in iz Maribora 7. Mariborski udeležniki niso prispeli v Ljubljano, marveč se šele v Beljaku pridružijo ostalim izletnikom, ki so prispeli danes v Ljubljano. Okoli poldneva se je zbrala pred Kazino in v Zvezdi večja Inožica avtomobilistov, športnikov in drugega občinstva, ki je radovedno ogledovalo razne tipe avtomobilov, med katerimi so bili Lincoln, Oackland, Tatra, Stey-er, Puch, Fiat in drugi tipi. Celokupno število izletnikov znaša 150, med temi omenimo predsednika Centralne športne komisije g. Andra Ristića iz Beograda, predsednika zagrebške sekcije g. Milan Bošnjaka in podpredsednika ljubljanske sekcije g. barona Borna.
Točno ob 13. so prvi avtomobili oddr&ili izpred Zvezde po Šelenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti ob živahnem pozdravljanju občinstva proti Šiški in dalje na Gorenjsko. Na carinski postaji v Podkorenu na meji se izletniki poslove od domovine in krenejp čez sedlo Podkoren v Avstrijo, kjer jih na avstrijski meji pozdravijo zastopniki koroškega avtomobilskega kluba.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 0—22.9375, Berlin 13.525— 13.6225 (13.6075), Bruselj 0—7.932, Buddnm>eš.ta 0—9.93, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.983 —8.013 (7998), London 277.02 — 277.82 (277.42), Newyonk 56.71^56.91 (56S1), Pariz 0—223.75, Praga 0—168.5, Milan 298.3— 300.3 (299.3).
Efekt). Investicijsko 91.5 dem.. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den.. Praštednona 860 d.. Kreditni zavod 165—175, Vevče 105 den.. Kranjska MutoUsfea 310 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., Šesir 105 den.
Lesni trg. Tendenca Čvrsta. Zaključena sto bila 2 vagona, in sicer I vagon bramičev, 3/3, 3/4, 4/4, fco. vag. Sušak po 320 in 1 vagon bukovih neobrobkjenih plohov, od 40—100 mm, L, II., fco. vag. meja po 580.
Deželni pridelki. Tendenca nespremenjena. Za-fcrjuokov tvi bilo. Cena turŠčkri je nekoliko popustila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 799.80, Berlin 13.6075, Milan 299.30, London 277.42, Pra©a 168.50, Newyofk 56.81, Pariz 223.75, Curih 10.95.
EektI. 448.
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.132, Dunaj 73.02, Berlin 124.27, Praga 15.38, Mifem 27.34, Pariz 20.43, London 25-335, Newyomk 518.85-
Klerikalci v zagovoru nettunskih konvencij
»Slovenec« proglaša odpor proti nettunskim konvencijam za de-magoštvo. — Oficijelna SLS v nasprotju  z   izjavami katoliških akademikov. — Klerikalni tisk brani nettunske konvencije, da bi ne izpadel dr. Korošcu policijski pendrek iz rok.
Slavonski demokrati izstopili iz Davidovićeve stranke
20 demokratskih organizacij osiješke oblasti je izstopilo iz stranke - Ponovna uničujoča obsodba politike g. Oavidovica Želja po tesnem sodelovanju s KDK
— Slavonska Slatina, 30. maja. Na bin* kostni ponedeljek s*1 je vršila tukaj ko.:* ferenca zastopnikov demokratskih organi* zacij iz osiješke oblasti, kjer vlada, kakor smo že poročali, silno nezadovoljstvo z vodstvom in politiko Davidovićeve demo* kratske stranke, ki je baš v zadnji dobi po* kazala, da nima nikakega razumevanja za potrebe prečanskih krajev i^^kcija, ki jo vodi bivši predsednik oblastne organizaci* je demokratske stranke v osiješki oblasti, dr. Oreb, ni ostala brez odmeva in na bin* kostni ponedeljek je 22 organizacij, ki predstavljajo demokratsko stranko v osi* ješki oblasti, izstopilo iz stranke.
V to svrho je bila na binkoštni pone* deljek sklicana v Slavonsko Slatino konfe* renca oblastnih delegatov; konference se je udeležilo 22 organizacij. Vodstvo demo* kratske stranke je na zunaj to akcijo sicer omalovaževalo, vendar pa je pošiljalo k poedinim uglednim pristašem posamezne poslance in jih rotilo, naj ne slede dr. Ore* bu. Toda razočaranje nad strankinim vod* stvom in nezadovoljstvo nad pristaši, je tako veliko, da so vsi ti poskusi ostali brezuspešni in je demokratska stranka v Slavoniji s sklepom binkoštne konference v Slatini dejansko izginila.
Na konferenci je dr. Oreb ponovno ob* razložil svoje stališče in med drugim izja* vil: ocPrečanski demokrati smo že dve leti neprestano opozarjali vodstvo stranke na potrebe prečanskih krajev, vendar pa stranka med tem ni pokazala nikakega raz* umevanja. Tolažila nas je, da se bodo raz* mere zboljšale, ko bo prišla na vlado. Sedaj je stranka že več kot leto dni v vladi, a spremenilo se ni ničesar. Že na kongresu v Beogradu sem izjavil, da naj gre stranka takoj v opozicijo, če ne more uveljaviti svojega programa. Naš zadnji sestanek je bil prijateljski razgovor in zadnji memen* to strankinemu vodstvu. Diktata v stranki ne trpimo. Poslali so k meni posl. Kosto Timotijeviča, ki me je rotil, naj ne delam sitnosti. Razložil sem mu naše stališče, a on me je zavrnil, češ da hočemo mi vla* dati nad njimi ter mi zagrozil, da nas bo* do že ukrotili. Zdi se, da bi se gospoda iz Beograda prav radi igrala nad nami neke vrste obznano. Mi se je ne bojimo. Jaz sem že ponovno naglasil, da je jugosloven* stvo demokratski stranki samo krinka in da na led nihče ne gre. Mi vidimo, da naše kraje plačkajo. Mi smo dali državi 80 od* stotkov vsega svojega premoženja. Toda končno moramo gospodi v Beogradu jasno in odločno povedati, da smo dali dovolj in da ne damo naše svobode in našega pošte* aja. Bilo bi žalostno, če bi mi še dalje pod* pirali takšno vlado. Mi smo proti srbijan* ski hegemoniji in smatramo, da je potreb* na revizija ustave. Mi se ne odrekamo de* mokratski ideji, ker ljubimo to državo, iz* stopamo pa iz demokratske stranke, ker nočemo, da govore v našem imenu oni, ki nas sicer nočejo poznati. Odločili smo se za ta korak, ker nočemo, da bi bil naš pošten narod suženj beograjske čaršije. Podpirali pa bomo vselej in povsod vsako akcijo, ki gre za tem, da se izboljša stanje v državi.»
Za Orebom so govorili delegati posa* meznih organizacija ki so se vsi priključili njegovemu naziranju in se izjavili za ta* kojšen izstop iz stranke. Le trije so izrazili mišljenje, da bi kazalo počakati do nedelj* ske konference demokratske stranke v Za* grebu. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
»Predstavniki organizacij demokratske stranke v osiješki oblasti so razpravljali o političnem  položaju v državi in nezado=
voljni ter ogorčeni nad vodstvom stranke, ki s svojim sodelovanjem v vladi in s svo* jim postopanjem v Narodni skupščini ne kaže niti najmanjšega razumevanja za po* trebe naših krajev, niti volje, da ugodi na* šim   upravičenim   željam,  sklenili sledeče:
1. Vse navzoče organizacije demokrat* ske stranke korporativno izstopajo iz Da: vidovičeve demokratske stranke.
2. Oddvojene organizacije sestavljajo samostojno politično skupino pod imenom hrvatskossrbska demokratska organizacija.
3. Ta politična organizacija zahteva te* meljito izpremembo sistema in v zvezi s tem revizijo ustave, ki naj zajamči popol* no enakopravnost vseh državljanov in vseh pokrajin.
4. V dosego tega cilja smatra ta orga* nizacija za potrebno najtesnejše sodelova* nje s KDK in to tem bolj, ker je izdal ena* ke smernice tudi kongres Davidovićeve de? mokratske stranke v Beogradu.
5. V svrho izvedbe te akcije se izvoli petčlanski odbor z dr. Orebom na čelu, ki ima nalogo, da ukrene vse, kar smatra za potrebno »
S tem sklepom je demokratska stranka v prečanskih krajih začela razpadati, ker ni dvoma, da bodo vzgledu organizacij v osiješki oblasti sledile v kratkem tudi še ostale organizacije te stranke v prečanskih pokrajinah. Zlasti v Dalmaciji je izzvala akcija dr. Oreba splošno odobravanje. — Konferenca, ki je sklicana za dne 3. junija v Zagreb ima sicer namen, da pomiri du* hove, vendar je sklep vlade, da ratificira nettunske konvencije, nezadovoljstvo v vr* stah prečanskih davidovićevcev še povečal. Vedno bolj postaja jasno, da je Davidovi* čeva demokratska stranka v onem trenut* ku, ko je g. Davidovič izdal demokratsko unijo in se pridružil reakciji velikosrbskih hegemonistov, izgubila upravičenost na* daljnega obstoja v prečanskih pokrajinah.
Jtalia" - izgubljena
— Oslo, 30. maja. O Nobilovem zrakoplovu in usodi posadke tudi danes ni še ničesar znanega.. Domneva se, da je zrakoplov radi goste megle letel zelo nizko in se je bržkone zaletel v kako ledeno goro. Pri tem se je najbrž tako pokvaril, da ne more nadaljevati poleta, niti poročati o svoji usodi. Nesreča se je po mnenju strokovnjakov morala prigoditi kakih 180 do 200 km severno od Kingsbava.
Norveška vlada je organizirala pomožno ekspedicijo, na največje začudenje oblasti in splošno ogorčenje javnosti pa je italijanska vlada ponuđeno pomoč odklonila, češ, da bo sama organizirala reševalno ekspedicijo. Tudi ruska vlada je odredila, da odpluje v Severno ledeno morje več parnikov z letali, da preiščejo tamošnjo pokrajino in najdejo morebitne sledove o >Italijk. (Glej tudi poročilo na 4. strani!)
Protestni shod Narodne odbrane
— Beograd, 30. maja. Narodna Odbrana je sklicala za nedeljo velik protestni shod proti nettunskim konvencijam. Danes je izdala sledeči razglas:
»Onega dne, ko se je naša vlada odločila za težko žrtev, da ratificira nettunske konvencije, je fašistična druhal v Zadru napadla našega predstavnika, zažgala našo zastavo in grozila z vojno. Na to nečuveno provokacijo ni mogel ostati ravnodu-
stnra 4,
.SCOVFNSK1   NAROD« 'dne 30. maja 1928.
»lev. 123
Radikalna obtožbaVukicevega režima
Vrhovno vodstvo radikalne stranke z Aco Stanojevićem na čelu je obsodilo vso vladno politiko. — Konsternacija v Beogradu--Končni obračun med radikali.
V ponedelejek ;e po^l. Mileiic v imenu E'avnega odbora radikalne stranke izročil rredsedniku vlade V. Vuklčeviću spome-rico glavnega odbora, namenjeno radikalnemu poslanskemu klubu, ki predstavlja strahovito obtožbo Vukičevicevega režima, obenem pa tudi vseh onih, ki podpirajo ta režim, torej tudi naifh klerikalcev. Izročitev te spomenice znači napoved boja glavnega odbora proti V. Vukičeviću in početek končnega razčrščenja med radikali. Spomenico je baš prvi podpisal Aca Stanovivić, ki se je tako definitivno ločil od Vukičevića.
Spomenica je za sedanja režim poleg nedovršenih pogajanj za najetje inozemskega posojila, splošnega ogorčenja proti nameravanemu uveljavi j en ju nettunskih konvencij silen tretji udarec sedanjemu režimu, ker mu izreka nezaupanje vodstvo lastne vladne stranke.
Spomenica se bavi v početku s pogra-mom radikalne stranke ter naglasa, da je vlada V. Vukičevića od vsesa početka odstopala od programa in tradicij radikalne stranke, ker pa njeno delo vlade ni ogrožalo samo radikalne stranke, temveč tudi važne interese naroda In države, glavni odbor ni mogel ostati več hladnokrven motrflec ter je moral s to spomenico pred radikalni poslanski klub, da ukrene potrebno.
Spomenica očrta Viriričevičevi vladi, da je vse njeno delo pri volitvah šlo za tem. da bi se ustvarila nova stranka, ki bi ne imela z načeli in tradicijami radikalne stranke nobene zveze. Nato navaja okrožnico, v kateri V. VttklČevlć naroča v času volitev velikim županom, naj podpirajo kandidate, ki so pristaši vladne politike. Značilni v prizadevanju V. Vukičevića so bih* tudi volilni letaki, ki so bil! v veliki množini razširjeni med volilci in v katerih se* jim priporoča, nai glasujejo za V. Vu-kičevića in vladne kandidate. V teh letakih se nikjer ne govori o radikalih in radikalni stranki, še bolj značilno pa je, da so bili letaki razposlani neposredno h notranjega ministrstva in da so jih razpečavali policijski organi.
Nadalje pravi spomenica: »Metode, preizkušene v času volitev, se nadaljujejo. Policijske oblasti pod neposredno direktivo predsednika vlade nadaljujejo akcijo proti radikalni stranki in njenim organizacijam tudi po volitvah. Izsiljevanja, grožnje, kazni, pa tudi aretacije postajajo običajna sredstva za ustvaritev vladnih ciljev. Na stotine državnih in občinskili uradnikov je bilo vrženih na cesto naenkrat brez kakih sredstev za življenje s svojimi družinami, ker predsednik vlade ni imel vanje zaupanja, da bi našel v njih vdane pomagače za ustvaritev nove stranke. Ustvaritev nove stranke s pomočjo policijskih oblasti, ki bi bila po svojih tendencah nasprotna narodnemu duhu in principu parlamentarnega režima, ne more dati nobenih trajnih m važnih uspehov, ako bi se dopustrlo. da se tako delo vrši pod radikalno firmo, bi oslabilo radikalno stranko ter prineslo zmešnjavo v celokupno naše politično življenje. Se več! Kakor je bilo že ob priliki sličnih siučajev v preteklosti, organi oblasti, ki se >im nalaga dolžnost ustvarjanja nove stranke, da bi mogli svojim predstojnikom pokazati kakršnekoli uspehe, pogosto pozabljajo, da jim je poverjeno čuvanje reda in zakonov v državi. In oblasti ne zanemarjajo samo to svojo dolžnost, temveč pogosto baš same z gaženjem zakonov ustvarjajo brezpravno stanje v državi. Zakoni so tedaj samo za one, ki hočejo biti na razpolago policijskim oblastim in ki hočejo podpirati ustvarjenje nove stranke. Ker se je pri tem hotelo pod radikalno firmo in med radikali najti pristaše za novo stranko, je naravno, da se je vsa sila policij, oblasti okrenila proti onim radikalom.
ki so hoteli ostati zvesti imenu m programu radikalne stranke.«
Nato spomenica ugotavlja, da se je aktivnost vlade V. Vukičevića nadaljevala po istem sistemu in v isti smeri tudi po volitvah. Vlada V. Vukičevića se ni ustavila niti pred rušenjem ugleda same Narodne skupščine. Zanimivo je insistiranje V. Vukičevića, da mora biti izvoljen za predsednika radikalnega poslanskega kluba. Takega primera še ni bilo v preteklosti radikalne stranke, da bi predsednik vlade zahteval, naj bo izvoljen za predsednika kluba. Pomen kluba radikalnih poslancev, ki je imel prej velik vpliv na vlado in vodstvo državne politike, je zmanjšan na najmanjšo mero. Klub sploh ne daje več nobene politlč. direktive. Odvzame se mu celo pravica, poudarja spomenica, da bi izražal svoje mnenje o zadevah, ki imajo priti pred Narodno skupščino. Radikalnemu klubu se ni niti predložil predlog država nega proračuna, niti se mu ni ničesar poročalo o zunanjem ali notranjem položaju. Radikalni poslanci so zvedeli Sele Iz listov, da je predsednik vlade sklepal v imena radikalne stranke pakte z drugimi strankami. (Beljski pakt, sporazum z demokratsko stranko in JMO.) Predsednik vlade ni smatral nikdar potrebno, da bi o čem obvestil radikalni poslanski klub ali glavni odbor.
Spomenica nadalje ugotavlja, da je V. Vukičevič skrčil svoje občevanje z Narodno skupščino na najmanjšo mero. Znano je, da v vseh parlamentarnih državah daje predsednik vlade direktivto za skupščinsko Ho i;i dejansko sodeluje pri skupščinskih razpravah. Brez te neobhodno potrebne direktive Narodna skupščina ni bila v stanju dati v zadnjih mesecih rezultate, k! jih je narod od nje pričakoval. Skupščinske seje se vrše brez onega, ki bi ji moral voditi, pogosto na tak način, ki je škodljiv za ugled parlamenta samega. Brez dvoma je, da taki odnošaji vlade napram Narodni skupščini rušijo ugled in avtoriteto narodnega predstavništva ter morejo omajati vero v parlamentarizem in parlamentarni režim v obče.
Spomenica poudaTja kot še težje in usodnejše dejstvo, da Vukičevičeva vlada v stremljnju po uresničenju svojih ciljev ni zadostno ščitila naših nacljonalnih in državnih Interesov. V Vojvodini so se brezsrčno preganjali nacijonalni ljudje, na javnih mestih pa so se nastavljali ljudje, ki so notorno nezanesljivi za našo državo. Spomenica obsoja nadalje razmere v Južni Srbiji ter označuje v nadaljnjih izvajanjih zunanji položaj naše države krjub zvezi s Francijo in prejšnjim sporazumom s Čeho-slovaško In Rumunijo kot neugoden, ker povsod okoli nas obstoje tendence, ki niso prijateljske in ki zavzemajo vedno bolj konkretno obliko.
Po premotritvi celokupnega obrazloženega političnega položaja pravi končno spomenica glavnega odbora, da je zlasti na podlagi organizacij iz raznih krajev domovine prišel glavni odbor do težkega prepričanja, da predstavljajo poslednja leta vladnega dela minus tako za državne, na-cijonalne, kakor tudi za strankine interese.
To je glavna vsebina spomenice, ki jo je glavni odbor radikalne stranke izročil svojemu poslanskemu klubu kot obtožbo pioti vladi Velje VukiČeviča. Prisiljen vsled razmer je sedaj V. Vukičevič že sklical sejo radikalnega poslanskega kluba za 31. t. m., na kateri bo razpravljal o spomenici radikalnega kluba. Radikalna stranka stoji neposredno pred razkolom in prihodnji dnevi bodo pokazali, kdo ima v nje glavno moč. Vsekakor dokazuje objava spomenice glavnega odbora radikalne stranke* da je položaj V. Vukičevića zelo nezanesljiv in da je za to pričakovati v prihodnjih dneh zanimivih in važnih političnih dogodkov.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Nenavaden novorojenček. — Pasja steklina v Bosni. — Tvornica dvodinarskih novčičev v Karlovcu. — 12letni deček ubil
svojega očeta.
Iz Mostarja poročajo, da se je v tamošnji splošni bolnici rodilo dete, ki je pravcato naravno čudo. Rodila ga je neka muslimanka. Ta je prišla v bolnico, da bi porodila, ker je imela moža, ki jo je vedno pretepal in nikdar ni dopustil, da bi se dete rodilo pod njegovo streho. Radi večnega preganja-nia je prišla noseča žena v bolnico vsa zbegana in zdelo se je, da ni popolnoma normalna. Zdravniki so bili nemalo začudeni, ko je namesto deteta prišel na svet spaček, ki ni bil prav nič podoben novorojenčku. Dete je podobno žabi in opici. Roke in noge ima skrivljene kakor žaba. Zanimiva je tudi oblika trupla. Vratu namreč to bitje sploh nima, temveč je glava zraščena s truplom. Za glavo je imelo bitje neko črno bulo, v kateri so bili možgani. Spaček je kmalu po porodu umrl. Tudi mati je po porodu dobila hudo vročino in so ji koma i rešili življenje.
★
Iz Ključa v Bosni so pripeljali v zagrebški Pasteurjev zavod tehnika Ivana Seveljeva. Mož je srečal na polju psička in ker mu je bil všeč, ga je vzel sesboj na dom. Igral se je z njim in nekega dne ga je kuža ugriznil v prst. Seveijev je mislil, da je ŠČene zdravo in ni Šel takoi k zdravniku. Nekega dne je pa opazil na sebi sumljive spremembe. Tedaj se je spomnil, kako ga je psiček ugriznil m šel je k zdravniku, ki je takoj ugotovil steklino ter Rusa
poslal takoj v Pasteurjev zavod v Zagreb. V zavodu so ugotovili, da je Seveijev prišel v bolnico prekasno in mu ni bilo več pomoči. Zato so ga oddali v splošno bolnico, da tam počaka usodo vseh na steklini obolelih, ki niso pravočasno iskali zdravniške pomoči. Tudi Seveijev je bil v bolnici pet dni in je nato v strašnih bolečinah umrl. Rus ! Seveijev je že četrti od streklega psa ogrizeni iz Bosne, ki je iskal prekasno zdravniške pomoči in je moral v straš- j nih mukah umreti. •
★
Pred meseci so se pojavili v Karlovcu, dvodinarski novčiči, ki so bili zelo slabo ponarejeni, da jih je bilo lahko ločiti od pravih. S pomočjo policije in oglasov v novinah je bilo preprečeno nadalnje razpečavanje falsifi-katov. Cez dva meseca so se pa pojavili v Zagrebu. Ti so bili še slabše ponarejeni in policija je kmalu preprečila razpečavanje. Policija je zasledovala ponarejevalce in storila vse, da jih najde in izroči sodniii. Ponarejeni novčiči so se pojavili tudi v provinci. Po ugotovitvah policije je bil sedež ponarejevalcev v Karlovcu. Detektiv Horvat v Karlovcu je izsledil strojnega pomočnika Draženoviča, ki se je zelo zanimal za ponikljanje raznih predmetov. Draženovič je tudi prosil nekega kar-lovškega zlatarja, naj mu posodi anodo za poniklanje. češ da jo rab? za ponik- j ljanje nekih športnih znakov.    Zlatar i
Safar mu je aparat res posodil, ker ni slutil, da ga bo fant zlorabflal. Ta indicija in pa dejstvo, da je bil Draženovič v Sarajevu kot vojak obsojen na 1 leto ječe, ker je kradel denar iz zaprtih pisem, je dalo policiji povod, da je osumila Draženoviča ponarejanja denarja. Nekega dne je policija vdrla v njegovo stanovanje in ga preiskala z uspehom. Našli so razne dele aparatov za ponarejanje kovanega denarja. Draženovič ie bil takoj aretiran in je priznal, da je že delj časa falsificiral dvodinarske novčiče. Pomagal mu je pri delu njegov brat, ki je tudi ključavničar. Že dolgo je premišljeval, kako bi ponarejal denar in je počasi pripravljal potrebno orodje in aparate. Na vprašanje, kje ima ponarejene dvodinarske novčiče, je odgovoril, da jih je vrgel v Kolpo, toda policija mu ne verjame. Imel je najbrž več pomagačev, ki so mu pomagali razpečavati denar. Pretekli mesec je spravil v promet 250 komadov po 2 Din. Aretirali so tudi Dra-ženovičevega brata Ivana, ki je pomagal ponarejati denar in dobavljati potrebne kovine. Tudi ta je ponarejanje v celoti priznal.
Iz Daruvara poročajo, da se je v romantični vasi Babina gora pripetil nenavaden očetomor, ki je mogoče edinstven v naši kriminalistiki in bo še dolgo v spominu v daruvarskem sre-zu, ker so že <od početka krožile o njem najbolj fantastične vesti. Seljak Mika Šeketa je imel hišico že izven vasi. Preteklo nedeljo so ga našii mrtvega v hiši. Imel je razbito glavo in ležal je v mlaki krvi. Seljak je živel popolnoma sam s svojim 121etnim sinom. Zato je bil ta takoj osumljen, da je umorli svojega očeta. Deček je sprva vse tajil in se izgovarjal, da je spal navadno v hlevu in ne ve, kaj se je zgodilo z očetom usodne noči. Šele pred sodniki v Daruvaru je priznal, da je umoril svojega očeta in je umor podrobno opisal. Izjavil pa je. da ga je nekdo k umoru nagovoril. Ni nobenega dvoma, da je 121etni Peter umoril svojega očeta. Strašneje je pa, da je deček umor izvršil premišljeno in zavedno ter na prav zverinski način, ki dokazuje, da je 121etni sin popolen kriminalen tip. Mladi morilec je živel sam s svojim očetom že dolgo v samotni hišici. Oče je ravnal s sinom zelo grdo. Na njem so še vidni znaki trpinčenja. 121etni Peter je popolnoma zanemarjen. Oče ga ni pustil v šolo in v cerkev in je živel brez nadzorstva in vzgoje.
Položaj na trgu dela
Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 20. do 26. maja 1928 iskalo dela 1069 moških in 357 žeirsk, skupaj 1426 brezposelnih. Prostih mest je bilo 247 za moške in 160 za ženske, skupaj 407. Posredovanj se je izvršilo 216 moških in 157 ženskih, skupaj 373. Odpotovalo je 112 moških in 3 ženske, skupaj 115, odpadlo pa je 52 moških in 1 ženska, skutpaj 53 brezposelnih. Delo išče: moški: 1 absolv. kmet. šole, 3 manipulanti za lesno stroko. 2 gozdna čuvaja, 4 gozdni delavci, 1 ekonom, 1 rudar, uradnik. 24 rudarjev, 1 vrtnar, 1 pečar, 2 kamnoseka. 2 železostrugarja, 3 zlatarji, 14 kovačev, 8 stavb, ključavničarjev, S kleparjev, 3 železoiivarji, 1 železo-brusač, 1 žebljaT, 26 stroj, klrucavničarjev,
1 puškar, 1 urar, 2 stroj, risaija, 4 elekrro-monterji, 1 bandažist, 39 mizarjerv, 4 so-darji, 1 strugar, 1 pletar, 16 Žagarjev, 1 usnjar, 3 strojarii. 9 sedlarjev, jarmenar-jev, 2 rkalca, l predilec, 3 tapetniki, 13 krojačev, 2 tkalca, 1 predilec, 3 tapetniki, 13 krojačev, 39 čevljarjev, 2 knjigoveza, 3 mesarji, 4 mlinarji, 25  pekov,  1 natakar,
2 točilca. 1 kuhar. 2 inž. kemije. 1 laborant, 2 polirja, 49 zidarjev, 20 pleskarjev, soboslikarjev, 1 dimnikar, 23 tesarjev, 1 tiskarski strojnik. 15 strojnikov, kurjačev, 10 pisar, slug, 27 trgov, pomočnikov, S knjigovodij, 2 fakturista, 1 absolv. trgov, akademije, 1 korespodent, 1 kontorist, 1 potnik, 2 trgov, skladiščnika, 33 zaseb. uradnikov, 2 pisar, praktikanta, 1 gledališki igralec, 1 dasinfektor, 1 boln. strežnik, 66 hlapcev. S tovar, delavcev, 100 navad, delavcev, S vajencev; ženske: 17 pisar, moči, 1 vzgojiteljica, 3 kontoristinje, 14 prodajalk, 5 natakaric, 1 hotel, kuharica, S šivilj, 2 šivilji perila, 1 modistinja-prodajal-ka, 2 šivilji slamnikov, 1 črkoslikartca, 7 pletilk, 3 tkalke, 13 tovar, delavk, 39 dni-naric, 57 kuharic, služkinj, pos-trežnic, 6 vsjenk. Delo je na razpolago- moškim: 1 delaven za izdelav, opeke, 2 pečarjev. 11 rudarjem, 1 vrtnarju, i oblikovalcu, 1 k>no operaterju, 1 kleparju, 2 ko-vinosrnigarjcm, 4 livarjem. 1 elektromon-
Novo!   —   Oče sodi nevede   — Novo! svoio lastno hčerko. Danes ob 4., poi S. in 9. uri film o modi, zločina in ljubavi
OSUMLJENA
Izvrstni igralci in dobra režija
Osamljen* deklica in njeno žiri ©nje. Pod teSkfrn sumom umora. O Če nevede njen sodnik. Oproščena in srečna.
ZNIŽANE LETNE CENE.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
ter ju, l kovaču, mojstru, 1 inštalaterju-ključavničarju, l lesostrugarju, 3 mizarjem, 1 tapetniku, starejšemu kot družabniku, 1 čevljarju, mojstru, 2 krojačem za veliko in malo delo, 1 delavcu za kuhanje malin, 24 zidarjem, 1 tesarju, S pleskarjem in sobo-slikarjem, 5 hlapcem, 9 sobarjem za dijaški dom, 19 vajencem; ženskam: 1 knji-govodkinji, 1 kuharici, 2 služkinjam. 1 po-mivalki, 2 kmečkim deklam.
Prva deložacija in nove stanovanjske odpovedi
Včeraj popoldne je ljubljansko izvršilno sodišče izvedlo po svojih organih prvo deložacijo v sedanji sezoni. Eksekutivni organi so izpraznili iz 2 sob in 1 kuhinje obstoječe stanovanje vdove železniškega delavca Frančiške Frantarjeve. Njene mobi-lije so odnesli iz stanovanja na Gospo-svetski cesti št. 13 na prostor za železniško čuvajnico nasproti vhodu ljubljanskega velesejma. Vdova in njeni hčeri so noč prebrle v bližini mobilij. Uprava vele-stjma je merodajne faktorje opozorila na ta žalosten pojav socijalne bede. Danes se je ga. Franterjeva zglasila na mesnem magistratu, ki ji bo skušal preskrbeti primerno zasilno stanovanje.
Kakor smo informirani, je bilo v času od 8. do 22. maja pri okrajnem sodišču na izvršilnem oddelku podanih 150 deložacij-skih predlogov. Predlogom je sodišče ugodilo ter izdalo zadevna dovolila za prisilno izpraznitev stanovanj. Pri strankah, katerim so bila stanovanja odpovedana in ne uživajo več stanovanjske zaščite, se bodo zahtevane deložacije pač postopoma izvršile. Drugače pa je pri strankah, ki še uživajo stanovanjsko zaščito. Te so pri sodišču že podale ugovore proti deložaciji in bo tč ugovore, v kolikor so utemeljeni, sodišče vpoštevalo ter ne bo dovolilo deložacije do 1. maja 1929. Na stanovanjski oddelek okrajnega sodišča je bil od - S. do 22. maja velikanski naval. Na oddelek so prihajali hišni posestniki in najemniki ter zahtevali najrazličnejša pojasnila, zlasti glede stanovanjske zaščite ein deložacije.
Mestnemu magistratu je doslej prijavilo 26 strank, da so prejele od sodišča sklep o deložaciji. Kakor nam zatrjujejo, je bilo doslej pri sodišču za mesec avgust vloženih žu. 100 novih stanovanjskih odpovedi.
Letalska nesreča pri Celju
Včeraj se je pripetila pni Celju v TVnoviiah •letalska nesreča, k; k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Iz Maribora se je dopoldne okoJi 10. ure vračalo lotilo tiipa »Potez* z letaskim častne-kom in pilotom. Nad Trnovljami je začelo letalo nenadoma padaiti radi defekta v motorju. Letalca sta sc lovila po zraku ki hotela preprečiti nesrečo. L crtalo je pri tem zadelo s krili več-kra»t ob strehe. Vešči pilot it preprečil neposredni sirmi padec leta.Ia tatko. da se ie aparat sa.mo z-airil v mehko zemljo na njivi za vasjo.
V letalu sta bila pilot m oficir. Pilot sš ie pri padcu poškodovali čeljust, dočim Je le t al>ska oficir .-idmesel zdraho kožo. K ponesrečenemu letalu sta prva prihitela škofjevaški župan Kožuh in dr. Na-vaoan, k se je ta da<n mudil v tem kraju. Letalca sta se tresla po vsem životu od prestanega smrtne za strahu in vsa bleda pripovedovala o st.ra5n.ih trenutkih v borbi z zračnim elementom. Ranjenega pik*a so odpeljali v celjsko bolnico. Letalo je močno poškodovano. Zdrobljena kna kolesa in propeler ter krila. Vaščar-i in številni radovednež: :z -okolice so si ves dan ogledoval": velikega ponesrečnega >fciča«.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 30. maja: »Herman Celj$ki». Red D. Četrtek, 31.: «Fanny, tete, strici itd.». Pre*
mijera. Abomna A. Petek, 1. junija: «$tilmondski župan«. C. Sobota, 2. junija: Zaprto. Nedelja, 3. junija: «Fanny. tete, strici itd.» Izven.
Ponedeljek, 4. junija: «Herman grof Celj* ski». A.
OPERA. Začetek ob pol 20.
Sreda, 30. maja: «Dekle zlatega zapada». B.
Četrtek. 31. maja: Zaprto.
Petek, 1. junija: II. Baletni večer. Premier*
ski abonma Sobota, 2. junija: «Zaljubljen v tri oranžen.
Slavnostna predstava. Izven. Nedelja,  3.   junija:    «Kneginja čardaša>«.
Opereta. Izven.
//. baletni večer letošnje sezone se vrši v petek dne 1. junija ob pol 8. zvečer v ljubljanski operi. Ta baletni večer ima sledeči spored: 1. Rimski-Korsakov: Capp* riccio espagnole, plešejo gdč. NVisiakova, g. Vlček in g. Goiovin ter celotni baletni zbor. 2. točka obsega Disvertistnent s sle* dečimi točkami: a) Choppin: Vizije, b) Smetana: Operočak, Micars: Groteska, č) Zajec-Bara novi C; Svatov ac s sodelovanjem opernega zbora. Pod tretjo točko pa se po* novijo Piernejeve impresije iz Musicala, ki so pri prvem večeru tako izredno uspele. Posamezne točke je naštudiral baletni moj* ster g. Vaclav Vlček, dirigira kapelnik g. Balatka. Baletni večer se vrši za pretnierski abonma.
Opozarjamo na jutrišnjo premiero v ljubljanski drami. Vprizori se izvrstna iti* r i dejanska veseloigra «Faony, tete. strici itd.» Naslovno vlogo igra gdč. Debel jako« vi, ostale vloge so v rokah skoro celega dramskega ansambla. Režijo ima v rokah g. Milan Skrbinšek. Veseloigra se je v pri* zorila med drugim tudi v Zagrebu in Beogradu, povsod neštetokrat z največjih uspe* nom.
Koncert pevskega zbora «Mladosti» it Zagreba, ki je bil napovedan za Četrtek 31. t. m., odpade. Danes je namreč dobila Glasbena Matica od »Mladosti« iz Mona* kovega, kjer se zbor trenutno nahaja, brzo« javno obvestilo, da se koncert 31. maja v Ljubljani ne more vršiti. Kupljene vstop* niče naj se vrnejo Matični knjigarni.
eležnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 30. maja 192S; katoličani: Ferdinand; pravoslavni: 17. maja, Milica.
Jutri: Četrtek, 31. maja 192S; katoličani: Angela; pravoslavni: 18. maja, Bojislav. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: >Herman Celjsku.
Opera: >Dekle z zlatega zapada«.
Kino Matica: :Osumljen.-
Ljudski kino (Ideal): ^Kondukter štev. 1492<.
DEŽURNE LEKARNE. Danes; Piccoli, Dunajska cesta, Bakarčič, Sv. Jakoba trg. .
Sport
_ Službeno Iz LHP^a. Propagandna tefama. ki
bi se imela vrsitd pret-ekli četrtek, se vtr& juitri popolofl« ob 17.30 na igrišču TKD. Atene. Vse izraJke. naveden« v sluibeaera glasilu dne 22. ma,ja, imajo bita najjasneje ob 17.15 s kompletno opremo na igriSču. SK. IMriia, ASK. Primorje in SK. Slovan se pozivajo, da postovado k tefcmi po tri redrtedje, bi se im*jo jarvati točno ob 17. uri službujočemu odborniku g. Vodebu. IzraJke. ki bi bile nujno sadržane, roorado to pismeno javita tehničnemu referentu g. Baltesarju. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v posebni sobi kavarne Evropa. — Polnoštevilna udeležba dolžnost. Tajnica.
— Službeno iz LHP-a. V službenih objavah z dne 22. maja se je pomotoma nepravilno objavil stavek, ki govori o čitanju ViČdč Fride za SK Ptuj Pravdno se ima ta stavek glasati: Čila se za SK Ptuj Frdda Vičič. ki ima po § 10 občega pravilnika pravo takojšnjega nastopa za SK Ptuj, ker že preko 6 mesecev n, nastopila za svoj prejšnji klub I. SSK Maribor, vendar pa se ji dovoli pravo nastopa šele 8 dni po predloži/tvi izjave, da je praivi-lno jaivila svoj izstop in da je poTarvoala vse obveznosti do svojega matičnega kluba. Ker je navedena igralka dne 25. t. m. predložila zahtevane izjaive, se j i določa p/aivo nastopa • na vseh tekmah dne 8. junija za SK Ptuj. — I. SSK Maribor se poziva, da vrne izkaznice njegove bivše igralke Vičič Fride, katero ima po tzjani igraike v posesti. — Ta'jnica.
-- Plenarna seja SK Ilirije je danes ob 20. v k avarni »• Evropa«.
_ Prvenstvena tekma Javoruik-Elan 2:1 (1:1). V nedeljo se Je vrlih na Rakeku prvenstvena tekma Javomik-Elan (Novo mesto), ki je končala z zmago Javornika, vendar rezultat ne odgovarja poteku igre, ker je bil Javoroik ves čas v premoči.
— Hazenska propagandna tekma. Propaigandna hazenska tekma, ki bi se imela vršiti pretekli če-tntek, pa je bila vsled razmočenega terena preložena, se vrši lutri ob 17.30 na igrišču TKD Atene. Tekma je športno odgojnega značaja ter •:e namenjena v prvem redu srednješolkam, ki pp-iieso to igro v času počitnic v svoje rodne kraje. Da doseže tekma popolnoma svoj namen, je sestarvti ljubljanski bazena podsavez obe družini iz naših kvalitativno najboljših igralk, ki goje danes najteipšo hazeno. V športnem ozku bo nudila tekma dovolj užitka tudi najbolj razvajenim in največ zaihtevajočim prijateljem bazene. Družini bosta sorazmerno enako močni, tako da je pričakovati izravnane in napete borbe. Ena družina naistiopi z močnejšim napadom, druga pa nasprotno z močnejšo obrambo. Vstopnice, kupljene za prejšnji četrtek, veljajo za Jutri. Vstopnina za diijašrtvo iz propagandnih ozirov samo 2 Din.
Zanimiv proces v Parizu
Pred sodiščem v Parizu se je vrs.il nedavno pikanten proces. Tožieljica je bila mlada, jedva 20 letna Anetta Be-cker, tipična Parižanka, namazama z vsemi mazili. Anefcta >e tožila nekegra istarinaria in sicer za odškodnino v znesku mesečne plače. Spor, ki ie nastal med njo in starinarjem, je zek> zanimiv.
Bito je nekako pred štirimi tedni, ko se je zgjlasira v pa-riškem antikvarijatu neka . mladenka, ki je iskala službo. An tik var se je priguzal izza zaprašenih polic in je kar stamel. Mladenka je bila praiv čedna, priprosto oblečena, imela je še dolge kite in ni biđa niti šminkana, niti na.pudrana, krilce ji je segalo čez kolena in bluza je bila do vratu zapeta. Starinar je bil vzhičen. Ogledoval je mladenko od peta do glave in j o ^občudoval kot redek pojav med Parižam-kami. Dekle je znalo zavijati oči kakor angelček in zardevalo je pri pogledu na sflike nagih moških in žensk. Starinar je bil ves navdušen in sprejefl ie dekleta v shižbo proti mesečni plači v znesku 1000 frankov.
Drusro dejanje se je odigralo dnigi dam. Točno ob 8. se je ustavil T>red antikvarijatom taksi, izstopila je naša znanka. Koketno je stopila v lokal, ki ga je starinar baš odprl, s iprrstno pariško gesto je vrgla rokavice na pnirt odložila re klobuček in kožuhovinasti pflašč in začudeni starinar ie zagledal pred seboj koketno Parižanko z bubi glavico, pobarvanimi ustnicami, obritimi obrvmi. Dekle je imelo zelo krartko krik) in tako deJkoltJrana prsa, da je kazalo vse čare svoje lepote.
Starinar je o strmel, njegova žena se je začela naglo križati in kmalu je Wla Beckerjeva z rokavicami, kožotščkom in klobučkom vred na urici. Na'to si ie starinar globoko oddahnrl in po dioAgih tetih Je zopet enkrat odprl za-prašena okna. Mo-ubigairt se je prijel knjig in treba jih ie bik) prezračiti...
Epilog komedije z lepo prodajafko se je odigral pred sodiščem. Mladenka je tožila starina rja radi kršitve pogodbe in zahtevala odškodnino v znesku mesečne plače. Starinar si je pošteno privoščil modo in noene pmmodairije. Na vse pretege je hvali! s»taro žensko modo in poveličeval čase, ko so ženske nosnle dolga krira, do vratu zapete bluze in dolge lase. Dekle se je pa poredno nasmehni-lo m vprašalo sodnike, če ima res prekratka krila. In sodniki so mora J i hočeš nočeš občudovati njene zapeljive nožice. Sodirriki so bi]; v —_ dregi. Odločitev je bMa težka. Končno so pa zapeUive nožice zmagale nad vsemi predsodki in starinar je bil obsojen na 1000 frankov odškodnine.
Stev 123
SLOVENSKI   NAROD« dne 30. maja 1928.
Stran S.
Dnevne vesti.
— Ii državne službe. Za uradnika pri podružnici Državne hipotekame banke v Ljubljani je imenovan uradnik državne solarne v Kreki Franjo Sirište; za stalnega je imenovan začasni strokovni učitelj na Srednji tehnični šoli v Ljubljani Rudolf Saksida.
— Predavanje o pacilizmu na srednjih šelaa. Prosvetno ministrstvo je dovolilo vpo-kojenemu profesorju Kosi i Kulišiču iz Sarajeva, da lahko priredi v prihodnjem šolskem letu na vseh srednjih šolah predavanja o pacifizmu.
— Sprejem ▼ nižjo šolo vojne akademije. Letos bo sprejetih v nižjo šolo vojne akademije v Beogradu 440 novih gojencev. Pouk se prične 1. oktobra in traja tri leta. Prijave je treba poslati upravniku akademije najkasneje do 10. avgusta.
— Za reviiijo uradniškega zakona. Državni uradniki so ustanovili poseben akcijski odbor, ki ima nalogo pokreniti akcijo za revizijo uradniškega zakona. Odbor je izdal na državne uradnike apel, v katerem pravi, da bo uradniški zakon, ki je pravi monstrum, kmalu že pet let v veljavi. Beda državnih uradnikov, zlasti vpokojeneev, je nepopisna. Kaj bo, če bo trajalo to stanje ie pet let? Še noben zakon ni imel tako Ježkih posledic, kakor uradniški. Uradniki mirno prenašajo bedo in pomanjkanje, toda tudi njihovega potrpljenja mora biti enkrat konec. Akcijski odbor apelira na državno uradništvo, da nastopi kot en mož s kategorično zahtevo glede temedjite revizije uradniškega zakona, ki naj zboljša gmotni položaj državnih uradnikov in jih moralno osvobodi. Državni uradniki naj bi sklicali zborovanja in se dogovorili, kaj je treba ukreniti, da pride čimprej do revizije uradniškega zakona. Brez dobrega uradniš-tva ni dobro urejene države. In nase uradništvo kljub težkemu gmotnemu položaju vestno opravlja svojo j-lužbo. Zato je tem večja dolžnost države, da svoje uradništvo pošteno plača. Če bi se vsi uradniki zavedali, kolikega pomena je stanovska organizacija in kaj lahko doseže vsak stan. če se ravna po načelu: vsi za enega, eden za vse, bi bilo že davno konec bede in pomanjkanja med uradništvom. Državni uradniki si morajo v borbi za svoje pravice pomagati sami. 4., 5. in 6. junija se bo vršil v Sarajevu kongres državnih uradnikov, ki naj da pobudo, da se državno uradništvo zgane in nastopi kot en mož v borbi za svoje pravice.
— Sarajevski učitelji proti prosvetnemu ministru. Poverjeništvo učiteljstva za Bosno in Hercegovino je izdalo komunike, v katerem ostro obsoja odredbo prosvetnega ministra, ki hoče spraviti pred sodišče urednika >Učiteljskega Tovariša*:. Sarajevski učitelji smatrajo to odredbo za napad na vse učitelje.
— Rezervni častnik i so dol ž t vsa Ko spremembo svojega bivališča nemudoma prijaviti svojemu pristojnemu v )jaškemu poveljstvu — najbolje potom cbčiuskega ■rada (magistrata) svojega bivanj£a. — V prijavi ne smejo nikdar navajati svoisga vojnega razporeda ali svojcg.i mobilizacijskega mesta, temveč ie svoje rojstne ta domovinske podatke, svoje bivtlj^ge in po-Jdic. ter svoj vojaški čin.
— Za gostilničarje, kavaruarje in hotelirje bo letošnji mizarski oddelek velesejma posebno zanimiv, ker bo razstavljeno najrazličnejše pohištvo in oprema lokalov. Posebna pridobitev je zelo obsežna razstava avstrijske tvrdke Koloseus, ki je poznana po celi Evropi in razstavi najrazličnejše Štedilnike za bolele, bolnice in zavode, nadalje ogrevalne mize z a posodo, peči za slaščičarne itd.
— šolska mladina ima za obisk letošnjega ljubljanskega velesejma znižano vstopamo po Din 3.— za učenca oziroma učenko, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. uSi-leljstva, Da kar opozarjamo šolska vodstva. Ban obiska poljuben.
— Poštni blagovni promet z inozemstvom. S 1. majem t. 1. se je uvedel pri naših poštah tudi inozemski promet s škatlami z označeno vrednostjo. V teh pošiljkah z označeno vrednostjo se lahko pošiljajo dragoceni prtdm- •. z'ato. *r*bro i'd. K predmetom se sme priložiti odprt račun, pismo pa ne. Dragocenosti moralo biti vložene v močne lesene ali kovmarte škatle. Stene lesenih škatel morajo biti najmanj 8 mm debele. Škatle se povežejo navzkriž z močno vrvico brez vozl-jv. Keica vrvic je trobi zap^otiti z dobrim pečatnim voskom. Rabiti se sme v io samo en pečatnik in pečatni vosek ene vrste. Škatle jc treba nato na vseh ostalih štirih straneh zapečatiti z istovetnimi pečati. Te vrste pošiljke se oddajajo na pošto brez spremnic.
— Izložba avtomobilov na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Kako se je razvil zadnja leta tudi pri nas avtomobilizem in v kakšni meri so si avtomobilske razstave ljubljanskega velesejma stekle tradicijo ir, zaupanle. se vidi H tesa, da bo letošnja avtomobilska razstava zavzela tak obseg kot še nobeno leto doslej. Razstavo organizira Društvo slovenski^ avtomobilski?! trgovcev v Ljubljani in bodo zastopane vse znamenitejše tovarne avtomobilov, motociklov in blciklov ter potrebščine. Razstavljeni bodo osebni odprti ozo-vi, osebni zaprti vozovi, tovorni avtomobili, specijalni avtomobili, avtobusi, bicikli, motocikli iz Avstrije, Belgije. Čehos!ova-Sce, Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Amerike.
— Smrtna kosa. V ljubljanski bo.nici je umrla gdč. Jožica Mozefačeva, ki ie 22 let službovala kot učiteljica na Goriškem. V zadnjem času le službovala v Starem trgu na Notranjskem, kjer s! je pridobila ugo-slovensko državljanstvo. Bila je vrla Slovenka, kakor njen oče Josip, ki je hišni posestnik v Kandiji pri Novem mestu V Kandi-teki bolmcf pa je umrl g. Schwelger. sodni uradnik v pokoju v Novem mestu. Bras jima spomin!
— Gospodarski strofi in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2.—11. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Cehoslovaške, Molandije, Francije, Janje, Kanade, Maujarsk*. Nemci:* švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo najmodernejše pluge, brane, kostfne stroje, mlatiln»ice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in o? piv.mje. traktorje, ir,-komobrle in veliko število najrazličnejšega orodja.
— Vreme- Vse kaže, da je doba trajnega deževnega vremena, ki je bila letos zelo dolga, končana. Včeraj proti večeru se je začelo sicer oblačiti in ljudje so se bali, da dobimo zopet dež, toda ponoči se je zjasnilo in danes imamo zopet krasno vreme. Barometer je znatno poskočil, kar priča, da se deževnega vremena ni treba bati. Danes zjutraj je kazal barometer 756, temperatura je znašala 13 stopinj. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Sarajevu in v Skoplju, drugod so pa imeli lepo vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v Skoplju in v Mariboru in sicer 24 stopinj. V Zagrebu so imeli 23, v Beogradu 22, v Ljubljani 21.7, v Sarajevu in Dubrovniku 21, v Splitu 20 stopinj. Zanimivo je, da imajo razmeroma najbolj hladno vreme v Dalmaciji, kjer je navadno ob tem času že zelo vroče.
— Slovenski dezerter pred graškim sodiščem. Pred graškim sodiščem se ie te dni zagovarjal Slovenece Janez Mulec, posestnikov sin, ki je dezertiral iz ;ugoslo-venske armade. Poleg tega J3 svojemu očimu ukradel več tisoč Din in nato pobegnil preko meje v Avstrijo. Klatil se je nekaj časa po Avstriji, ko mu je pa pošei denar, se je oglasil v Neunkirovinu pri svoji sestrični. Ta mu je povedala, da njega in njegovega brata rodbina ne priznava več za svojega. Brat je namreč doma zažga' posestvo. Svetovala mu je, naj nikar ne troši znamk za pisma. Mulec je bil ginjen, zjokal se je in dejal sestrični, da bo delal pokoro pri usmiljenih bratih. Pri slovesu je prosil sestrično, naj mu posodi 15 šilingov. Ta mu jih je res dala, toda Mulca je doletela smola, da ga je že za prvim ovinkom prijel orožnik. Iz zapora Je pisal sestrični, da se nahaja v varstvu dckaiuje v Neunkrichnu, kjer so mu svetovali, naj postane duhovnik. Bral bo prvo mašo za svojo sestrično, če mu posije 20 šiiingov. Kasneje je bil Mulec izpnšcei. V Pirken-greithu se je seznami z neko služkinlo. kateri je" natvezil, da je sin bogatega veleposestnika iz Jugoslavije in ji na ta način izvabil 300 šilingov, t. J. okoli 2400 D»n Pred senatom se je prefriganec zagovarjal, da so mu ženske same vsiljevale denar. Sodišče ga je obsodilo na pet mesecev ječe, po prestani kazni ga avstrijske oblast' iz-ženejo v Jugoslavijo, kjer ga t adi še čaka zapor.
— Brezobziren avtomobili s t V pondeljek ponoči je vozil v divjem diru skozi Trzin neznan šofer. Sredi vasi je podrl na tla po-sestnikovega sina Franceta Orla ter ga težko poškodoval. Za tem avtomobilom, ki ni imel pravilno razsvetljene številke, je vozil v daljši razdalji drug avto, čegar številka je ugotovljena. Šofer prvega avtomobila je bil tako brezobziren, da se ni zmenil za svojo žrtev ter je dirjal proti Domžalam.
— Obrtniki! Ali že imate STečke efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Liublja-ni? Ce še ne, naročite jih takoj pri Zvezi obrtnih zadrug v LJubljani, Berhovnova ul 10. Žrebanje bo 28. junija t. 1. Dobitkov je 1010. Glavni dobitki so: avto. konj z opremo in vozom, 1 vagon premoga. Štedilnik, moško ali žensko kolo. šivalni stroj, zlata žepna ura, 20 kg masti, poljska ko« vačnica, 100 m platna itd.
— Občni zbor starešinstva z vete »Triglava- se všri dne 3. Junija 1928 v Celju, Hotel Union ob 9. uri dopoldne. Vabljeni vse Triglavani. Dnevni red običajen — Odbor. 436-n
— Pri želodčnih in črevesnih težkočah, slabem teku, zaprtju, napetosti, zgagi, oslabelosti, bolečinah v čelu, slabostih v želodcu povzroča 1—2 čaši naravne »Frar.z-Jo-sefove« grenčice temeljito izpraznen;e in čiščenje prebavljenih snovi. Izjave raznih bolnic in klinik nam pričajo, da uporaba »Franz-Josef« grenčice zelo uspešno in olajševalno vpriva na zelo bolne lhidl. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in pecerii-skm trgovinah. 2o-T
— Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Sloveniemgradcu priredi v nedeljo dne 3. junija t. L v korist dražbe dan bonbončkov. 435-n
— Izpuščaji na obrazu, mozolji, ogrel (Mitesser) itd- so često vzrok nečiste krvi. Zato naj očisti, kdor hoče imeti resnično lepo polt, svoje teto , kri in kožo potom 6—12 tedenske kuTe z naravnim »Planika« zdravilnfrn čajem. Le tako si ohrani kožo mlado in svežo. Zahtevajte samo pravi »Planika« čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po Din 20 z napisom proizvajalca: Lekarna Mt. Baho-vec, Ljubljana. 431-n
Iz Ljubljane
—lj Prof. Hinko Podkrajsek umrl. V svojem stanovanju na Erjavčevi cesti je nocoj umrl po daljši bolezni profesor Srednje tehnične sole Hinko Podkrajsek. Pokojnik je bil mož kremenltega enačaja, ki ni klonil pred avstrijskim šolskim režimom, marveč vedno odločno nastopal proti nemškim težnjam na nekdanji Državni obrtni soli, obenem pa je z največjo vztrajnostjo Širil izobrazbo in prosveto med našim obrtništvom. Pokojni je bil rojen 13. julija 1858. v Ljubljani, dovršil je nižjo gimnazijo in učiteljišče. L. 1878. je postal učitelj na ljudskih šolah v Radovljici, Kranja in ▼ Ljubljani. L. 1895. je prišel na Državno obrtno solo, kjer je postal profesor in je po prevratu učil na Srednji tehnični do svoje vpokojitve 1824-25. Pokojni je spisal nad 20 raznih obrtnostro-
kovnih učnih knjig* med drugimi za praktike prav važno obrtno terminologijo. Prof. Podkrajsek je bil vedno odločen narodnjak in je kljuboval celo slovitemu šolskemu nadzorniku Simi ter odklonil narocitev nemške »Schulzeitungc. Ta njegov nastop je med nemškim učiteljstvom in birokrati vzbudil veliko ogorčenje, toda Podkrajsek je znal braniti svoj položaj. Bil je tudi velik ljubitelj narave. Blag mu spomin!
—lj Popravek. V binkoštni številki smo v članku > Ljubljanski grad in njega prebivalci nekdaj in sedaj;« v podnaslovu >2a-lostne slike siromaštva« opisali grajskega ^Robinzona .. Ta se je danes zglasil v našem uredništvu in izjavil, da ni res, kar smo pisali o njem. Usoda ga je zanesla v ječo na ljubljanski grad, kjer mora prebivati v ne zdravem in umazanem stanovanju, kar pa ni njegova krivda. Merodajni faktorji naj bi poskrbeli, da dobi snažno in zdravo stanovanje, da bo mogel zadnje dni svojega življenja kot upokojenec preživljati v miru in zadovoljstvu. Kulturen škandal je, da pusti država svoje opokpjence tako stradati in da jim ne da niti toliko, da bi mogli stanu primemo živeti.
—lj Posebna privlačnost Pomladanskega slavja« Atene bodo šaljive otroške tekme naše mladine. Na programu so: Tek v vreči, tek z zaprekami in drugo. Veselimo se z mladino, netimo veselje v njenem srcu. Pred prodaja vstopnic: Cvetličarna Korsika, Aleksandrova cesta. 439-n —lj Krasne dunaj. otroške oblekce od 34 Din dalie le pri Kristoflč-Bučar. Stari trg.
—H Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je založila prav lične nove razglednice. Želimo, da jih čim piej razpeča.
—Ij »Ljudski kino« (Ideal) ima danes na sporedu izvrstno veseloigro »Kondukter štev. 1492<. V glavni vlogi slavni ameriški komik Johny Hines. Spored, ki ima izredno mnogo komičnih in dovtipnih scen, bo naši publiki gotovo ugajal.
—lj Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes 30. tm. ob 19. uri na moškem učiteljišču. Dnevni red: 1. Proglas zdravnikov abstinentov. 2. Določitev dneva občnega zbora. 3. Protialkoholni kongres v Sarajevu in slučajnosti. — K polno-številni udeležbi vabi odbor.
—Ij Plenarna seja SK Ilirije se <rrS danes 30. tm. ob 20. uri v klubovi sobi Kavarna Evropa. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik. 437-n
—1] Oblastna zadruga slaščičarjev, me-dičarjev In Izdelovalcev kandit v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 4. junija 1928 ob 14. u-ri v prostorih hotela »Štrukelj« Ljubljana, Kolodvorska ulica. Člani se pozivajo k polnostevilni udeležbi.
— Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P  Zajec, optik, Ljubljana, Stari tre 9
?3-T
—lj Karalboli in neprevidne voinje. Policijska kronika beleži zadnja dva dneva več karam bol o v in nezgod radi neprevidne vožnje. Pred škofija sta včeraj trčila skupaj posestnik E. iz Vodic, ki je vozil mleko v dvovprežnem vozu, in kolesar Peter P. Kolesar se je hotel ogniti vozu, ki je zavozil pred tamoenjo mlekarno, a je zadel v konja. Ta je poskočil in podrl kolesarja na tla. Kolesar je bil lahko poškodovan. Po Dolenjski cesti je vozil motociklist Ivan V. Nasproti je privozil hlapec Anton Kastelic iz Šmarja — Sap in sicer po desni strani, kakor je predpisano. Motociklist je zavozil v stran na hodnik. Pri tem je podrl na tla delavki, sestri Antonijo in Ljudmilo Grošelj ter jn lahko poškodoval. — Na Tržaški cesti sta trčila skupaj 22-letni kolesar France P. in motociklist M. Kolesar P. si je pri padcu raztrgal 800 Din vredno obleko.
—Ij Incident ▼ stolnici. Po snočnih Šmar-nicab v stolnici je ostalo Še nekaj vernih ženic v cerkvi. Zatopljene so bile v molitev. Naenkrat se je po cerkvi začni hripav glas: iSe pol litra dalmatinca.« Zenice so takoj o
incidentu obvestile stražnika, ki je veselja- "j Ljubljano. Tu boš na velesejmu našel vse, ka St. B. odvede! v po1icIjske zapore, kjer so ga pridržali.
—lj Nezgoda v Židovski ulici Zasebnica 68 - letna vdova Ana Palovec je snoči okoli 19. šla skozi 2idovsko ulico. Na vogalu Sev-čikove prodajalne jo Je napadel pes - dober-man. Zenica se je tako prestrašila, da je padla in zadela z glavo ob hišni vogal. Dobila je nad levim očesom znatnejšo rano tako, da so jo morali z rešilnim vozom odpeljati v javno bolnico.
—lj Drobiž policijske krvnike. Policija je od včeraj do danes dopoldne prijela in zaprla 6 oseb, med drugimi drznega kolesarskega tatu, nekega veseljaka radi nedostojnega vedenja v cerkvi, 3 berače in Adelo Z. radi tajne prostitucije. Policiji je bila prijavljena tatvina 150 Din vrednih čevljev, dalje 3 pretepi na cesti, več slučajev karambola in neprevidne vožnje in 14 voznikov odnosno kolesarjev radi prestopkov cestno policijskega reda.
John Daviš Rockefefler
Kako je postal sin siromašnega farmarja multimilijonar. — Ro-ckefellerjevo premoženje znaša zdaj nad 200 milijonov šterlingov.
Najzanimivejši primer, kako Taste iz malega velrko, nam nudi znani ameriški multrmFHjonar Rockefelfetr, čigar bogastvo si lahko vsaj približno predstavljamo, če pomislimo, da bi zadostovali njegovi letni dohodki za upravo manjše držav« n. pr. Grčije, pa bi mu še ostaJo toliko, da bi v ratzkošju prekosil vs« druge bogataše. Rockeferter lahko kupi es-kadiro vojnih lad%j tako, kakor kupujejo bogataši vile na francoski rivijeri. Mož ima toliko denarja, da bi lahko zalagal z njim skozi celo leto 20.000 ljudi, ki bi mimo uživali vse življenske sladkosti. Rockefeller spada nedvomno med najbogatejše ljudi vseh časov, pa tudi med največje finančne genije.
Toda tudi RockefeHer v mladih letih ni živel tako brezskrbno, kakor žive sinovi bogatih roditeljev, ki jiim ni treba skrbeti, kaj bodo jedli in oblekli. Pred 70 leti je bil vesel, če je lahko zashižil toliko, da se je skromno preživljal. Kot sin siromašnega farmarja je mora-1 pomagati očetu pri obdelovanju zemlje in niti sandalo se mu ni. da postane najbogatejši mož Amerike. Pred 87 leti se je rrxfil Rockefeller na bregu jezera Owas-sa pod streho siromašnega farmarja, ki je imel komaj toliko dohodkov, da s svojo jo rodbino ni trpel pomanjkanja. Ko se je oče v rodbino preselil v državo Newyo»rk, je postala borba za obstanek še težija. K sreči so bili njegovi sinovi John, VVilliam in Frank zdravi, krepki in podjetni, še predno so dati Šolskim klopem slovo, so služili in pomagali očetu preživljati rodbino.
Mladi Rockefeller se je sprehajal nekega dne ob reki in kramljal s svojim prijateljem o načrtih za bodočnost.
— Kaj bi rad bil, ko dorasteš? je vprašal John svojega prijatelja. — Edina moja želja je imeti tale košček zemlje tja do reke, — je odgovoril deček.
— Charlie, — je dejal John zamišljeno,
— ako dorastem, bi rad imel vsaj 100.000 dolarjev. In prepričan sem, da jih bom imel. Sanje o bogastvu, ki so se zdele obema fantastične, so se izpolnile. Deček, ki je hotel na vsak način imeti 100.000 dolarjev, ima zdaj kot finančni magnat vsakih šest ur ponoči in podnevi 100.000 dolarjev dohodkov.
Nas letošnji velese jem
Še nekaj dni in otvoril se bo VIII. ljubljanski vzorčni velesejem. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ta je uvidel, da so se gospodarji vseh narodov potrudili v veliki meri pridobiti si svoj piedvojni trg nazaj ali pa ga celo razširiti. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne ve-lesejme. Tudi ljubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi poprijeli in bo letos udeležba skoro še mnogobrojnejša in bogatejša kot lani. Pri tej priliki z zadovoljstvom ugotavljamo smotreno propagando, ki jo vrši uprava ljubljanskega velesejma že vsa leta, da privabi čim večje število kupcev. Tudi letos bo ljubjanski velesejem naravnost sijajno propagiran Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa iz županskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 2. do 11. junija t. 1. v belo
kar potrebuješ in mnogo, za kar si dose-daj mislil, da moraš naročati iz tujine, češ, da se ne izdeluje doma. ali pa, da so domači izdelki manj vredni oziroma dražji. Ogled velesemia te bo pa prepričal, da termi ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izložile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si si od brizu sam ogledal in »zbral.
Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji velesejem dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki jo z največjo pripravljenostjo uspešneo izvajajo in se trudijo, da se bodo naši trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi na novo utrdile.
Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave ljubljanskega velesejma, obeta biti
Sledeče srečke V. razreda
drtavue raaredne Utori je, ki \Th ie prodala
hranilnica r. z* z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
žrebanje dne 25. maja. 1928.
in 20.000 je zadela srečka št. 109.800
Din 1500 so zadele št. 100.715, 5709, 91.768, 22.555, 95.463, 109.833, 10.864, 84.539, 123.861.
Din 500 so »dele št.: 14.125. 100.749. 5.732. 5.749. 15.455. 30.943. 30.934. 40.526, 53.422. 53.419. 53.485. 53.499. 66.672, 66.676. 91.725. 7.513. 7.543, 7.648, 7.614. 20.069. 20.070. 20.167, 46.025 46.136. 58-239. 58.337. 58-302. 58.349. 70.322. 72.158. 95.446. 95.494. 99.746. 99.750. 99.703. 99.844. 99.837. 99.866. 109.739. 120.169. 120.184. 120.242. 120.291. 76.703. 78.701. 103.150, 10-874. 10.842. 10.827. 10.841. 10.904, 34.696. 34.776, 60.112. 84.541. 84.616. 84.679. 97.314. 97.485. 108.173. 108.288 108.208, 108.263, 123.803. 123.962. 128.958.
Po Dia 125 so zadele štev.: 24.597, 24.585, 11.121, 11.127, 23.314, 47.522, 47.534, 72.006, 95.991, 95.989. 95.966, 97.485, 121.076.
Dobitke bomo izplačevali od 1   junija do 14. septembra t. L Srečke za tekače Žrebanje so razprodane in toraj izžrebanih ne moremo več zamenjati
Naročnae đeatssjce bomo priložili dne 31. aaja ter prosimo vse Interesente, da počakajo s narečni na nase naročilnice.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. LJubljana, Sv. Petra cesta št* 19
Ko sem bil staT osem let, pripoveduje Rockefeller o sebi, so me jiaučili molsti krave. 2e kot deček sem moral hoditi čez gore v oddaljeno mesto na-kupovat razne potrebščine za rodbino. Pozneje mi je oče naročil, naj si zgradim lastni dom. Da! mi je nekaj denarja, vse drugo je pa prepustil meni. Najel sem arhitekta, sestavila sva pogodbo in kmalu je bila hiša zgrajena. V mladosti sem se naučil štediti in to mi je pomagalo tudi pozneje, ko sem razpolagal že z večjim kapitalom.
Mladi John se pa ni zadovoljil z delom na očetovi farmi. Vleklo ga je v svet in že kot 161etni mladenič je zapustil očetovo farmo in postal pisarniški sluga. Pri tem se je seznanil s trgovskimi metodami, ki so mu prišle prav, ko je začel na svojo roko. Že v zgodnji mladosti ie bil slavohlepen in spoznal je, da mora biti zelo marljiv, če hoče kaj doseči.
Farmarjev sinček ni ostal dolgo pisarniški sluga. Kmalu je začel trgovati z lesom, sam je spravljal les do reke Ohio in ga spuščal po toku. Prvo pošiljko je prodal nekemu mlinarju in zaslužil 100 dolarjev. V nekaj letih je prihranil toliko denarja, da je kupil s svojim prijateljem Hewittom veliko skladišče lesa v Clevelandu. Tako se je njegovo imetje polagoma množilo in čez pet let je imel že 10.000 dolarjev gotovine. S tem denarjem je ustanovil petrolejsko rafinerijo in ker ie bilo povpraševanje po petroleju zeio veliko, je ustanovil kmalu drugo, tretjo, četrto in peto rafinerijo. Povpraševanje po petroleju je bilo vedno večje in sin siromašnega far mer ja je kmalu obogatel. Ustanovil je Standart Oil Company, največjo in najbogatejšo petrolejsko družbo. S tem podjetjem je zaslužil v nekaj letih težke milijone, ki jih je investiral v rudnike, parne žage, železnice in druga industrijska podjetja. Zdaj znaša Rackefellerjevo premoženje nad 200 milijonov šterlingov. To pomeni, da je zaslužil od časa, ko je kupil v Clevelandu skladišče lesa, povprečno 3 milijone šterlingov letno.
letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljila bo sigurno vse, razstavljalce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A) Mednarodni vzorčni velesejem, ki je razdeljen v sledeče skupine: 1. Strojna industrija. 2. izdelki iz železa, jekla, pu-škarstvo, municija. Ostali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. 5. Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi. 6. Elektrotehnika in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki. S. Papirna industrija, grafika, kar-tonaža in pisarniške potrebščine. 9. Pohištvo in stanovanska oprema. 10. Ostala lesna industrija. 11. Usnje in konfekcija usnja. 12 Tekstilna industrija, tekstilna kouiek-cija, kožuhov in a, perilo, cerkveni para-menti. 13. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke. 14. Lončena roba, majolika, favence, steklo. 15. Galanterija, bežu-terija. draguljarstvo. fina mehanika, optika, graverji pisarji, 16. Kemična industrija. 17. Industrija živil. 18. Poljedelstvo. 19. stavbarstvo. 20. Godala. 21. razno orodje.
B) Posefena razstava pohištva. •   C) Strojni oddelek.
D) Higijenska razstava, katera se prireja že četrtič. Trikrat je že imela ta -as-stava velik uspeh, a za letošnji velese j tm se bo še preuredila in izpopolnila.
E) Francoska skupina z 32 razst ivljafci proizvodov, ki konvenira jo za uvoz v na So državo.
Sigurno bo zelo zanimiva tudi razstava avtomobilov. To prireja USAT (Udruženje slovenskih avtomobilskih trgovcev v Ljubljani). Termin velesejma je letos za (■> stroko prvič ugoden, medtem ko so »c prejšnji velesejmi vršili vedno jeseni, ko je avtomobilska sezlja že minila.
Uprava velesejma dela na to, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razstavljecem in posetnrkom presenečenje.
— Spolne bolezni razširjajo spolnobol-ni-ljudje, ki imajo sveže, odprte rane ali pa iztok. Nevednost ljudstva o spolnih boleznih, prostitucija in alkohol, so glavni vzroki, da se razširjajo spolne bolezni tudi pri nas. Večina Jj-ii sr«itra — vsled napačnega pojmovania — ie bolezni za posebno sramoto. Kar le diši po spolnosti, je že zavrženo in naprej obsojeno, a vendar ni zavarovan proti spolni bolezni tudi najbolj trezen človek. Spolne bolezni so nalezljive. Strašne posledice zanemar jenja teh bolezni ali naDaČn-zca sramu pred zdravnikom, ki ob pravem Času lahko prepreči razširjenje okuženja jasno kaže Stalna higijenska razstava na Velesejmu v Ljubljani.
— Znižana vstopnina   na velesejmu.
Uprava ljubljanskega velesejma ie sklenrla delno znižati vstopnino za obisk velesejma, ki se vrši od 2.—11. junija. To znižanje velja zlasti za dTžavne in privatne nameščen- ( ce, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ce« no Din 15. Te vstopnice se dobe le v pred-prodafi pri uradu vdesejma (ekonomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic. '
Stran C
SLOVENSKI   NAROD* dne 30. maja 1928.
štev. 1^3
Kornel Makuszvnski:
Mož in tuja žena
— Tako torej — je dejal mož po dolgem razmišljanju in mučni tišini, ki mu je šla že na živce.
— Ti moj edini in najdražji! Ločim se od tebe kakor kraljica, — je dejala žena, ki je razmišljala o tej frazi že tri dni.
— Ah, draga moja! — je zašepetal kar tja v en dan, ker mu ni prišlo nič pametnega na misel.
— Sedi semsle, bliže k meni... da se pomeniva o tem, veš ...
— O čem?
— O tej najini smrti.
Bila je zares slaba perspektiva go* voriti o smrti ob izviru življenja in ce* lo v trenutku, ko misli človek bolj na šilce dobrega konjaka, nego na samo« mor. Zato je s težavo nakremžil svoj obraz, da je dobil tragične poteze.
— Govori!
— Kako tiho je tu!
— Da, zelo tiho je.
— Po tej ulici se nihče ne vozi.
— Zelo redko drdra mimo kak voz.
— Mene bi bilo strah, če bi ostala sama tu.
— Beži no, saj nisi dete.
— In ti umreš nocoj tu!
— Kaj? Ah, da .. Seveda. Nocoj ..
— Ti moj edini!
— Oh!
Hip nato je dejala:
— Kako strastno poljubljaš! On je pa postal sentimentalen:
— To so že poljubi pred smrtjo. In tedaj mu je začela na dolgo in
široko razlagati, kako uresničita svoj načrt. Ona odide in bo doma kleče molila do polnoči. Ko odbije ura pol* noč, se preseli on na oni svet. Krogla mu raznese glavo, to ubogo, oboževa* no glavo, katere je bil najbolj vesel zlasti lasulj ar.
— Ali imaš revolver?
— Imam.
Pogledala ga je, kakor da mu ne verjame.
— Čuj, pa se vendar že nisi hotel ustreliti?
Siromak jo je začudeno pogledal.
— Ah, kaj še! Ne, še nikoli nisem imel takih namenov, prav zares da ne.
Stopil je k nočni omarici in vzel iz predalčka revolver. Na obrazu se mu je poznalo, da je že imel samomorilne namene. Vsaj ona je bila trdno prepris čana, da jih je imel.
— Le poglej!
Lepa žena se je hitro skrila za orna*
ro.
— Ne šali se, dragi moj! Koliko ne* sreč se je že pripetilo pri neprevidnem ravnanju z orožjem.
Ni je hotel več strašiti.
— Čuj!
— Prosim.
— In s tem revolverjem se ustreliš?
— Seveda.
— Nocoj?
— Nocoj o polnoči.
— Častna beseda?
— V takih zadevah se ne daje čast* na beseda.
— Pa prisezi!
— Prisegam!
— Pri ljubezni do mene?
— Pri ljubezni prisegam. Zaljubljeno ga je pogledala in mu
molče obljubila še zadnjo nagrado za to junaštvo.
— Če bi vedel, kako prekrasen si ta hip!
Skromno je povesil glavo in vpra* šal:
— No, a ti?
— Jaz? Tudi jaz umrem. Da, nocoj umrem. Sicer mi pa itak poči srce od bridkosti v hipu, ko bom vedela, da te ni več med živimi.
— Dušica moja!
— Morfij imam pripravljen. Zju* traj me ne bo več med živimi.
Globoko se je zamislila, zagledala se je nekam v daljavo in zašepetala:
— To je škandal v mestu! Le po* misli, kdo bi si mogel misliti! Bože moj! Kaj bo, kaj bo!
— Kaj pa on?
— Kdo? Moj mož? Ne vem. Naj stori, kar hoče. Ta hip ga sovražim.
— A vendar si mi že opetovano zatrjevala, da ga ljubiš.
— Kdo? Jaz?
— Da, ti!
— Ah, to ni res. Če sem kaj takega trdila, sem se samo šalila.
— A deca se ti ne smili? Povesila je glavo in objela z obema
rokama njegova kolena. Ni je hotel več spraševati, ker je bilo jasno, da se ji otroci zelo smilijo.
Žena je lahko tudi hijena, lahko so* vraži svojega moža, toda otroke ima vedno rada.
Atmosfera je bila težka.
Smrt se je zares bližala.
Oba sta prebledela.
Preostajalo mu je še tri ure grozne* ga časa, v katerem si človek že pri* pravi j a perilo na oni svet in kramlja s vojo dušo, ker ji mora odpovedati stanovanje v telesu.
Ona se je skrbno oblekla.
— Dragec moj, zapni mi, prosim, zaponko pod vratom. Bojim se, da bi se ne prehladila.
— Zdaj pred smrtjo se bojiš?
— Ah, saj res... Prav praviš. Niti besedice nista več sppegovo*
rila. Iz mučne tišine je že tulil grob.
Ko ga je pa zadnjič v življenju po* ljubila na čelo, jo je stisnilo za grlo in dušilo, da je komaj dihala. On je napel vse sile, da spravi solze v oči.
— Do polnoči bom molila zate, po* tem pa...
Glas ji je zadrhtel.
Klečal je pred njo in drhtel po vsem telesu.
Ostal je na kolenih, dokler so od* mevali njeni koraki po stopnicah.
Ko so koraki utihnili, je ves raz* kačen vstal.
— Ta histerična babnica se misli menda res zastrupiti. Kaj početi? Kaj naj storim?
Sedel je in se zamislil. Nato je za* čel hoditi po sobi in kaditi cigareto za cigareto.
— Zastrupi se, bogme da se zastru* pi. Taka babnica je zmožna vsega.
— Vrag jo vzemi! — je vzkliknil naposled. Pogledal je na uro in se hi* tro odpeljal v opereto.
— Pa naj se zastrupi — je razmiš* ljal spotoma. — Če je tako trapasta, pa naj se zatrupi. Kaj za to, če bo na svetu ena histerična ženska manj?
Ponoči pa le ni mogel zaspati.
— Kaj, če se je že preselila na oni svet? — je pomislil. — K sreči se to ni zgodilo zavoljo mene.
Nato se je nečesa spomnil, vstal je, prižgal svečo, vzel iz nočne omarice revolver in ga zaklenil v predalček pi* salne mize.
— Da ne bo izkušnjav, — je pomi* slil.
Zgodaj zjutraj je hitel v mesto. Odšel je naravnost v ulico, kjer je stanovala. Vse je bilo mirno.
— To še ni dokaz. — je pomislil. — Morda je pa že vse končano.
Bal se je vprašati hišnika. V kavar* ni je hitro prečital jutranje liste. No* benega poročila o samomoru ni bilo v njih. Imel je neprijeten občutek, da ga je potegnila za nos. Toda na časopise se ni mogel zanesti.
— Morda niso hoteli poročati iz obzirnosti. Naj bo že kakorkoli, za rodbino je pa le škandal.
Naenkrat mu je šinila v glavo sreč* na misel.
Hitel je po ulicah in prečital vsa mrtvaška naznanila.
— Morda je njen pogreb že nazna* njen, — je mrmral sam pri sebi in pre* čital imena vseh, ki so po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu za* spali in vabijo svoje sorodnike in znance k pogrebu svojih zemskih ostankov, ki bo točno ob tej in tej uri. Ustavil se je pred zidom, na katerem je bilo vse polno mrtvaških oznanil.
Naglo je čital imena in se pri tem v nekoga zaletel.
— Par don!
— Ah!
— Vi milostiva, tudi iščete?... To* da jaz ...sem še živ.
V njeni duši se je našlo zanj samo še zaničevanje.
— Podlež ste!___mu je zabrusila v
obraz.
In odšla je. Imela je sicer eno iz* kušnjavo več, z "o pa enega ljubčka manj.
Izguba je ni bolela, pač jo je pa je* žilo, da zavoljo tega bedaka vso noč ni zatisnila oči.
, Jtalia" - izgubljena
Ze od petka ni noben vesti o zra* koplovu «Italia», ki je v sredo starta! k poletu na severni tečaj in ga po brez* žičnih vesteh tudi dosegel. General Nobile je na severnem tečaju vrgel na led velik križ, ki mu ga je dal sam pa* pež na pot.
Toje bila zadnja zanesljiva vest o «Italii». Nobile je sicer pozneje še j a* vil, da je zrakoplov krenil proti Spitz* bergom, potem pa je izginila vsaka sled za «Italio». Splošno prevladuje bo* jazen, da je «ItaHa» izgubljena in da jo je zadela katastrofa.
Ves svet že več dni mrzlično pri* čakuje vesti o «Italii». Sprva so brez* žične postaje javile, da je prestregle si* gnale na pomoč. Tako je redakcija ne* kega kopenhagenskega dnevnika obja* vila, da je prejela klice S. O. S.; na pomoč, poleg tega pa tudi besedi «Ge* neral secure*. List je mnenja, da so prišli ti signali od kake postaje na se* vero. Edino upanje je še, da je «Italia» krenila proti Sibiriji. Seveda pa bi bilo to v nasprotju z vestjo, ki prihaja iz San Francisca. Tam so baje prejeli brezžične signale «Italie», in sicer pre* ko postaje S t. Paul na Alaski. «Italia» bi morala biti torej na ameriški obali daleč na severu. Postaja St. Paul je rudi javila, da je prestregla zadnje ve* sti o «Italii» v petek med 5. in 7. uro zjutraj. Zrakoplov je torej najbrž do* letela katastrofa v petek dopoldne, in sicer med 77. in 81. stopinjo severne širine in 17. in 28. stopinjo zapadne dolžine, torej nad severovzhodom Si* birije.
Iz Kingsbava poročajo, da je prispe* la zadnja brzojavka v ponedeljek, da o «Italii» ni duha ne sluha. Parnik «Citta di Milano*, ki čaka v Kingsba* yu, je takoj, čim je bila zveza z zrako* plovom prekinjena, organiziral pomož* no reševalno akcijo. Parnik že od pet* ka nima nobene zveze z zrakoplovom.
Razpoloženje na ladji je zelo pesimi* stično in splošno prevladuje mnenje, da se je moral zrakoplov ponesrečiti. cCitta di Milano* je zapustila Kings bay in skušala prodreti proti severu, in sicer v smeri pri Point Barevu Ta po* izkus se pa ni posrečil, kajti ladja je obtičala v ledu. Spotoma je ladja od* dala signale:
«Italia! Italia! Ne obupajte! Pomoč se bliža!»
Čim se je ladja za silo otresla ledu, je ob obrežju polgaoma prodirala proti severu. Po najnovejših vesteh se bliža danskim otokom. Včeraj je «Citta di Milano* dosegla Amsterdamske oto* ke.
Preko Berlina poročajo iz Kingsba* ya, da je ladja sprejela signal, da je «Italia» pristala na Amsterdamskem otoku. Vest pa ni potrjena.
V ITALIJI MOLIJO! Vest o neznani usodi «Italie» je zelo potrla italijansko javnost. Skrb za uso* do zrakoplova narašča od ure do ure, zlasti mrzlično razpoloženje je vladalo o Binkoštih, ko niso izšli listi. V ne* deljo dopoldne so se vršile v Rimu po vseh glavnih cerkvah službe božje za rešitev polarnih letalcev. Nobilova hi* ša je zbirališče znacev in občudoval* cev generala, ki prihajajo, da tolažijo ženo in hčerko. Papež, ki se zelo za* nima za usodo «Italie«, je odredil, da
se vrše službe božje po raznih cer* kvah, zahteval je tudi, da ga sproti in* formirajo o položaju.
Norveška vlada je organizirala re* sevalno akcijo in mobilizirala več svo* jih letal, da preiščejo polarne kraje. Tudi ruska vlada je pripravljena po* magati in je odredila, da morajo imeti vsi telegrafisti pri radiopostajah stalno službo. Norveški letalski poročnik Holm je rekognosciral teren pri Spitz* bergih. «Citta di Milano» organizira pomožno reševalno ekspedicjo s psi v polarno ozemlje.
13
Najboljše   naj trajnejše, zaio najrenejže!
RADIO
aparati in deli slovitih nemških tvoraic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri
v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes pošlje brezplačen ilustrovani cenovnik R No. 6.
Mesečna odplačila dovoljena.
RADIOBLAŽEK Beograda Jakšićeva ulica štev. 11. — Telefon štev. 41— 85.
10 3
Zatauala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega očeta, gospoda
Franca Barleta
ravnatelja mestnega vojaškega urada v ookoju
za krasno cvetje in prelepe vence se vsem na j tople je zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni g. načelniku Jos. Turku za nje* govo izredno ljubeznjivo naklonjenost in trud, vsem brezštevilnim gasilnim društvom ter zveznemu in župnim zastopstvom, predstav* nikom vojaških in civilnih oblasti, gg. govornikom za tolažilne krasne besede, gg. pevcem, za genljivo petje, vojaški godbi, zastop* nikom raznih društev in organizacij, številnim gg. kolegom, prija* teljem in znancem za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu naša ponovna iskrena zahvala. V Ljubljani, dne 30. maja 1928.
Žalujoči ostali.
Trg. pomočnik
vešč mešane stroke išče službo poslovođe aH skkutiSčnika, gre tudi na deželo v večjo trgovino. Ponudbe na upravo ksta pod »Dobra moč»/l065.
3Qff]L=ILJL-IU!b«^J
Ledne omare
vsake dimenzije, budi po naročilu, vedno v zatogi. — S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova 7. 1072
'i* i" lla 1*»
!P W
• i
*£mžane cene    «   Cene znižsne .'!
|7hir{J    žepnih robcev, rokavic, nogavic flor in volnenih, IIllIIO triko perila za dame in gospode. Srajce, ovratnike, kravate, dišeča mila. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike. — Vezenine in čipke
pri Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi). Oglejte si zalogo in se boste prepričali!
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti nad vse ljubljene soproge in najplemeni-tejše mamice, gospe
Julijam Toplikar
izrekamo tem potom naj prisrčne j šo zahvalo. Enako se zahvaljujemo tudi vsem, ki so spremili blagopokojno na njeni zadnji poti in onim, ki so ji po* klonili prekrasno cvetje. Ljubljana, 29. maja 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ure* si greto, da vam »m ooiezoi
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol pntisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si prebavo s preizkušenim eliksir jem «FL GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s postnim povzel lem z navodilom vred LEKARNA DR SEMELIĆ DUBOVNIK 2
Izvirni zabojček s Z steklenicami, omotom in pošt* nino Din 105—. z 8 stekl. 245 Din. 1 stekL pa 40 Din.
Stevilr    zahvj»ln:ce  o  uspešnem  delovanju »Figola«
J ».ppv:' i•    T     pn
Urejuje; Josip — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jesecfefc. — Za opravo Is maeratsi dol Usta; Oton Christot —t Vsi v Ljubljani.
50