GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 26. SEPTEMBRA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 15 PROSVETNI DE1AVEC OB PROSLAVLJANJU 20-LETNICE PIONIRSKE ORGANIZACIJE 29. septembra bo v Ljubljani osrednja proslava 20. obletnice obstoja in delovanja pionirske organizacije. Ob tej priložnosti bo odkrit spomenik pionirjem, ki bo trajno izpovedal veliko ljubezen mladega rodu do svoje domovine, njihovo vero v bodočnost in njihovo pripravljenost ohraniti in čuvati velike pridobitve naših narodov v revoluciji. Pionirska organizacija je bila ustanovljena na I. kongresu USAOJ 1942. leta na iniciativo KPJ. Misel in pobuda KPJ združiti najmlajši rod v patriotični otroški organizaciji, sta vsebovali globoko skrb za mlado generacijo, saj jo je bilo treba moralno in fizično obvarovati pred vojnim pustošenjem in jo organizirano vključiti v velika dejanja naše revolucije. Mladostni polet, neizmerno junaštvo, požrtvovalnost in pripadnost najmlajšega rodu revoluciji ter aktivna udeležba najmlajših pionirjev in pionirk v narodno-osvobodilni vojni je potrdila pravilnost in pomembnost take odločitve. Desettisoče in de-settisoče junaških dečkov in deklic se je vključilo v pionirske čete, desetine in odrede na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju in po svojih močeh sodelovalo v borbi. Iz njihovih vrst so zrasla legendama imena kurirjev, bombašev' obveščevalcev, legen-, darna so ostala pogumna dejanja pionirskih čet, desetin -ih skupin. Kot trajna pridobitev, ki jo je ob skrbi in vodenju Partije in SKOJ izoblikovala pionirska organizacija, pa je ostal moralni lik mladega rodu, prežet s patriotizmom, hrabrostjo in velikim zaupanjem v zmago nad sovražnikom in vero v lepšo prihodnost jugoslovanskih narodov. Prežeta s takimi vrlinami je pionirska organizacija po osvoboditvi vključila v svoje vrste nove stotisoče otrok. Zato je postala pionirska organizacija nenadomestljiva oblika patriotične in družbene vzgoje in se vključila kot sestavni del vzgojno izobraževalnega procesa v šoli. Pionirska organizacija je vnesla v šolo novo vsebino: razvila je otroško ustvarjalnost, iniciativo, zavestno disciplino, elemente samouprave in ustvarila pogoje za zadovoljevanje otrokovih interesov po znanju, igri in zabavi, predvsem pa je njena neprecenljiva vrednost v patriotični in družbeni vzgoji mladega rodu. V vsem povojnem razdobju je bila deležna najširše družbene skrbi in podpore. Ob neposredni pomoči Ljudske mladine in kasneje pionirskih starešinskih svetov, DPM ter številnih društev ter organizacij ter ob idejnem usmerjanju Zveze komunistov in Socialistične zveze je postala masovna otroška organizacija z bogato vsebino in oblikami dela. Še posebno mesto pri razvijanju pionirske organizacije pa zaslužijo prosvetni delavci in šolski organi. Šola je v celoti podpirala in nudila vso pomoč in vso skrb pionirjem'. Prosvetni delavci so v veliki večini sodelovali pri delu s pionirji in z odgovornostjo ter zavestjo kot družbeni delavci pomagali pri razvoju in rasti pionirske organizacije. Zato lahko ob 20. obletnici pionirske organizacije ugotovimo, da so, poleg družbenih činiteljev, prosvetni delavci v veliki meri pripomogli, da je pionirska organizacija razvila bogato dejavnost in vzgajala mladi rod na svetlih tradicijah narodno-osvobodilne borbe. S tem pa so bistveno vplivali tudi na spremembe znotraj same šole in tudi postavili širše osnove šoli kot družbeni ustanovi. Rezultate takih naporov družbenih činiteljev pri vzgoji mladega rodu je uzakonila tudi šolska reforma, ki je upoštevala bogato prakso in dragocene vzgojne vrednote pionirske organizacije. Vendar moramo pri tem ugotoviti, da so pred nami še težave in pomembne naloge. Znatno se mora še okrepiti materialna in kadrovska osnova šole, da bodo v celoti realizirani programi, cilji in smotri reforme. Šola bo ostala še naprej središče zbiranja otrok v njihovem prostem času. Kot družbena ustanova, kjer se vzgaja in izobražuje mladi rod, bo v bodoče ustvarjala še ugodnejše pogoje za vse oblike vzgoje. Prepletanje in dopolnjevanje svobodnih dejavnosti v okviru pionirske in drugih organizacij z Nagrajevanje po delu pogoj nadaljnje izgradnje šole v samostojno družbeno ustanovo Sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo tov. Krste Crvenkovski je na tiskovni konle-renci z uredniki republiških prosvetnih listov odgovoril na nekatera najbolj aktualna vprašanja Krste Crvenkovski je 12. septembra letos sprejel skupino ured- tenja kot v gospodarstvu,( da mo- procese itd. Danes nasprotno lahko nikov prosvetnih listov iz vseh naših republik; ob tej priložnosti ra nagrajevanje učiteljev sloneti na ugotavljamo, da se povsod tam, kjer je odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z delitvijo dohodka po njegovem učinku,'le-tega pa bi bilo s° šolski kolektivi preizkušali svoje HpIh na nnrh-nčin gnUtva Vnračanfa in nrtonvm-i .n Kin • treba meriti po ocenah in uspehih slle na tem vprašanju, opaža neko delu na podiočju šolstva. Vprašanja in odgovori so bili sledeči: njcgovih učenlceVj itd. Nekateri so drugačno občutje, podobno tistemu, Vprašanje: Kako ocenjujete imeti vseh sistemov nagrajevanja: predlagali, naj bi čimprej in brez k°t Sa ima že nekaj let naš delavec dosedanje napore }n sploh ide- v gospodarstvu enega in drugega v kakih koncepcij sprejeli čisti sistem v gospodarstvu, da je namreč od jo o novem načinu'nagrajevanja ustanovah izven proizvodnje mate- nagrajevanja po delu tudi v šolah, posameznika oziroma od celotnega v šolah? rialnih dobrin, pri čemer bi drugi čeprav takega sistema v vseh nje- kolektiva odvisen tako rezultat ............ ...... .. Odgovor: Novega načina nagra- sistem pomenil »slabši položaj ne- govih komponentah še nismo pro- ustanove kot tudi njegov lasten ma- široko pojmovane vloge pa bo jevanja po delu v šolah ne moremo posrednih proizvajalcev«. Razen te- učili. Vsa ta razprava je sicer ime- teiialni položaj. Vendar je kljub ga, če smo že globoko zaorali v la pravilno izhodišče, vendar je bilo tem in drugim težavam nekaterim nagrajevanje po delu na področju treba najti poti, po katerih bi naj- šolam uspelo že v letu 1961, da so materialne proizvodnje, predstavlja laže prišli do cilja. Tako je bilo sprejele pravilnike o delitvi osebnih to pogoj, da ista načela na ustrezen mnogo razprav tudi okrog vpraša- dohodkov in jih uporabljale v način uporabimo tudi v graditvi nja, ali naj ima v sistemu delitve praksi. družbenih odnosov v ustanovah, osebnega dohodka določen vpliv Tako pridobljene izkušnje so pri tem pa seveda spoštujemo vse tudi delovna doba v prosvetni stro- imele za posledico, da je bilo delo specifičnosti teh dejavnosti. ki ali ne. Tisti, ki so poudarjali po- pri izvajanju novega načina nagra- Po drugi strani je'način nagra- trebo po upoštevanju dolžine delov- jevanja v letu 1962 precej bolj si-jevanja ki smo ga doslej imeli v ne dobe' 80 biIi kritizirani, češ da stematično in organizirano. K temu šolah iA ki ga kritično označujemo P°dPiraio stari sistem in da je de- je nedvomno pripomogla še neka kot uradniški, nestimulativni, urav- lo™a .d°.ba ena izmed osnovnih ka- okoliščina. V letošnjem letu so šole nilovski itd., nezdružljiv z bodočo raktenstik uradniškega načina na- dobile v celoti vec sredstev tudi rednim vzgojno-izobraževalnim programom šole, povezovanje obveznosti s prostovoljnostjo, usklajevanje otrokovih ’ interesov in potreb z družbenimi, povezovanje učenja in samostojne ustvarjalnosti, dela in igre, združevanje poklicnih vzgojiteljev z državljani in društvenimi delavci pri vzgojnem delu, vsi ti elementi, nastali v naši praksi, so trdna osnova za razvijanje otrokove osebnosti in mladega rodu kot celote v skladu z družbenimi potrebami in interesi. Zaradi tako za osebne dohodke in so na ta način prišle v položaj, ki omogoča hitrejše prehajanje na novi način ustvarjalno vlogo učitelja v procesu 8ra!eyanja itd. V tem pripravljal-izobraževanja in vzgoje. S tega vi- "em letu s° bl,a re8ena tudi mnoga dika lahko danes brez težave opa- dru®a vPtašanja. Ne moremo na - , - - zimo velika protislovja med urad- Primer re^1* so vsi učitelji notranjih delitev, čeprav so se že niškim nagrajevanjem in našimi 0,lj*a za^e^u razprav o teh pro- ob koncu leta 1960 precej povečali težnjami, da učiteljevo dejavnost p*61111*1 zavestno za njihovo reševa-, osebni dohodki v šolah, in to ta-osvobodimo vsakega birokratskega nie po novib načelih. Povsem je krat, ko je bila šolam z zakonom o varuštva in da jo naslikamo izključ- normalno- da je imelo v začetku financiranju šolstva dana možnost no na dosežke sodobne pedagoške prece'šnic število učiteljev rezervi- za samostojnejšo delitev, vključno teorije in prakse ter znanosti sploh ^ odnos d.° slstema delitve po tudi nagrajevanje, je vendar treba in jo približamo ciljem socialistič- deIu' Ko sovvldel1 Pred seboJ stolet- poudariti, da so se ta povečana ne družbe na tem področju. Izgra- ^ .staro državno šolo in njene uči- sredstva posameznikov delila na jevanje takega učitelja predpostav- telJev.kot državne uradnike, so ti to- podlagi zakona o javnih uslužben-Ija tudi ustrezne socialistične druž- ','ar!š.i ^matrali' da se brez tega ne cih. K taki praksi je pripomoglo bene odnose, v katerih mora živeti . Itl naPreJ m s°vs';oj? stališča po- še to, da je bil za začetek izvaja-in delati, tako v šoli kot v ostalem JasnJevan z različnimi argumenti, nja zakona o financiranju šolstva okolju. To pa pomeni, da ima ra- tako na Priirier s tem, da bo sa- določen trimesečni rok, medtem ko zen nalog, ki so mu postavljene pri mo'stO3n0st kolektiva pri delitvi delitev teh povečanih sredstev za opravljanju smotrov izobraževanja sredstev.za osebne dohodke utegni- osebne dohodke ni mogla trpeti od-in vzgoje, vsak učitelj tudi ustrez- izzvati nemire in druge neugodne lašanja. ne pravice in dolžnosti pri neposrednem vodstvu svoje ustanove, pri pridobivanju in delitvi njenega dohodka ter pri materialnem stimuliranju svojega osebnega dela. V naših zakonih je šola definirana kot samostojna družbena insti- Na osnovi določenih' predpisov vzgojo so izjemoma lahko prekora-tucija, zasnovana na načelih druž- Zvezne ljudske skupščine in Zvez- čile to mejo. Tak odnos do šol je benega samoupravljanja; zaradi te- nega izvršnega sveta so šole dobile izzval določeno klimo v politično tega v njej ne more biti takih druž- letos od družbenih skladov za šol- ritorialnih enotah, družbenih orga-benih odnosov, ki nimajo dosledne- stv0 oziroma od svojih ustanovite- nizacijah in pri gospodarskih či-ga socialističnega obeležja. Z dru- Uev posebna sredstva za povečanje niteljih, tako da so skoraj vsi Ijud-gimi besedami, nagrajevanje delav- osebnih dohodkov. Pri tem lahko ski odbori precej prispevali k temu, cev v šolah ne more temeljiti na rečemo, da so bile šole v okviru da bi se ta možnost realizirala. Če-drugačnem načelu kot na socialistič- naše splošne politike in teženj, da prav so bila povečana sredstva za nem načelu udeležbe posameznika se višina osebnih dohodkov vskladi osebne dohodke v šolah neenaka, je v družbeni delitvi: od vsakega po z določenimi gospodarskimi rezul- precejšnje število ljudskih odborov njegovih sposobnostih, vsakemu po tad> ^ar je rodilo tudi potrebo za zagotovilo šolam povečanje sredstev njegovem delu. Zaradi tega pomeni določenimi omejitvami in kontrolo, uvajanje nagrajevanja po delu v šo- posebej priviligirane. Znano je, da le danes enega bistvenih predpogo- je bil v vseh javnih službah porast jev za nadaljnjo graditev naše šole osebnih dohodkov v letu 1962 orne- „ __ __________ _______ v samostojno družbeno institucijo, jen na največ 15 odstotkov. Sole in govor na postavljeno vprašanje lah-naših učiteljev pa v dejanske ustvar- druge ustanove za izobraževanje in ko končam z ugotovitvijo, da !®:s jalce pri izvrševanju izobraževalno- ________________________________ vzgojnih smotrov naše družbe ter Novi družbeni odnosi v šolah že omogočajo radikalnejše spremembe za več kot 15 odstotkov. V nekaterih republikah (n. pr. v Sloveniji) znaša ta odstotek nad 20 odstotkov, v Makedoniji 18 odstotkov itd. Od- Spomenik pionirjem za 20. obletnico pionirske organizacije je pn nadaljnjem razvoju družbene izdelal akademski kipar Zdenko Kalin vloge šole, kakor sploh pri izvaja- nju reforme našega izobraževalno- morala šola biti še bolj povezana ocenjevati drugače kot povezano ž vzB°jnega sistema, z življenjem v komuni, še bolj vsemi našimi napori, da okrepimo povezana z državljani, proizva- pravice delovnega človeka na njego-jalci in starši otrok, z družbeni- vem delovnem mestu, v ustanovi mi in društvenimi organizacija- oziroma podjetju ter komuni. To mi in demokratičnimi mehanizmi bo tudi prevladujoča ideja v naši v komuni, ker bo le ob največji novi ustavi, kar bo prispevalo k te- ^^ r družbeni podpori lahko izpolnje- mu, da se z njenim izvajanjem šir- Odgovor: Šolski kolektivi so naj- , 'f Prosvetnih in znan- vala svoje veliko poslanstvo. še obravnavajo vse dejavnosti v na- prej občutili neustreznost uradni- stvemn delavcev Jugoslavije je Miran Zirkelbach ši družbi. Naša skupnost ne more skega nagrajevanja, ki je značilno pa se.')1 dne septembra t. 1. ob- - -j-a __i: •___ 1 v . Sim**!** ra^rtrvavrliol.^ /-v Seja predsedstva Centralnega odbora Sindikata prosvetnih vprašanje: Kakšni so pogoji in znanstvenih delavcev *a izvajanje novega sistema in I, kakšna je orientacija šolskih ko- JUgOSIOVlje lektivov? Predsedstvo Centralnega odbo- Radijski program ob pionirskem prazniku V oddaji za otroke v sredo 26. septembra vam bomo predstavili knjigo »Mi, otroci vojne«, ki jo bodo mladi bralci dobili v roke prav ob praznovanju 20. obletnice pionirske organizacije. Iz knjige bomo prebrali pisma otrok, ki so doživeli vojno. Nekaj uvodnih besed bo povedal pisatelj Ferdo GODINA, ki je zbral gradivo za to knjigo. Oddaja bo na sporedu ob 8.55. Medtem ko bomo že ves teden, bodi v poročilih, v radijskem dnevniku ali v popoldanski oddaji ob 18. uri »Aktualnosti« govorili o pripravah na praznovanje, bo v radijskem dnevniku v petek, 28. septembra govorila o pomenu Pionirskega praznika tovarišica Olga Vipotnikova, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. V soboto 29. septembra bo radio ob 13. uri poročal o otvoritvi razstave »Pionirski foto 1962«, zvečer v radijskem dnevniku pa o razstavi »Mir otrokom sveta«. Popoldne ob 17. uri bodo lahko poslušalci prisluhnili reportaži o prireditvah v različnih pionirskih odredih v Ljubljani pa o sprejemu pionirjev - delegatov iz Slovenije in drugih republik v Ljubljani. Ob 19. uri tega dne bodo vključeni mikrofoni na Trgu revolucije v Ljubljani, odkoder bo prenos zaključka prvega dne praznovanja, pionirske bakiade in ognjemeta. V Mladinski radijski igri v nedeljo 30. septembra ob g.uri bo predvajana igra Branka Čopiča »Pionirji iz Tihega dola«, potem pa pester program otroških zborov. Takoj za tem, ob lo uri bodo mikrofoni že postavljeni ob spomeniku pionirjem ob 20. obletnici organizacije, odkoder bo prenos slavnostnega odkritja. Prenos bo trajal pol ure. V poročilih v nedeljo ob 13. uri bomo govorili o razstavi »Pionirji v NOB«, ki bo ta dan odprta v Muzeju NOB. V nedeljo popoldne bo v oddaji »Športna nedelja« daljša reportaža z velike športne in kulturne prireditve v ljubljanskem Tivoliju. Tu bo tekmovalo in nastopalo okrog 10.000 pionirjev in boste sli-šali, kako - je prireditev potekala. V nedeljo zvečer, 30. septembra, bomo v radijskem dnevniku posredovali še zaključno poročilo o velikem zboru pionirjev ob prazniku 20. obletnice pionirske organizacije. področju izgrajevanja novih družbenih odnosov v šolah razpolagamo v letošnjem letu z bogatejšimi izkušnjami in z več sredstvi in da zaradi tega lahko rečemo, da obstojijo določeni pogoji, ki omogočajo, da že v tem letu prehajamo v večini ustanov za izobraževanje in vzgojo k dejanskemu reševanju te problematike. Vprašanje: AH lahko že govorimo o določeni praksi na tem področju in o določenih izkušnjah (o nedoslednostih, ekcesih ipd.)? Odgovor: Čeprav imamo za sabo mislim, da lahko z gotovostjo rečemo, da nam to obdobje omogoča analizo dosedanje prakse, kakor tudi ugotavlja- pripravlje- delo za sprejemanje pravilnikov. Ti napori so bili doslej precej za centralizirano obračunavanje ®trneje razpravljalo o problema-skupnosti z vsakim posameznim uči- republiških sindikalnih listov, teljem za njegovo delo. Zato je ra- razer! teSa Pa še o nekaterih razmeroma kratko obdobje praktič-zumljivo, da so že prve zakonske vprašanjih mednarodnega sodelo- nega izvajanja novega načina na-možnosti za spremembo takega na- vanja ter o sklepih odbora Zvez- grajevanja v šolah —j- ’ * čina nagrajevanja začele v šolah cel nega izvršnega sveta za prosveto ' proces. Prve možnosti v zakonu o *n kulturo v zvezi z uvajanjem financiranju šolstva so v mnogih sistema delitve dohodka in oseb- __________________, ___ šolah zelo hitro prešle v neposred- nil1 dohodkov v šolah in drugih nje določenih izkušenj. Nov položaj, no konkretno akcijo, kako bi te vzgojnih izobraževalnih ustano- ki daje šolam večje možnosti pri' možnosti realizirali. Med organiza- vah; pri teh sklepih je sodeloval uvajanju sodobnejše delitve, je pri-cijami prosvetnih delavcev so zla- tudi naš Centralni odbor. nesel še več živahnosti v pripravlie- sti sindikati razvili takoj po spre- O ugotovitvah Centralnega od-jetju zakona vrsto organiziranih de- bora glede republiških sindikal- javnosti v tem smislu. Vprašanje nih listov imamo namen poročati bolj organizirani. V vseh republi-notranje delitve in načina nagraje- podrobneje v eni prihodnjih šte- kah so bili seminarji, ki so potekali vanja v šolah je tako postalo eno vilk našega lista. Prav tako bomo navzdol vse do komun, pri svetih najbolj aktualnih tem, s katerimi so sklepe Odbora Zveznega izvršne- za prosveto so bile ustanovljene po-po večini ukvarjale šole v letu ga sveta za prosveto in kulturo sebne komisije, ki spremljajo te po-1961. Razumljivo je, da že v tem priobčili v celoti v prihodnji šte- Jave in skušajo pomagati šolam. Or-letu nismo mogli pričakovati kakš- Vilki, ker menimo, da bodo lahko ganizirana so bila medrepubliška nih večjih rezultatov. Pomanjkanje v veliko pomoč šolskim kolekti- posvetovanja, ki so pomagala vskla-izkušenj, verjetno tudi nezadostna vom in sindikalnim organizaci- d>ti določena skupna vprašanja, da-pomoč šolam, sta bila vzrok, da je jam, kakor tudi vsem ostalim, ki 'i6 posvetovanje predstavnikov šti-no lansko leto predvsem leto pri- se ukvarjajo s problematiko uva- Ndesetih šol, ki so že delale po pra-prav za Uresničevanje socialistične janja sistema delitve dohodka v vilnikih itd. Zvezni organi so orga-uentve po delu v šolah. V tem letu prosvetne ustanove. nizirali proučevanje uvajanja nove- smo uspeli nastale probleme pobli- Predsedstvo je sklenilo da bo 8a sistema delitve osebnih dohod-cei-3 a uIrati in premagati vrsto si- sklicalo 26. oktobra letos IV. ple- kov v šolah v štirih republikah. V er dobronamernih tez, ki pa so num Centralnega odbora Sindika- vseh republikah so tudi komisije, novf.n+eP/lmerne in so vodile samo v ta Prosvetnih in znanstvenih de- ki vsklajujejo delo in pomagajo ko-nuve težave. Tako je na primer bilo lavcev Jugoslavije kjer bi anali- munam in šolam pri delu s pravil-tem ° - u™ daSU 11111080 govora ? zirali dosedanje delo in se pogo- niki- Naposled je bilo tudi v tisku rerr/ ^ v niehani- vorili o nadaljnjih nalogah pri Precei na široko govora o tem vpra- m isti instrumenti vredno- uvajanju sistema delitve. (Nadaljevanje na 3. strani) PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE PIONIRSKE ORGANIZACIJE - Že °d meseca marca potekajo ske organizacije,' za še večjo ko- NOB na proslavah, pb tabornih vovali prireditvam tam, kjer bo-v naši republiki velike priprave ordinacijo vseh družbenih sil za ognjih itd. K prireditvam bodo do vključeni njihovi gostitelji — za praznovanje 20- obletnice pio- delo z otroki, za utrjevanje pio- povabljeni tudi starši in drugi ljubljanski pionirji. mrske organizacije. Plenum Zve- nirskih starešinskih svetov in za prebivalci. Pionirji bodo na ta dan Ob 18. uri so predvidene iz avuinv ze prijateljev mladine Slovenije, njihovo vsebinsko poglobljeno okrasili šole, svoje domove in petih ljubljanskih občin baklade d0„ocjfcou, ko _ 15:1 ie,j • 6 20: marc? L i-» Je delo, za še večje razvijanje pio- kraje, da bo tudi zunanji izgled pionirjev (ljubljanskih in delega- mjsjjj0 ozremo nazaj in naprej in med drugim tudi sklenil, da naj nirske samouprave, otroške ini- čimbolj prazničen. Uredili bodo tov) na Trgu revolucije, kjer bo za(.nemo razmiSljati o globljem avtuanu peu.u,yuoiw «,«, bodo praznovanja do konca leta ciative in ustvarjalnosti. Zato je razne izložbe in razstave z izdel- ob 19. uri pozdravil v imenu pio- smjsju življenja in o vlogi Slove- delo na Soli pa je tov. Hainz v Nagrobni govor predsednika Sveta za šolstvo LRS tov. Ludvika Gabrovška So trenutki v našem življenju, uspeval, da ji je družba omogo-ko se dvignemo iznad dnevnih (ua nenehno rast. Poleg skrbi za organizacijsko ter splošno pedagoško in vzgojno se s poglobljeno v vseh pionirskih odredih oz. ob- pričela republiška ZPM preko ki, ki so jih ustvarili pionirji v nirjev Ljubljane vse goste -/- de- kot družbenega bitja cinah, organizira pa naj se tudi okrajnih in občinskih zvez prija- svojih interesnih krožkih. legate ljubljanski pionir. Prečita- centralna proslava, na kateri bo teljev mladine tudi tele pomemb- Ta dan — 29. september naj bi no in poslano bo tudi pozdravno Med take dogodke spada se odkrit spomenik 20. obletnice pio- ne naloge: bil v vsakem šolskem letu po- pismo maršalu Titu, potem pa bo- posebej slovo od znancev, prija nirske organizacije. Ker je bila Ljubljana središče upora in organizirane vstaje pri nas in ker so tu delovale močne skupine pionirjev v času NOB, je prav, da stoji spomenik 20. obletnice pionirske organizacije v Ljubljani in to v Bloudkovem športnem parku, pred Muzejem NOB, kjer se vsakodnevno zbirajo pionirji in mladina. Delo kipa je bilo poverjeno akad. kiparju prof. Zdenku Kalinu. Miniaturni kip je bil izdelan že v maju in so ga slovenski pionirji izročili maršalu Titu za njegovo 70-letnico kot darilo slovenskih pionirjev. Na plenumu je bilo tudi sklenjeno, da naj se udeleže prireditve v Ljubljani tudi pionirji iz vse Slovenije — iz vsakega pionirskega odreda ena pionirka ali pionir — torej 1200 pionirjev, in iz vsake republike 10 pionirjev. Zato, da bi vsi pionirji tudi vedeli čim več o 20. obletnici pionirske organizacije in o spomeniku, ki bo postavljen v ob vseh pionirskih svečen pionirski organizaciji, odredih, kjer še ni pionirskih starešinskih svetov, oz. v odredih, kjer so pionirski starešinski sveti nedelavni, vposta-viti do konca tega leta nove CENTRALNA PROSLAVA V LJUBLJANI 29. septembra bo v Ljubljani pričetek centralnega proslavlja- jo pionirji prisostvovali bogate- teljev in sodelavcev. Ognjemetu Z ljubljanskega Smrt irtrnr ki jih je naravnost iztrgala iz naše gradu. 30. SEPTEMBER V nedeljo 30. septembra ob 10. uri bo pred Muzejem NOB od- piohirske svete oz. jih dopol- nja 20. obletnice pionirske orga- kritje spomenika pionirjem ob 20. obletnici pionirske organiza- niti in jih usposobiti za njiho- nizacije. Do 14. ure bodo prispeli vo odgovorno nalogo. Pomaga- v Ljubljano že vsi delegati — pio- cjje_ ti jim pri njihovem delu in or- nirji s spremljevalci iz vseh kra- ^ej siaVnosti ganizirati za njihovo usposab- jev Slovenije in delegacije vseh zl;)0r preko x000 Ijanje seminarje, posvetovanja republik. Vsi delegati bodo gost- javno zapel novo itd.; je ljubljanskih pionirjev. Akcija Sem: PIONIRSKA PESEM 20. OB- — pri občinskih ZPM utrdi- za pridobitev prenočišč je bila letnice. pionirska skupina iz ti, usposobiti oz. vzpostaviti med ljubljanskimi pionirji zelo vseh republik (60 pionirjev) pa občinske pionirske komisije in uspešna in so se pionirji v spo- bo skupaj v svojih narodnih no- jim nuditi pri delu večjo po- razumu s starši z veseljem od- zapiesala Titovo kolo. moč. Enako tud litrditi vse zvali, da sprejmejo pionirje — okrajne pionirske komisije, delegate v goste. Tako bodo pre-Tako usposobljeni in utrjeni vzeli skrb za vse delegate — pio- 8f£S£iM»£ “aršl 11“blla”skih pT'r =sr-«=* vi pionirske organizacije. PRIREDITVE, KI JIH ORGANI- ZIPvAMO V LJUBLJANI ZA 29. OBLETNICO ORGANIZACIJE, srede z nedokončano življenjsko potjo, ko skoro ne .moremo ver jeti, ali je resnica ali ne, da smo za vedno izgubili dragega in da bo že danes ali jutri zakrila zemlja njegovo telo. Mislim, da nas vse ob nenadni zen do tega pomembnega družbe-bo pevski izgubi tov. Jožeta HAINZA, di- novzgojnega predmeta. Zavedal pionirjev prvič rektorja Višje pedagoške šole v se je, kako velike važnosti v da-pionirsko pe- Ljubljani, navdajajo take in po- našnjem pouku je prikazati mladini najtežjo, a tudi najsvetlejšo svoji požrtvovalnosti našel časa dovolj, da je deloval tudi kot učitelj in pisec učbenikov in člankov na svojem ožjem strokovnem področju, na področju zgodovinske vede. Tu je posvetil posebno pozornost zgodovini narodnoosvobodilnega boja, katerega udeleženec je bil sam. Vzgojil je celo vrsto strokovnih učiteljev za pouk zgodovine v naši sodobni šoli, ki jim je znal vcepiti Ijube- 29. september — pionirski dan 20. obletnico pionirske organizacije bomo praznovali sicer do konca letošnjega leta, toda vrhu- Po odkritju spomenika (okoli 9.30) bo v Muzeju NOB (pred katerim bo stal spomenik pionir-razstave »Pion v narodnoosvobodilni borbi«. ______ Po otvoritvi razstave bo v ce- PIONIRSKE lotnem Bloudkovem parku kul-BOIŽO OB- turni in športni program, pri ka- Ljubljani, so bile koncem šolske- nec praznovanj. bo 29. september. ENEM SVEČAN ZAČETEK LE- terem bo sodelovalo preko 10.000 TOŠNJEGA TEDNA OTROKA pionirjev, vključno tudi vsi dele- Ob 11. uri dopoldne, 29. sep- gatii , , ,n + v. v, nrl ga leta (v mesecu juniju) v pio- Po priporočilih Zveze prijateljev tembra, bo otvoritev pionirske Popoldne du. septemora do o -nirskih odredih pionirske konfe- mladine Slovenije je Svet za šol- foto razstave 1962, ki jo prirejata noa Pionirjev rieiegarov s renče, na katerih so govorili pio- stvo LR Slovenije že sklenil, da glavni odbor Ljudske tehnike in spremljevalci iz .^juDijane na nji-nirji o 20. obletnici pionirske or- naj bo 29. september — pionirski Zveza prijateljev mladine Slove- nov® domove. ... , iio!, ganizacije, o njeni slavni zgodo- dan, šole prost dan. namenjen nije. Razstava bo v Ljubljani, v DKrifaC1'lewPi0nlr:,fVie,1Z„ ruTb vini, sprejeli programe prazno- proslavljanju 20. obletnice pionir- dvorani nebotičnika, Kidričeva repuDiiK pa Doao osiaie v i^juo- vanj 20. obletnice, volili so enega ske organizacije. Praznovanje ulica 5. Ob 17. uri bo otvoritev ^m m si popoldne ogledale zgo- delegata — najboljšega pionirja 20. obletnice pionirske organiza- mednarodne razstave »Mir otro- ",ov? Jf, „„ xp nh oz. pionirko za centralno prosla- cije bo torej ta dan v vseh pio- kom sveta«, ki jo pripravlja Glav- ^ takra nad h talcev Rd ’D^ul koncu Zskega eta videli res da vo v Ljubljani. Obenem pa je nirskih odredih oz. občinah. Zato ni odbor Rdečega križa Slovenije - ^Jh^aj Pflih talcev itd.h tf- dobo naše zgodovine in ji vcepljati zavest pripadnikov socialistične države, ki si je s tolikimi žrtvami pridobila svobodo in napredno družbeno ureditev. Prav zaradi globokih pogledov na vlogo pouka zgodovine je bil tov. Hainz stalen sodelavec in svetovalec v raznih družbenih organih in strokovnih organizacijah, med drugim tudi Zavoda za napredek šolstva LRS za sestavljanje učnih načrtov. Z njegovo smrtjo se je odprla neizpopolnji-va vrzel. To, kar nas vse znance, prijatelje, sodelavce posebej prizadeva, ko se za vselej poslavljamo od Tebe, dragi Jože, pa je trpka zavest, da smo s teboj izgubili človeka redkih moralnih in etičnih kvalitet. Tvoja dosledna privrženost ideji socializma, zaradi katere si v času okupacije toliko pretrpel 9* pionir Jprispeval za sporne- že pripravlja o pionirsModredi p^ed vhodom Tšportn? park 1^ ' ^ TctlVeliTvVo* dapZega ZZT ^Se do ? ™ prip™vljen ^to^dZf riik v Ljubljani 1 dinar - pionir- s pomočjo pionirskih starešinskih Bloudka na Celovški cesti. _ .^1 tln 9 3 iststs sSSižSi SKlIl prav vse pionirje v naši republi- pionirski dan, bodo sodelovali sa- jih dvoranah v Ljubljani so že ^ letu 1944. V Postojni bo tudi vztrajnim m sistematskim delom skromnost tvo^ sposobrnst te ki in da bo vsak pionir vedel za mi otroci in tudi odrasli - pri predvidene skupne prireditve 20. srečanje s pionirji iz Pošto ne pndobil kot organizator m kot si znal s premišljeno m tehtno 20. obletnico pionirske organizaci- tem so zagotovili udeležbo'raL obletnice pionirske organizacije. .Vse priprave za proslavi a- učitelj neprecenljive zasluge za besedo vselej najti razumevanje a« sssrjrste srs« ■ssa-ss; ** w“io“ •*“ i,m ***- - - v LRS), 248.000 din. Tako smo iz raznih pionirskih odredov, pri- darskem razstavišču (2500 pionir- ^casmejsa a o ^ „ ..aL., Zgodovina našega šolstva bo uspeli že ob koncu šolskega leta reditve ob tabornih ognjih itd. V iev) ha kateri bo nastopil parti- rir:!1 in .oarasu far na] e9. . neločljivo povezana . z imenom .................... . . - J - ■ ■■ m spominov na to pomembno ob- tov Hainzo> saj je z maUm pre. sledkom vodil in usmerjal Višjo razgibati vse pionirje in jih s tem okraju Novo mesto so sklenili, da zanski frontni teater. To priredi- povedli v proslavljanje 20. oblet- bodo 20. septembra ob 20. uri, tev bo snemala tudi te- letnic<> Pionirske orgamzac 1 . niče pionirske organizacije. v času proslave v Ljubljani, pri- levizija in prenašal radio Ljub- Tudi v počitnicah praznova- pravili vsi pionirski odredi — Ijana. Prireditve pionirjev bodo nja 20. obletnice niso popolnoma eden ali po dva ali trije skupaj v vseh večjih kinodvoranah, kajti zamrla. Na številnih letovanjih otrok so imeli letos različne prireditve, pohode in taborne ognje v znarpenju 20. obletnice pionirske organizacije. VSEBINSKA OKREPITEV PIONIRSKIH ODREDOV, PIONIRSKIH STAREŠINSKIH SVETOV, PIONIRSKIH KOMISIJ Pri proslavljanju 20. obletnice pionirske organizacije pa ne gre le za zunanje manifestacije, temveč za več; za utrditev pionir- kresove, ki bodo po vsej Do- kinopodjetja so- z razumevanjem lenriki zagoreli ob isti uri. odstopila dvorane za soboto po- Člani Zveze borcev bodo po- poldan za prireditve pionirjev, sredovali — J — J,-~ A. C. TV program za 29. in 30. september 29. SEPTEMBRA OB 16.30 do 17.30 URE bo prenos prireditve pionirskih pedagoško šolo od ustanovitve do danes. v toku 15 let od res skromnih začetkov, tako rekoč z dvema pisalnima mizama, tremi najetimi SODELAVCEM Uprava Prosvetnega delavca prosi vse naše sodelavce-dopisnike, da ji sporočijo številko žiro računa, če ga imajo, sicer pa pismeno izjavo, da po zakonu niso dolžni, da ga odprejo. V nasprotnem primeru ne moremo izplačevati honorarjev. pokazal, kakšen naj bo lik komunista. In če sem uvodoma omenil, da nas slovo od takih ljudi, kot si bil Ti, navdaja z razmišljanjem o globljem pomenu življenja člo- 1 . . „ . . veka kot družbenega bitja, potem Ce se je ta ucm zavod razvil se ob tvoj. smrti utrjuje v nas prepričanje, da je najgloblji smisel življenja žrtvovanje samega sebe za napredek družbe in za sir^ssffjsssn^ssm »**• *•*•*•"*• riš«drrrLjubija^tPk?earrSlir nastop« oddelke razvejan visokošolski Če se danes v imenu sveta za partizanski frontni teater. zavod, ki pošilja na naše osnovne solstvo LRS poslavljam od tebe, 30. septembra ob 9.45 uri no šole letno okoli 100 solidno stro- dragi Jože, ki si si v razmeroma 10. ure filmska reportaža o pionir- kovno izobraženih, dobro pe- kratkem življenju pridobil toliko skem prazniku. dagoško ter metodsko' pripravlje- zaslug za boljšo organizacijo prenos ortkrTu^p^mfrnka^nio^friem nih’ ideološko razgledanih in, vzgoje in izobrazbe na naših šo-ob 20. obletnici pionirske organizacije kar je tudi zelo važno, učiteljske- lah, za vsebinsko obogatitev dela v Ljubljani pred Muzejem nob. rnu poklicu privrženih predmet- z mladino, za vzgojo zavednih Kjerkoli imate televizijske spre- nih učiteljev, potem je to v veliki učnih kadrov ter za napredek jemntke — v šolah, varstvenih usta- meri zasluga pokojnega direktor- zgodovinske vede, potem se obnovah, doma, v klubih ali v dvora- ja tov. Hainza, ki je znal s trez- enem zavezujemo, da bomo stenah szdl, organizirajte skupen ogled no, preudarno besedo zagovarjati dili tvojemu svetlemu vzoru bor-pionirjev vseh navedenih televizijskih pri družbenih in upravnih orga- ca za utrditev in nadaljnji razvoj oddaj. nih potrebe 'za razvoj šole in tako naše socialistične družbe. POSVET O PEDAGOŠKEM REVIALNEM TISKU Vedno večje vzgojnoizobraže- vanja šolske reforme je naš peda- vsa ta področja publicistično za-valne potrebe naše družbe po- goški tisk največkrat le deklara- jeli v skladu s finančnimi, stro-stavljajo zahteve tudi po vedno tivno prikazoval njen pomen, kar kovnimi in kadrovskimi mož-bolj kvalificiranem, strokovno po- je bilo sicer v začetku koristno, nostmi. globljenem in intenzivnem delu kasneje pa bi se moral usmeriti Pri obstoječem revialnem pe-našega prosvetnega delavca. Nje- bolj na iskanje ustreznih načinov dagoškem tisku na Slovenskem govo že tako zahtevno in napor- in potov za njeno izvajanje. namreč nastopa stalno močan za- no delo otežkoča poleg objektiv- Vse te — in morda še druge — viralni moment — pomanjkanje nih težav še nezadovoljiva uspo- pripombe se tičejo obeh naših finančnih sredstev. S težavami fi-sobljenost. Največ strokovne po- mesečnikov; Sodobne pedagogike nančne narave se morajo naše nemoči dobi vzgojitelj lahko preko in revije Otrok in družina, prav vije in lišt bojevati vsako leto kvalitetnega revialnega pedago- tako pa tudi štirinajstdnevnika znova, da vsaj hranijo svojo do-škega tiska, ki mora biti nepo- Prosvetni delavec. O teh treh je sedanjo fiziognomijo. Pri takem grešljiv ne le za pospeševanje in bilo namreč govora na junijskem stanju je seveda nemogoče misliti razvijanje vzgojne prakse, temveč posvetovanju o našem pedago- na kako temeljitejšo, kvalitetnej-tudi za oživljanje in poglabljanje škem tisku pri ideološki komisiji šo spremembo, pedagoške misli,, za medsebojno CK ZKS. Omenjene in sledeče še neka misel, ki se je izkri-oplajanje prakse in teorije. ugotovitve so s tega razgovora. stalizirala na omenjenem posvetu Vrsta kritičnih ugotovitev gle- Gotovo je, da je nerazvitost zasluži našo pozornost. Naš tisk de na vsebino našega pedagoške- našega revialnega pedagoškega namreč dokazuje, da se prosvetni ga revialnega tiska skoraj v celoti tiska posledica tudi zaostajanja delavci še vedno niso uspeli iz- pa ni nobeno novo odkritje: po- znanstveno raziskovalnega dela kopati iz zaverovanosti v svojo manjkanje analiz, ki bi studiozno na tem področju ter pomanjka- ozko strokovno problematiko in in metodološko ustrezno obravna- nja sposobnih ljudi, ki bi se s začeli gledati na svoj poklic kot vale najbolj aktualna vzgojno- temi problemi spoprijeli. Mnogo na del družbene dejavnosti v šir- izobraževalna vprašanja; premalo zbranega gradiva ostaja neobde- šem smislu. polemiziranja in izmenjave lanega in neobjavljenega. Vrsto Vendar pa je treba povedati Prejšnjo nedeljo so odprli na Go- pa risalnico. skupaj jo bo obiskovalo pretesna, v njej bodo obiskovali pouk mnenj ^ kar bi morala uredni- vzgojnoizobraževalnih področij ne — da ne bo pričujoča kratka in- riškem dve novi šoli, ki predstavljata okoli 400 učencev. Pouk bo v glavnem učenci višjih razredov osemletke, štva sistematično gojiti z razgo- spremlja in ne analizira nobena formacija izpadla preveč eno- pomemben uspeh v prizadevanjih za v em izmeni. Tudi ajdovska šola razpolaga z vsemi vorj 0 posameznih pedagoških pedagoška revija: tako ostaja ob stransko — da naš pedagoški re- okrapl Krnibnobem novimTb^ktom vsemr goUodmske^orgTnfzfcdje Pprt v soriškem okraju je trenutno v reVije bi naertno strani zlasti strokovno šolstvo pa vialni tisk tudi tak, kakršen je, pa je problem prostorov še marsikje cej srfdstev sta prifpevaii podjetji gradnjf še več šolskih objektov, ki jih in krltl?no spremljale nove peda- izobraževanje odraslih, predšol- opravlja svojo nalogo. Potrebno izredno pereč. Ne le, da -11" anhovska cementarna ter Soške elek- bodo dokončali do začetka novega goske izsledke, domačo in tujo ska vzgoja, posebno šolstvo, vzgo~ bo le — spričo rastočih potreb po htevan^sodobnega poukaf^ovi ^ IrSi^a ^ ^la^ - moralno ogroženih strokovni usposobljenosti p^svet- odprli v Kanalu m Ajdovščini. Obe v gracin:,0 115 mlUj0nov dinarjev. Pri- rici pa sta v gradnji šola za učence v formativno in faktografsko, kot to otrok itd. Verjetno se bodo sča- nih delavcev — tudi na tem pod- bnih načelih in bližn0 35 raiiij0nov pa bodo še potre- elektrogospodarstvu, ki je bila do se- zdaj delajo, kolikor delajo; na- soma tudi pri nas pojavile težnje ročju družbene dejavnosti posta- bovali za zgraditev telovadnice ob ^ v^ Cerknem, ter. šola z^kvalifika- rediti bi bilo treba korak naprej po specialnih pedagoških revijah, viti strožje kriterije in seveda y a p 'in zavzeti vsaj do najvažnejših kot jih že imajo v nekaterih omogočiti redakcijam, da bodo Nova osnovna šola v Kanalu Novi šolski prostori na Goriškem in sta grajeni po sodobnih načelih imata razen učilnic tudi druge pritikline za sodoben pouk. Šola v Kanalu ima skupaj 10 učil- šoli. nic ter ostale pripadajoče prostore za Novo šolo v Ajdovščini so zgra- graJub^1 gj?0«pedagoških dognanj svoje kritlč- drugih republikah. Vendar je zdaj lahko sledile više postavljenim pouk kemije in fizike. V kratkem bo- dili tik ob šoli, ki so jo Izročili Sio v njej uredili še šolsko kuhinjo in menu pred nekaj leti, a je postala že Tolminu. L. K. no stališče. Ob procesu uresniče- potrebno misliti na to, kako bi zahtevam. govori Krste Crvenkovskega o aktualnih problemih Nadaljnja demokratizacija družbenih odnosov v šoli (Nadaljevanje s 1. strani). imamo kolektiv sestavljen iz dveh osnovi idosedanje prakse in proble- jo v glavnem za nazaj, ne moremo šanju, čeprav se še vedno ne pre- ali treh učiteljev ali najpogosteje mov, ki jih je le-ta odkrila, zdaj osebnega dohodka — čeprav je to našajo izkušnje v zadostni meri. Vse iz učiteljskega zakonskega para in možno in potrebno, da se določijo enotna ekonomska in družbena ka- to je pripomoglo, skupaj z rasto- enega pomožnega uslužbenca. Ra- skupna stališča, na osnovi katerih tegorija — vnaprej določati v pol- čim prepričanjem v samih šolah, da zumljivo je, da je za take šole spre- bi pravilno usmerili ta proces in po- nem znesku. Zaradi tega naj bi se . ...... ima novi sistem delitve dalekosež- jemanje pravilnika in celotnega magali šolam, da čimprej končajo s vnaprej izplačeval samo del osebne- Odbor ZIS za prosveto in kulturo katera jim dajejo naši zakoni, pn-ne posledice na nadaljnji razvoj na- mehanizma delitve potreben druga- pripravami oziroma, da novi sistem ga dohodka, ki naj bi dejansko pred- se ie zlasti zadržal pri vprašanju spevala k temu, da bo vsaka po-šega izobraževalno vzgojnega siste- čen način, neke posebne oblike, ki delitve, kjer so ga že uvedli, nada- stavljal akontacijo v primerih s ce- kompetenc posameznih organov v samezna šola dosledno izvrševala ve- ma, k temu, da je precejšnje števi- bodo pač ustrezale (dogovorjene na- Ije razvijajo in izpopolnjujejo. lotnim osebnim dohodkom posamez- zvezi z uvajanjem delitve osebnih liko družbeno vlogo, ki ji je pover- lo šol že začelo z delitvijo po no- grade ali podobno). 0 _______ . . , nika. Postavlja se vprašanje, v kakš- dohodkov po delu. Uredbe zakona o jena. Vprašanje: Katere neposredne naloge stojijo pred šolami in njihovimi organi upravljanja ter šolskimi kolektivi na področju doslednega izvajanja novega sistema in za nadaljnjo kvalitetno krepitev njihovega dela? Odgovor: Čeprav smo — kot sem - —-------------~ --~ q , ..... -j miva. a viita vij a i v vpiaiaiijc, v iv a iv i- --------------------— vgn načinu, mnogo šol pa je zaklju- Posebno pozornost zasluži visoko , b t0 osnovno ugotovitvijo je od- nih 0^Gobjih bi bilo najbolje ocenje- financiranju šolstva, ki določajo, da čilo priprave in so njihovi pravilni- šolstvo. Kar se tiče visokih šol, po- bor po vsestranski oceni sprejel vatj rezuitate jgjg posameznika, z osebne dohodke posameznih učite- ki zdaj v proučevanju pri ustreznih sebno tistih, ki pripravljajo kadre ustrezne sklepe m jih poslal pnstoj- cjrUgjmj besedami, v kakšnih vre- Ijev ureja šolski odbor, so se že v organih politično teritorialnih enot. za gospodarstvo, lahko ugotovimo, mm republiškim organom kot skup- mensj,jj1 razmakjh bi bilo treba ob- preteklih dveh letih pokazale kot ne- V nekaterih komunah so bila pove- da so skoraj v vseh že opravljena na.f.t^llsca P^1 sprejemanju podrob- ra£unavatj skUpno maso osebnih zadostne. To ni nedostatek samo čana sredstva dodeljena s poveča- pripravljalna dela in da nekatere že neJslh predpisov. Hkrati naj bi ti ^^odkov. Z ozirom na specifičnost tega zakona, marveč je to usoda njem položajnih plač. Nekatere iz- uporabljajo novi način delitve oseb- . odbora postali dostopni vsem jzobraževaino vzgojnega dela je od- vseh predpisov, ki jih sprejema ne- -med teh komun so sklenile, naj bo- nih dohodkov. Vendar je na raznih fvT0111 kolfktivom, da bi jim tako bor prjšel do zaključka, da je upra- k a skupnost, v kateri vlada dina- do nove položajne plače določene fakultetah in univerzah stanje do- lahko^ takoj sluzili kot osnova m vj£eno staiišče tistih šol, ki so v mičen in hiter razvoj, zaradi česar tako, da bodo zagotovile večjo sti- kaj različno. Največ so v tej sme- Pomoc Prl njihovem delu. svojih pravilnikih določile polletno gre praksa v določenem smislu pred . - . tranie mulacijo tistim učiteljem, ki delajo ri napredovali na ljubljanski uni- Sklepi odbora navajajo v začet- obračunavanje. Samo v tem obdobju zakonskimi normami. Zaradi tega je ze rekel v smeri nove ° J več in dosegajo večje uspehe. Ver- verzi. Tri njene fakultete (pravna, ku določene ekonomske kategorije, je mogoče objektivno in v celoti odbor ocenil kot pozitivno stališče ?ellt'e m korak to jetno največje število šol pa je še ekonomska in filozofska) so že spre- ki so bistvene v novem načinu deli- oceniti ustvarjalnost oziroma delov- tistih ljudskih odborov, ki so v zve- ^01al1 nareQ'b ne nomeni vedno v fazi priprav, njihovim uči- jele pravilnike in na njihovi osnovi tve nagrajevanja v šolah; z njimi ne rezultate posameznega učitelja, zi s to problematiko omogočili šo- v nobenem p 1 nimamo teljem se izplačujejo akontacije, že delijo osebne dohodke. Lahko hočemo utrditi enotne nazive za te Vsaka šola mora v skladu s svojimi lam čim večjo samostojnost, to je, dav zaal na ten\P J. , • novi proces pa predvidevajo za za- pričakujemo, da bodo isto kmalu kategorije in definirati njihov po- specifičnimi pogoji ugotoviti način dali njihovim delovnim kolektivom ve<~ nobenm prome četek novega šolskega leta. K tem napravile tudi ostale fakultete, ker men. V ta namen govorijo sklepi o izvajanja teh obračunov, to je oceno kar največjo vlogo. Potrebno je tu- potrebni novi napo i j J šolam bi kot posebno vprašanje pri- so na vseh že sprejeli skupna stali- skupnem dohodku šole, o načinu rezultatov dela posameznih članov di, vsaj do spremembe ustreznih socialističnega naceia o P ' njihove razporeditve (na stroške izo- svojega kolektiva. V tem smislu ne predpisov, da se pravilniki o delitvi ^ ^ zeio zamotan i 8° J braževanja in vzgoje in na čisti do- bi smelo biti torej nobenih unifor- skupnega dohodka šole vselej spre- Pro“s- ^egoxa stalna fn zelo hodek šole) ter se točneje oprede- miranih meril. Edino pomembno pri jemajo soglasno s šolskim odborom, !c’ k0'. tllr1i šteli tiste majhne šole, v katerih šča v zvezi s to problematiko. Stalna naloga kolektivov: nadaljnje izgrajevanje realnejšega mehanizma delitve TJSSZZSSVZZt 5». Lv=i° SSTJVS. 5AK HT&SLS SS*-"* SSSt tSSS E kulturo imel ze precej priložno- cah_ na ekonomijah ipd. in določil šol, čeprav je dosedanja praksa vsej naši zakonodaji, ki se tiče ne- ('J® Mi 3nrc ti ranoreči i e delitev sti, da se sreča s temi vprašanji. poiožaj učencev v odnosu na deli- opravičila obstoj posameznih komi- posrednega upravljanja šole, npr. še tev- , , pret‘^”?„r“1’rt0,„J0 AU lahko za javnost poveste ne- tev teh sredstev Prav tako je zdaj sij, ki so ob vrednotenju rezultatov vedno operiramo z določenimi orga- d ?be aligz kaj o zaključkih dela odbora? rešeno vprašanjej ki se prej v vseh dela po končani analizi vsakega po- ni, katerim so odrejene ustrezne de- rešitev teea . . , . , • Odgovor: Odbor ZIS za prosveto šolah ni enako reševalo, da sredstva, sameznega člana predložile svoj javnosti, pooblastila m obveze (šol- K . . • ’ d kr,nčne iz. in celotnega kolektiva pri trošenju j kulturo je razpravljal o delitvi ki jih ustvarijo samoupravne dija- predlog celotnemu šolskemu kolekti- ski odbor, učiteljski svet in ravna- P,.1., • d ustvaritve družbenih sredstev in jih usmerilo k osebnih dohJodkov, v šolah na svoji ške organizacije (njihove zadru- vu, ki naj potem dokončno sklepa, telj). Vendar pa e v praksi, ko gre na tdšio stopn^ ustreznejši organizaciji m iskanju .. , . . . noi ana. ge iDd j ne pridejo v skupni doho- ,T .... . . „ , . za delitev skupnih dohodkov m še možnosti za prehod na višjo stopnjo notraniih rezerv sejl IullIa letos m na osnovl ana ipu.j uc priucju v ^ n ^ Nov nacm financiranja sol m HnhnHtnv družbenih odnosov in družbene de- - ■ . lize sprejel sklep, da se proces uva- dek sole, temveč da z njimi samo- janje dditve osebnih dohodkov zlasti pri delitvi osebnih dohodkov Čeprav so sole pri uporabi siste- janja novega načina nagrajevanja v stojno razpolagajo ustrezne dijaške J ^ b . predstavila no- - , ? , V ,potre,n°’ . se p0javl’a ma dohodka in delitve po delu šele šoiah razvjja pozitivno in da je na organizacije. P „u„. solski kolektiv, ki naj postopoma Izhajajoč iz Delo pri novem sistemu delitve osebnih dohodkov v šolah je v splošnem vplivalo na krepitev odgovornosti posameznikov za kvalitetno izpolnjevanje nalog v okviru letnega programa šole, stimuliralo je krepitev odgovornosti posameznika na začetku in se mora ta sistem še preizkusiti v praksi, je preteklo kratko obdobje že opozorilo na vrsto vprašanj, ki so vvraznih šolah dobila različne rešitve. Celo v pri- lega in ker smo v Upoštevati kompleksnost in specifi- jevanja je nedvomno v tesni zve- rejo nanje gledati statično, temveč zi z nadaljnjo krepitvijo samo- jih morajo preizkušati v praksi, jih stojnosti šol kot družbenih usta- stalno izpopolnjevati. V tem smislu nov in ustvarjanja novih odnosov i'm bodo v veliko pomoč njihove v njih. Ali lahko v tej smeri že lastne izkušnje; lahko pa pričaku-. , , j -i si-i jemo, da bodo ti sklepi odbora ZIS govorimo o kakih novih dosežkih? ^ p’osveto ^ kakor mdi memben stimulans za vsako solo v prevzame t;sto vlogo, katero bo v šolah na začetku dolgotrajnega pro-smert razvijanja njenih dejavnosti, teh vprajanjih v bližnji prihodno- česa, lahko še vedno govorimo o uvajanja družbeno upravičenih do- sti vsekakor imel mnogih drugih nalogah, ki stojijo polnilnih dejavnosti in s tem gra- v . pred nami. Ena izmed njih bi bila dobila različne rešitve uelo v pri- ••»v ■ • 4. ditve kompletne družbene vloge vsa- To bi bila bistvena vprašanja, s vsakakor ta, da šole, ki še niso pri- merih, ko so sveti za prosveto bili Cnost VZgOlIlO IZODraZeValliega Sistema ke posamezne šole v njeni sredini, katerimi se je ukvarjal odbor ZIS pravile vse potrebno za novi sistem bolj aktivni in so šolam pripravili ® J ° Taka mientacija omogoča soh nov za prosveto in kulturo. Razumljivo, in v katerih še vladajo stari not- vzorne pravilnike, ki so jih izdelale Največ pa se sklepi ukvarjajo z ganih šole ne gre posebej ocenjevati odnos vdo skupnost! hkrati pa ji da je bila še vrsta drugih vprašanj ranji odnosi, te priprave čimprej posebne komisije, praviloma ni no- delitvijo osebnih dohodkov. Po miš- v sistemu delitve osebnih dohodkov, omogoča u 1 ve ji skupni dohodek na vrst^ y pa tukaj ni mogoče dokončajo. Ta naloga stoji pred šo- bepe uniformiranosti. Razumljivo Ijenju odbora, ki ga je v praksi po- ker je to osnova za družbeno afir- ^Z1^0^!a moznost za večje ose ne obravnavati# lami vseh vrst ■— od fakultet do je, da je v tem prvem obdobju reše- trdilo večjn število šol, je treba pri macijo posameznega učitelja kot dohodke posameznikov. V celoti gle- v predšolskih ustanov. Tiste šole pa, vanja tega dolgoročnega problema uresničevanju načela delitve po de- družbenega delavca v komuni in ker dano je bila praksa sol doslej v tej Vprašanje: Nov način nagra- ]q so že sprejele pravilnike, ne mo- še precej nedoslednosti, vulgarizacij lu v šolah glede na posamezne čla- je to neobhodna komponenta vsa- smeri pozitivna, vendar je odbor 2 4 J *' in posameznih nenačelnih rešitev, ne kolektiva predvsem dati poudar- kega delovnega človeka v našem si- sklenil, da opozon na različne de- Vendar se v šolah, ki že imajo prak- ka na tisto delo, ki ga posamezni stemu samoupravljanja in družbe- formacije, ki se pri tem pojavljajo, tične izkušnje z večmesečno upora- učitelj, oziroma sodelavec šole nega upravljanja na področju pro- ^ se pred njimi zavarovale, se bo svojih pravilnikov, že javljajo opravlja, in glede na uspeh, ki ga je svete. Za takšno delo imamo dru- morajo sole po svojih možnostih tendence za izgrajevanje realnejšega dosegel. Pri ocenitvi dela posamez- gačne družbene stimulacije, ki se v orientirati na razvijanje takih popol- mehanizma delitve, ki naj izhaja iz nika je treba paziti zlasti na; raz- praksi tudi že izvajajo. Rešeno je mlmh dejavnosti, ki ne bodo Vpliva*. za prosveto in kulturo, kakor dveh osnovnih činiteljev: iz nalog, novrstnost, težavnost, stopnjo, odgo- tudi vprašanje delovnega staža po- ie na zmanjšanje kvalitete njenih Odgovor: Nadaljnje učvrščevanje nadaljnja aktivnost sindikatov in ki so določene posamezniku, in vernosti, stopnjo strokovne izobraz- sameznega učitelja oziroma sodelav- osnovnih dejavnosti. le stvari mo- jn razvjjanje samostojnosti šol in družbenih organizacij mnogo kori- uspehov, ki jih pri tem doseže, med- be, ki je potrebna za kvalitetno ca šole. Ni dvoma, da izkušnje pri raJ° solski organi vključno s sol- drugjh ustanov za izobraževanje in stili. Pričakujemo lahko, da bodo v tem ko se vsi ostali elementi vklju- opravljanje določenega dela, in po- vzgojno izobraževalnem delu olajšu- ®klm odborom resno preceniti m se- VZg0jo je eden osnovnih postavk na- prihodnje imele šole tudi vedno več- čujejo v ta dva osnovna činitelja, sebne pogoje dela ter druge oko- jejo posameznemu sodelavcu šole le nat0 napraviti potrebne odločitve. ge poijtike na tem področju. Že jo pomoč in podporo ljudskih od- ki naj imata potreben vpliv na ma- liščine, ki lahko vplivajo pri ocenit- uspešno opravljanje del, ki mu jih Na seji odbora se je pojavilo splošni zakon o šolstvu je v veliki borov in njihovih organov (organi- teriaino stimulacijo posameznika. vi dela posameznega sodelavca šole. šola nalaga z delitvijo dela in vprašanje, ali tak mehanizem ustre- meri zagotovil pravno samostojnost ziranje posvetovanj, izmenjava iz-. . . Izhajajoč iz teh elementov, morajo ustrezno njegovim strokovnim spo- za tudi majhnim šolam, katerih šte- šol, ko jih je tretiral kot samostojne kušenj, napotila ipd.) in da bodo or- Fri izdelavi pravilnikov so se v j0je v skiadu s svojimi specifičnimi sobnostim. Vendar se v sedanjem vilo je, kot je znano, precejšnje in družbene ustanove. Zakon o financi- gani ljudskih odborov več kot do- prakst pojavile zelo različne ocene potrebami ugotoviti objektivno vred- trenutku lahko omenjeno stališče v katerih dejansko ni kolektiva v ranju šolstva je dalje odprl pot, da slej storili za to, da bodo pravil- posamezmh dejavnosti v šolah in nost zadoizjtev posameznih članov tretira tudi kot posebna komponen- pravem pomenu besede. To so neraz- se šole lahko tudi ekonomsko osa- niki šol pravočasno pravnomočni in pri določanju njihovega vpliva na kolektiva, pri čemer lahko različna ta pri oblikovanju osebnih dohod- vite vaške šole, v katerih dela eden mosvojijo. Ti dve bistveni kompo- realizirani v praksi. Pri vsem tem vismo osebnih dohodkov.^ V tistih }zobraževaina področja različno ob- kov, to je, da daljša doba v stroki ali dva učitelja ali morda eden ali nenti zahtevata, da se tudi na dru- pa je zelo važno, da se bodo poglo- solah, Ki so iznajale od načela, da je ravnavaj0j upoštevajoč ustrezne ma- kot vsota delovnih izkušenj direkt- dva zakonska para. Ce so take šole gih področjih fiziognomija samostoj- bili medsebojni stiki med šolami treba^ ocenjevati vsako, tudi naj- terjajne stimulanse za predmete de- no vpliva na višino osebnega do- priključene določeni razvitejši ma- nosti šol izgrajuje in izpopolnjuje. K samimi, da se nadalje razvijajo nji- manjso dejavnost, je bito teh dejav- fjcjtarnj]1 strok itd. Po drugi strani hodka posameznika. Šole same mo- tični šoli, potem se bo novi sistem temu bo nedvomno dal svoj prispe- hove skupnosti in da si med seboj vek tudi novi način notranje delitve izmenjujejo izkušnje. To se pa ne in nagrajevanja v šolah. V tem srni- pravi, naj šole ustvarjajo neki ša- slu so naša stališča jasna in so zelo bloniziran mehanizem; neobhodno precizno izražena v sklepih IV. pic- je upoštevati specifičnosti vsake po- numa Glavnega odbora SZDL Jugo- samezne ustanove, čeprav je seveda slavije. Tudi na zadnjem zasedanju poznavanje izkušenj drugih v seda- Zvezne ljudske skupščine so spreme- njem trenutku lahko zelo koristna njeni nekateri zakonski predpisi, da stvar. bi na ta način še močneje začrtali Pričakujemo, da bodo šole pri in nadalje omogočili neoviran raz- vsem tem gibanju odločne in spo- voj. Tako je na primer zakon o jav- sobne, da se spoprimejo s temi nih uslužbencih doživel zlasti v od- problemi. Jasno je, da mora priti nosu do šole in do učitelja zelo po- pri tako zapletenem delu tudi do membne^ spremembe. Nastavljanje napak; to je normalen pojav. Ven- novih učiteljev, kar so doslej imeli dar pa je važno, da'imamo kritičen na skrbi sveti za prosveto, je zdaj odnos do vseh sprejetih odločitev prenešeno na notranje organe šol, jn da se zavedamo, dalja pred nami na učiteljski svet in šolski odbor, vrsta naporov za nadaljnje izpopol- Pristojni organi izven šole imajo sa- njevanje družbenih odnosov v šolah mo pravico kontrolirati zakonitosti jp za stalno skrbno izpopolnjevanje pri nastavljanju učiteljev, to se pra- načina delitve družbenih sredstev, vi, da lahko ugotavljajo, ali uči- Splošno stanje v naših šolah govori telj izpolnjuje pogoje glede na stro- Za to, da bomo težave na tej poti kovno pedagoško izobrazbo, ki je vsak dan laže premagovali, kar med določena v republiških zakonih o drugim zagotavljajo in zahtevajo posameznih vrstah šol, če izpolnju- splošni interesi naše dežele, je pogoje razpisa oziroma, če je ___________ nosti zelo veliko. Do kakšnih pretiravanj lahko pride, kažejo primeri, ko so posebej ocenjevali delo posameznih učiteljev v šolskem odboru, v učiteljskem in v razrednem svetu ter v različnih komisijah teh organov, kar ne ustreza načelom, na katerih temelji družbeno upravljanje in samoupravljanje na področju prosvete. Bili so tudi primeri, ko so ocenjevali delo v partijski in sindikalni organizaciji. Dosedanja ;ep praksa kaže, da so možne še neka- Hf tere deformacije pri uvajanju nove- B j ‘Ut « * i> ■ ti lom, ki lahko slabo vpliva na kva- - 4 liteto osnovne dejavnosti, odstranjevanje honorarnih učiteljev in sodelavcev, kar pomeni slabitev na ta način vzpostavljenih zvez s prakso in tako dalje. V nekaterih republikah se je ob tem postavljalo tudi vprašanje, ali je treba stimulirati profesorje, da bi učili v osnovni šoli. Pri izdelavi pravilnikov je bilo precej negotovosti glede na delovno dobo posameznega sodelavca. Pri tem so prišli v glavnem do ugotovitev,'da se delovna doba ne ocenjuje mehanično kot število let službe — kot je to priznaval stari način nagrajevanja, ampak kot določena mera praktičnih izkušenj, ki prispevajo tako h kvalitetnejšemu delu posameznika, kakor tudi celotne ustanove. Izhajajoč od načela, da se osebni dohodek vsakega sodelavca šole' končno formira na osnovi rezultatov Nova osnovna šola v Trnovem (Ljubljana), ki bo te dm sprejela prve učence bil postopek razpisa zakonit. Ce so organi šole v tem smislu izpolnili svojo dolžnost do splošnih predpisov, se pristojni organi ne morejo dalje spuščati v samo izbiro, to je ocenjevati, kateri uslužbenec razpisa je boljši oziroma slabši. Na ta način se v veliki meri povečuje samostojnost naših šol in njihove samoupravne pravice samo pridobivajo na svoji vsebini. Razen tega je zakon o javnih uslužbencih dopolnjen še z novim členom, ki določa, dela in odvisno od uspehov celotne je po mnenju odbora pozitivna rajo določiti vlogo in vpliv dolžine delitve uvedel skupno z matično šo- cgt se določbe zakona glede plač in ustanove, se je pogosto postavljalo praksa, po kateri se v pogledu tež- delovnega staža svojih učiteljev in -°- Ce pa so,take šole samostojne naPredovanja ne bodo uporabljale vprašanje, v kakšnih obdobjih je jih pogojev življenja in dela v posa- sodelavcev ha njihove osebnetJohod- organizacijske enote, pa je bilo skle- v šolah, ki sprejmejo svoje pravilni-treba izdelati končni obračun. Mno- meznih šolah (oddaljena naselja, ozi- ke. Pri tem lahko stimulirajo tudi njeno, da pri njih ni potrebno misli- 0 delitvi osebnih dohodkov, ge šole so našle pravilno stališče, roma težka delovna mesta) upošte- nepretrgano delo posameznika v ti na uvajanje omenjenega meha- Ce torej ocenjujemo obdobje od po katerem izdelujejo obračune ob vanje tega elementa ne uporablja eni in isti ustanovi, da bi s tem pre- nizma, temveč dopustiti ustrezne re- sprejetega osnovnega zakona o fi- koncu polletja in dokončno ob kon- posebej za vsako šolo niti za komu- prečile pogosto fluktuacijo (kjer je šitve, kot na primer dogovorjene na- nanciranju šolstva, lahko ugotovimo cu šolskega leta, vendar je precej no (ker gre tu v glavnem za osnov- to pač potrebno) in dajo ustrezno grade za posamezne učitelje ali so- v vrsti primerov velik napredek, ki primerov, da to delajo trimesečno ne šole), temveč morajo pri tem so- materialno priznanje tistim članom delavce šole s šolskim odborom ali so ga šole dosegle pri razvijanju ali celo mesečno. Tudi glede metod delovati tudi republike in okraji, ki kolektiva, ki so s svojim dolgolet- tudi z ljudskim odborom, oziroma z svoje samostojnosti. Lahko pričaku-ocenjevanja rezultatov dela je pre- naj bi s svojimi sredstvi zagotovili nim delom pomagali pri ustvarjanju njegovim svetom za prosveto. Le da jemo, da bo v prihodnje izbira not- cej različnih stališč. Ponekod se ti nujno potreben materialni stimulans določenega ugleda svoje šole. ie tudi v tem primeru treba upošte- ranjih šolskih organov, posebej še kriteriji formirajo izključno na do- za delo v takih šolah. _ Kot posebno pomemben činitelj yati princip nagrajevanja po delu, to šolskih odborov, ki so se v dose- sedanjih delovnih ocenah, večina šol Odbor je sprejel tudi stališče ve- pri formiranju osebnih dohodkov je, s pogodbo je treba predvideti danji praksi v dobršni meri preka- pa rešuje ta problem v obliki po- likega števila šoL da dela v druž- posameznikov moramo upoštevati razpon, pogojen z določenimi rezul- lili, pomenila še en prispevek več, sebnih komisij, ki jih izbere kolek- benih in političnih organizacijah, njihove osebne uspehe. Ker se pa ti tati dela šole oziroma posameznega da se bo njihovo delo okrepilo iii tiv šole. kakor tudi dela v samoupravnih or- uspehi lahko opazujejo in ocenjuje- učitelja. da v okvirju širokih pooblastil. Dr. Makso šnuderl: Temeljna listina Izšla je knjižica dr. Maksa Snu-derla TEMELJNA LISTINA, ki jo je avtor napisal za pomoč vsem našim državljanom, ki se bodo v kratkem udeležili javne razprave O NOVI JUGOSLOVANSKI USTAVI. Založba Mladinska knjiga je to delo oskrbela na pobudo Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije in priporoča zlasti vsem vodstvom in organizatorjem bližnje razprave o novi ustavi, da pravočasno zagotovijo svojim udeležencem zadostno število izvodov. Knjižica obsega 123 strani in prinaša splošen zgodovinski pregled nastanka in razvoja ustavnosti v svetu z zgodovino ustav v Jugoslaviji, v drugem delu pa avtor razlaga osnovna načela nove jugoslovanske* ustave in govori o načelu federalizma, o položaju in vlogi človeka, o družbeni lastnini, o temeljih političnega sistema, o teritorialnih družbeno političnih skupnostih, o zakonitosti o vlogi političnih organizacij, o načelu koeksistence, o poti v komunizem itd. Knjižica stane 400 dinarjev in jo lahko naročite pri MLADINSKI KNJIGI, Ljubljana, Titova 3. Usoda osrednje šolske zvezdame ZAKAJ ODKLANJAMO FOTOSTRIP OTROŠTVO TOVARIŠA TITA Zamisel, da bi otroška leta to- naporov, naj upoštevamo delež variša Tita prikazali s fotogra- igralcev aH režijo posameznih Kakiats«aSi0Studit0|oali4i “so Različnih krav m volov in dela za ves dan. ke ali pa tudi čustva. Moti nas tudi Oče in mati se pogovarjata, da bi ----------------------- -.41- na sina dala k stricu, ki ima dvanajst rp i • u v +7 v i -iii --- -------^ —o— -a------------- --- -------o - jc-------------- KaKi sxram iuqi po xtti oo razuciuu idKoj od zacetKu prvega sol- pa je dovolilo, aa ostane zvezdar- fijami, je bila prvotno pozitivna; posnetkov. Tudi »junaki«filma so velikosti in tako se primeri, da se oko OCTO Iza+o rsr-v •/-vcirrvl'./-* »Ji-4-^*4 1 n 1 C J _ n _ 1 z • « • z , . , i • , . • v . .. Slednji bližnji posnetek Titove V. 1 X , i T' r~~\ t T o 11 irs — . * —’ ir ^ J'- uu »j u i j v_ v Xi.J ulili., JC ULICI jpi V U Lil v/ ^JV_/Z»1 L1 V11C1 , J^/UOIIU vivu V . -*■ "J dlicii^i" xio.lilc* O c/ V Cllil U o 11 111 LciiVU o C jJlllliCll, Cld oc vzivu skega leta po osvoboditvi, 1945, na do nadaljnjega še na njeni temu v prid govore tudi številni dobro izbrani, vsaj povečini; po- ustavi na večji izmed njih, medtem r-r, v Kumrovcu in nato vi- mi je dal univerzitetni profesor strehi. Drugi problem, vodstvo, dobri posnetki v albumu, katere- sebno ugaja Boris Bizetič kot memtaSši ne0DosSvettao dovoli po- dimo to nizko hišo še od daleč, skrito dr. Peterlin na razpolago lepi pa je ostal nerešen. — ----- *• — ~ ! T-x- T-';- ^- . iijciiiuiicj ai, lic v cLimu ciuvuij - —- . „.. . _ t-,_j ga avtor je Saša Bizetič. (Bi- mali Joža — Josip Broz. ^ zornosti. 2e za odraslega je »prebira- med drugimi domačijami. Nikjer no- BffzsefS 'S&JsfS d,> “aai'”i"!‘ "■ e»»»iTOc”“y,rn?vid“mT »•OTMaa.TOks s« sem ga začasno postavil na strehi ^ve^darna^sak1 jasn^veiter^mf je) Fot°-film »OtroStvo tovariša tolilmom, ki je pravzaprav obi- nimemen™ verienos nfl3Pre, ‘Pa vendar ma bo tam ^dobm... novo ustanovljene nižje gimnazije Tita« je zajetno delo, ki se je čajni strip. Posebnih pripomb bi si zaslužilo v Zgornji Šiški, kjer sem imel do Nedeljkih, torkih, četrtkih in pet- hotej0 Dribiižati Titovim otroškim Dovolj smo že utemeljevali, zakaj tudi prikazovanje^pravljičnih elemen- Morali smo se odločiti za ne-tedaj tudi dva svoja astronomska klh na razpolago> in Slcer v sep' -—i-------------- SMŽŽSTS?! STpalli 15:u^na^^ npdoaraipnp?a MnntaniotičnBoa času bi se interesenti dogovorili s ,. . . „,’;„mwaa crlm otroških listih (večinoma iz drugih re- primer nekdo se nečesa spomni, pa se Toda ze po teh skromnih be nedograjenega Montamstičnega dni ni alFdp obiska nosa- opozarJai° bralca oziroma Sle- publik!) pa tudi po naših dnevnikih v osnovni fotografiji pojavi ta »spo- sednih ilustracijah je moc raz-mstituta, in pokroviteljstvo nad Popisanim <=leae ouisna pusa dalca albumaj da so bila )>snema- - - ■ “--—----"J“ mlado zvezdamo je prevzela rrlezni]1 s°i- nja opravljena v rojstni hiši to- mladinska organizacija, vzdrževal Opozarjam, da bosta v jesen- variša Tita... v samem Kumrov-pa sem jo s sredstvi, ki jih je da- skih mesecih posebno lepo vidna cu in njegovi okolici, v Podsredi jalo tedanje ministrstvo za pro- Jupiter in Saturn, pa tudi Vene- v hiši in okoli hiše Titovega deda sveto LRS. S temi sredstvi sem ra v njeni naj večji svetilnosti in po materi, Martina Javerška, dokupil še izvrsten daljnogled, ki lepi fazi. Ostali pojavi so opisani itd.« — skratka: da gre za pri-je bil nekoč last ing. Šubica. Ta- v članku o nebu vsak mesec. kaz resničnega okolja na osnovi ko je bila zvezdama, kar lepo n/T___________u ohranjenega gradiva izza Titove- opremljena, četudi je bil v za- ^Morebitne spremembe bom ga otrogtva> pri katerem je sode ,= olcl ----- --------—, ---- mSmSi n^ bV di sdino večjo eplošno šolsko »c- “ KumrOVC“ »“■b ” » »“» ” »* » ** •- grajen. V tistih prvih letih so' jo zdarno iz težke krize. Nedvomno gre za delo, ki je Pavel Kunaver terjalo od avtorjev precejšnjih obiskovali v glavnem le dijaki ljubljanskih gimnazij, nekateri študentje naše univerze in Višje pedagoške šole. V tem času sta Mladinski zvezdami pomagala posebno tov. načelnika Melihar in Menašejeva. Ko pa so na univerzi začeli predavati tudi astronomijo, smo morali vrniti njen instrument, kar pa nas ni dosti prizadelo, saj smo imeli sedaj svojega, ne dosti slabšega, za katerega sem dal svoje paralaktično stojalo. Preselili smo se na izvrstno streho tedanje IV. gimnazije v Šubičevi ulici. Potrebna sredstva je dajal od tedaj okraj, zvezdamo pa sem preimenoval v Osrednjo šolsko zve-zdarno, saj jo je posečalo vedno več šol, poleg gimnazij tudi ljudske šole in še vedno precej študentov Univerze in Višje pedagoške šole, včasih pa tudi slušatelji delavske gimnazije. Rekordno število obiska je imela zvezdama v šolskem letu 1961/62, ko včasih ni bilo mogoče vsem ustreči in so prišle tudi nekatere šole iz drugih okrajev. Učenci in dijaki so dopolnjevali in utrjevali na zvezdami pojme in v naravi videli to, kar jih je učila siva knjižna teorija. Pri vodstvu na zvezdami mi je tudi že izvrstno pomagal dijak V., ki je že v ljudski šoli kazal zanimanje za astronomijo, pa tudi nekaj drugih nadebudnih mladih zvezdoznancev se je izobraževalo na zvezdami. Tako je zvezdama služila vsem šolam v okraju, če so se le zanimale za poglobitev, za sodobno prirodoslovno znanje tako važne vede. Žal zvezdama, t. j. instrument sam ni bil pravzaprav last nikogar. Zlahka pa sem jo vodil posebno v zadnjih letih, ker sem bil nameščen na gimnaziji v Šentvidu, kjer sem oskrboval tudi tamošnjo šolsko zvezdamo. Po novem plačnem sistemu pa se je znašla Osrednja, lahko bi rekli Okrajna, šolska zvezdama med dvema stoloma. Podpore za vzdrževanje instrumenta in hišice SSSSSMK 3SK5£N» - {KsafassffflSl« priljubljene ilustrirane zgodbe, kakrš- 2e na prvi strani se pojavi na s fotografijo približali del i|§SS£H3H SStSISS SWr« pov se tekst ni krčil in utesnjeval v skrbljena mati in pravi: »Joža... Jo. estetiko in da SO tako umcill oblake — dialoge, če prihajajo iz ust ža... Kaj vse te še čaka v življe- jasten nedvomno velik napor. (V Bizetičevem filmu pa celo iz za- nJU... itd«. ’, 7.7<.. 7._7.imnmn prtega okna sicer lepe slovenske hi- Na 17. strani — fotografije prika- V obliki, kakršno imamo še!) junakov stripa! Slika in opis le- žejo šaljivo dogodivščino iz Ježevega pred seboj, je kljub lepemu Slo-te sta bila, če uporabim prispodobo, življenja pradedku v Podsredi, nam- venskemu prevodu pretežnega dela besedila (kar je vrisanega v fotografijo, seveda ni bilo mogoče 'prevesti, odtod oni KLAC in BUP, pa še kaj...) fotofilm nesprejemljiv, zato ga odkla- zgodbah primer v Kurirčku objavljamo letos pet je v oblačku ponazorjen takole: vojno povest Josipa Ribičiča »Po ne- »SUŠUSUSU . . . PSSSTRFDZ IHZU-varnih poteh« z ilustracijami Sava So- REDC .. .« ali' pa »ZTGFESVBNJIKO vreta, v Pionirskem listu pa najdemo LLUURRTFDSS ...« .... kar več odlično prikazanih »stripov« Zdi se mi, da je za foto-strip prav njamo’ Izdalo ga ie »Novinsko-(pa se zdi tako poimenovanje za kva- neokusno izbrati primer z bolnim uči- . , s+arr,n-rc;irri nredu- litetna dela te zvrsti kar nekako ža- teljem Markovičem, ki je imel en sam IzdavacKO 1 StamparsKO pieuu Ijivol), na primer »Na valovih pra- robec, v katerega je pljuval kri. So- zeče P rog res«, Novi Sad. gozdne reke« pisatelja Rada Kraglja iarji, med njimi tudi Joža, pa so mu in slikarja Sava Sovreta; priredbo ga morali prati pri potoku in sušiti Nemogoče je utesnjevati ŽIVO Tavčarj eve Visoške kronike z iiustra- pri peči. Na strani 24 učitelj kašlj a in sliko filmske govorice V foto-cijami Iveta Šubica; Molnarjeve »Fan- v oblačku je zapisano; »KH... t - itprvvn-v so avtnrii morda te Pavlove ulice« s podobami Milana KH . . . KH ...« Nato veli učitelj Jo- Stnp, čeprav so avtorji moraa Bizovičarja in končno pravi strip ži: »Joža, pojdi k potoku in operi mi poskušali narediti Strip, V Kate-Kavboj Pipec in Rdeča pesa v veso- robec.« Joža pere robec in pravi: »Ves rem SO se hoteli izogniti slabi iju. Vendar je tudi ta »pravi strip« je krvav, zmerom pljuje kri v robec.« rpodn x„ qp xp nd_ kljub »oblačkom« dober, ker je du- Na naslednji sliki drži Joža robec ob ilustraciji, loaa ce so sc ze uu ■ ■ .......... peči: »Tu je, posušil se ie,« učitelj pa ločili za strip, bi se ilustracija stoka: »oooh, oooh ...« bolje obnesla. Za to imamo dokaz Čeprav je spomin na bolehnega, risanih strinih o kanetanu jetičnega učitelja nedvomno eden iz- Y Jisanm Stnpin O Kapetanu med značimih, močnih vtisov iz Tito- Lešljll, kjer ul prav tako in to Z vega otroštva, bi ga v sliki in besedi mnogo manjšim naporom kot pri povldau1 obnavIjati tak0' kakor smo Titovem otroštvu, lahko uporabili Izmed nesprejemljivih strani oži- slike iz filma! način, da rešujemo' tekst (To*Je važno roma slik naj omenim tudi stran 29. _ , zlasti pri priredbah klasičnih povesti, Joža ziblje svojo sestro Reziko, ki rOtOIlim Utrostvo^ tovariša katerih avtorji bi pri nekaterih stri- veka »AAAA, BAAA, MAAA ...«, Jo- Tita seveda ne more biti poceni, pih komaj prepoznali svoja dela!) in ža ji govori (v oblačku): »Menda ne -g« jp „ niPrT1 nad 700 fotografih da postaja zares kvalitetna ilustracija misliš, da ti bom pel uspavanko ali J teksta. Pri tem se mnogi slovenski kaj!« Rezika veka naprej: »AAAAA« dobro klisiramn ID natisnjenin slikarji zares potrudijo, ustvarjajo Zibanje je ponazorjeno z nekakimi na odličnem Rapirju. Skoraj osem umetniško pomembne slikanice, neka- belimi polkrogi v fotografiji in z be- ■Hsnčakmr odštele zani. kdor na- hovit, meji na karikaturo, ta pa že sama dovolj zgovorno pove, kaj hoče. In slike same niso tako majhne ali tako natrpane, da bi jih smeli kritizirati. Mislim, da Je pohvalno za naše mladinske publikacije, če iščejo novih poti za potešitev želje mladih bralcev po priljubljenem stripu na tak KLAC . KLAC. tisočakov odšteje zanj, kdor na- teri pa si tudi ne zaslužijo priznanja, sedami: KLAC... . .. kcac. . ....____-_____. Toda vrnimo se k fotostripu Konec zibanja je tak, da Joža preveč sede vabljivemu naslovu teme in Otroštvo tovariša Tita! zaguga zibko, sestrica se zvali po tleh, prvemu vtisu ali pa prepričljivi Izhodišče avtorjev je v bistvu prav odkoder prihaja na sliki njen jok v po- bpqPdi nonudnika. Koliko izvodov Isto kot pri stripih Flasha Gordona dobi mnogih »AAAAAAAAAAAAAA«; .__» .N, „„„mi+niTocra (Tovariš objavlja trenutno Gordonove padec je ponazorjen z velikim »BUP«, pnsrcnm ZgOUDlC iz iitovega podvige v vesolju!), ali pri stripih, ki Joža pa pravi: »Ojoj, zdaj jih bom pa otroštva bi lahko kupile solske si jih lahko ogledate v Ljubljanskem dobil!« knjižnice za ta denar! dnevniku (v septembru Tarzana, Mi- Na strani 40 so prikazane lepe J ... klovo Zalo in Jima Burneta), pa tudi otroške igre na paši in tudi izrezova- Slišimo, da SO marsikje ze ku-v drugih lugoslovanskih listih, zlasti nje piščali. Ali je mogoče privabiti pili dragi album, zabavnih: Tekst skrčiti na minimum, iz mrtve fotografije ton tako, da na- ^ . ... govori naj slika! rišeš nekaj čačk in med njimi nekaj Nismo mogli prej opozoriti Bizetič In njegovi sodelavci so se not!? Prav tako je z notami v zraku nanj ker nam ga niso poslali na odločili, da Ilustracijo zamenjajo za ponazorjeno praznično razpoloženje na =r> naoln fotografijo. Nekaj takih - a neuspe- pri farni cerkvi, v kateri naj bi bil oglecl-v Poskrbeli pa so za naglo lihi — poskusov že poznamo, posebej Joža neke nedelje daroval dvajsetlco, razpečavanje, naj vas opozorimo na Dečke Pavlove pa si je raje kupil žemelj, čeravno ga . ulice v obliki fotostripa. Fotografski je mati strašila. »Ce dvajsetice ne po- Ce bi delo bilo uspelo in z es-delež v Titovem otroštvu bi v večini ložiš na oltar, te bo strela ubila...« tetskih ter vzgojnih izhodišč ne-primerov ne zaslužil graje, nasprotno, No, proščenje je bilo svečano, to naj pri„-pxnr, bi ua v vpaplipm ' ' bi začutili po pozvanjanju na strani oporečno. Dl vam ga z veseljem 64, kjer je na predzadnji fotografiji priporočili, upodobljen zvonik, iz katerega sršijo nekatere fotografije so zelo uspele, lepe. Najdemo pa tudi take, kjer se človek izgublja v daljavi In ga Iščemo kot v skrivalnici, sledeč dialogu — nekake puščice, med njimi pa napisi Mladi Rok tudi na taboru rad občuduje lepote vesolja. oblačku, v katerem je zaprt tekst. Tudi glede ostrine in osvetljave bi imeli kaj pripomniti, pa pustimo besedo o fotografiji strokovnjakom! Moti nas vrsta fotografiji podrejenih stvari, zlasti tekst (Niti prevod Janeza Gradišnika ga ne more rešiti!) in pa v fotografijo narisane čačke in besede, s čimer so avtorji hoteli po-' nazoritl naravne pojave, glasove, zvo. »DANG.. . DANG.. . DANG., , Ko se Pepek In Joža vračata proti domu, se nebo pooblači in izza temnega oblaka se zasliši — spet med puščica, cami!: »GRUUUU« To bi naj bilo grmenje! In tako dalje. Zgodbe iz Titovega otroštva se zaključno takole: Joža je končal osnovno šolo. Tako pa ugotavljamo, da gre za kič na visoki ravni. Na višji ravni kiča so samo še sladkobno obarvane fotografije Titove rojstne hiše in njegovi prav tako osladno obarvani portreti; oboje vneto ponujajo posebni prekupčevalci po naših šolah in v javnih lokalih. Prav gotovo nihče ne bo oporekal trditvi, da so taki »podvigi« obsojanja vredne trgovske špekulacije, ki z ljubeznijo in spoštovanjem do tovariša Tita Glasbeni pedagogi Jugoslavije smo sprevideli, da je bilo žal iz- vil: »Instrument z pjesmu pret- pedagoškem smislu predstavlja nimajo veliko ali tudi prav nič ter za nagrado gimnazijskemu so jele po več kot desetih letih gubljenega precej časa za popula- stavlja neslučeno obogačenje. Ko- pojav petih šol različnih tipov in skupnega. J. Podgornik hišniku ni bilo več; po nekaj me- temeljitega dela posameznikov in rizacijo itak že napisanih učbeni- ji instrument?« —- Diskutant je stopenj, ki sedaj služijo istim ka- secih bo prenehala tudi moja družbenih činiteljev mogli prire- kov. Ker niso bile podane pred- odgovoril z vsemi podatki in do- drovskim smotrom (učiteljišče, m g služba, ker občina Siška-Šentvid diti tako frontalno pedagoško tri- hodno republiške slike stanja, so kazi, dosegel nedeljeno priznanje VPS, SGS, pedagoška akademija | Vsilpnfin DoVlilk ni dolžna plačevati vodstvo za buno 0 glasbenem izobraževanju bili mnogi diskutanti prisiljeni za uspešno uveljavitev kolektiv- in pedagoška gimnazija), je od- g t alClIUU uut jan " ’ šolsko zvezdamo. in vzgoji, kot sta bila simpozij in pojasnjevati, kako je pri njih, se- nega instrumentalnega pouka v krila diskusija in pokazala, kako je začasno rešil 1. kongres. Le bežno se dotaknimo veda brez moči, da bi zaobjeli rednem pouku na osnovnih šolah nesmiselno je ob taki neurejenosti zadnje dni avgusta tega leta smo celo republiško stanje. Navedimo prvič pri nas in s tem prednost v kadrovskem šolstvu, če je to spremili do groba tovariša Valentina nekaj izstopajočih primerov iz Slovenije za vsaj 2 leti. Diskutant brez skupnega imenovalca, prire- Dovjaka, učitelja v pokoju. Tovariš • . .. --- >*■ Dovjak, rojen v Grgarju, je obiskoval učiteljišče v Kopru, kjer ie leta 1909 Simpozij in L kongres glasbenih pedagogov FLRJ Osrednjo Prvi problem Republiški svet za pjosveto in obeh prireditev: kulturo, ki je s svojim prispev- . , , _ . ucivaj i«.. kom nadomestil okrajno podporo _ bimpozij, Katerega reme je ve- diskusije je pozval ostale republike, naj janje seminarjev za poenotenje za vzdrževanje instrumenta in zaY siupni imenovalec, ioikio a premala skrb se posveča 1., 2., slede vzgledu Slovenije in osve- n. pr. metodik in metod dela na /bd v sevanje iiiaui. L« v. tv n cfn i i i no •/nip- x i cj.iicui.ci oxvi. u o v- a., v uo vauclajviiiv lii incLUU ucaa lici hišice, ravnateljstvo II. gimnazije nas.1 gia,SDerii perasclgl;|1i v, 3. razredu na osnovnih šolah, kjer stijo razliko masovne glasbene drugi strani. Vse premalo občutno mai vrsto referatov, froi. jviaffla- ni predmetnega pedagoga celo v 1,. vzgoje na splošnoizobraževalnih je bilo delovanje društva v vseh leme je tolmačil svojo pesmarico, ^ 3 _ 4 > 5 razredu. Društva glas- šolah od specialno strokovne glas- smereh in v povezovanju treh či- EKSSS tervala, Ki ga otroci najlaže pojo. štev bo skrbeti tudi za one izva_ tudi prof. Požgaj in prof. Matz. enakovrednost te trojnosti. Teža- vrttocu oktobrske revolucije in dr- maturiral v zadnji skupini maturantov na tem nekdaj štirijezičnem srednješolskem zavodu. Pred prvo svetovno vojno je služboval v Batah na Banjški planoti. Tudi njega je leta štirinajstega poklicala Avstrija, da brani njene meje, za kar jaa ni po- Ivan Benko v juliju je praznoval Učitelj Ivan harmoSjrob^nastonRvi^rfdlk- jalce gla3benega P°uka, ki niso Oba sta potrjevala pomembnost, ve pa so, ker je glasbeni pedagog ^^6 inV°se prekoPs?mri?eVTn Saij-Reuko osemdesetletnico svojega b •„ „ .c™xxQniP profesorji, strokovni in predmetni velike simpatije do kitare, češ da organiziran kot prosvetni delavec, njega vzhoda vrnil v domovino. Ta Lnema se^aT nivl kot upokLenlc lofr ° glaSb(t in, “ učitelji, kajti le-te po statutu je to pravi instrument. Dalje sta pedagoška snov se ustvarja pod Pomanjkanja in trpljenja ter bor- V Dekanih pri Zru Ro)en 1882 v sfkaf ie nod^T nova^ spr«o društva. Avtomatizem izjavila: prof. Požgaj: »V tujini in okriljem znanosti, učenec pa pri- ^o^S^soS^r^raz^n?0« sovodnjan pri Gorici je obiske- ^njana UblL repeticije" in doma se^ ^ dn top »vod^ ^ Kljub ^ šssSšthrS Sžššršas 'sc:i::~zr: - * -iško službo ter je bil ves čas v Rad- P/01' bl ., Pvp , , čakajo učbenike poklicnih glasbe- nobene rešitve.« Prof. Matz: »Orff, bila kos tako kompleksni in raz- Leta devetnajstega je Koroška klijem prt znanem tržaškem 97. polku. ^hnVdro5oWugoSSTeSSe: nih pedagogov. to nije punokrvno, to nije živo, vejani problematiki, ki nujno rabi ^lov^st^ ^uT^po^Tga^ , ' tp f.tfmJSl P^olo Diskutant iz Makedonije je ponosimo se svojim instrumenti- sinteze, ni bilo malo. Vsa peda- težki pfemsSm borbi. Tovartf nov- PO vojni je nastopu svoje mesto sor Požgaj je “ poudaril, da je treba več opti- ma, imate pravo, da ste uzeli ki- goška znanost je pomembna, če Jak se je odzval klicu in odšel na Ko- V Divači, nato pa je prišel v Tinjan, pesmi ^ v osnovn! m.zma in da ^ erne misli le re_ taru i mi čemo probati.« je konkretna in sodobna ter real- [noško ‘ern^ p°?^“ del“ a Od 1924 do zultat še večjih želja in pozitivni Predstavnike ostalih republik na. Današnja mladina se ne uči v .zapusU* miadino ln naše zvesro“ ■L, nji ima za posledico, da se izvaja Orffovega instrumentarija, toda trojnemu izvoru se mora učenec: *em vedno stal v prvi ® —»lat —.4 a i —i a »4a 1«1 iTiia«. anemični Imronl olrc nacarn»\ct»MniVi tt", aTno+tronr. t—at.—a—JOV Orcev Za piavice imel v Kazljah, nato pa je šel v Štjak, kjer je bil do 1. 1912. Ob pričetku 1. svetovne vojne so ga poklicali v vo- takoj prevzel svoje mesto vrhunski pianisti in violinisti benikih . - —_— . . deloval šestnajst svrho izberejo žira učitelja, kar da snovi čar in let- Tu je razvil vse svoje sposobno- novi omasti. Bil Je predsednik okraj- pričakovali v okviru kongresa ;ajevp^^ v diletantskem izva- komisije. Wto bo korist^ m^ kar poveže učenca z učiteliem ^ ^ ŠKk°‘ Far nega odbora OF v Miljah pri Trstu. Ker pa ni bilo več svežega odnosa . . , . , . • nn^0 delo Pred vojno je iz-mi, računali in načrtovanji ter šlo dvoje del v slovenščini, oba postopnemu osvajanju in utrje- av^a. Strmšek in Sušnik, sta vanju tehničnega računanja zre- Pač po svoji dobri volji hotela lativnimi števili. Pridobljena pomagati v stiski, spretnost v računanju z relativ- Letos je začela izhajati v ci-nimi števili je velikega pomena klostiranem natisu Zavoda za za nadaljnje delo z občimi števi- prosvetno pedagoško službo v li. Cas, ki ga učitelj pri učnem Ljubljani »Zgodovina svetovne delu porabi na račun privlačnega književnosti« Frančka Bohanca. obravnavanja, se uspešno obre- Tudi pri velikih narodih je do-stuje pri naslednjih poglavjih. godek, če dobe kvalitetno delo v v ta namen je učitelj že v prejš- razponu svetovnih literarnih po-njih razredih mislil na postopno uva- javov jn prepletanj, zato tembolj s tem, da je vsebolj uporabljal črko preseneča brezbrižnost kritikov v kot znamenje za količine oziroma kot dnevnem in strokovnem tisku, ---------------------—--- saj gre za delo širšega koncepta _T'<1__XTIT7.T v izvedbi domačega avtorja. J C 11 P1 N I K. I Čeprav sedem izišlih zvezkov w (približno 950 strani!) obravnava Grad, dr. Anton: Francoska vad- svetovno književnost vključno Druon, Maurice: Propad stanov. (La chute des corps.) Roman. Preve- gaja. Založba Obzorja. Maribor. 1962. vojnimi komparativisti v merilu ju- str- 348- (Drugi del trilogije Les gran-goslovanskega tiska. Igor Gedrih des familles.) Ženska glava, peščenec, Indija, 11. stoletje psihološko itd.), stoječ na _________ _ _ _ ___ ______ ter grška In latinska književnost. Na- zanesljivih temeljih sodobne literarne niča za’5. razred osnovne šole. Ilu- Hrv sredniesa veka in ostale Vvez- slednji zvezki obravnavajo srednje- vede. Pri tem je vselej Imel pred strirala In opremila Marička Koren. . \ veško literaturo Evrope In Azije. V očmi širok krog konzumentov, zato so Mladinska knjiga. 1962. Str. 116. Ke pricaKUjemo, aaao natisnjeni večjem obsegu je avtor obdelal knji- njegova izvajanja zanesljiva, razum- Jurančlč, Janko: Srbohrvatsko be- dovolj jasen vpogled V avtorjev ževnost Indije, Kitajske in Japonske, Ijiva, ilustrativna in na ugledni stop- rilo za 5. in 6. razred osnovnih šol, koncept njegove metodološke perzijsko in arabsko literaturo, nji, ..... .... ^ komponente, periodizacijo in es- memrn Bohancu ni bila dostopna »A history sedanje delo Bohanca kaže uspešne realkieboida^elia^zaaezultate' zfto. z zaupanjem pričaku- (lja UIluxe ^ llunmn. v-ieve- še delo novejšega datuma ter dokaj Snjena mirarn^2 zlodo!mk .^rv! del Bogomir Fatur. Opremil Uroš Va-preprost, a le uporaben uvod v »Ja- (jelo tako širokega koncepta med po-panese literature« Donalda Keenea. Takih težav pa je bilo nedvomno še več. Iz navedenih; mimogrede izbranih primerov lahko postavimo misel, da je Bohaneo moral preštudirati kar se da mnogo leposlovnih prevodov v raznih jezikih ter raznovrstne literarne zgodovine, da si je mogel ustvariti določen odnos do ogromne tvarine ter zavzeti določena stališča do problematike. Dasl se je opiral na tuje literarne zgodovine — kakor pač vsi sestavljale! svetovnih literarnih zgodovin — je vtisnil delu lasten pečat in ovladal tvarino v organsko celoto. Posebno ceno dado komparativna Izvajanja o motiviki, prehajanju, snovi in miselnosti med posameznimi narodi. 2e v teh zvezkih naletimo tudi na posamezne momente literarne teorije, kar daje delu večjo širino, dobrodošla pa je avtorjeva odločitev, da bo ob koncu knjige posebej spregovoril o problemih literarnoteoretične narave. Nerazdrobljen, sintetičen prijem povezuje široko gmoto posameznih literarnih pojavov, del in osebnosti v razvojno povezano celoto, tvarino je Bohanec obravnaval z različnih gledišč (nacionalnosociološko, estetsko, ‘ Ilustriral Aleks Horvat. Komentar k slikovnim prilogam napisal Stane Mi- - - --------- — - __________________________ kuž. Izdala Mladinska knjiga. 1959. tetske osnove posameznih knji- nrl pa je tudi svojskosti kamboškega, ohlapen slog In jezikovne površnosti. Str. 241 (+6). Ževnosti, osebnosti in literarnih siamskega, javanskega leposlovja itd. Četudi je avtor uspešno rešil vpra- Zabkar, Jože: Matematika za 7. , , Kljub številnim virom, s katerimi je šanje transkripcije Imen In del sredi razred osnovne šole. Izdala Mladinska ael> Pa lual v loejni aspeKL ou avtor postregel, zaključujoč posamez- babilonske zmešnjave, kot 30 poznajo globalnem pregledu družbeno- ne nacionalne književnosti, pa raziš- transkripcije raznih narodov, pa je knjiga. 1962. Str. 164. najhujših zločinov nemških naci stov na Slovenskem. Dne 5. avgusta so se namreč V omenjeni šoli sestali nekdanji otroci, ki so jih točno pred 20 leti tukaj iztrgali njihovim mate otrok je za vedno ostala v AUSCHWITZU, tisti redki, ki so ®e vrnili, pa bodo do smrti obču- Ukradeni otroci - janičarji 20. stoletja V kroniko I. celjske osemletke vsak med njimi je namreč pozne- odpeljali v taborišče FROHN- nih ljudi, ki so bili krivi le toliko, se je v začetku avgusta letos pod- je, ko je bil v otroškem taborišču, LEITEN pri Gradcu, od tam pa da so bili pripadniki družin naših Pisalo skoraj 200 udeležencev pro- moral vsaj enkrat prestopiti prag po enem mesecu v razna tabo- prvih borcev za svobodo. V to slave 20. obletnice enega izmed pisarne svojega lagerfirerja, ki rišča, kot so SALDENBURG, SE- zgodovinsko delo je tov. Terčak mu je v nemščini in s suhoparni- LIGENPORTEN, KASTEL, NEU- vložil ogromno truda, za katerega mi, morečimi besedami prečital STIFT, EISENSTEIN in druga, mu bodo prosvetni delavci iz srca sporočilo lagerkomandanta iz Skrb za njihovo prevzgojo je bila hvaležni, saj je otel pozabi enega Aušvica, da je tega in tega dne prepuščena predanim SS oficir- izmed važnih listov naše zgodo-tam umrla mati, oče, brat ali se- jem, lagerfirerjem v teh tabo- vine. S pomočjo dokumentarnega stra. Marsikdo med njimi je mo- riščih. Prepričevali so jih, da je gradiva in izjavami številnih prič ram, preden so jih poslali v tabo- ral tudi dvakrat slišati tako spo- sam firer prevzel skrb za njih, da je v knjigi opisan največji geno-tišče smrti. Večina staršev teh ročilo, ali pa je slišal naenkrat morajo zato postati dobri držav- cid dvajsetega stoletja, ki je stra- sporočilo smrti za dvoje svojih Ijani III. rajha, pošiljali so jih v hotnejši in perfidnejši’ od samega najdražjih. prevzgojne lagerje za mladino streljanja talcev. a __________ Otroci, ki so jih v začetku av- folksdojčerjev, nekatere malo sta- Menim, da ne bi smelo biti tih ""posledice"taboriščnega živ- gusta 1942 v celjski šoli iztrgali rejše pa so celo snubili med pro- nobene šolske in vzgojne ustano- Ijenja staršem, so prehodili težko 3-let- stovoljce SS. ve, za svojo knjižnico ne bi Ganljivo je bilo srečanje ne- no pot skozi otroška taborišča or- Toda kljub vsem naporom, ki nabavila te knjige Prepričan sem kdanjih ukradenih otrok, ki so ganizacije VOMI in skozi domove so jih vložili v prevzgojo, so bili tudi, da bodo vsi učitelji in pro-danes- že možje in žene. Večina Lebensboma, kamor so jih pa^ prevzgojni poskusi zaman. Otroci fesorji zgodovine^znali to knjigo ^od njimi je imela solzne oči, ko namenili v prevzgojo krvniki nji- so obdržali,v spominu svoje dra- koristno uporabiti in z njeno po- So si segali v roke in se objemali, hovih staršev, bratov m sestra, ge, za vedno so obdržali v sporni- močjo posredovati svojim učenci so si v treh letih, ki so jih Bili so to otroci postreljenih tal- nu trenutke, ko so jih gestapovci com tudi ta del slovenske zgodo-Preživeli skupaj postali najboljši cev in partizanov, katerim so na- v Celju nasilno trgali iz rok ma- vine, katera ne sme iti v pozabo, tovariši in iskreni prijatelji. Mar- cisti namenili posebno usodo. Ni ter. Zapomnili so si zadnje mate- prav tako, kot ne bo nikoli po-sikomu je zastala beseda v grlu, jim bilo dovolj, da so postrelili na rine besede, ki so veljale mnogo zabljeno janičarstvo iz turških ko so se spominjali svoje življenj- tisoče talcev, da so pobili v plin- vec, kot vsa prizadevanja naci- časov, ki si ga naši učenci tako ske poti in dogodkov pred 20 leti. skih celicah na tisoče naših naj- stov Ouroci so se, čeprav zelo radi zapomnijo. Prepričan sem, Takrat se je v tem šolskem po- boljših ljudi, hoteli so se vec _ mladi, zaveda-i, da ne morejo in da bodo naši mlajši rodovi potem slopju, zastraženem z gestapov- hoteli so tudi njihovo kn, ki naj ne smejo služiti krvnikom svojih mnogo bolj obsojali nacistično skirni puškami, stiskalo nad 4000 bi prevzgojena v nacističnem du- najdrazjih. ugrabljanje otrok, ljudi, med katerimi je bilo okrog hu služila idejam nacizma in nji- Dogodke iz internacije pripad- Naj mi ‘ bo dovoljeno, da v 600 otrok Z grozo v očeh se danes hovega firerja. mkov družin partizanov in talcev imenu ukradenih otrok, v imenu spominjajo imena KONCENTRA- Otroci, ki so jih s silo ločili od je lepo opisal tov. Stane Terčak, tisočev žrtev nacističnih kremato-TTONSLAGER AUSCHWITZ. staršev, so bili rasno pregledani vodja muzeja NOB v Celju, v rijev in v imenu slovenskih uči-Skoraj vsi so namreč morali vsaj in Nemci so ugotovili, da bi se z knjigi z naslovom UKRADENI teljev tudi na tem mestu izrečem fukrat slišati to ime in prav go- njihovimi lastnostmi in sposob- OTROCI, ki je pred kratkim izšla iskreno zahvalo avtorju knjige to-torvo ga ne bodo nikoli pozabili, nostmi lahko okoristila njihova pn zalozbi-BOREC. Knjiga je do- varišu Terčaku. ^ oni ne njihovi otroci. Skoraj rasa. Zato so jih že naslednji dan stojen spomenik tisočem nedolž- Vinko Haložan Priporočilo šolam za širjenje tehniške literature Seznanjamo vas, d# je založba nlk, je namenjena študentom teh-»Življenje in tehnika« začela niških in ekonomskih šol, profe-izdajati novo revijo, ki naj sorjem matematike, fizike, kemije pomaga pri tehničnem in znan- in biologije (v prednaročilu stane stvenem izobraževanju mladine, 4200 din). Knjiga pomeni edin-predvsem v višji stopnji osnovne stveno delo v svetovni strokovni šole in šolah druge stopnje. Prav literaturi; za to mladino doslej nismo imeli f) poleg tega lahko dobite še primerne tehnične in znanstvene knjige: Tehnična vzgoja v 6. raz-revije. Upamo, da bo dobrodošla redu osnovne šole (470 din), Sve-mladini in ji pomagala pri njeni tleje od tisoč sonc (1350 din). Luna amaterski dejavnosti ter pri teh- leto 1 (800 din), Kemija malo za ničnem pouku. Zato bo objavljala šalo, malo zares (3G0 din), Za pridne gradivo iz okvira programa teh- roke (450 din), Mladi elektrotehnik ničnega pouka na šolah, razne na- (230 din), Samac — Kornat (70 din), črte, opise tehničnih sredstev in Z jadri in vesli po vodi (30 din), tehnoloških postopkov, prinašala Letalsko modelarstvo' za pionirje bo zanimive podatke in poročila: (30 din), Priročnik za letalske mo-vse to bo pomagalo mladini in še delarje-konstruktorje (190 din) in posebno mladim amaterjem, da Camping-prircčnik za taborjenja bodo spoznavali dosežke znanosti in izlete (550 din), in tehnike ter se sami lotevali eks- Sola, ki želi naročiti vse zbirke, perimentalnega dela. lahko piše na naslov Založbe »Živ- To je revija TIM (Tehnično iz- *n tehnika« in nakaže na obraževanje mladine), ki jo naro- ičkoč* račun st. 660-18-3-106 skup-čite pri založbi »Življenje in teh- “P za vse knJse “ revije 19.470 nika«, Ljubljana, Lepi pot 6/L Let- dinarjev. Mogoče pa ie nabaviti na naročnina je 600 dinarjev za de- Posamezne zbirke, revije in knjige, set številk v obdobju šolskega . Dovolite, da vas mimo tega isto-leta. časno opozorimo tudi na izdaje . »Mladinske knjige«: Dovolite nam, da ob ugotovitvi . f .7 posebne ankete Zavoda za napre- zbirko knjižic »Igra in delo«, dek šolstva LRS povzamemo, da je ki je namenjena prav praktičnemu v šolskem letu 1961/62 naročalo delu in Prinaša načrte ter opise tehnične revije le 44 °/6 šol, da je za posamezne izdelke, bilo 56 % šol tedaj brez revij in b) iz zbirke »Kozmos« knjigo 22 % šol brez vsake tehnične knji- Razvoj fizike od Newtona do ge. Ker je to novo področje izo- kvantne teorije; iz zbirke »Glo-braževanja v šolah, bodo učitelji bus« knjigo Moped in motorno zares težko povzemali izkušnje, če kolo, Mladi kemik II, Mladi mine-ne bodo imeli na razpolago pri- ralog. Ladje — morje — pristani-mernega čtiva. Založba »Življenje šča in Mladi jamAr; iz zbirke in tehnika« vam nudi še nasled- »Knjižnica za šolarje« — znan-nje publikacije: stvena fantastika; celotna zbirka a) revijo »Življenje in tehnika« »Sigma« — praktična in teoretična ki izhaja dvakrat mesečno, prinaša ™afenaatika; kompletno zbirko zelo bogato gradivo za tehnično *r7riroda m ljudje« zbirke izobraževanje in stane letno 900 »Mavrica« knjigo Naš prijatelj din; ta revija ima posebno rubri- . ko »Robot« za tehnični pouk; Vsem solskim vodstvom pripo- b, zbirko »Tvoja knjiga tehni- Sičko" vLpimn.,e.ar°^eog7a^ £7' ^ kate" 50 lz!le jd°slej knJ‘- Ulica 7 jula 26/1 - Tehnička knji-varni nls.fn Ra’ letna naročnina 1200 din) in ^vs^r^a^r Mnnrsodbmr» »s c) zbirka »Piramida« je serija ničko vaspitanjc« objavlja tuje in knjig poučnega značaja s področja domače izkušnje iz metodike teh-fizike, kemije in drugih vej zna- nične vzgoje ter načrte z navodili nosti in tehnike (doslej so izšle: za izdelavo raznih tehničnih sred-Pogovori o fiziki in tehniki, Av- štev. Revija »Savremena tehnika« tomatizacija, Elektrotehnika v sli- spremlja in pojasnjuje znanstvene kah. Elektronika v slikah. Car in tehnične dosežke doma in po žarkovja, Kaj je televizija). Zbirki svetu. Tehnička knjiga Beograd za 1. 1960 in 1961 sta razprodani In izdaja štirinajstdnevno časopis sta na razpolago le še knjigi Po- »Tehničke novlne« (letna naročni-govori o fiziki in tehniki (680 din) na 440 din), v katerem najdete po-in Avtomatizacija (1200 din). Zbir- leg tehničnih novic tudi uspehe ka za 1962. leto stane v prednla- tehničnih športov, načrte za razne Čilu 3200 din (obsega knjige: Živa modele itd. rnisel) .^aredI sam ln Hitrejši kot Solskim vodstvom s tem pis- d) zbirka »Spektrom« zajema TtZ relije /ksSi^knHge za' »olnoma novo področje - znan- ved^oč ^Žf^a “ lo®am, mimS’ dt popolnoma novo področje — znan stveno fantastiko. Tudi format Zbirka aS?etQb 1962~1p rov za teIinični Pouk, potrebna tu- ™!et° 1®i2_j-e,razp.ro.4 —4 t>t, znaša okrog sedem milijard dinar- jev. jo prejeli vsi odbori RK. Dr. Marija Muser: O jetiki ali tuberkulozi, ki jo je izdal Glavni odbor Rdečega križa Slovenije leta 1960 kot ga obolenja aktivna imunizacija otroka — BSG. Aktivna imunizacija je tembolj uspešna, čimprej po rojstvu otroka je izvedena. Pri starejših otrocih pa pred BCG Tu pride v poštev predvsem mle- cepljenjem moramo izvesti še tu- čemela d^o^s PoSkom r£ pu- ko tuberkuloznih krav in mlečni berkulinsko probo. Na osnovi Mkacijo je dobila vsaka šola v sio- izdelki. Pri nas je okužba s hrano tega poizkusa ugotovimo, katere- v®01!1- ea otroka bomo aktivno imuni'/!- Vestnik Glavnega odbora Rdečega ga.OTrO-.DOmo aK,;lvno ™umzi _ križa Slovenljei ki izide v septembru solo in uo Kuncu ouvezoega rali. Beseziramo samo otrobe, pri ob protituberkuloznem tednu. Vzgoji- važno zaščitno vlogo nred tuber- . . katerih je tuberkulinska proba t®m g dobijo pri terenskih odborih ku^azf 0p0?ftniškl do- obrambne moči organizma se ne- negativna, kar pomeni, da v otro- Kaecega Knza oiovenue. movi, počitniške kolonije, prehrana, izrazite. To je predvsem v dobi kovem organizmu ni še dovolj kanHfi!^! ^nherkni^/i0 zlast! špo-rt ln smotrna sprostitev v dojenčka, malega otroka in v ob- obrambnih snovi, ki bi ga ščitile A.. tub^rkuJ?zl- P^tem času. dobju spolnega dozorevanja. Sla- pred tuberkuloznim obolenjem, ba prehrana, nezdrave stanovanj- Cepljenje je treba v otrokovem ske prilike, pomanjkanje spanja, obdobju ponoviti, seVeda po pred-svetlobe, zraka, sonca ter neso- hodni tuberkulinški prdbi. Pra- manj pogostna. V otroškem obdobju tuberkuloza pogosto nastopa, ker so 14. Zaščita: Družba omogoča zdravstveni službi, da organizira zaščitno besežiranje, za zgodnejše odkrivanje pa fluoro-grafske. akcije. Prvič otroka cepijo z BCG ob rojstvu, znova ko stopi v šolo in ob koncu obveznega šolanja. razmerne fizične in psihične obre- vilho je, da se izvede ponovno menitve ob nezadostnem počitku slabijo obrambno moč organizma, redu osnovne šole. prav tako pa tudi nekatere otro- zgojitelji ga lahko dobijo pri občin- “ za zadostno zaščito so potrebna skih in okrajnih odborih Rdečega kri- Vsa tri cepljenja! ža ali pa na Zavodu za zdravstveno varstvo. Za predavanje je dovolj tudi najnovejši diafilm o tuberkulozi v dveh delih, ki si ga lahko izposodite pri občinskih odborih Rdečega križa SEJA SVETA ZA SOLSTVO LRS Teze za nove predpise o strokovnih izpitih Člani Sveta za šolstvo LRS so se 19. sept. t. 1. zbrali , na svoji četrti letošnji seji. Predsednik tov. Ludvik Gabrovšek je najprej pozdravil devet izmenjanih članov sveta ter se hkrati zahvalil dosedanjemu predsedniku tov. Majhnu ter ostalim članom, ki so delali v svetu v odločilnem obdobju izvajanja naše šolske reforme. Z minuto molka je bil nato počaščen spomin pokojnega ravnatelja VPS tov. Hain-za, ki je bil eden zvestih sodelavcev sveta in med tistimi reformatorji našega šolskega sistema, ki se odlikuje po temeljitosti in vsestranski prizadevnosti. Svet je nato razpravljal o tezah sekretariata Sveta za šolstvo o spremenjenih predpisih za strokovne izpite učnega in vzgojnega osebja v prosvetni službi. Prosvetni delavci že dalj časa čutijo, da so dosedanji predpisi o strokovnih izpitih zastareli in da ne ustrezajo spremembam, ki so nastale zlasti s šolsko reformo; pri tem pa je treba upoštevati zahteve po učnem kadru enotne osnovne šole in pa seveda težnjo, da se šole in drugi vzgojno izobraževalni zavodi čimprej osvobodijo nekvalificiranega učnega kadra. Iz novih predpisov bodo odstranili nepotrebno ponavljanje učnega gradiva zaključnih oz. diplomskih izpitov, kakor tudi pisanje izpitnih nalog. Na izpitih bodo morali namesto tega kandidati pokazati le splošno razgledanost in pa praktično znanje stroke. Vendar je treba vedeti, da taka poenostavitev nikakor ne pomeni znižanja ravni dosedanjega strokovnega izpita, pač pa zvišanje zahtevnosti celotnega obsega strokovnega znanja. Strokovni izpit bi imel dva dela, splošni in posebni. V splošnem bi preizkusili znanje kandidata o naši družbeni in politični ureditvi ter o šolski in uslužbenski zakonodaji. V posebnem delu izpita pa bo moral kandidat z. učnim nastopom in specialno metodiko pokazati svoje praktično znanje predmeta kakor tudi obvladanje jezika. O tezah za predpis o strokovnem izpitu bo v kratkem razpravljal še Svet za strokovno izobraževanje LRS. Ko so člani sveta govorili o rezultatih drugega poizkusa opis- nega ocenjevanja učencev in uvajanja dosjeja v naše šole, so ugotovili, da naš učitelj za poglobljeno delo v reformirani šoli ni dovolj usposobljen. Zaradi tega bo morala veljati prva skrb celotne družbe in posebej šolskih družbenih organov njegoyi rasti in nadaljnjemu izobraževanju. Predvsem pa bo treba dati novim učiteljskim generacijam višjo, temeljitejšo in boljšo izobrazbo, kakor so jo dobivale dosedanje generacije. Svet je priporočil Zavodu za napredek šolstva, naj še naprej dela na pripravah za ustrezen priročnik za izboljšanje ocenjevanja, svet pa bo moral tej problematiki -ocenjevanju po modernejših metodah - posvetiti v prihodnje vso pozornost in vnesti to točko v stalni program svojega dela. Svet je dalje razpravljal o uveljavljanju sistema delitve dohodka na šolah. Predloge živahne razprave bo upoštevala komisija, ki pripravlja navodila za delitev osebnega dohodka in skupnega dohodka šole na podlagi sklepov odbora Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo. Poglavitna ugotovitev: v pravilnikih je premalo poudarka na kvaliteti dela! Peta točka dnevnega reda seje sveta se je glasila: vpis v šole druge stopnje v šol. .letu 1962-63. Ob številkah vpisa so se pojavila vprašanja, ki sicer niso nova, terjajo pa nujne rešitve. Predvsem je treba ugotoviti, da še vedno ni nobene načrtnosti pri vključevanju mladine v šole druge stopnje, take načrtnosti, ki bi temeljila na dejanskih družbenih potrebah. Vprašanje je, ali hočemo nadalje vzgajati in izobraževati vso mladino po končani osnovni šoli ali pa se omejiti samo na potrebe po kadrih v gospodarstvu in družbenih službah. Ugotavljanje minimalnimi pogojev za verifikacijo strokovno izobraževalnih ustanov in gimnazij bo odkrilo vso resnost tega problema. Pri poročilu o izdajanju učbenikov, ki ga je svet tudi pretresal in opozoril na resne težave pri tem poslu, je doživela vso podporo ideja o ustanavljanju podpornih zadrug ali knjižnic na šolah, ki bi skrbele za preskrbo z učbeniki socialno šibkejših otrok. h.. III. NALOGE Povečana skrb za osebno higieno in higieno okolja! Pri vseh daljših prehladih in dolgotrajnem kašlu poj cepljenje v prvem in osmem raz- zdr^tvfno^So^Uubifana^l™3- l "Snf opozarja ■ ’ -n 15 let zavoda za usposabljanje invalidske mladine v Kamniku Poleg že navedenih zaščitnih POSEBNO 0P0Z0RILC Založba MLADINSKA KNJIGA oddelek za prodajo knjig in listov LJUBLJANA, TITOVA 3/1 - obvešča, da sprejema naročila nq vse zbirke, liste in revije in da posluje blagajna neprekinjeno vsak delavnik od 7. do 19. ure Na to ugodnost posebej opozarjamo vse poverjenike na šolah. tudi druge člane na preglede!) Pojejmo vse, kar nam nudijo doma, še posebno pa mleko pri šolski malici! Pomagajmo sl med seboj, da bo več časa in razvedrila in igre na čistem zraku! Večkrat se spomnimo bolnih tova- barjeva 4. Plakati in parole o protituberkuloznem Tednu imajo vsi odbori Rdečega križa. Potek učne ure: I. Uvod: Razgovor o protituberkuloznem Večkrat se spo tednu Rdečega križa in o delu Pod- rišev v t^micah! Maca Kalin mladka Rdečega križa na šoli. ki ima veliko nalogo, da vzgaja svoje člane k čuvanju zdravja. Zaključek: da bi se laže obvarovali tuberkuloze, jo moramo poznati. Napoved smotra: Zato se bomo pomenili o tuberkulozi, spoznali to bolezen in se naučili, kaKo se obvaru- Letos v juniju je minilo 15 let od ustanovitve Zavoda za usposabljanje invalidske mladine v Kamniku. Takoj po vojni je za- potreba po delavnicah’. 2e 1950. je bila ustanovljena krojaška delavnica, kasneje pa še druge in vajepska šola. V modernem po- Slovenski pomorski zbornik ___________________ ____ __ _ Knjiga je izšla ob dvajseti oblet- to so jemo pred njo, zvedeli bomo, kakšno niči ustanovitve mornarice nove Jugo- ki je lastna pomorščakom, da nam gospodarsko škodo nam povzroča in ................. ““ ',~J“ 1 44'*nA r*Q taksna je še obolelost pri nas, ka-ko skrbi naša družba za bolne in; uči zdrave, da ne zbolijo. II. OBRAVNAVA 1. Ogled letaka o tuberkulozi s parolo: Vse sile v borbi proti TBC. O aktivizaciji vsega prebivalstva za delo na tem področju. 2. Povzročitelj tuberkuloze: Kochov bacil v obliki paličke, viden le pod drobnogledom. Nahaja se v izmečku, ki ga bolnik izloča, in v kapljicah, kadar bolnik kašlja, kiha in govori. (Slika drobnogleda in bacilov). Pozor pred kašljem starih ljudi! 3. Okužba: kapljična infekcija. Okužba s prahom, v katerem so pri- vod nudil številnim invalidom slopju, ki je bilo zgrajeno 1955 (mladini) najprej osnovno iz- so našli mesto osnovna šola, obrazbo, kmalu pa se je pokazala učne delavnice in prostori za fi- zio, hidro in elektroindustrijo. Nad sto mladih invalidov dobiva zdaj v modernih prostorih potrebno znanje za samostojno življenje. Gojenci se živahno delali s ciljem in vztrajnostjo, udejstvujejo tudi na drugih področjih: v organih upravljanja, v kulturnem življenju in športu. Vidni uspehi, ki so jih dosegli izven zavoda, jih podžigajo k temu. Vse skupaj ima samo en namen: oblikovati vsestransko usposobljenega človeka — čeprav invalida — ki bo začel lastno živ- sušeni bacili iz pljunka. Uživanje oku- ko čakali in pogrešali, žene hrane (nezavreto mleko jetičnih Uredniki so zbrali v njej lepo šte-krav). Poudarek na tem. da ne go- vilo prispevkov o slovenskem Jadra-vorimo, kašljamo in kihamo ljudem nu, o življenju in delu ob njem, slavij e, izdal in založil jo je Klub po- dajo knjigo, »ki naj širi med našim morščakov v Kopru, uredil uredniški ljudstvom — in še posebej med našo odbor. mladino — zanimanje in ljubezen do Po štirinajstih stoletjih, odkar pr e- našega morja, prikaže njegov ogro-bivamo Slovenci na morski obali, po- men gospodarski pomen in pomaga stajamo sedaj pravi gospodarji morja, ustvarjati med nami pristno pomor-Gradimo mornarico, pristanišče, vzga- sko miselnost«. jamo pomorce. 1 Svoj namen so v polni men do- To je naš velik in stvaren pro- segli. Treba je le, da pride knjiga na ___ laomu •z.iv- gram, ki se mora odražati zlasti pri knjižne police naših sol, v roke uči- . r.,.-- i_Qi_ryr.ii1 h-rJi H-unmmr vzgoji mladine, torej tudi v naših teljem in mladini. Mnoge sestavke bo- Ijenje brez kaki snih koli dvomov šolskih učnih načrtih in učbenikih, do namreč s pridom brali tudi učen- Učni načrt za obvezno (osnovno^ šolo ci na ustrezni stopnji, je skušal n. pr. upoštevati ta vse- Sole, pohitite z naročilom, ker je ljudski program našega časa. Učitelji naklada zelo omejena, pa so v veliki zadregi, kadar iščejo vire in potrebno literaturo za pouk. Kako naj bi se zatorej ne razveselili prvega Slovenskega pomorskega zbornika, ki je pravkar izšel. To je knjiga, ki smo jo zares tež- v lastne sposobnosti. Okoli petsto gojencev je doslej zavod že poslal v življenje. ZALOŽBA fiH MLADINSKA lmkj KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 PRVE KNJIGE MNOŽIČNIH ZBIRK: m ZBIRKA »ČEBELICA« — POVESTICE' o ŽIVALIH. Ušinski. Prevedel Ivo Minatti. Ilistrirala Cita Potokar. Knjiga je že izšla. Cena za nenaročnike: br. 180 din, krt. 250 din — PIKAPOLONICA. France Bevk. Ilustrirala Roža Piščanec — TONČEK BALONČEK. Anton Ingolič. Ilustriral France Mihelič m KNJIŽNICA »SINJEGA GALEBA« — PRIGODE HUCKLEBERRVJA FINNA I. — Mark Tvvain. Prevedel Janez Gradišnik. Ilustriral W. Trier. — PRIGODE HU CKLEBERRY J A FINNA II. — Mark Tvvain. Prevedel Janez Gradišnik. Ilustriral W. Trier. — KDO JE TA ZENA? Oskar J. Tauszinski. Prevedla Stana Vinšek. m KNJIŽNICA »KONDOR« — ENEIDA. Vergil. Izbral, prevedel in komentiral dr. Fran Bradač. Ilustracije: Ara Pacis. Knjiga je že izšla. Cena za nenaročnike: breš. 280 din, krt. 500 din. — OCI. Novele. Anton Ingolič. Uredil Mitja Mejak. Likovne priloge: France Mihelič. — POKORNO JAVLJAM. Ivan Maselj Podlim-barski. Izbral in uredil Janez Rotar. Skrbno izbrana dela domače in tuje književnosti. Naročnike na cele zbirke še vedno sprejema oddelek za prodajo knjig in listov pri založbi MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3. v obraz, da v sobi, kjer je bolnik, ne pometamo na suho. 4. Znaki obolenje: utrujenost, pomanjkanje apetita, manjše vročine, kašelj, hujšanje, potenje (zlasti ponoči). Ce več kot 14 dni kašljamo, pojdimo na pregled! dogajanjih v preteklosti, o sedanjem napredku in o perspektivah za prihodnost. Miljeva Furlanič je v sestavku »Slovenska obala — okno v svet« prikazala geološke in geografske pogoje naše obale, Mitja Staut je opisal nastanek slovenskega Jadrana in življenjsko okolje v tem delu morja 5. Ugotavljanje bolezni: Zdravnik Franc Bernot pa je spregovoril o tem- splošne prakse v vsakem količkaj peraturi morja ob tej obali, sumljivem primeru pošlje bolnika na Dr. Ferdo Gestrin je objavil zani-rentgenski pregled. Protituberkulozni mive podatke o pomorstvu v Piranu dispanzeriji. v letih 1325—1355, Srečko Vilhar pa Fluorografski pregledi. dragoceno gradivo o prispevkih Slo- Pri otrocih pa zlasti preizkušnje s vencev k dvigu pomorstva na Jadra-tuberkullnom. nu. Zanimiv je sestavek dr. Vladimir- Pregledi so brezplačni! ja Murka o Josipu Resslu, o njego- 6. Kdo najprej oboli za tuberku- vem epohalnem izumu ladijskega vi- Tisti čiear telo ie neodDorno! m o drugih izumih, ki so pove- PO Drestanm težtih boleznrn pred- “ni z izumiteljevim bivanjem med vsem^^ipe^po1 težkih telesnih’ napo- Slove i PoSebno z njegovim življe- ^enravUnf^^nezSnfnreMa-- O Slovenskem Jadranu v NOB ln m no bretiravanlu v športu po du- v prvih letih po osvoboditvi pišeta ševnih oretresihin Sploh pri Sehigi- Franc Dermota in Andrej Pagon, o enskem in nezdravem načinu življe- zej^^Kranu1 Miroslav'pahorm mU~ motorizacijon)Ut^e ^ SlSdt^o ^tfvki o treh piranskih motorizacijo..) šolah, ki šolajo naše kadre pomor- 7. Kako naredimo telo odp,oriio. z, cev. Slavko Kavšek govori o nastan- zdravlm življenjem: ku raZv0ju pomorske srednje šole, .Pravilno sestavljena in zadostna Franc potočnik 0 višji pomorski šoli prehrana, dovolj spanja in počitka, ln Vladimir Kodrič o ribiški šoli. igre na čistem zčaku, šport, osebna 0 pjranskl ladjedelnici piše ing. higiena in higiena okolja. Drago Ukmar, o našem ribištvu in 8. Kje se naseli bacil tuberkuloze: predelovalni industriji rib Alojz Hu-Največkrat na pljučih, pa tudi v ko- dale, o Splošni plovbi Branko Velka-steh in sklepih, očeh, vratnih bezgav- vrh, o razvoju potniške obalne plovkah, na možganski mreži pa zlasti be Vladimir Medvešček, o graditvi pri otrocih, ki niso bili besežirani. koprskega pristanišča Rudo Goljak in o Vriraviienie- 0 Prometu koprske luke v prvih le- J J . .. tih razvoja France Leben. Kot osnovno zdravljenje počivanje Radivoj Rehar razpravlja o turiz-na svežem zraku, zlasti pa ležanje mu ob slovengkl obali, srečko Vilhar pri odprtem oknu, pravilno sestavne- pa 0 mor4U in slovenski kulturi, na in zadostna prehrana; prvenstveno ob koncu 4e še kratka> v italijan-pa s sodobnimi zdravili. Huje bolni skem jeziku PiSana notica o namenih bolniki se najbolje zdravijo v bolnis- pUt,ijkaCj4e jn kratek povzetek njene niči — skrb za bolnike, ki se lahko vseblne zdravijo doma, bo prevzel protituber- Uredniki so v uvodni besedi za-kulozni dispanzer in njegova patro- pisalk ^ s0 8Šli na golih roki nažna služba. Pri tem mu pomaga brez vzorov ln brez tradicije«, kajti organizacija Rdečega križa s svojimi slovenski pomorski zbornik je prva aktivisti. slovenska publikacija te vrste. Znaša- Tuberkuloza je zanesljivo ozdrav- .. K - - — — Priznano kakovostne kavče in fotelje, izdelane na poseben patentni način -uporabo gumirane žime, v lepih, sodobnih oblikah - tudi demontažne -vam posredujemo preko vseh poslovalnic podjetij »Lesnina« — »Slovenijales« TAPO IZDELOVANJE BLAZINJENEGA POHIŠTVA LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 97 — TELEFON 31-83? Ijiva, če jo začnemo zdraviti pravočasno! 10. Kje se zdravijo bolni otroci? V bolnicah za pljučno tuberkulozo. V bolnicah za kostno tuberkulozo v Valdoltri in na oddelkih v splošnih bolnicah in za otroške bolezni. Pišimo jim o našem- življenju in delu, da jih razvedrimo! 11. Tuberkulozen bolnik ne sme biti izločen iz družbe. Pomagajmo mu, da se bo po pre-stanju bolezni znova vključil v vsakdanje življenje! 12. Kdo največ oboleva za tuberkulozo? Obolevnost je še precej velika pri otrocih od 4. do 6. leta, veča pa se ti so morali skupaj gradivo in ga oblikovati ter polagati kos na kos; vse »PROSVETNI DELAVEC List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, int. 363 -Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 din. za šole in ustanove 700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. PRODAJNI SERVIS Ljubljana, Cigaletova ulica priporoča nakup lepih šolskih halj v raznih barvah in različnih krojih.